------    31
Dopisi.
IVa Dunaji 20. januarja. C. — Ktere politike |naj se Slovenci deržimo glede na notranjo uredbo naseda cesarstva? Najpred bodi nam sveto ustavno s cesarskim diplomom od 20. oktobra p. 1. dano pismo in Bog ukrepi in razsvetli visoko cesarsko vladarstvo v obrambo edine, mogočne in vsem narodom enako pravične Avstrije, da bi vkljub vsem nasprotnim prizadevam Magjarjev od njega kar za las ne odstopilo! To raj deželni zbori za domače reci, deržavni zbori iz nemško-slovanskih deželnih zborov za reči n e m s k o -s I o v a n s k i m deželam občne, in zadnjič občno deržavni zbor za celo cesarstvo z Ogri vred. Na vseh teh zborih — razun koroškega in štajarskega — nam se v narodnih rečeh ni treba velike krivice bati, pa tudi koroški in štajarski Nemci , če Bog da, nam ne bodo hotli v sedanjih časih občnega izobraženja skaze delati. — Ce bi se pa tudi cesarski diplom imel spremeniti, kakor se nekteri dunajski časniki že derznejo svetovati, mogoče je dvoje; namreč ali popustiti nemško-slovanski deržavni zbor in na njegovo mesto po neposred-njih volitvah sklicati po vseh nemško-slovauskih deželah zedinjeni zbor na Dunaji, ki bi bil, kakor pravijo, ogersko-erdeljsko-hervaskemu zboru v Peštu kos, ali pa razdeliti vse dežele ta stran Litave reke na tri ali štiri kose, kterih vsak bi imel po en deželni zbor, namreč: poljsko-rusinske dežele z Bukovino; dežele češke krone (Cesko, Moravsko in Sleško), tako rekoče nemške dežele od Tirola tje do morja jadranskega in zadnjič morebiti še čisto laske dežele. Ktero izmed obojega hočemo mi Slovenci poprijeti? Naši bratje Cehi, kterim bi zadnja uredba ugodnejša bila, naj nam ne zamerijo, da nas živa skerb za našo narodnost sili očitno povzdigniti glas svoj za zedinjeni zbor iz vseh nemško-slovanskih dežel na Dunaji, ker na tem je slovanska večina nedvomlijva; nasproti pa bi mi Slovenci v zboru notranje, dolnje in gornje Avstrije 8 Salcburgom  in Tirolom  še   čerhniti ne smeli.    Ta predel
bi se sploh imenoval „D e u t s c h-Oesterreich" in Slovenci bi čisto zginili iz očitnega pozorieča. Toda se enkrat bodi rečeno: ni treba ne enega, ne drugega, temuč cesarski diplom naj se na vse strani odkrito in resnično izpelje, in Bog bode blagoslovil Avstrijo.
Iz Kastva v Istri 18. jan. F. R. — Nedavno sem bral v talijanskem časniku ^Sferza" dopis iz Dalmacije, spisan od nekega prenapetega Talijana. Bevše se napenja kakor Ezopova žaba, rezlja in naskakuje Zagreb in vse Horvate, ker si Dalmacijo pridružiti želijo. Silno nagovarja Dalmatinec zoperstaviti se združenju, rekši: da se iz Zagreba nimajo Dalmatinci nič dobrega nadjati , izobraženosti ne, obertnosti ne, blagonosnih postav tudi ne. Vpraša nadalje strastni dopisnik Horvate: ,?Kdo vam je dal pravico, Dalmacijo za svojo spoznati, morebiti zgodovina? To so le vaše domišljije!" — Daje pa dopisnik ragljač brez logične doslednosti, sam dokaže, ko pravi: „Enak nam je jezik s Horvati, vsi smo enega roda, vsi smo Slaveni; al vsakemu je znano, kako revno, siromašno je dalmatinsko Ilirstvo, nasproti pa kako lepo napreduje dalmatinsko Talijanstvo, da-siravno „vrinjenou, al več sto let srečno gospodovajoče; moralna smert bi objela domovino (Dalmacijo), ako bi se tu počelo spodkopavati talijanstvo!" — Ker ste Dalmatinska in Istra dve nesrečne sestrici, vprašam dopisnika Talijana: Kdo nek je kriv, da je pri nas ilirstvo zaostalo in za toliko osiromašelo, da se ga sramujete? Slak talijanstva je tega kriv, in gerdo je, da se posmehujete revežem ravno po vas vpadšim v tako siromaštvo. Al dosti nam je, da sami spoznate, da ste le prišlici na zemlji slavonski. Kako da se nočete od nas slavenskega jezika učiti, od nas pa terjate talijanski jezik, ako hočemo biti izobraženi? Znaš li dopisnik dalmatinski, zakaj ne strašiš s svojo propagando Zagreba? To sam poveš rekoč: 5)Da Zagreb vse nehor-vaško preganja lu Al tudi o tem se motiš, ker Zagreb le pravično reč zahteva: kdor hoče domač kruh jesti, mora tudi domač jezik znati, — ne preganja pa nobenega poštenega človeka iz svojega naročja. Vadite se tedaj med nami našega jezika in ne mislite, da vam bo vedno nepotreben! Hvalite se Talijani, da ste nam vpeljali vso izobraženost; al d o-kažite nam, da ste uam prinesli srečo, blagor, obertnost, rokodelstvo, poljedelstvo, mornarstvo, in gotovo vam borno hvaležni. Niso ii Iliri že davno pred vami mornarili? Koliko je v Istri poljodelstvo in vse drugo po vas na bolje prišlo? Mnogo smo pa ravno po vas zgubili. Siromašni ostanki so s ved o k našinstva! V mnogih cerkvah primorske Istre med Talijani se še vedno ilirski pojo evan-geli in berila. Smo li mi to vpeljali v talijanske cerkve, ali so se oni poslužili našega kerstilnega kamna? Smo li mi prekovali talijanske mestne imena v ilirske, kakor na pr. Pedena v Pičan, Pisino v Pazin, Albona v Labin, Cit-tanova vNovigrad, Villanova vNovavas, Verteneglio (pod beneško republiko Ortononegro) v Ceraivert, Bozzo v Roč, Portole v Operto, Muggia v Mile, Lonche v Loka, Parenzo v Porečje itd.?? Mi nismo imeli nikdar in nikjer takih nakoval ne takih kovačev. Ker sem ravno govoril o Porečji (^Parenco}, naj dostavim: da ravno tu, kjer se hlinijo za najhuje Taiijane, ravno tu so slavni škof dr. Juri Dobrila za potrebno spoznali ter premodro zapovedali, da imajo vsi duhovni ilirski jezik znati, in sami so počeli v neki podružnici keršanski nauk ilirski učiti, in dosti poslušavcov so imeli. Slava takemu rodoljubu! — Najčisteje se je ohranilo ilirstvo v nekdanji teržaški in v oddelku nekdanje pulske (^Pola) škofije, to je, v Liburnii. Da se je v teržaški škofiji od leta 1831 do današnjega dne za slovenske šole tudi mnogo storilo v težkih okoljšinah, je jasno ko ribje oko. Zato čast našim slavnim cerkvenim predstojnikom, ki znajo ladjico premodro voziti, varno ogibaje se talijanske kakor slavenske morske pečine. Al današnji silni čas ne zahteva od uas samo vpeljavati vse koristno med naš narod in najdeno na bolje spravljati, temveč tudi zgubljeno verno iskati
------    32    ------
in nikakor strašiti se na težki in spolzki poti. S tem, kar sem napisal, ne mislim nobenega psovati ali sovražtva kuhati, ampak samo zato pišem, da bi zgubljeno našli. A ko dalmatinski Talijani pri združenji Dalmacije s Horvaško govorijo o nekem „otajnemu druženji (unione misteriosa), jim moramo povedati, da Dalmacija in Istra ste sestrici sla-venske, da tedaj nikdar talijanske ne bote; ker zgodovina nam je porok, da se narod maiokterikrat popolnoma zatare. Sekajo se sicer z nemilo sekiro drevesu veje , pade tudi deblo, ali korenine v svoji zemlji vedno nove kali poganjajo.
Od štajarsko-horvaške meje 18. jan. C—v. — Menda ne bo predolgo terpelo, da se bojo sklicali deželni zbori, za vsako deželo sila važni. Treba je že zdaj premišljevati, ktere može bomo volili za ta imenitni posel, nikdar pa ne prezreti perve potrebe, da naj bodo naši poslanci domači ljudje, ki poznajo skeleče rane naroda našega, pa ne taki gospodje, ki čeravno so sicer spoštovani možaki, pa so nasprotniki narodnih teženj, pa tudi taki ne, kterim ni za drugo mar, kakor jalova čast in ime izbornika. Čudil sem se unikrat in nisem se mogel prečuditi, kako more kdo priporočati v deržavni zbor takega gospoda, ki naročuje za kavarno slatinsko časopise vseh narečij razun slovanskih. Se „Narodnih novina ni privošil Horvatom, tem manje Slovencom „Novice", za ktere še menda ne ve, da izhajajo.    Nismo vsi za vse!
Od kranjsko-hrvatske meje 18. jan.   A. T-k. — Citasmo u „Novicah", da su naša brata Kranjci (Slovenci) nevoljni verhu toga,   što   se kod nas š njimi tobuž „vau s Kranjci" ovako  neuredno postupa:   dočim  oni   svojoj   bratji Jugoslaveuskoj vesele zdravice nazivlju. Ovo nas je mnenje veoma neugodno dirnulo, jer bratja naša Kranjci nedvojbeno mogu  bili uvereni v našoj iskrenosti i vrloj nadi, koju jedan napram   drugom  gojimo,   te   neče   sličnim   basnam   nikakve važnosti   pružati.    Da  jim  pako razložimo značenje ,.vau s Kranjci", moramo odkritosrčno kazati, da se hoče tirne po-služiti  protiv svim onim urednikom, koji, kako je na žalost našu i sve srodne nam bratje obče poznato, zatiravahu naj-svetije blago naše —  našu narodnost, naš jezik i naše sve —   i koji mesto   da  bi   nam takovo,   i kad   bi  jim moguče bilo, podupirali, uprav su se protivno ponašali; da nam se to za zlo primiti nemore, oslanjamo se na zrelo presudjenje svakog poštenog rodoljuba. Bratji pako našoj Kranjcem lepo zahvaljujemo,   na čestitih zdravicah, koje, daj  Bože! radostno nam uspele na onaj blagi razvitak,  štom bi   po   pravu svoje   mesto   i   dostojanstvo   zauzimati   imao  —  i kog   nam redovito nitko utamaniti imao nebi do nas samih. Zato bratja Sloveni! jedina nam je pomoč, da si medjusobno jedan dru-gomu uesamo dobro želimo,   več i takovo čmom pokažemo, i da se u istinu ljubimo. Ako to odvažuo nastojimo, učver-stjen če biti napredak naše budučnosti — protivnost če nam pako uzdi mati i razoriti   do   pojedine  još  kamena  temeljah.
Jedan Hrvat za sve.
Od Kolpe 15. jan. J. Z.....n.   Naj tudi jez nekaj
omenim, kar ne bo pervi pot rečeno pa tudi ne zadnjikrat. Mnogokrat sem že v wNovicaha bral, kako dobro in pravo bi bilo vpeljati slovenski jezik v kaneclije in šole. To bi mogli tudi cesarski uradniki dobro znati. Pa kaj hočemo, da prejšni minister notranjih oprav Go^uhovski to, kar je okrajnim gosposkam v Galicii tako živo priporočal, da imajo ljudstvu dopisovati v domačem jeziku, je vergel v drugih deželah pod klop! Ali tako ravnanje ni v resnici enostransko, da gosposki na Slovenskem ni zinul besedice o tem? V silni žalosti, ki tare vsakega človeka, kteri ima serce do svojega rodu, vam morem tudi veselo novičico povedati , da je vendar v naši okrajni saj en rodoljuben mož, gosp. K...., c. kr. adjunkt in sodnik, ki pisma pošilja ljudem v slovenskem jeziku. Lep izgled družim uradnikom ravno te okrajne, ki se deržijo starega kopita, ki dela zmešnjave čez   zmešnjave,   kar   hočem   pojasniti   s sledečim iz-
gledom* Ni davnej, ko dobi zapuščena udova pisanje od gosposke v nemškem jeziku, ktero ji ondotni pervi sve-tovavec tako iztolmači, da ima priti ta in ta dan v C — . Vreme je bilo neprijetno in pot gerda. Stara mati udova gre do gori omenjene gosposke, v tem pa pride ravno tisti dan uradnik od ondot, da popiše in ceni, kar vrednega najde pri četertini zemlje. Ako bi bilo pisanje poslano v domačem jeziku, bi ne bila stara babica težavne poli zastonj storila. V ptujem jeziku pisariti in potem po kakem nerodnem tolmaču besede razkladati, napravi veliko zmešnjav, dosti potov in prizadene svetu pravde. Tolmači kmetu, ko sam prav ne umeš, debelo te bo gledal in z glavo majaje odšel.
—   Kar domači jezik zadeva v ljudskih šolah krog, ne morem dosti dvomiti, ker se ne zabavljam s šolskimi rečmi. Spomnim se pa, ko sem bil pri celoletni skušnji bližnjega soseda, da ste bile ondi dve tretjini učeneov nemške kervi in tretjina slovenske, in da se je z zadnjimi prav po mačehovsko ravnalo. Keršanski nauk smo se učili v domačem jeziku brati, brati pa, če se ne motim, kaj malo, računiti celo nič. Kaj mislite o taki šoli, kjer še od lanskega leta na deski stoji nemški predpis; slovenskega ne zapaziš! Vidil sem tudi v naši okolici šolsko poslopje, da se Bogu usmili! Odzunaj je še nekaj; ko pa stopiš noter, Bog pomagaj! Stoli so zares novi, peč pa taka, da je joj; al kaj še to, ko bi le kaj grela, — tudi derv ni, in okno je s papirjem zakerpano. Boljši je pod milim nebom, kakor v taki šoli, — se vsaj človek na gorkoto ne zanaša. — V taki šoli uči, kar ti je drago, se bo le malo prijelo mladine; kako te hoče zmerznjena deca pazno poslušati! Kdo da je tega kriv, bodo vikši od mene bolje znali, ki se trudijo za zboljšanje šol.   Dolžnost mi je, jih opomniti napake.
—   Toliko danes od hervaške meje.   Naj si misli vsak, kar hoče. Resnica se ne sme zamolčati, ako hočemo, da pridemo
na bolje.
Iz Krašnje 18. jan. V. — Pravica in resnica v družbi s keršansko ljubeznijo je troje neprecenljivih in kar potrebnih voditeljic   na   poti skoz časno življenje.    Kdor se teh voditeljic   derži,   ta   ne   zaide   ne   na  desno,   ne   na   levo,   ter gre in korači   naravnost naprej   po pravi,   edino   pravi poti zaresne   keršanske   spoštenosti.     Ti   trojici    bi   imeli    med drugimi   tudi vsi časniki   služiti,   ker   le   pod   njenim   vodstvom je mogoče se poganjati nepostransko za pravi blagor narodov in deržav.    Kdor  je   prijatel   pravice in resnice  in obema pod vodstvom ljubezni in  sicer keršanske ljubezni v besedi   in   djanju neprestrašeno   služi,   ta   streže cesarju in narodom,   streže vladi in derževanom;   ta pospešuje blagostanje deržave cele, in slednji, kdor dobro hoče narodom in deržavi, toraj ljudstvom in cesarju, bo hvalo vedel takemu početju.    Bodi pa krivičen tako   ali tako do enega ali dru-zega naroda; spletaj ali poberaj laži in slepari ž njimi tiste, ki so na čelu vlade,   ali pa  priklanjaj se ko sužnik in za-molčuj   resnico   v strahu   pred mogočnimi in   ugasni v sebi ljubezen keršansko,   in   pripomogel   boš homatijam  brezštevilnim.    Pač bi ne   bilo zdanjih čudnih homatij,  ako bi ne bila   gospodovala   narnest   pravice   krivica,   namest  resnice laž, namest ljubezni sovraštvo, namest sloge nesloga, namest poguma obupnost, namest   zvestobe nezvestoba   iu   zvijača; pač bi jih ne bilo!    Časniki nemškutarski, ki nosijo  zvonec po svetu, so veliko veliko tega krivi, da  Avstrija ne pride do toliko zaželjenega miru in toliko potrebne sloge. Namesto da bi   vedili,   da   tudi   16 milijonov Slovanov,   ki  jih šteje naše cesarstvo, grejo v vsem njih pravice, so jih zatajevali skoz in skoz in le propagando delali za nemštvo.   In dandanašnji je taka! Brez pravice, resnice in ljubezni keršanske pitajo   avstrijanske Slovane  s „verschlossene Natio-nalitatenu  in Serbe psujejo   s ??serbische Politiker und ihre Spannferkel"!    Iu psujejo   jih   taki   „ veliki"   časnikarji,   ki so   že večkrat   očitno pokazali,   da   iz   geografije   avstri-janskih dežel še toliko ne   vejo kot učenec nižje gimnazije. Hlapci   brezvestne   birokratične   stranke   le   „das   harmlose
------   33   ------
deutsche Elemeutu   po   vneli   slovanskih krajih razprostirajo in   zadušujejo   pravice   vsake   druge   narodnosti   popolnoma. In če Slovani  se potegujemo   za svoje   pravice,   nas napadajo berž jastrobi   dvojnega   plemena,   eni,   ki nas pitajo h ^panslavisti", drugi pa, ki upijejo: ?)tiho, tiho zdaju! „die dummen Slavven werden wieder alles verderben!" Kaj bomo „verderbenu, ako mi še zraven tega terjamo kos kruha, ko vi vpijete za ^pečenko svobode"? Kaj mislite, da je naš kruh,   ki ga   potrebujemo,   vaši pečenki   nasproti?    Nikdar ne! Al poznamo Vas, ki nam kličete svoj  „tiho!  tiho", da «te nam volkovi v jagnjičnem  kožuhu.   In kaj želimo?   Kaj prosimo?   Dosti manj,  kar Nemci  in Lahi od nekdaj  nepri-krateno   imajo,   in   kar   so   Madjari   in   Horvatje   ravno kar zopet dobili, česar   pa mi, posebno Slovenci in Rumeni, še zmiraj nimamo,   in  kar   toraj   še zmiraj  pričakujemo,   dasi-ravno bi imeli po pravici že dolgo imeti.  Omenil bi še rad o   potrebi   slovenskega   političnega   časnika   — pa   kaj, ker bi mogel marsikako grenjko povedati.
S Cerknice 18. jan. JL, — V mojem dopisu 4. t. m. je bila nepovoljna pomota. Besede v peti versti: Iz tega namena itd. se namreč nazirajo na pervi, n e pa na drugi stavek onega spisa, ker gosp. okrajni pogluvar je bil poklical 3. dan t. m. tukajšnje županstva: „behufs einer Vorbesprechung in Bezug auf die neuen Wahlen fiir die Gemeindevertretungen" v Planino, in pri tej priliki so govorili in prosili pričujoči za zedinjenje ondi imenovanih občin. Toliko v popravilo in dopolnilo tistega spisa.
Iz Ljubljane 20. jan. Drage „Novice"! Ker vidimo iz vaših spisov, da sme človek vendar spet za pravico očitno se oglasiti, kar smo deset let milo pogrešali, naznanite svetu, da se saj eno celo na Dunaj bo slišalo, dve vprašanji. Pervo: kako je to, da se mora na šent-peterski šrangi od vsakega konja še zmiraj tolikšna cestnina (m avta) plačevati, kakor takrat, ko je cesta v Zalog še velika cesarska cesta bila? To je preočitna krivica, da bi kmetje, kteri morajo zdaj cesto sami delati, po pravici in očitno ne mermrali! Ze večkrat so prosile soseske za odpravo te nadloge in že dva c. k. kantonska predstojnika sta se po si. deželnem poglavarstvu potegnila za to odpravo; al še zmiraj morajo kmetje cesto delati in cestnino plačevati, ker — še zmiraj ta reč ni rešena. Naj bi gospodje naDunaji, kjer ta reč že tako dolgo leži, pomislili, da taka napaka pripravlja c. k. kantonske predstojnike v velike zadrege: kako morejo dotičnim sosesčanom zapovedovati, naj cesto popravljajo, pozimi v velikem snegu potrebno gaz delajo, ako morajo cestnino plačevati, kakor na cesarski cesti, kjer na deržavne stroške ceste popravljajo, ob snegu široke gazi delajo itd.! Drugo vprašanje je to: Zakaj od lanske jeseni služabnik dacnega stan trti a na, ki zunaj Koliseuma na straži stoji zavolj derv al druzega blaga, ki se zunaj mestne meje proda, nima več pravice derv ogledati in izpeljivnih listov sprejemati, ampak da voznik mora derva na šiškarsko šrango peljati, in ko je po ogledu voza in derv list oddal (kjer pa se mu ni dac povernil in ga mora drugod iskati) zopet v koliseum, kjer je že pred bil, nazaj ti ra t i in tako čisto nepotrebno pot delati, kar do letošnje jeseni nikoli ni bilo. V velikem snegu, ko voznik seženj derv z enim konjem pelje in komaj po dobri cesti zmaguje, še na šrangi ober-niti ne more, zlasti pa ob teržnih dnevih še prostora nima, ko po več voz na šrangi stoji in odrešenja čaka. Ali se ne pravi to ljudi in živino nalašč terpinčiti, jezo delati in čas tratiti? Ce pri koliseumu postavljen služabnik ni zaupljiv, naj gre rakom žvižgat in namesto njega naj se postavi drug pošten človek; ljudem pa naj se po nepotrebnem ne delajo sitnosti! To povemo očitno gosp. dacnemu štantmanu, ker morebiti ne ve, da so ljudje za-tega voljo zlo nevoljni.
Iz Ljubljane. Poslednji mestni zbor je sklenil, da volitve novih mestnih   odbornikov   se   bojo začele 21. dan
prihodnjega mesca februarja in sicer tako, da volivci 3. vo-litne verste   bojo   volili   21.   dan februarja;   za predsednika te volitne   komisije  je   izvoljen dr.  Bleivveis;  —  25. februarja bojo volili   volivci   2. volitne verste; predsednik tej komisii bo gosp. tergovec   A. Krišper;   volivci  1. volitne verste pa   bojo volili   1. dan sušca;   predsednik   tej  komisii bo gosp. dr. N. Recher.   Dotični oglas z imenikom vseh Ljubljančanov,   ki   imajo pravico voliti in izvoljeni  biti,   bo magistrat, berž ko bojo imena natisnjene, vsem volivcom  na dom   poslal.    Vsak   se   ve   da   ima   pravico   voliti,   kogar sam hoče;   ker   pa volitev ne velja,   če   izvoljeni   ne   dobi čez polovico glasov (po številu volivcov), je treba, da se volivci v svojih glasovih preveč ne razkrope, ampak da se, kolikor je  mogoče, zedinijo o možeh, ktere izvoljene želijo. V ta namen se napravljajo že skupščine, kterih naloga bo nasvetovati tistih 30 mož, ki naj bi se vzeli v prihodnji mestni zbor.    Dozdaj   ste  nam   dve   take skupščini znane; morebiti se jih napravi še več; al kolikor več jih bo, toliko manj edinosti  bo   in  volitve   utegnejo   po tem nesrečne biti. Drogo   pot   še   le   bomo   povedali   o omenjenih   dveh   skupščinah   kaj   več   in   bomo   imena   nju   odbornikov naznanili, ker perva skupščina,   ki se je   ustanovila   na  poziv  ljubljanskega   družtva   za   dnarno   pripomoč   obertnikom,   je   v svoji pervi seji sklenila še le ta daj se očitno oglasiti,   ko bo   imela   od   mestne   županije   poterjeni   imenik   volivcov v rokah.    Le samo to   moremo   povedati   že  danes,   da   če v saboto  „pri Slonu"  napravljena skupščina je rekla, da nima ^no be ne barve",  —   skupščina   pomočnega   obertnijskega družtva more brea ovinkov reči, da ima  .,domačo barvo". —   Dalje  je   v   današnji   seji   mestni   odbor   z   11   glasovi zoper  10  sklenil,   naj   napravo višje   realke    še  le   novi mestni zbor v svoje roke vzame.  Ker se šole nikjer ne zidajo   brez   stroškov   in   ker   prej   ali   pozneje   ljubljansko mesto   s pripomočjo   cele   dežele stroškom   za   višjo   realno šolo,   kakor jo že imajo vse poglavne mesta,   nikakor ne bo moglo uteči, je ta odlog toliko žalostniši, kjer smo imeli zelo pripravno Virantovo   hišo   pri   Št. Jakobu   na ponudbo, in ker prihodnje šolsko leto pred  ko ne spet ne bo mogoče z višjo   realko začeti. — Pretekli   teden   je   v naši   posilili delavnišnici neki Lah   svojega   tovarna  s šilom v serce zabodel, da je bil pri tej priči mertev; le toliko je še mogel, da je povedal, kdo ga je umoril.    Vzrok tega hudodelstva je bilo   maščevanje   zato,   ker je   umorjeni   naklep zapertih izdal,   da   hočejo   iz zapora uiti. — Spet se je (v saboto) prikazal v Ljubljani   gotovo od undanjega steklega psa po-paden stekel (lovsk) pes,   ki  je   popadel   deklo   svojega gospodarja   in   več   psov in   je   v nedeljo   tekel po teržaški cesti do Brezovice, kjer ga je France Sever k sreči vstrelil in potem na vozičku v Ljubljano v živinobolnišnico pripeljal. Res   velika  nevarnost   nam žuga,   ako   se   vsi   tisti   ljudje, čigar psi so bili 2. in 3. dan,   pa tudi   19. in 20. t. m. s steklima v kakoršni koli dotiki,  jih ne dajo nemudoma pobiti;   na njih vesti je vsa nesreča,   ki se utegne še iz zamolčanja primeriti.