Iz deželnih zborov. Deželni zbor Stajarski. V 8. seji je dr. Vošnjak deželni odbor vprašal, zakaj ni predložil popravljenega volilnega reda za Sta-jarsko? Odbornik se mu kratko odreže, da ni utegnil. — Razprava o proračunu je kazala, da zatiranje živinske kuge je v Ptujskem, Rogaškem in Slov. Bistriškem in Konjiškem okraju stalo 10.950 gold. Kuga še sedaj razsaja v Zagrebački županiji. Zato se še ne more vojaški kordon ob Hrvatski meji razpustiti. Za 10 deželnih živinozdravnikov plačuje Štajarska 5000 gld. Pri okrajnih gosposkah se namerjava postaviti takih uradnikov, ki bi gledali na gozde, da ne bi se preveč pokonča vali, in ki bi še pogozdevanje goličav pospeševali. Soli gluhonemih v Gradcu se je dovolilo 13.435 gold., živinozdravilnici 3811 gold., za te-lovadniške zavode 5140 gold. Dežela plačuje 815 gold. človeku, kateri Gračane plesati uči. Zaklad za gruntne rešitve potrebuje letos 1 milijon 589.710 gold. — V 10. seji prišla je na vrsto nova prošnja okoličanov Lipniškega trga, ki bi radi od njega ločeni bili. Prošnja jim je obveljala, pa jo je tudi naš Herman izvrstno zagovarjal. V proračunu se je dovolilo deželnemu zavodu bolehavcev v Gradcu 5228 gold. in sirotišču 21.000 gold. — V Wildonu zidajo deželno ubožnico, ki ima 18.000 gld. stroškov pa 12.000 gld. dohodkov. Tudi ubožnica, ki se zida v Ptuju, ima lastnih dohodkov zadosti, da pokrije stroške, jiamreč 12.500 gold. Isto veljd o ubožnici za Gornji Štajer v Knittelfeldu. Štajarska hranilnica je namreč za one blage namene darovala 300.000 gold. — Za naprej se j bo skrbelo, da dobi vsako okrajno glavarstvo svojega j zdravnika; sedaj jih je bilo premalo, namreč samo 13. j Porodišnici in najdenišnici v Gradcu so odka-zali 33.290 gold., norišnici pa 8200 gold. Sedaj je 352 blaznih ljudi v norišnici. Za občno bolnišnico v Gradcu se doplačuje 10.206 gold., za cepljenje koz ali osepnic se potroši 15.000 gold. Šub potepuhov stane 8000 gold. Za odpravljanje Ogerskih ciganov in klatežev so Mad-jari. Stajarski deželi dolžni 950 gold., pa ne more niČesa izterjati. Za stanovanje žandarjev se plačuje 20.000 gld. Žandarji se bodo pomnožili za 60 mož. Za hrano moških in ženskih kaznencev v posilni delalnici v Lankovicah se izdaja 15.000 gld. na leto. Za požarno stražo na Graškem gradu plačuje dežela 8359 gold. To je vendar odveč! Naj si Gračani — piše „81. Gosp." — svoje dimnike varujejo sami. — V 11. seji 23. aprila bile so znane šolske zadeve na dnevnem redu. De- j želne ceste stanejo 184.274 gold., za popravljanje Murske struge je odmerjenih 44.600 gld., Savinske struge 5000 in S a vine 20.300 gold. Deželni zbor je sklenil 300.000 gold. pri vladi na posodo vzeti v pomoč tistim, ki so lani po povod nji škodo trpeli. Priporočilo se je tudi stavljenje nove železnice iz Dunaja čez Fiirstenfeld, Radgono, Ljutomer, Varaždin v Novi; potem iz Knittelfelda čez Slov. Gradec, Konjice v Zapre-šice na Hrvaškem. Deželni zbor v Gradcu je bil 3. t. m. skončan. Za spomin nam je zapustil 38 odstotkov deželne naklade, da poplačamo 3 milijone in 410.000 gld. deželnih stroškov. To ni ravno vesela novica. Pa kaj hočemo! Kakor se je pri volitvah postlalo, tako se bo sedaj ležalo. 166 167 • > 0 >c; 0 M Ime ustanov Dohodki Stroški Konečni blagajniški ostanek Vrednost sama na sebi Kurzna vrednost ^ H gold. kr. gold. kr. gold. kr. gold. kr. gold. kr. 50396 22 V« 48828 ti 1568 u«/. 431300 45% 335315 48% 2 V 1180 88% 1180 88 '/¦ — — 22997 31 16028 65% 3 V grof Saurau-ove ustanove za maše 113 33% 113 33% — — 2698 51% 1959 93% 4 )) 18208 89% 18208 89 V« — — 149588 13 113655 50 5 7) 1752 88 798 17% 954 70% 13732 27 9034 22% 6 17 26461 50 26461 50 — ------ 259578 25% 205562 85 7 t) 696 72 133 45 563 27 7540 29% 5281 82% 8 77 ustanove cesarice Elizabete za invalide 149 21 149 ------ — 21 4175 68% 3492 60 9 V 2944 57 2616 13 328 44 32463 19% 28358 53 10 V ustanove Postojnske jame za invalide 57 70 37 80 19 90 936 77 629 83 11 71 Trevisini-eve ustanove za invalide 128 m* 100 — 28 47 % 2121 30 1431 92 V, 12 V 12068 70 12068 70 — — 84610 94 84497 20 13 J) Holdheimove ustanove za gluhoneme 2575 1 677 61 % 1897 39% 13503 46% 9441 42% 14 7> Wolfove ustanove za gluhoneme . . 1645 64% 1645 54% — ----- 19043 64% 15302 42% 15 )) Metelkove ustanove za invalide . . 57 8 37 80 19 28 935 3 628 66 16 )) I. ustanove Ljublj. gospa za invalide 100 80 100 80 — — 1614 5 1117 60 17 18 19 11 H» )) 17 1> 17 )) dr. Lovro Tomanove ustanove . . . Engelshauserjeve ustanove za uboge 752 988 1177 75 15 82 443 988 1177 95 15 82 308 80 11045 8300 27046 87% 72 24 7508 6000 19152 87% 80 20 71 baron Flodniggove . ustanove za slepe Skupaj . 10150 47 72 5226 51 4923 96 50475 33 47% 33817 37% 131606 120994 17 10612 55 1143707 898217 71 : Pregled ustanov Kranjskih (Stiftungsfonde) leta 1874. *) *} Ker bi marsikoga mikalo izvedeti ustanove (štiftenge), ki jih imamo na Kranjskem in jih oskrbuje deželni odbor, 2n&njamo jih po poročilu deželnega odbora v zgoraj stoječem pregledu. tetnih plač za učitelj stvo na vsih splošnih ljudskih šolah razun na ljudskih šolah v Ljubljani. Natančnejše določbe tega načrta priobčimo, kedar postava dohode cesarsko potrditev. Dalje se je sprejel načrt postave, po kateri se plače ženskega učilnega osobja na javnih ljudskih šolah uredijo po načelib, ki so postavljena za moško osobje in se razmerijo v isti višini, kakor v enacih od-nošajih za moško učilno osobje. Debata je bila živahna in ker tudi obširna, bodemo o njej še poročali. Konečno je Murni k predlog stavil gledć pospeševanja železniške črte iz Trbiža v Pontebo, ter iz Ljubljane v Karlovec; utemeljeval je ta predlog v prihodnji seji. Deželni zbor Kranjski. (10. seja dne 11. maja.) V 9. seji se je po vetu dr. Zamika sklenilo, da deputacija dednega zbora se presvitlemu cesarju, kedar se iz n lmacije vrnejo, pokloni v Šentpetru, toda danes je aU\ odgovor od najvišega dvora, da presvitli cesar v ^ntpeter pridejo pozno v noči in zarad tega deputacije aorejeti ne morejo. Potem je zbornica sprejela od šolskega odseka na- cetovani načrt postave, s katero se nekoliko spremene" določbe deželne postave dne 29. aprila 1873 št. 21 in 92 in 19- decembra 1874 št. 37, vsled katere bode nor- alno šolski zaklad prevzel izplačevanje aktivi- (11. seja dne 5. maja.) Prva točka je bila volitev deželnega odbornika name3to umrlega dr. Coste. Ta volitev se je tako-le vršila: Pri prvi volitvi je dobil dr. Po k lu kar 12, vitez Gariboidi 12, dr. Žarni k 6 glasov, in Robić 1 glas. Ker po takem nobeden ni dobil naćipolovične večine glasov, se je v drugo volilo. Pri drugi volitvi je dobil dr. Po k lu kar 13 glasov, ker se je tako zvana staroslovenska stranka dosledno držala dr. Poklukarja kot moža svojega zaupanja; dr. Zar ni k pa je pri tej volitvi dobil 18 glasov, in sicer 6 glasov mladoslovenskih, 12 glasov pa ustavover-skib, in tako je dr. Zamik s protekcijo narodni nasprotne stranke postal deželni odbornik. Nasvet dr. Razlaga, ki meri na to, naj se vpla-čanje davkov odloži tje do žetve, se c. kr. vladi gorko priporoča. — M urni k je vtemeljeval svoj predlog glede železnice iz Trbiža v Potablo in iz Ljubljane v Munjavo ali v Karlovec, ki se izroči gospodarskemu odseku. — Prošnja okrajnih ranocelnikov Kam niš k e ga okraj a za zboljšanje remuneracij se priporoča dotičnim občinam. Vsled prošnje Velikolaške občine se dovoli 50 gold. podpore Francetu Gla-vanu, učencu živinozdravniške šole v Ljubljani. — Občinama Studenec in Bosta nj so dovoli za 1. 1875 64°/0, za 1. 1876 in 1877 po 63%> občini Šmartenski poleg Litije za 1. 1875, 1876, 1877 po 53% občinske priklade. Občini Novomeški se od 1. 1875 do 1. 1884 dovoli poberanje 4% priklade na najemščino od stano-vališč s to izjemo, da se ta priklada ne pobera od na-jemščin pod 24 gold. ter od najemščin od vojaških uradov in c. k. častnikov. —- Dopis deželne vlade glede podpore za pogorelce v Strahomeru se je izročil dež. odboru s tem, naj se ozira na to prošnjo. — Prošnja vasi Gabrovnica, Ovsena in Pšanjevice za združitev s Cešenjsko občino se je izročila deželnemu odboru v rešitev. — Isto tako se je prošnja Staro-loške občine glede dovozne ceste h kolodvoru in prošnja okrajno-cestnega odbora Ljubljanske okolice za podporo izročila dež. odboru v prevdarek in rešitev. (12. [večerna] seja dne 12. maja). Ta seja bila je ena najvažnejših tega zborovanja; obravnavalo se je o pogodbi, ki jo vlada že drugo pot ponuja deželi Kranjski glede uravnave razmer med državo in med zemljiško-odveznim zakladom vojvodine Kranjske. Kakor smo vlani poročali, je vlada prvi pot v namen uravnave ponudila 150.000 gl. državne podpore na leto do 1. 1895; tistikrat je ustavoverna nam nasprotna stranka vse moči napenjala, da bi se pogodba bila sklenila; se ve, kaj se ta stranka briga za korist vaše uboge dežele, da le vladnim organom streže! Pa kako dobro je bilo, da je naša večina v deželnem zboru odbila lansko ponudbo vlade, kaže najbolj to, da je vlada letos ponudila 175.000 gld, toraj 25.000 gld. letne državne podpore več ko lansko leto. In zopet je ustavoverna stranka na vso moč se potezala za to, da bi pogodba bila sprejela. Ali dr. Bleiweis je v dolgem govoru sijajno to dokazoval, da se vladna ponudba še zmiraj ne vjema z opravičenimi zahtevami naše dežele, kakor je poročilo finančnega odseka samo pripo-znalo, ter je predlagal, naj slavno ministerstvo pri državnem zastopu dela na to, da dežela Kranjska dobi za zemljiško odvezo vsako leto 200.000 gold. državne subvencije. V lanskem deželnem zboru je dr. Bleiweis zahteval 250.000 gold. in to zahtevo temeljito upravičil ; ker pa je letos finančno ministerstvo ponudilo 25.000 gold. več kakor lani, je dr. Bleiweis, želeč dognanje omenjene pogodbe, odstopil od svojega lanskega predloga za 50.000 gold. in zdaj predlagal, naj se deželi naši vsaj dovoli 200.000 gold. državne podpore na leto. Ker je dotični govor dr. Bleivveisa jako važen, ga obja- vili bodemo po stenografičnem zapisniku od besede (}0 besede. 1 Po jako hudi borbi je Bleiweisov predlo* vendar-le obveljal. Za ta predlog so namreč glaso* vali: grof Barbo, dr. Bleiweis, Horak, Jugovic, Kotnik Kramar, Kramarič, Matej Lavrenčič, Obreza, dr. P0* klukar, Robič, Rudež, Tavčar, Toman, Zagorec ^ dr. Zarnik; — zoper predlog so glasovali: baron Ap. faltrern, grof Blagav, Deschmann, vitez Gariboidi, Gras. selli, vitez Kaltenegger, vitez Langer, grof Margheri Murnik, dr. Razlag, baron Rastern, vitez dr. Savin* I schegg, Schaffer, pl. dr. Schrey in grof Thurn. ] Ker vladna predloga ni obveljala, je g. vladni načel, nik načrt ministerske ponudbe nazaj vzel, rekši, da je vlada pri svoji ponudbi do skrajne meje dospela. (13. seja dne 13. maja.) Proračun zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1876 (potrebščina 628.842 gold., zaklada 628.842 gold.) se je potrdil ter sklenilo, da naj se za zaklado deželnega doneska za leto 1876 pobira 20% priklada od neposrednjih davkov izvzemši doklado za vojaščino, potem 20% priklada vžitninskega davka od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa.. Ker se v 12. seji vladna predloga zavolj uravnave zemljiško-odveznega zaklada ni sprejela, je o priliki dotičnega proračuna finančni odsek predlagal, naj se deželnemu odboru naroča, se z vlado pogajati gledč navedene uravnave, ter da naj deželni odbor se pri tem poteza za državno podporo v znesku od 175.000 do 200.000 gold. na leto. Dr. Bleivveis se je v principu sicer tudi izrekel za pogajanje z vlado, toda odločno se je zoperstavljal temu, da bi pri pogajanji merodajna bila številka državne subvencije „do 200.000 gold.", kajti po tem izrazu bi se subvencija utegnila znižati pod 200.000 gold., toraj celo na prvotnih 175.000gld., ki jih je vlada ponudila, ali pa za par tisuč gold. več. Temu nasproti je dr. BleivveU predlagal, naj deželni odbor pri pogajanji dela na to, da dežela Kranjska državne subvencije dobi vsaj, to je, najmanj 200.000 gld. na leto. Dr. Bleiweisov predlog je vkljub ustanovljanju ustavoverske stranke in ugovarjanju vladnega načelnika obveljal. Dalje je deželni zbor gledć na primanjkavo pri deželnem in pri zemljiško-odveznim zakladu za leto 1875 sklenil, naj se razun vže potrjenih 10% pri klad na v ž i t n i n o od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa od 1. julija 1875. I. naprej pobira še drugih 10% istih priklad za deželni zaklad , isto tako drugih 10% navedenih priklad. Konečno je dr. Razlag zagovarjal v imenu šol- j skega odseka predlog barona Apfaltrerna z načrtom postave o odpravi bere duhovnov. Debata o tem predlogu je bila jako živahna, kajti Kramarič, Horak, Matej Lavrenčič in dr. Zarnik so ga prav dobro j spodbijali, med tem, ko so ga Schaffer, vitez Langer in dr. Razlag živo priporočali. Konečno je Kra-maričev oziroma Zamikov predlog obveljal, po katerem se nacrtana postava izroči deželnemu odboru V pretres in poročanje v prihodnji sesiji. Kramaričev dotični izvrstni govor objavili bodemo od besede do besede po stenografičnem zapisniku. (Zavolj pomanjkanja prostora bodemo o koneČnih obravnavah poročali prihodnjič.) 168