SEVERNA EMONSKA CESTNA IN MOSTNA ZAPORA
OB SAVI
FRANC TRUHLAR 
L ju b lja n a
V sk u p in i n a jd iš č , k i jih n a v a ja jo A rh e o lo šk a n a jd iš č a S lo v en ije za sev ern o 
o b m o č je L ju b lja n e , v z b u ja p o z o rn o st n a jd iš č e v S to žic ah z o s ta n k i tem eljev , 
k i d a jo p o o b lik i in o b se g u sk le p a ti n a m a n jš o rim sk o u tr d b o ali p o štn o p o sta jo , 
v g lav n em n a p r o s to r u se d a n je g a p o k o p a lišč a v S to žic ah p r i p o d ru ž n i cerk v i 
sv. J u r ija in v n e p o s re d n i b liž in i T ito v e ceste. O b je k t je s ta l ob je ži n e k d a n je 
sav sk e stru g e n a d o m in a n tn e m p o lo ž a ju , k i je om o g o čal ra z se ž e n p re g le d te re n a 
n a d esn em in le v em b re g u Save, tja d o m o s tu čez Savo p ri Č rn u č a h ta k o , d a bi 
ta u tr d b a la h k o z a p ira la v o ja šk o m a g istra lo A quileia— E m o n a — A tran s— Ce- 
leia— P o eto v io in p re h o d čez rim s k i m o s t čez Savo p r i Č rn u ča h , k i n aj b i bil 
sta l v b liž in i se d a n je g a m o stu . N a rim s k o v o ja šk o p o s to ja n k o o p o z a rja tu d i 
p a tro c in ij c e rk v e sv. J u rija , k i s to ji v e rje tn o n a s ta re jš i o sn o v i in k i ga sre č u ­
je m o p o g o sto v zvezi z a n tič n im i in z g o d n je sre d n je v e šk im i v o ja šk im i p o sto ­
ja n k a m i in m itr e ji v o b m o č ju a n tič n ih cest.
N a se lb in sk i o s ta n k i (opeka, g ro b o v i in d ru g e n a jd b e ) o b T itovi c e sti —• 
n a s p ro ti U rb a n č k o v e h iše, o n k ra j T ito v e c e ste — v b liž in i o d c e p a k fa rn i cerkvi 
n a Ježici (na m e ji v asi Ježica in M ala vas) in p ri »Alešu«, k a ž e jo n a v e rje tn i 
o b sto j a n tič n e n a s e lb in e v sk lo p u v o ja š k e p o s to ja n k e v S to žicah . N a s ta ro 
n a se lje v te m o b m o č ju o p o z a rja tu d i s ta r p a tro c in ij sv. K a n c ija n a žu p n e cerkve 
n a Ježici (k u ltn a m e s ta ob re k a h , izv irih , p o n ik o v aln icah ).
M e d tem ko b i u tr d b a v S to žicah p re d s ta v lja la ju ž n o z a p o ro sav sk eg a m o stu 
p ri Č rn u čah , b i m o s t o d se v era la h k o b r a n ila u tr d b a n a S tra ž n e m h rib u (368 m ), 
im en o v an em tu d i S tra ž a ali V eliki T a b o r — ali u tr d b a n a O ljsk i g o ri (407 m ), 
im e n o v an i tu d i G rad išče.
R im sk i m o s t čez Savo p ri Č rn u č a h je p re d s ta v lja l tu d i s tra te š k o zap o ro 
v seh ce st, ki so p o te k a le čezenj s se v e rn e sm e ri p r o ti E m o n i : iz K ra n ja p re k 
S o ršk e g a p o lja ; čez Š en č u r in V o d ice; iz K a m n ik a p re k K o m e n d e ; iz T ro ja n 
p re k D o m žal; o b sa v sk a c e sta p re k D o lsk eg a in k o n čn o o d ju g a c e sta E m o n a 
— Celeia.
V ta k i s itu a c iji se v ern e em o n sk e z a p o re b i p o s ta la p re p rič ljiv e jš a tu d i lo k a­
c ija rim s k e p o š tn e p o s ta je S avo fluvio, d o m n e v an e v o b m o č ju rim sk e g a m o stu 
čez S avo p ri Č rn u č a h .

A rheološke p o sto ja n k e , ki so d ijo v sk lo p sestav k a (po A N S I) so n a sle d n je :
STO Ž IC E (L ju b lja n a ). S ev ern a s tr a n p o k o p ališč a ok ro g c e rk v e sv. J u rija 
tik ob je ž i sta re sa v sk e stru g e im a le d in sk o im e »V rtec«. N ek a k o le ta 1880 so 
o d k rili o b zid je k v a d ra tn e rim sk e sta v b e s sto k o rak o v dolgo stra n ic o , k a te re 
ju g o v zh o d n i vogal je segal v p o k o p ališč e. V idnih je b ilo tu d i n e k a j p re d e ln ih 
zidov. K m e t P re s e tn ik je le ta 1881 o d d a l m u z eju (NM Lj.) ta m k a jš n je izkopa­
n in e : železno m o tik o , lonec, rim sk e o p ek e , n ek a j novcev iz 4. s to le tja (tudi 
novec v la d arice F la v ia M axim a A v g u sta); n a jd e n je b il tu d i zla tn ik . S chum i, 
A r c h iv f ü r H e im a tk u n d e 2 (1884— 1887) 170 ss. D eschm ann, F ü h r e r (1888) 122, 
št. 5, o m e n ja velik železen k lju č od to d . M. S., I M K 4 (1894) 113 ss, in N o v ic e 55 
(1897) št. 27, 261 ss, k i o m e n ja jo o d to d tu d i v rh n ji del žrm elj (c a tillu s).

P R I U R B A N čK U . N a sp ro ti U rb a n čk o v e h iše o n k ra j T ito v e c e ste so p ri glob­
lje m o r a n ju iz k o p a li rim sk o o p ek o in g ro b o v e. M. S. n. n. m .
JE Ž IC A (L ju b lja n a ). Ob T itovi c e s ti so v b ližin i o d c e p a k fa rn i ce rk v i n a 
Ježici, k i ra z m e ju je v asi Ježico in M alo v as, o k ro g le ta 1880 p r i k o p a n ju g ra­
m oza zad eli n a rim s k o n e k ro p o lo s sk e le tn im i p o k o p i. P rid e v k e : m eče, sulice, 
p rs ta n e , o lje n k e , čaše, so delavci p o v eč in i u n ičili. M. S., I M K 4 (1894) 113 ss in 
N o v ic e 55 (1897) št. 27,261.
P R I A LEŠU so ob g ra d n ji železnice v globini 100 cm n a š li velik o podkev. 
M iillner, A rg o 1 (1892) 100.
ČRN UČE (L ju b lja n a ). L eseni rim s k i m o s t čez S avo je b il n a iste m m e stu 
k o t m o st s ta re D u n a js k e ceste, to je p rib liž n o 80 m za h o d n o o d d an a šn je g a 
(glej situ a c ijo in o p is o sta n k o v v s e sta v k u P ick, S ch m id , J fA 7 [1913] 189 ss); 
b il je 8 m širo k in 300 m dolg, slo n el je n a 26 n o silcih . Ž elezni sp o jk i in n ek aj 
b r u n iz n jih h r a n i N M Lj., inv. R 3 7 3 8 ; n e k a j d ru g ih o sta n k o v T eh n ičn i m uzej 
v P ra g i (Pick, V o je n s k o - te c h n ic k e s p r a v y 3 [1926] 105), e n n o silec je b il p re d 
p rv o svetovno v o jn o ra z sta v lje n p ri N e m šk e m v ite šk e m re d u (S ch m id , M Z K 10 
[1911] 243 ss). P rim . tu d i M iillner, A rg o 9 (1901) 193 ss. S ch m id , D as J o a n n e u m 6 
(1943) 13.
V Č rn u ča h n a jd e n i novec v la d a rja K o n s ta n tija H lo ra o m e n ja H itzin g er, 
M H K 9 (1854) 93, za n jim še R adies, A K K (1864) 18.
V o b m o č ju m o s tu n av a d n o d o m n e v a jo rim sk o p o štn o p o s ta jo S a v o flu v io , 
k i jo d o k u m e n tira T a b u la P e u tin g e r ia n a ; p rim . M iillner, E m o n a (1897) 86. L oka­
liz ac ija n i p re p rič ljiv a (p rim . ša š e l, 800 le t M e n g ša [1954] 16).
STR A ŽN I H R IB (368 m ), tu d i S tra ž a (Č rnuče, L ju b lja n a ) — lju d sk o im e 
V e lik i T a b o r n a d sa v sk im m o sto m : g ra d išč e z n asip i, m e n d a tu d i dve gom ili 
(D eschm ann, H o c h s te tte r, D e n k s c h r ifte n 42, 1879, 42 [p o s e p a r a tu ] ; p rim . še 
H o c h ste tte r, M A G W 9 [1879-80] 72. K L D B 348. S aria, C a r in th ia I 132 [1942] 97, 
in S O F 15 [1956] 45).
G RA D IŠČ E (Č rnuče, L ju b lja n a ), k i leži en o u ro sev ern o o d S tra ž n e g a h rib a, 
o m e n ja jo k o t p ra z g o d o v in sk o p o s to ja n k o D esch m an n , H o c h s te tte r, n. n. m . in 
S aria, n. n. m .
O LJSK A GORA (N ad g o rica, Č rnuče, L ju b lja n a ) : n a sip e in u tr d b e n a O ljski 
gori, k o ta 407 m (jugoslov. sp e cia lk a), p o z n a jo o k o lišk i k m e tje p o d im en o m 
»G radišče«. S a ria , C a r in th ia I 132 (1942) 97, in S O F 15 (1956) 45.
K o m p lek s u tr d b b i v e rje tn o sp o p o ln ile še u trd b e n a R A Š IC I (Č rnuče, L ju b ­
lja n a).
STRASSEN- UND BRÜCKENSPERRE AN DER SAVE NÖRDLICH VON EMONA
Z u sa m m e n fa ssu n g
Der A utor p o stu liert in der U m gebung Em onas einige für die S tadtsicherheit er­
richtete Punkte (siehe K arte). Zu diesen gehört auch der Saveübergang nördlich von 
Em ona, der m it einer Befestigung bei St. G eorgskirche in Stožice geschützt zu sein 
scheint. Siedlungsüberreste in Stožice selbst, dann in M ala V as u n d in Ježica sind 
als S atellitenansiedlungen rund um E m ona anzusehen. Der V erfasser neigt zu r An­
sicht, dass die S trassen statio n S a vu s F lu viu s in diesem B ereich zu suchen sei.