List 83. Kdor krave vprega, najcenejše vozari. Konj je za gospodarja draga stvar; kdor ei konje derži, ima stroškov veliko. Vendar ne, da bi kdo mislil, da hočemo vsem gospodarjem konje odsvetovati, Bog obvaruj! Dobro vemo, da je tudi več malih kmetij, kjer ne morejo brez konja biti. Ali reči hočemo, da pri kmetii voli, ki so cenejši od konj, razne vožnje ravno tako dobro opravljajo kakor konji. — Pomisli ljubi moj! koliko stroškovti konj prizadene, če ga hočeš imeti, da ti je za rabo! Cez leto in dan, koliko ti povžije drazega žita, ki bi ga lahko prodal! Kovač in sedlar (^zotlar) ti vsako leto naredita veliko rajtengo! Kdor ima svoje polje blizo hiše; kdor ima dovelj srove in suhe klaje, ta naj si omisli voličev, ali — kar je naj-koristniee za majhne kmetije — naj vprega krave. Kdor krave vprega, vozari najcenejše! Res je, da krav ne more za vsako delo in povsod vpregati; za pretežke dela niso, posebno pa za take ne, kjer je zemlja globoka in zamokla; za take kmetije je treba volov. Kjer imajo pa lahko zemljo, ondi so krave ko-ristniše. Na lahki zemlji opravite dve dobro gleštane kra-vici ravno toliko, kot par volov. Kar so voli močnejši, so pa krave hitreje, gibkeje v obračanji; urnost pa prekosi dostikrat večjo moč. Ce se krave tako za vprego rabijo, da pride zdaj ta, zdaj una na versto, in če se skerbno ker-mijo, ne bojo dosti manj molzle kakor sicer. Da je pa mleko vpreženih krav še mastneje, kakor molznih, so sku-BDJe povsod poterdile. Po gotovih skušnjah se je zvedilo, da se je od štirih vedno v hlevu deržanih krav v štirih tednih 658 bokalov mleka namolzlo, od štirih drugih pa, ki so se zver-stoma vpregale, to je, da so bile vsaki dan le po pol dne v jarma, se ga je ravno v tem času 612 bokalov dobilo. Delo jim ga je le 46 bokalov vzelo. Na mesu so se v hlevu rejene krave v omenjenem času za 36 funtov zboljšale, une pa, ki so se vpregale, so za 12 funtov shujšale. Ce se to v denarji prerajta, so vprežene krave kmetu v štirih tednih, ker so na mesu shujšale in men j mleka imele, okoli 3 tolarje, toje, vsaki dan po kakšnih 5 grošov, stroškov prizadjale. Ce bi se pa mleko ne po-prodalo, ampak v maslo porabilo, bi bilo stroškov še menj, zato, ker je mleko kakor je bilo že gori rečeno, vpreženih krav mastneje kakor v hlevu rejenih. S klajo, ki je en sam konj potrebuje, da se v dobrem stanu obderži, se lahko dve kravi pteredite, od kterih ima kmetic vsako leto od telet in mleka več dobička kakor od par voličev! Konji in voli so pozimi in pri malih kmetijah dostikrat tudi ob drugih letnih časih mertev kapital. Krave pa donašajo vedno nekoliko vžitka na mleku in teletih, povračujejo klajo, med tem ko konj in vol zastonj zreta; gnoj je edini dobiček. Neki prebrisan kmet je na Badenskem svojim sosedom svetoval, naj začno krave vpregati in od te vprege jim je todi storjene skušnje naznanil rekoč: „Vi veste, ljubi sosedje! da nimam toliko polja, da bi bila imela vedno dva konja kaj opraviti. Ker pa konj brez dela nisem terpeti mogel, zato sem pa hodil ž njima na dnino, kjer sem ka- menje, pesek, derva i. t. d. za plačilo vozil, in na to vižo sta mi mogla konja kermo sama zaslužiti; toda pri težjem delu sem jima mogel tudi več in bolje klaje pokladati, in ravno zato nisem mogel več kakor eno samo kravico rediti, ker mi je klaje primanjkovalo. Dolgo časa nisem imel druzega repa pri hiši kakor dva konja in eno kravico. Njive hočejo pa dobro gnojene biti, če hočejo roditi, in ravno tega mi je primanjkovalo; zato sem imel večidel le slabe let ne. Vsako drugo leto sem mogel svoje izvlečene merhe skoraj po nič prodati. Na zadnje sem bil primoran, svoje gospodarstvo drugače začeti. Konja sem spravil od hiše in krave vpregati pričel. In kar s kravami gospodarim, se je moje gospodarstvo zlo zlo zboljšalo. Poprej sem srebal le slabo, skoraj nezabeljeno juho, zdaj imam pa dovelj mleka, masla in sira; in ker sem z dobrim gnojem svoje polja in travnike v kratkem tako zboljšal, da zamorem šestero goved , to je, čvetero krav in dva voliča prerediti, in ker sem imel popred vedno slabe letine, imam sedaj zaporedoma dobre; zato pa tudi rečem, da vse žive dni mi ne pride noben konj več v stalo!" Koliko malih kmetij je pri nas, ki so ravno tako borne in, zanemarjene kakor je bila una. — Da bi se pač naši kmetje pri poljodelstvu in živinoreji po izgledu omenjenega kmeta vedli, gatovo bi dobro opravili, ako bi brezo in dimo namesti vranca ali belca vpregati. Bolje je namreč s kravami orati in premožno živeti, kakor se s konji voziti in praznjo mošnjo imeti! Da je krava menj od osla, in vol menj od konja, ni vselej pravična sodba. Po naših mislih je ta na najvišji stopnji, kdor ima svojo kmetijo v najboljšem stanu, naj vprega čvetero berzih konjičev v gnojni voz ali pa jarni kravic. K.