KAREL EWALD:
Pripovedka o dvonožcu.
Prosto priredil in z risbami opremil Dragotin Humek.
,                             6. NOVE SKRBI.
^BK^^^^V. vonožec je sedel pred špiljo in je razmišljal. Pes mu je ttjf 4r\ iL ležal ob nogah in dremal. Dvonožka je v špilji pri-llm   V/^N.   11       pravljala zajtrk.
¦/      \L /^  H            Dvonožcu je gledala z obraza skrb, zakaj lov se mu
m        ^\ /ll      n' ^'1 obnesel. Prejšnji dan je od jutra do večera blodil tlH                 \ III      P°  Soz<^u>  a divjačine ni hotelo  biti.  In prav tako se
Itt        r\     jjjš      mu je zgodilo danes.
vL»Lj0L&r               Strah   je  bil  živalim  pastir.   Komaj se je izdaleka
pojavil dvonožec s sulico  na rami,  že  se  je  razprhnil
živalski roj. O, živali so sedaj že dobro vedele, kdaj dvonožec najrajši lovi.
In še stražo so postavile, ki je zabrlizgala, če se je bližal  lovec ali njegov
pes. Pri špilji ni bilo ne jelena, ne
govedi, ne ovce. Na travniku se ži-               l^
vali   skoraj   niso   hotele  več   pasti.                  \y/^7^
Vsakdo se je zapičil globoko v go-          /C^J"^^
ščavo, kamor dvonožecni mogelpro-         /r^}/yh^
dreti.   Tudi   zaradi   leva  se mu   ni        bL-7 'V^jM.
hotelo globoko v gozd.                      L     *k  i-<_-L^
»Slaba  nama prede, Cuj!"   je     p i' \   Kj^T \    O^A.
rekel psu. »Domisliti se moram kaj     {jPfS* '/     \      y f **V
In je brusil  nože in sekire,  ki         ^>//\\m—\čA'Wfc*(<:    i^v si  jih   je   bil   izdelal   iz   kresilnika.     =^^^^\r^v\''~A \ycy  c^J>^~^ Žena je prinesla  zajtrk.   Ta   ni  bil     'W   ^js    ^c*3^* f&     ? &$    /^,<Zit baš preobilen.   Orehi so bili in ja-
bolka, pa nič za priboljšek. Se rib ni bilo. Poskrile so se bile v najgloblje krnice.
i
Tedaj se je zaiskrilo dvonožcu oko: ,,Hoj,   izvrsten  domislek!"  je  za- " klical. ,,Kdo  bi venomer lazil  za divjačino po šumi!   Dve ovci ujamem in ju privedem sem na dom. Mladičev bo in mesa in volne!"
Žena je bila vesela moža in ovac, čeprav še niso bile doma. Mož je pa spletel iz močnih vlaken dolgo vrv, nato je vzel sulico, poklical psa in dva sina, pa so odšli.
Dolgo so iztikali ob gozdnem parobku, končno so zalezli ovco z dvema mladičema. Cuj je moral molčati, dvonožec se je pa po čvetercih splazil prav do starke ovce in ji je spretno vrgel vrv okrog- vratu. Ovca je vsa v strahu zableketala in se je hotela izviti grozečemu objemu, a vrv se je bolj  in   bolj zadrgavala.   Treba je bilo slediti lovcu,   ki je vlekel in vlekel.
Mladiča sta mislila,   da mora  tako
(/^viL.                                               ^5'^' Pa s*a ^ekla za materjo.
Y .. fi                                                   Doma je privezal dvonožec ovco
\\t\\                                      ^ ^revesu.   Žena je eno   jagnje za-
MT\\L                                        klala   in   pripravila   kosilo.    Drugi
/   li"^^^^-t/^:rV^<^~^>\          mladič je ostal pri   materi.   Otroci
/•p^V    ^^^d^, j     f   ,j\         so nanosili s travnika sočne trave,
/\\   J ^s/V         Jffi~' "\i*->*«5        ^a k' ovca ne bila   lačna in da bi
'Si ^iif^^   ': ^C^O^^If^      napojila iagnje.
"- ^^^"iL '"V      —-yT\ ^^^^\    -ll           Zvečer je sedel dvonožec pred
"di,    *      ''^^vSs •'¦'      "l/^r^NJur'      špiljo in   je bil vesel.'   Ovca   ga   je l... i ^T7 )T/Rs .'•,:'¦. *    "    ¦f~3fnF^k/      gledala nezaupljivo.
„Ali me požreš ?" ga je vprašala.
,,Tisto pa ne! Zdaj že še ne. Pri meni ostaneš za služabnico kakor pes. Jutri ujamem še ovna. Priredili bomo jagnjet in jedli jih bomo ali pa tudi ne. Videla boš."
,,Ubil si mi sestro in kožuh si ji slekel," je tožila ovca. ,,A sedaj tega ne storim več! Nisem tak tepec. Le potrpi!" In je pristopila dvonožka in je jela striči ovco, ki se je branila na vse pretege. Pa ni nič pomagalo, zakaj dvonožec je ^__^^Y>                 držal trdno in vrv za vratom prav tako.
/""     ^rr^^-^jS          ,,Ko dojde deževje, me bo zeblo," je javkala
¦\! ''/ \ yi     i i   °vca-
LxYv*i/ /        /1           »Takrat te vzamem v špiljo," jo  je  tolažila
^¦VPfar^li^'^^^'''*^'   dvonožka.   ,,Iz   volne  si  naredim   toplo   obleko. ¦i^čt^^^^7\^^^r^Lt   P^r^etna bodi, pa bo vse dobro in prav."
Tisto noč je dvonožec sicer brez skrbi spal,
ampak ovca je bdela in razmišljala o svoji usodi. Tedaj je iz grmovja pomo-lila rogata glava. In so prišli s kravo vsi po vrsti, konj in jelen in koza in še marsikdo.
82
,,Vrabec je pripovedoval, da te je dvonožec ujel in tukaj-le privezal," je pričela krava pomenek. ,,Pa volno ti je postrigla dvonožka."
,,Res!" je zastokala ovca. ,,PogIej me, naga sem. Pa mladiča so mi ubili in snedli. In jutri ujame dvonožec mojega moža. Otroci so mi sicer nanosili trave, da nisem bila lačna, ampak . . ."
,,To je strašno!" se je raztogotila krava. ,,Vedela sem, da bo tako. Kar odtrgaj se in uteci!"
,,Uteci, če moreš! Ce bolj vlečem, bolj me davi vrv za vratom. Ujeli so me in ujeta ostanem!"
»Suženjstvo je težje od smrti," se je oglasil volk. ,,Zato ti bom mladiča rešil sraraote." Pa je skočil jagnjetu za vrat in mu ga je pregriznil.
Milo je zajavkala ovca in tako na glas, da se je zbudil dvonožec in pritekel, da vidi, kaj se godi. Mahoma so pobegnile živali.
,,Cuj, ti zver pasja!" se je hudoval dvonožec. ,,Spal si! Za volka ne bom lovil in pital ovac. Jutri mu že pomorem."
In je šel drugo jutro s sinovi v šumo. Nasekali     .                             As1
so kolov in jih pred špiljo zabili v tla, da so njih     |CSs!^/":h           rb/U,1 \
šiljaste konice molele visoko v zrak.   Presledke so      u^-^A^^^tM; zapletli   s   protjem.   Zvečer   je   bila   dogotovljena       V)   \Y  \v       | Tfjji staja, ki bi je ne bil mogel preskočiti noben volk.        \r\>'^Am     7 %j| If V stajo so zaprli ovco.                                                »ajfflfiV   f'|&  ^j   11
Cez dva dni je ujel dvonožec ovna, kmalu t»!fPWV«P^^ ¦ 383 nato pa tudi kravo in bika in telička. Ko je bila $^»1.1 «p2SIl**^3w staja premajhna, so postavili drugo. Otroci so t^^^ff^^S^'^^^ komaj sproti nanosili trave. Živali so mukale in "^|jT^ /^^^^2^.'¦'-' bleketale venomer.                                                       ^>"^«.%'il^^^^^
Ponoči pa so se pomenkovale.
»Pravzaprav tako-le življenje ni tako slabo," je rekla ovca. ,,Na varnem smo. Tam zunaj sem bila v večnem strahu. Vsi so prežali name, lev in volk, pa kača in jastreb in — dvonožec."
,,Tisto je že res," je odgovarjala krava, ,,ampak zakaj me vleče dvo-nožka tako neumno za vime? In navsezadnje me dvonožec gotovo ubije in sne. Sploh nas je pa tu v staji že mnogo preveč!"
83