List 29.
Kako kis ali jesih delati iz sadja.
Ker živimo ravno v največi vročini, katero naše ljudstvo dobro imenuje s splošnim imenom „pasje dni", in ker si ravno zdaj vsakdo želi hladilnih jedi, kakor kislega mleka, kisle vode — vina pa pri nas uže tako težko dobimo drugačnega nego kislega — in dobrega kislega jesiha na vsakovrstnih   salatah in tudi v druz^
jedeh, zato bo morebiti marsikomu ustreženo, če povemo kako se preskrbeti z dobrim domačim jesihom. O tem piše v San Francisco v Ameriki živeči nemški sadjar in pisatelj H. Semler v zanimivih svojih knjigah, kako bolj v prid obračati sadje in povzdigniti sadjarstvo.
Izdelovanje jesiha iz sadja je tako preprosto, da ni razumeti, zakaj ga veči del kmetovalcev ne izdeluje za svojo potrebo. Tega sicer ne bodemo dosegli, da bi bil sadni jesih pomenljiv v trgovini, toda pri vsakem gospodarstvu se rabi toliko jesiha, da ga je vredno vsaj toliko pridelovati doma, kolikor se ga za dom potrebuje in to velja posebno onim posestnikom, kateri si s sadjarstvom redno pridobivajo dohodkov. Dobiček pri takem ravnanji je očividen, in to dvojen : prvič stane mnogo manj doma pridelan jesih, drugič je pa tudi vsakdo brez skrbi, da uživa naravea, zdrav jesih, česar pri kupljenem jesihu človek nikdar prav na ve. Še celo treba ni, da se za izdelavanje jesiha posebe pripravlja sadje, ampak popolnoma dobre so tropine, iz katerih je bil sadjevec uže enkrat izžet. Take tropine se vržejo v kad, katera se postavi v primerno gorak hram; k tropinam se dodene še slabejšega razkrnjenega sadja, olupkov in obrezkov, ako jih je od sadja, katero se pripravlja za sušenje, tudi ostanki kuhanega sadja se dobro obrnejo, ako se vržejo v kad. Na vse te zbirke zlije se toliko vroče vode, da je gosta mešanica. Ta se potem pusti osem dni prav na miru, potem pa se v ožimalnici izžme mošt. Ostale tropine niso za drugo nego za gnoj. Kako potem z moštom ravnati, priporoča se več načinov, pa najbolj priporoča se način, po katerem izdelavajo Francozi svoj sloveči vinski jesih. Njihovo ravnanje je naj-pripr08tejše, najpripravnejše in, kakor skušnja kaže, najboljše.
Francozi pa ravnajo tako-le: Odprta kad se napolni za eno tretjino z dobrim starim jesihom, dve tretjini pa se dodene sadnega mošta in se tako pusti 8 dni; potem se odtoči dve tretjini jesiha iz kadi in se nadomesti z dvema tretjinama mošta, in tako se ponavlja vsakih osem dni, dokler je kaj mošta. Prezreti se pri tem ne sme, da je za izdelavanje jesiha najbolj ugodna gorkota 20 do 25 stop. Cels. (ali 16 do 20 stop. Reum.). Ako bi jesih ne bil dosti hud, dolije se mu nekoliko špiri-tovega jesiha.
Mali gospodarji, kateri ne izdelujejo sadjevca, pripravljajo si pa takisto lahko sadnega jesiha za domačo potrebo. V ta namen treba samo velikega prstenega piskra, vanj se mečejo vsakovrstni odpadki od sadja, katero se v kuhinji rabi. To se zalije z vrelo vodo. Kedar se zopet odpadki dodevajo, priliva se več vode, in tako se nadaljuje, dokler ni lonec poln. Ob gorKem vremenu postavlja se posoda, skrbno pokrita s platnom ali z ruto na solnce; kedar je hladno, pa se spravlja na gorak kraj v hiši. V 6 do 8 tednih skisa se tako izvrsten, rumenkast jesih. In na ta način si mali kakor veliki kmetovalec preskrbi sam doma cenega, vkusnega in zdravega jesiha za vso svojo domačo potrebo.
226