Smrdokavrino gnezdo
(Lku$-"etl pe spreliajajo z vnuki olj polji. MlajSi ae držž deda ter veruo po-
#|?   slušajo,   kar jjin  pripoveduje   izktišeni   starec,   a  največji, Miian  po
TjT    imeni, skače na desno in levo, pobflzžva v mišje rt5re, razsipara krtfne,
plfza na drevesa za tičjimi gaezdi itd. Živ nepokoj ga je. Ded ga srarf rekofi:
..Xe letaj vedno okrog; obleko si raažeš in trgaš.   G-lej, kakfi so tvoji bratci
inirni, pridrnžt se še ti njim!"
Milau »o poslu^a alaltotnega starca, temveč kakoi prej vse prevonj&va, pretipava iu prebrskdra.
Pridejo raimo oreba, ki je imel v troliji malo od tal precejšno duplo. ZizoDJivi Milau se požene na drevo ter poseže z roko v votlino. A naglo jo vinnakne, ker mu od smrdokavrinega gnezda nestrpen srnrad udari v nos.
Pri biižnjem studenci so pofiivali ded z vnaki. Milan si je uroiFal asmrajeoi roki iu otepal oprašeuo obleko. A 6&d so ga tako-le opomiDali: nKdor. kakor ti. vse preljrakft, temu od marsibod neprijeteu duh uasproti pridehtf, kdor hoee vse poizvedeti, ta rnarsikaj neprijetnega o samera sebi poizvč in kdor se v vsak prepir vtika, iSni j5e vselej zdrave glave ae odnese. Zv^davost in prava ukaželjoost si sta nasprotui atvari. Zadnjo vam vsem priporodam, a prve se ogibljite kakor steklega psi!"                                     Jos. Gradačan