List 19. Gospodarske stvari. Dobri sveti svilorejcem. ¦v Spisal vodja svilorejnega društva v Vratislavi na Slezkem. Najbolje je; ako svilorejec svilnih (zidnih) jajčic ne strže^s platna ali papirja, kamor jih metuljka za-plodi. Ce so na papirji, se tako ne dajo odstrgati. Gotova resnica je, da je najboljše , črvično rejo tako zgodaj, kakor je le moč, spomladi začeti. Jajčica se ne smejo kar naravnost iz kleti v gorak hram prenesti. Najbolj opravi ta, kdor že v kleti jajčica v več papirjev zavije, v kako škatljo dene in kaka dva dni na mestu pusti, se ve, ako je že spomladansko toplo. Po tem času se škatlja z jajčici odpre, in čez dva dni se poberejo jajčica iz nje, in se počasi v večo toploto preneso. Ko se jame gosenčica v jajčicu že razvijati, se pri hladnem vremenu ne sme toplota v čr-vičnem hramu nikdar tako znižati, da bi gosenčino razvijanje prenehalo. Ako bi mrzlo vreme nastalo, treba je kuriti. Toplota v zakurjeni sobi pa ne sme čez 16 do 18 stopinj biti, ker bi jim sicer presuh zrak škodoval. Kadar gosenčice iz jajc lezejo, se mora pa posebno na to paziti, da se vlažnost v sobi obdrži. Nekoliko piskrov z vod6 na peči, razobešene mokre rijuhe ali pa nekolikošno škropljenje po tleh, stori precej vlažen zrak. Tudi takrat, kadar se soba več ne kuri, se mora kolikor toliko vlažnosti v sobi ohraniti, posebno kadar sever zunaj piše. Ce ni takrat, kadar se gosenčice val6, v sobi dovelj vlažnosti, pogine obilo živalic že v jajčicih, ker brez dostojne vlažnosti niso v stanu jajčine lupine predreti. Kar se tiče krme za mlade črviče, moramo reči, da poznamo dokaj svilorejcev, kteri pri izbiri listja nič ne vidijo in nič ne mislijo. In vendar je pokla-danje listja tudi za brihtnega otroka lahka stvar. Umno pokladanje murbovega listja je važno za zdravje, in posebno pa za enakomerno izrejo gosenic. Kdor je imel že različne črviče, ene veče, druge manjše, dobro ve, koliko nevolje in jeze da pogled take mešanice svilo-rejcu prizadene. Ako tacih črvičev ni bolezen napadla, gotovo je nerodno in nepremišljeno p o kladah je listja te sodrge krivo bilo. Kdor zjutraj ravno izvaljenim gosenčicam nježnega, ravno nabranega listja poklada, se bo v kratkem času prepričal, da postanejo posamni listi vsi polni in tako rekoč črni malih gosenčic, na druzih perescih jih je pa le po-redkoma viditi. -— Take liste naj z največo pazljivostjo pogleda. Razlike v njih so tako velike in očitne , da otrok, če je le količkaj vajen, kmali spozna^ listje, kte-rega se črviči najraje drže. — Ze prve dni vidi svilorejec, ktero perje gosenčice najbolj obrajtajo; on zapazi v perji majhne luknjice, kakor da bi bile s kako iglo prebodene. Drugi dan so omenjene luknjice že veče, in črviči rastejo in se ponašajo, da je veselje, in so kmali po krmljenji vrh perja, če se ravno ž njim pokrijejo. Tako dobro listje je malokdaj veče od srebernega groša ali sreberne šestice in je prav mehko in polno guba. Ravno tako važno je, da ^se črviči pri vsakem krmljenji precej razproste. Če so preveč na kupu, jim krma ne tekne in ovira se jim sopenje, ktero se godi skoz črne pike na straneh života. Malovreden je svilorejec, kteri mladim gosen-čicam perje po tolarji ali po dlani široko, tanko, gladko in medlo kakor papir poklada. — Res, da se tako pokladanje naglo odpravi in da za dolgo časa zdd, — al če se tako perje čez kake ure dobro pregleda, se kmalo zapazi, da so borni črviči tu in tam kako per6 res skušali obirati. — Ce so pa črviči pod perjem onemogli, da trudni in na pol sestradani obleže, prihajajo vedno manjši, se posuše, da jih na tem potu po tisoč in tisoč počepa. Zdaj pa svilorejec duhta in duhta, kaj je tega krivo in krivde išče v vseh druzih rečeh, ne pa tam, kjer je prav za prav, namreč v nerodnem pokladanji murbovega listja. Že en par tacih listov, če se črvičem le enkrat ali dvakrat poklada, zadržuje črviče, ki so se ž njimi krmili, daje velik razloček memo druzih, ki so dobivali pravo listje. Dokler ne nastopi čas, da so črviči prav požrešni, je dosti, da se jim po trikrat na dan poklada; le takrat, kadar je vreme prav toplo, kadar je namreč čez 18 stopinj gorkote, naj se jim po štirikrat daj&, in sicer prvič, če je le moč, že ob petih zjutraj, zadnjič pa ob sedmih ali osmih zvečer. Mokrega perja pokladati jim ni varno. Ker za krmo črvicev zmiraj le veje režemo, nam sušenje listja ne prizadene veliko truda; postavljamo jih po koncu na tak kraj, ki ga sapa prepihuje. Razrezanega perja jim pokladati kar nič ne potrdimo. Se ve, da ondi, kjer veliko črvičev redijo — od kakih 19 do 20 in še več lotov jajčic — je res prav priročno, če se črviči z zrezanim perjem kakor z rezanico potresejo, in se tako krma urno in enakomerno med vse črviče razdeli. Al pomisliti je, da celo perje ostane delj časa frišno in sočnato, in da se to enakomerno, hitreje in varčneje črvičem razdeli, se znd pri mali reji s kacimi malimi klešČicami (pinceto) opraviti. S takimi kleščicami listje pokladati je tudi za to dobro, da od prevročih rok ne ovene in od potu se ne pomaže. Tudi otroci pokladajo perje červičem raje s kleščicami, kakor z golo roko, zato ker vse lože, čed-niše in natančniše opravijo. Za jutranjo krmo se mora perje, to je, veje s perjem, že pred ta večer z murb porezati, zato, ker je zjutraj za klajo prerosno. Narezane vejice se postavijo ----- 150 ----- čez noč v klet in v posodo z vodo nalito, da frišne ostanej o. Tako shranjeno perje je za pokladanje, posebno v vročini, dostikrat frišnej« kakor na grmovji in drevesih. Za opoldansko krmo se perje zjutraj nareže. Od začetka se režejo le stranske mladice, veče in močneje veje se puščajo za tisti čas, kadar črviči najbolj žr6. Kadar pa se drugič levijo gosenčice, jim začnemo cele vejice pokladati, se ve, da ne lanskega starega lesa. Gosenice zrejo, zlasti o poslednjih dobah, perje na vejah lože, kakor le golo obrano listje, ktero kmali pod se spravijo, posvinjajo in pomandrajo. Kdor vsem podukom vkljub zmerom le golo perje črvičem poklada, namesti da bi jim mladike in veje rezal, temu ni pomagati. Ta naj svilorejo raje na kol obesi! Pokladanje obranega listja je na vsako stran tako škodljvo, da se nam mrzi še več besedi o tem govoriti. (Dal. prih.) (Dalje prihodnjič.) ----- 158 ----- Gospodarske stvari. Dobri sveti svilorejcem. Spisal vodja svilorejnega društva v Vratislavi na Slezkem, (Dalje.) Ker mladi črviči primerama le celo malo krme oberejo, večidel je pa ležati puste, da v kratkem času zvene, se po takem že tretji dan precejšni kup murbo-vega listja pod njimi napravi. Iz tega se pa omamljiv smrad izcimi, ki je tem hujši, čim sočnateje in diše-čeje je bilo perje v frišnem stanu. Le pod nos si drži nekoliko je nastelje, in kmali se prepričaš, da ti sapo jemlje. Črviči na taki postelji so tedaj vedno v omam-ljivi in dušljivi soparici — in vendar se tu in tam svilorejci nahajajo, ki trdijo, da v prvi dobi ni potreba 16s cediti! Bog daj nespametnim pamet — rečemo in svetujemo, naj prav pridno jim spravljajo stare ostanke murbovega listja iz poti. „A1 večkratno snaženje, posebno mladim črvičem, je vendar prenadležno in prizadeva preobilo dela in časa" — se bo oglasil na to ta ali uni. Nikar! ni ga bolj piškavega izgovora, kakor je ta, ker v pol minuti so črviči že osnaženi, kjer -----159 ----- imajo za to pripravne mrežice. Mi smo že tolikrat mreže priporočali, da tukaj le samo to rečemo: Svilorejec, kteri črviče brez mrežic redi, ni umen, ni snažen, ni natanjčen svilorejec. Dobre bele bombaževe preje za take mreže veljA — pri sedanji visoki bombaževi ceni — okoli 9 Q čevljev komaj šestico. Mreže se iz imenovane preje pozimi lahko pletejo. Mali potroški za nje se pri svilo-reji stotjrnato poplačajo s tem, da se dela prihrani in časa. Če se v starih bukvah ribiške mreže priporočajo, je to znamenje, da taki ljudje se niso nikdar z rejo svilnih črvičev ukvarjali. Kdo bo težke ribiške mreže z debelimi vozli na nježne živalice pokladal namesti pavolnatih, ktere, če merijo 9 ? čevljev za naj -veče črviče, komaj po lotu tehtajo. — Po predstojniku tega društva se morejo take mreže, po poltretji čevelj široke, po polčetrti pa dolge naročiti. Te mreže se rahlo pogrnejo na črviče, kadar jih hoče svilorejec cediti, in na mreže se frišno perje položi. Zdaj se svilni črviči kmali in poredoma na mreže ali prav za prav na listje spravijo, po tem se pa mreža na obeh stranskih držajih s črviči vred iz starega mesta vzdigne in na drugo leso prenese. Pri tem opravilu so se ne-kteri 3vilorejci pač smešno vedli, in so hotli črviče z mrež s prsti pobirati. Ker pa to skorej mogoče ni, se pa zoper napravo omenjenih mrež jako ujedajo in pravijo, da te mreže niso tako praktične in trpežne, kakor papirnate mreže! Črviči se, kakor smo ravno omenili, kar na mreži na drugo leso prineso. če je treba zopet snažiti, se položi druga mreža na posteljišče. Kadar so gosence že na tej drugi mreži, kar se zgodi, ko so v drugič ali tretjič krmljeni bili, se vzame zgornja mreža s črviči proč, in tako je prva mreža zopet prazna. Iz tega se vidi, da se dvakrat toliko mrež potrebuje, kolikor 16s ima svilorejec s črviči napolnjenih. Do zdaj smo za najimenitniše opravilo pri svilo-reji imenovali: dostojno toploto, izbrano dobro listje, čedno in dosti prostorno ležišče za črviče in pa mreže. Omeniti imamo v tej reči še: čisti in zdravi zrak. Če so blizo stropa duški napravljeni , po kterih se sprideni zrak iz hrama odteguje, je prav koristno; kjer pa to ne more biti, naj se puste, če tudi je hladno vreme in ponoči, posebno zgornje veternice pri oknjih odprte. Da črvičev zrak ne prepihuje, se lahko obvarujejo, če se veternice s kako prtnenino ali drugo rečjo prepno. Skerben in pošten svilorejec mora pri vsaki lesi zapisano imeti, kteri dan inkterouro so črviči prvo krmo po prestalem leve nji dobili. Najboljše je, če se na leso listek položi, na kterem je vse to ob kratkem zapisano. Le tako bo mogoče črviče, posebno o dobah levenja, prav opravljati. Pazljivi svilorejec bo poslednji dan pred levenjem že opoldne tu pa tam posamne gosenčice zapazil, da se prično leviti. Večidel njih še zmeram perje obira. Popoldne nehate že dve tretjini zreti ter mirno sedite. Zdaj je najbolje, če se jim zvečer frišnega perja ne poklada, kajti veliko gosenic bi sicer na frišno perje zlezlo, obirale bi ga pa vendar ne, le za levenje bi se na perje vsedle. Če se pa perja ni dalo zvečer, se sem ter tje vidi drugo jutro, da še kak črviček okrog lazi in krme išče. Zdaj se mreža razgrne na leso z največo previdnostjo, jia ktero se dene sem ter tje frišnih murbovih mladic. Čez eno uro se varno vzame mrežica proč, in zdaj se vidi v veliko veselje, da na lesi se kar noben črvič ne gane več, in da vsi ležijo kakor da bi mrtvi bili. Resj, da bi bilo najgorše, da bi se medle in levenju zaostale gosenice pri vsacem levenji brez milosti odvrgle , in da bi se zato raje izprvega več jajčic izlesti dalo. Tega poguma pa ne nahajamo pri naših navadnih svilorejcih; žal jim je za vsako živalico. Tako pa se sami spravijo v zadrego, da sila veliko prostora potrebujejo , ker namesti ene lese potrebujejo dve. Po le-venji se dajo pa dostikrat 3 ali 4 ali pa tudi še več tacih les z zaostalimi črviči v eno samo zediniti. Najvažniše opravilo je, da se dopoldne poslednjega dne pred leve njem črviči na čedno in snažno leso predenejo. Kdor to dobo zamudi, se sam kmali prepriča, kako stanišča zoperno smrde, in predno se očistiti dajo, preteče najmanj 48 ur in dostikrat se več. Že iz tega se vidi, kako koristno da je, a ko je na vsaki lesi listek s potrebnimi zapiski. Morebiti utegne kdo misliti, da je to zapisovanje silno težavno, al ni res; prav lahko tudi delavci to storijo in jse celo otroci, ki se z gleštanjem svilodov pečajo. Ce se to vselej zgodi, ima svilorejec po dovršeni reji na priliko ta-le listek: 13. majnika izlezle 19. majnika ob 11. uri dopoldne prvikrat levile, 25. „ „ 1. uri opoldne drugikrat ,, 31. „ » 11. uri dopoldne tretjič „ 7. junija „ 6. uri zjutraj četrtič „ 12. ,, razpredle. (Konec prihodnjič.) 168----- Gospodarske stvari. Dobri sveti svilorejcem. Spisal vodja svilorejnega društva v Vratislavi na Slezkem. (Konec.) Kar se je tista ptuja kužna bolezen zatepla tudi med naše Črviče, pazijo svilorejci na rožiče k, ki ga ima gosenica na zadnjem koncu života, češ, da na tem ro-žičku se prikažejo prva znamenja bolezni. Ako je konec (špica) tega rožička bel in čist, jim je to dobro znamenje; ako je črnikast, slabo je znamenje. Drugo in gotovo znamenje zdravih gosenic je zraven tega, da rade žro in da lepo enakomerno rastejo, njih blato. Blato zdravih gosenic je trdo, temnozeleno, pri koncih ostrorobato, kakor odrezano, ob straneh pa taka podolgoma nabrano, kakor da bi bilo iz več klinčekov sestavljeno. Kadar pa se bolezen v čevih ali prav v ----- 169 ----- prebavilih prikaže, ni blato več tako ostrorobato in je svetlozeleno. Zdrave gosenice so pri obili in zdravi krmi 4. ali 5. dan poslednje dobe jako čedne in tako lične, da jih je veselje viditi. Večidel so po hrbtu nekako živo pisane, druge pa popolnoma bele kakor mleko. V 12 do 24 urah, predno se zapredejo, se pa jako spremene; koža dobi nekako vmazano barvo, in ker se zelo iztrebujejo, pa ne žro več toliko, postanejo nekoliko manjše. Ravno, predno se zapredejo, je zadnje njih blato veliko svetlejše, in mehko in brez vseh prejšnjih brazdec. Ravno tako iztrebi gosenica, predno se zapre.de, tudi obilo svetlega soka iz sebe. Ce je takrat, kadar se črviči zapredujejo, v hramu 18 do 20 stopinj gor ko te, so gosenice veliko bolj žive, kakor pri nizi toploti. Pri hladnem vremenu se mora potem, ko so posteljišča očedena bila, in dobro prezračena, gorkota na 18 stopinj povzdigniti. Da bi se pa hram še bolj razgrel, se nam ne zdi dobro. Tukaj svetovamo godne gosenice, ako se jim ne ljubi okrog laziti, v zapredališča preložiti. To je prav lahko in hitro delo, ker se gosenčice brž primejo z nožicami. Godne gosenice se razun barve tudi po tem poznajo, da se, ko se iz mesta na mesto z lese pobirajo, ne upirajo; še požrešne in za zapredenje ne pripravljene pa se prav čvrsto les drže in se ne dajo lahko z njih pobrati. Najgorša priprava za zapredališče so in ostanejo Davril-ove utice, ktere ob enem za lese gosenicam med rejo služijo. Lahko se reče, da ostanejo koristne, -Če se le kolikor toliko skrbno ž njimi ravnd, 20 do 30 let, in pri vsem tem so tudi bolji kup , kakor druge enake priprave. Kdor nima Davril-ovih zapredališč, naj obloži lese ob straneh z ogeršično slamo, bičjem, brezovimi šibinami, oblanci ali pa z navadno slamo, zavitim papirjem itd. in gosenice se mu bodo tudi zapredle. Gosenica 3 dni potrebuje, da kokon (mešiček) popolnoma zaprede. Potem preide še nekoliko dni, predno se v pužo (Puppe) spremeni in strdi — od začetka je mehka kakor sirovo maslo. — S tega naj si svilorejci nauk posnamejo, da tisti mešički (kokoni), ki se za pleme odber6, se ne smejo, sem ter tje premetavati , ampak se morajo polahkoma na odločeni kraj polagati. Pri hudem potresu štrka puža naglo gori in doli v mešičku, in to ji je škodljivo. Pametno dela oni svilorejec, ki mešičke še le 6. dan po zapreji poslednje gosenice iz zapredališča pobere. Res prav čudno je, kako naglo se živeči mešički segrejejo, če se jih obilo na kup nameče. Napolni ž njimi, na priliko, kako navadno čajno (košaro), in sezi čez kake pol ure v njo, in čutil boš, da so se že precej segreli. In ravno ta gorkota je črvičem jako neprijetna, štrkajo po mešičku sem ter tje, in ni Čuda, da iz zdravih gosenic potem pokvečeni metulji prilezejo. Zato se morajo mešički, ki so se že iz zapredališča pobrali, plitvo, le kake tri prste na debelo, razgrniti. Kdor hoče žive mešičke dalje poslati, naj ravnd takole: Košare s trdnim pokrovom so za tako poslanstvo najbolje. Dene se jim na dno slame za kaka dva prsta na debelo, na njo mešičkov, skor ravno tako na debelo, potem zopet ena lega slame, na njo zopet mešički, dokler ni košara do vrha polna. Predno se kokoni v košaro nalože, se morajo slabeji odbrati, ker bi jih utegnili drugi potreti in razmečkati. Slama vmes obvaruje, da se kokoni ne segrejejo, brez nje jih ni varno nikamor pošiljati.