Razai norcL Malokatera besedase rabi tolikokrat v slabem in dobrem pomenu, kakor beseda: norec. Komaj se narodi dete, že ga imenujejo — malega noroka, fe napolni s svojim kričanjem ušesa vseh do* mačih ljudi. Mnogokrat zraste tak mladič v prav&ga norca, in nam pozneje s svojim praznim govoričenjem še mnogokrat povzročuje uhobol. Lepe deklice imenujejo radi v mlado3tnih" letih ljubeznive norčke. Toda ko postanejo velike, dobi ž njimi mož mnogokrat prav prismojenega norca v hišo. Kdor nima denarja, ostane vedno v Ijudskih ustih ubog norec, in naj je prebrisan še bolj ko marsikateri bogatin, ki bi si prej zas.užil imenovano bea*do. Toda denar je denar in je celega sveta, gospodar. Kdor je v svojem srcu škodoželjen in hudoben, imenujemo ga:' hudobnega norca. Gle-1 da tudi, če mora ko-mu Skodovati, a radi tega ni srečen, ker ni nikoli zadovoljen. Več vredni so seveda dobri norci; toda tudi ti so malokedaj na dobrem, ker jih vsakdo rad za to ali ono priškrtne in si njihovo dobro_rčno8t na mogo^ či način izkoristi. Najbolj sožalja potrebni pa so stari norci, katerega pa pri drugih ljudeh nikdar nimajo. Kajti za smeb.80 preveč nerodni, za sožalje pa preveč — neumni.