»
Izhaja Vsaft pcmdeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, ra tri mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak da*, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številki 20 st. — Uredništvo in uprava: Trst, via detle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisifnaj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se nc sprejemajo: rokopisi se ne vračajo. -- Oglasi se lačnnajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in <&rtniški oglasi po 60 stot — Plača se naprej. — Oglase sprejema lnseratni oddelek .Dela".	-------
V TRSTU, Petek 7. januarja 1921.
✓
DELO
Obsoja||’:^t„,'Turaa ssa ern, je tako, kaki,. s	nt\,
ko stoji na ognju.
OIiASIliO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JUUtJSKI BENEČIJI
PRED STRANKINIM KONGRESOM
RAZKOL in Uši ZEOLNEK
I Predkongresna polemika med komunisti, trni tarči in centristi je zašla, očividno, na oiva potm m je pozabila na svoj prvotni na*
men. Zakaj?
Drugi (moskovski) kongres Tretje (komu; pkittčne) intemacijonale je določil 21 točk, katerih naj urede svoje delo, svojo taktiko celo svojo organizacijo vse one stranke, so že ali, ki bi hotele biti učlanjene v Ko* nistični intemacijonali. Mnenje ki ga ši* ijo unitarci in centristi, da so namreč teh 1 točk usitili tej novi proletarski internacijo* dftali ruski boljševiki, ne odgovarja resnici, 'imenovanih 21 pogojev je sklenil moskovski Žiednarodni kongres na predlog tozadevne komisije, ki je bila sestavljena iz zastopnikov vseh na kongresu se nahajajočih komunistič* Dih in socialističnih strank. Kongres bi bil lahko predlog komisije odklonil. Toda kon* greš je predlog sprejeL
i Od nekdaj je veljalo (m velja se danes) pravilo, da 90 sklepi strankinih kongresov obvezni za vse člane v stranki. O tem ni menda nobenega dvorna. Enako so obvezni sklepi Tretje intemacijonale za vse v njej učlanjene stranke. Te poslednje imajo torej 4e to enostavno nalogo in dolžnost, da spra* i#jo svoje in svojih članov delovanje v sklad z omenjenimi sklepi svoje nove mednarodne ijveze. To dolžnost ima tudi socijalistična stranka v Italiji, ki je biia, kot članica Tretje (jnternacijonale, tudi zastopana po svojih de* Pegatih, na moskovskem kongresu. Položaj L$ocij alistične stranke v Italiji je bil torej čl* •sto jasen in ni vstvaril nobenih dvomov, i Zanjo ni obstojalo vprašanje ali sprejme iali ne, večkrat imenovanih 21 pogojev in ali ■ VStooi ali ne v Tretjo internacijonalo. Ona ‘je bil« članica te intemacijonale že na mo* skovatem kongresu in so bile sklenjene one točke tudi z glasovi njenih delegatov. Ker j.ve1ja (m mora veljati) tudi v naših vrstah pravilo večine, bi se bila morala ravnati stranka po sklepih moskovskega kongresa tudi v slučaju, da niso glasovali njeni dele* gatje za one sporne pogoje. Zato je bila in je, po našem mnenju, tozadevna naloga stranke le ta, da se spravi v sklad s sklepi mo* skovskega kongresa in, da izključi iz svojih vrst še vse one svoje člane, ki so se jim zdeli in se jim zde še vedno imenovani sklepi pre* težki m se nočejo, ali, se ne morejo po njih ravnati. Vprašanje, kaj bi, ali kaj bodo neki storili tako izključeni člani, je docela irile* ;vantno.
Zgodilo se je drugače. Po vrnitvi stranki* nih delegatov iz Moskve m po njihovem po* Točihi, je en del (večina) vodstva socijalisti* čne stranke v Italiji, priznal svojo dolžnost in sprejel popolnoma sklepe Tretje interna* cljoualc. Druili deL (manišina) ie spreiel skle* pe le formelno, ne pa v bistvu. Hotel je te sklepe ublažiti trdeč, da so v Italiji razmere ^drugačne in, da moramo jemati te razmere prav resno v poštev.
•£e pred moskovskim kongresom je bilo jasno, da imamo v socijalistični stranki v Ita* liji lepo število članov, katerih taktika in delo sta v dijamentralnem nasprotju s tak: tik o in načeH Tretje intemacijonale. Po mo* skovskem kongresu in še posebno potem, ko se je strankino vodstvo razdvojilo, se je izkazalo, da je teh članov veliko več nego se jjfc prvotno zdelo. Izkazalo se je pravzaprav, da tvorijo ti člani večino v stranki in, da ni imela naša stranka nobene pravice biti čla* nica Tretje intemacijonale. V stranki so se pojavile in se ustanovile frakcije. Ustanovila se je najprej frakcija centristov, ki hočejo, da ohrani stranka svoje socijalistično ime in reformistično taktiko. Poleg nje se je usta* novila frakcija komunistov, ki se hočejo rav* na ti strogo po sklepih in načelih Tretje inter* nacijonale. Naposled se je ustanovila še frakcija unitarcev, ki hočejo biti sicer člani •Tretje intemacijonale, nočejo se pa ravnati po sklepih moskovskega kongresa.
Po tej razdelitvi sodrugov na posamezne frakcije, je prišlo najprej do polemike med komunisti in centristi (reformisti). Med nji* toi je bila polemika načelna. V bistvu se je slo za in proti tretji intemacijonali. Kadar so ustanovili svojo frakcijo tudi unitarci, je nastala polemika med njimi in komunisti. V tem trenotku je zašla polemika na kriva pota in je pozaibla na svoj prvotni namen. Mesto, da bi se v polemiki čistili pojmi in, "da bi prišli potom nje do jasnosti v vpra* 'sanj ih glede katerih vlada še tema, je nastala kon fuzij a in je prišlo do osebnih natolcevanj. Dejstvo, da se hočejo ravnati komunisti po sklepih moskovskega kongresa, ki določa, da Se morajo vse v Tretji1 intemacijonali včla* njene stranke iznebiti vseh reformističnih in nekomunističnih elementov, so izrabili uni* tarči v polemiki v svoje demagoške namene trdeč, da hočejo komunisti stranko razbiti. Mesto načelne polemike glede novih bojnih »metod proletarijata; mesto razprav o taktiki komunistične in soci j alistične intemacijonale, «e vrši vsa današnja polemika o vprašanju strankinega razkola. Unitarci, ki so se čutili v načelni polemiki s komunisti prešibke, so napeljali polemiko zgolj na vprašanje raz* kola kakor, da gre tu za razkol radi razkola in ne za izčiščenje stranke v smislu pogojev ‘Tretje_ intemacijonale. Stranka komunistov Socijalistična stranka v Italiji, marveč Tre* tja internacionala. Ali recimo, da je to kar hočejo komunisti, res razkol socijalistične gtranke v Italiji. Tedaj pa nastane vprašanje, kdo je neki vzrok, da pride do tega. Vzrok je v tem, da so namreč unitarci pripravi jeni
socijalistični stranki. AH je morda pametno zahtevati od komunistov naj zapuste svoje komunistične tovariše v Tretji (internacijo* nali radi centristov v socijalistični stranki v Italiji? Tega komunisti ne morejo in ne sme* •jo storiti. Razkolnikit orej niso komunisti, marveč unitarci, ki kljub temu, da so v Tretji intemacijonali, se nočejo ravnati po njenih sklepih. Ako unitarci nočejo razkola, tedaj naj enostavno izpolnijo določbe moskov* skega kongresa. Zakaj to kar hočejo komu* nisti ni razkol, marveč je selekcija.
In sedaj še nekaj.
Sodrug Tuma želi, da bi širili med naše delavce enotni komunizem. To hočemo tudi mi. Komunizem je sploh enoten in docela samostojen. Komunizem ni skrpucalo različ* nih teorij, ki se drže skupaj radi potreb ali interesov posameznih strank. Komunizem je enoten gospodarsko*socijalni poj m, ki ob* sega, v enem samem objemu vsa socijalna, gospodarska in etična vprašanja in hoče re* šiti vsa iz enega samega enotnega stališča in v korist splošno6ti. Kot miselni in kot soci* ialni sistem je komunizem orjaška enotna in logična zgradba, ki ne trpi v sebi tujih izrod* kov. Zato ne more razumeti komunizma kdor ga ne razume v celoti in v vseh njegovih de* lih.. Toda enotni komunistični ideji moramo dati tudi enotno komunistično taktiko stranki, Id se hoče boriti za komunizem. Ker ho* čemo enotnost tudi v taktiki, moramo skr* beti, da bo stranka enotna ne Ie po organi* zaciji, marveč tudi idejno na način, da bo zli* la stranka nauk o komunizmu v eno samo telo z delom, ki ga hoče izvršiti v svrho zma* ge te velike proletareke pravice. To je ena izmed najsvetejših nalog komunistov. Zakaj več nego na enotnost stranke kot politične organizacije, moramo gledati na to, da do* sežemo idejno enotnost v vrstah proletarijata zato, da bo v trenotku, ki bo bolj važen nego je sedanji, sposoben brez spornih vprašanj v svojih vrstah, udejstvovati komunizem. Zato i e manj škodljiv razkol v sedanji socijali* stični stranki, nego bi bila razdvojitev v vr* stah proletarijata v trenotku, ko bo treba na* stopiti združeno m z enotno voljo, v odločil* nem trenotku za zmago komunizma.
• Sodrugu Tumi priznam odkritosrčno rad, da imamo tudi v komunistični frakciji ele* mente pučarje, katerim gre po vsej pravici ime ekstremistov. Teh ni večina. Komunisti niso ekstremisti v smislu kakor jih imenuje sodrug Tuma. Obratno so komunisti proti vsaki nepotrebni akciji, v kateri bi tekla pro* Ietarska kri brez vsakega haska in niso za punte radi puntov. Zato so tudi proti verbal* nemu ekstremizmu velike stranke, ki sili Droletarijat v revolucijoname poskuse, ne da bi bila zato pripravljena niti stranka, niti proletarijat.
Meni se zdi, da je bagateliziranje komuni* stov precej nesrečna taktika v boju proti njim. Tembolj ker so pokazali komunisti v tej polemiki, da so edini, ki imajo pogum gle* dati brez predsodkov resnici v obraz. Vpra* sanje koliko časa je kdo v stranki ni važno in nima nihče pravice, da se baha s svojimi žrtvami. Karkoli ie kdo delal v stranki, jc izvršil le svojo dolžnost. Mlaiši sodrugi ima* jo v stranki enake pravice kakor starejši. .Ali se jih pa ne spreime v stranko. Vsekakor izgleda čudno pri Petejanu, ki zahteva pra* vico do kritike in do svobodnega mišljenja nri sebi, ne da bi priznal to pravico drugim. Pravico do kritike ima vsak. Tudi pravico do svobodnega mišlienja glede načel ima vsak. toda ne v stranki, marveč izven nje Kritika pač, drugače pa enotnost načel in taktike. Zakaj v težkih dneh ne bo časa za razmišljanje o svobodi mišljenja, marveč bo čas dela, kateremu se bo moral podvreči vsakdo brez predsodkov v polni disciplini. x V prihodnji številki pa še par besed o mo* iem ekstremizmu in o komunizmu v Julijski Benečiji.	Ivan Regent.
Leto II. - Štev. 3.
raje zapustiti Tretjo internacijonalo nego rgvoje centriste. Hočejo torej raje razkol v {Komunistični intemacijonali, nego v svoji
Ali za republiko?!
Ona peščica ljudi na Primorskem, ki je izgubila vse stike s slovenskim narodom, ki se je odrekla celo njegovemu jeziku in ki piše danes svojim duševnim sposobnostim in potrebam primemo zmes besedi (ne je* zika!), ki je slabši od vsakega židovskega žargona, se čudi slovenskim klerikalcem v Jugoslaviji, da so krenili na republikansko pot in daje jugoslovanski buržoaziji dobre nauke, češ: »Slovenci nismo še zreli za re* publiko!« Nam, kakor vsemu jugoslovanske* mu komunističnemu proletarijatu, je jugo* slovanska bržuazna republika, ki bi jo ustva* rili slovenski klerikalci, Stipe Radičeva go* spoda, Frankovci in srbijanski republikanci ravno tako pri srcu kakor današnja radikal* ska in demokratska monarhija in ne bi zato izgubljali niti besedice o tej srčni boli naših svetožalnih buržujev, da ne bi skušali le*ti slepomišiti z dobro preračunanim argumen* tom jugoslovanskega narodnega edinstva. — Toda, ker ne želimo, da bi jim naš delavec in kmet nasedala na te prebrisano priprav* ljene limanice, se moramo tudi mi dotakniti tega vprašanja.
»Edinost«, ki je ob vsaki uri pripravljena zagovarjati najbolj gnjilo reakcijo v Jugo* slavij i, je mnenja, da bi se jugoslovanska konstituanta morala odreči svoji suvereniteti (najvišji oblasti), ker je monarhija v Jugo* slaviji že izvršen čin in ker da je samo s kraljevo osebo zagotovljeno edinstvo jugo* slovanske državnosti.
Če bi bilo jugoslovansko edinstvo odvisno od jugoslovanske buržuazije, potem bi imela »Edinost« prav. — Verižniškim strankam,
ki se smatrajo danes stebrom jugoslovanske monarhije, je samo tako dolgo ležeče na ju* goslovanskem narodnem edinstvu, dokler obstoji monarhija, ker z monarhično obliko države stoji in pada njihova politična moč, stoje in padajo njihova polna korita. — Za* biti ne smemo, da je Pašičeva stranka pod* pisala krfski pakt samo pod pogojem, da se o obliki države v konstituanti ne razpravlja in da »Jugoslovanski odbor« prizna Karagjor* gjevičevo dinastijo za dinastijo nove države in se zaveže delati na to pri vseh jugoslovan* skih strankah, da jo priznajo. Da bi si srbi* janska buržuazija pustila odprta vratca, skozi katera bi se lahko rešila v slučaju, da se konstituanta izreče proti kraljestvu, ni tudi dovolila, da bi se nova država imeno* vala z enotnim imenom Jugoslavija, kakor jo imenujejo od njenega postanka dalje vsi njeni narodi in ves oficijelni svet, temveč je zahtevala, da se ta nova državna tvorba na* živa samo »Država Srbov, Hrvatov in Slo* vencev«.
. V tem tiči tudi v^rok za zahtevo po strogi upravni centralizaciji Jugoslavije, ker samo če je ves policijski aparat koncentriran v eni sami roki v Belgradu in samo ako se po starem avstrijskem sistemu lahko pošilja hr* vaško vojaštvo v Albanijo, slovensko v Ma* kedonijo, srbsko v Slovenijo in Hrvatsko itd. je tudi v resnici zavarovana moč dinastije in njenim podrepniškim strankam.
Toda državno edinstvo jugoslovanskih na* rodov, pobožni imperjalisti, sloni danes na mnogo širših temeljih, kakor je jugoslovan* ska buržuazija. Jugoslovansko edinstvo slo* ni danes na masah jugoslovanskega delav* stva in kmetstva t. j. z Bolgari in dr. vred! Bolgarska komunistična stranka ima ravno tako edinstvo jugoslovanske državnosti v svojem programu, kakor jugoslovanska. — Samo da to edinstvo ne bo za Jugoslovane Prokrustova postelja, kakor je danes Jugo* slavija, odnosno kakor bi imela biti Jugosla* vij a po vzorih ultrareakcijonarne monarhi* stične jugoslovanske buržuazije. — Sovjetski sistem, ki ga bosta v Jugoslaviji uveljavila jugoslovanski delavec in kmet, bo dal jugoslo* sebi izgubila vsa hrvats^a, vsa bosanska, vsa črnogorska, vsa makedonska in vsa bolgarska in druga vprašanja.
Toda izginiti mora najprej jugoslovanska buržuazija.
Kajpada, komunizem ne bo likvidiral samo jugoslovanskih internih vprašanj; njegov program gre seveda preko teh in preko vseh mej. — Zakaj komunizem ne išče države, temveč človeško družbo; on ne išče zemelj temveč žive ljudi; on ne išče strategičnih mej, nego kulture narodov. —' Gospodarske celine se ne morejo kriti z jezikovnimi, al: posamezne narodne kulture v komunistični družbi niso vezane na meje gospodarskih enot.
Seveda je to dosti previsoko za našo om* ledno in sentimentalno buržuazijo ki sodi začetek minolega veka.
Ona se boji radičanskih revolucij onarnih pokretov. Morda ima prav, da se jih boji, toda tega ni trelia^maskirati z bojaznijo za narodno edinstvo. Radičevo delo sta opra* vila v Rusiji Miljukov in Kerenski, na Ogr* skem grof Karoly in v Italiji ga opravlja nekoliko manj sreče D’Annunzio. Radič ni neumen človek. Na Hrvatskem je gotovo najbolj načitan in naštudiran. Tudi njegova demagogija ni tako površna kakor bi si kdo mislil. Miljukov je bil eden najresnejših in najbolj učenih ljudi buržuazne Rusije. Ne* umen ni bil tudi Karoly —t niti je neumen D’Annunzio. — O, še več: vsi ti so zelo pa* metni in idealni ljudje. Oni so izraz ideal; nejše in naprednejše buržazije, ki vidi ne* izogiben propad sedanjih držav. Ta buržua* zija vidi, da stoje vse te države pred ne* izogibnim krahom in je pripravljena žrtvo* vati, če treba, svoje življenje za svoj raz* red. Temeljna misel vseh teh zakasnelih ju nakov je, da če vržejo najbolj gnjilo reak* cijo, ki se nabira v krogu sedanjih dinastij, da bodo s tem potolažili svoje narode in re* šili kapitalistični sistem. Toda ravno v tem tiči njihova usodna zmota. Današnji čas ne zahteva izpremembe vladavinskih oblik, tem* več izpremembo načina produciranja in raz* deljevanja produktov. Za gospodarski sistem gre torej in ne samo za obliko države!
Radič ni separatist, kakor ga hoče jugoslo* vanska buržuazija žigosati. Njegovo jugo* slovanstvo je idealnejše od vseh monarhi* stov, ker on hoče imeti tudi Bolgare v novi državi. Toda: ali bo Radič revoltiral? Rad bi, ali on je predalekoviden. Bil je v šoli pri Miljukovu. Morda pa bo le, toda šele v po* slednjem trenutku.
Tedaj pa bo revoltiral za jugoslovanske komuniste 	Anin.
Pred novo Križarsko vojno proti Miftvlkon
PILSUDSKI PRIDE V PARIZ. — VOJNE PRIPRAVE NA VSHODU
PARIZ, 5. Tu pričakujejo maršala Pilsud* skega, načelnika poljskega glavnega stana. On prihaja, da informira francosko vlado o predstoječih napadih, katere namerujejo boljševiki proti Poljski.
Vojaška delavnost v odseku Minsk se veča dan za dnem, ogroža Vilno in Varšavo in naj bi služila za podlago operacijam proti baltiškim državam. Na estonski in letski meji se vršijo velika zbiranja ruskih sil. V Kavkazu vladajo boljševiki. Nad mesti Ba* tum in Baku vihra rdeča zastava. Armenija je postala popolnoma sovjetska republika, Sovjetski zastopnik v Berlinu, Kopp, iz javlja med tem, da je sklep rusko*polj skega mira blizu. Dejstvo, da zahteva nemška vla* da imeti pod orožjem znatne vojaške sile za slučaj vpada Fuske armade na Poljsko ali Nemčijo, vzbuja začudenje.
»Temps« govoreč o položaju Nemcev Rusiji, pravi, da so bili Nemci, ki so ostali tam, zmeraj predmet simpatij skim manife stacijam strani Sovjetske vlade. Oni so se povsod organizirali na vojaški podlagi in ustvarjajo lastne sovjete. Nemški sovjet Moskvi šteje 30 nemških častnikov in šte* vilno podčastnikov, ki se bavijo z organiza* cijo infanterijskega polka, in rekrutirajo moči, ki so določene, da tvorijo kavalerijski ali artilerijski zbor.
RUSKO s ANGLEŠKA TRGOVSKA POGODBA
LONDON, 5. »Times« javlja, da vsebuje trgovska pogodba med Anglijo in Rusijo po* leg drugih določb tudi ustanovitev družbe s kapitalom 10,000.000 milijonov šterlingov, kateri Znesek bi prispevali v polovičnem razmerju Rusija in Anglija. Družba bi imela dva sedeža; prvega v Angliji in drugega v Rusiji.
SVOBODNA TRGOVINA MED RUSIJO IN ZJEDINJENIMI DRŽAVAMI i
MOSKVA, 5. Uradno obvestilo, ki ga je prejela Sovjetska Rusija, naznanja, da je fi* nančni minister Zjedinjenih držav preklical vse omejitve glede trgovskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo.
AMERIK AN SKI MILIJONI ZA POLJSKO VOJNO
WASHINGTON, 5. Senator Reed je iz* javil v senatski zbornici, da so bili od 650 milijonov dolarjev, ki so bili od kongresa do* ločeni za tajne evropske fonde, izdani 4 mi* lijoni za vzdrževanje poljske vojske. Sena* tor Reed je pripomnil, da je imel že v rokah dokumente, ki dokazujejo te izdatke.
Zo somogffiofto rešlis ljudstva
BLOKADA BO V KRATKEM ODPRAV* LJENA
ZAGREB, 5. Zastopniki jugoslovanskih strank na Reki in predsednik reške demokra* tične avtonomistične stranke so brzojavili francoskemu, angleškemu, italijanskemu in amerikanskemu poslaniku v Belgradu in jih zaprosili, da posredujejo pri svojih vladah, da se dovoli vsem političnim beguncem po* vratek na Reko, kjer bi mogli izraziti svojo voljo ob priliki sestave nove reške vlade. Jugoslovanske stranke pravijo, da ne smeta Gigante in Host Venturi biti v novi vladi, ker sta se preveč kompromitirala pri posled* njih dogodkih. Enako brzojavko se je odpo* slalo tudi generalu Caviglii in Pašiču. Ca* vigtia je odgovoril iz Trsta, da se blokado, kakor hitro zapustijo legijonarji Reko, ukine in da se bo smel svobodno povrniti vsak v mesto.
ŠKODA NA REŠKIH POSLOPJIH
OPATIJA, 5. Včeraj zvečer je odpotoval iz Reke že drugi oddelek, približno 500 le* gijonaTjev vključno 22. naskakovalno odde* ijenje. Legijonarje se zbira v Divači; od tu bodo nadaljevali vožnjo po železnici v pro* vincijo Veneto. Iz Reke se je odpeljalo v Pulo s parnikom 300 D’Annunzijevih mor* nar jev. Konji in vojna oprema, ki so se na* hajali na Reki in so bili last rednih čet, so bili oddani generalu Ferariu.
En meščan, ki je bil ranjen ob priliki zad* njih bojev, je podlegel ranam; potemtakem znašajo zgube reškega prebivalstva 4 mrtve. Vsled obstreljevanja je bilo na Reki 12 hiš poškodovanih. Po mnenju tehničnih izve* dencev se potrebuje svoto L 350.000, da se jih lahko popravi.
PO AMNESTIJI REŠKIH LEGIJONARJEV
RIM, 5. Socijalistični poslanec Frontini je predložil ministrskemu predsedniku vpraša* nje, ako ne smatra kot neobhodno potrebno, da se proglasi pomiloščenje tudi za vse one, ki so bili obsojeni radi političnih in vojaških prestopkov, ko se je vendar določilo amne* stijo za vse reške legijonarje, kateri so po izvajanjih ministrskega predsednika zakri* vili hujše prestopke kakor vojni ubežniki in so se pregrešili proti čl. 71. vojaškega kazen* skega zakonika, ki predvideva za imenovane zločine smrtno kazen.
VPRAŠANJE IDRIJSKIH RUDNIKOV.
RIM, 6. (T.) Odvetnik Gino Luzzati, ki je predsednik upravnega sveta družbe za rud* nike živega srebra, pošlje danes zvečer pismo dnevniku »GiornaJe d’Italia«, v katerem iz* javlja sledeče:
Moja družba se ne zanima, da bi dobila v svoje roke upravo nad idrijskimi rudniki; pač pa bi jako rada videla poskus zadružne upra* ve, katera naj se poveri delavcem.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV V AVSTRIJI
DUNAJ, 5. (L. W.) Stavka štajerskih že* lezničarjev Južne železnice se nadaljuje skle* njeno. Vozijo le živilski vlaki. Železničarji državne železnice so izrekli svojim tovari* šem popolno solidarnost in dunajski želez* ničarji zagotavljajo, da se priključijo že v pe* tek stavki, ako se ne ugodi zahtevam, katere
Prihod ruski!) delegatov na socijalistični Kongres v Livorno
RIM, 5. Osrednji odbor Tretje internacijo* nale je poveril sodrugom Zinovjevu, Buha* rinu in Balabanovu, da se udeležijo kongre* sa Italijanske socijalistične stranke, ki se vrši v Livornu od 15. do 20. t. m. Italijanska vlada je navedenim sodrugom prepovedala prihod v Italijo. Na proteste nekaterih so* drugov poslancev je odgovorila, da se je o goriimenovanih osebah preveč razpravljalo v Evropi in radi tega mora osrednji odbor Tretje intemacijonale določiti druge zastop* nike, katerim ne bo italijanska vlada nikakor prepovedala prihoda na socijalistični kon* gres v Italijo.
Vladne predloge je sporočilo strankino vodstvo osrednjemu odboru.
Leninovo porotno ligi narodov
Armenski mandat je že oddan. Medtem ko se krožek liginih diplomatov v Ženevi prepira zaradi problema Armenije in pošilja apele ameriškemu predsedniku Wilsonu, da pomaga rešiti armensko vprašanje, je sovjet* ska vlada v Moskvi vzela stvar v svoje roke — in armenskega vprašanja ni več.
Armenija je sovjetska republika in pod zaščito Sovjetske Rusije. Ko so armenski komunisti prevzeli vlado, je Lenin v Moskvi takoj ukazal Mustafa Kemal paši, da podpiše premirje z Armenijo. To se je zgodilo, nato pa je moskovska vlada poslala lakonično brezžično brzojavko v Ženevo, ki se glasi: »Ruska sovjetska vlada je pripoznala armen* sko republiko in jo vzela pod svojo zaščito ter dosegla, da je bilo sklenjeno premirje med Armenijo in Mustafo Kemalom.«
Brzojavka je povzročila paniko v skupščini lige narodov. Delegatje obsojajo Leninovo »predrznost«, ker si upa uveljaviti mir tam, kjer ga ne more uveljaviti liga narodov, am> pak na tihem si priznavajo, da je mandat Armenije zdaj mrtva črka. Kljub temu se pa še nadaljuje razprava o »armenskem vpra* šanju« in nekateri diplomatje celo predla* gajo, da ameriški general Wood prevzame vodstvo ligine armade, ki pojde v Armenijo »osvobodit« Armence.
AVSTRIJSKO * OGRSKI SPOR RADI ZA* PADNE OGRSKE
DUNAJ, 5. (L. W.) Kancler Mayer je iz* javil komisiji zunanjih zadev, da je vpraša* nje zapadne Ogrske že rešena stvar. Avstrija — je dodal kancler — mora sprejeti to ozem» Ije, kadar ga ji odkaže antanta.
»Rote Fahne« piše, da je v zapadni Ogr* ski vse polno čet, ki so pripravljene, da operirajo proti Avstriji. Razdeljene so v tri enote, obstoječe iz nekoliko polkov. Priobču* je tudi oklic na komunistične vojake, da po* svečajo naj večjo pažnjo in energijo proti strujam, ki hočejo spremeniti milico v orodje reakcije.
Politični nestnlk
Intcrnacijonalna statistika stavk.
Sledeča v Londonu objavljena statistika nam nudi pregled o številu stavk, ki so bile izvršene v teku prvih šestih mesecev preteklega leta v različnih državah:
Stavkujočih
1,866.350 1,781.230 1,186.670 180.070
224.700 117.040
958.700 .	203.400
176.940 97,540 ozira le na stavke.
Nemčija	.	.	.
Italija .... Francija	.	.	.
Švedija	.	.	.
Španija	.	.	.
Angli a .... Združene države Avstralija . . . Belgija .... Avstrija	.	.	.
Statistika
Stavkovnih dni 18,201.660 21,650.200
19.358.100 4,779.170
11.630.100
6.959.900 11,787.400
7,002,000
2.090.900 902.900
ki so zasledo-
vale gospodarske cilje.
Francoska vlada podpira nazadnjaški klerikalizem po vsem svetu. V francoski zbornici se je vršila pred nekaj tedni viharna razprava o vpastavljenju diplomatičnih stikov med Francijo in Vatikanom. Socijalisti so silovito napadali najčrt vlade in jo obtoževali, da podpira nazadnjaške klerikalne stranke na Bavarskem, Ogrskem, Poljskem, v Avstriji in povsod, kjer ima katoliška cerkev kaj vpliva, čeprav so te stranke najbolj nazadnjaške in skozi in skozi monarhistične. Klerikalizem je povsod protirevolucijonaren in bi rad oživel monarhijo v Avstriji in na Ogrskem — in Francija ga podpira.
Socijalistična propaganda. Zadnja dva tedna sta bila posvečena na Dunaju socijalistični propagandi. Uspeh: socialističnim političnim organizacijam se je nabralo 20 tisoč novih članov. Propagando se nadaljuje še 14 dni. Uspehi so vedno izdatnejši.
Rusko-finski mir podpisan. Včeraj je bilo podpisano v francoskem jeziku sestavljeno besedilo mirovnega sklepa med Sovjetsko Rusijo in Finsko. Izmenjena je bila tudi medsebojna ratifikacija.
10.000	angleških kriminalcev opravlja policijsko službo na Irskem. »Camet de la Semaine« piše, da je med angleškimi vojaškimi policisti na Irskem 10.000 zločincev, ki 90 bili izpuščeni iz angleških ječ in poslani na Irsko. Dalje so oblekli uniformo čmorujavcev tudi mno-| gi britski aristoikratje, ki drugače hodijo na lov v južno
so predložili vodstvu železnice.	________________________________
Med vožnjo zadnjega osebnega vlaka, ki jej Afriko ‘samo zaradi avanture in zabave, odšel iz Dunaja, je prišlo na številnih štajer* skih postajah do hudih spopadov med pot* niki in železničarskim osobjem. V Gostingu so prisilili potniki s samokresi v roki stroje* vodjo in vlakovne spremljevalce, da nada* ljujejo vožnjo; ko je privozil vlak v Gradec, so stavkajoči prav pošteno nabili preobjest* ne potnike. Prihiteli so na lice mesta orožni* ki in so aretirali 4 osebe.
POLICIJA STRELJALA NA KOMUNISTE
BERLIN, 5. (S.) Iz Flensburga poročajo: Po pogrebu komunističnega voditelja Hoff* manna, ki je bil ubit, ko je hotel uteči poli* cijskim agentom, se je skušalo približno 400 oseb, ki pripadajo komunističnim krožkom, udreti v policijsko vojašnico. Policija je vsled tega napadla množico, v kateri je bilo 7 mrt* vih in 23 ranjenih. Aretiranih je bilo okoli 40 oseb. Red je vspostavljen.
Sinfajnovci groze s smrtno kaznijo izdajalcem. Sinfaj^ novci so izdali proklamacijo, da bo vsakdo usmrčen, ki izvrši izdajstvo proti irski republiki. Proklamacija se glasi: »Ker je irska reipublika napovedala vojno Angliji, opozarjamo vse tiste, ki so krivi izdajstva na kakršenkoli način, da bodo ustreljeni brez svarila. Kdorkoli stopi v službo 'sovraižne policijske ali vojaške armade ali na kalk način pomaga sovražniku, je izdajalec irske republike in njega čaka smrt.«
Posledice revolucionarnega gibanja v Mezopotaniji.
Na božično noč je bil v Bagdadu ubit policijski načelnik, ki je bil po poklicu oficir v angleški armadi. Napad na njega so izvršili nekateri Arabci na eni izmed glavnih ulic Bagdada. Revolucijonarno gibanje proti Angležem se danzadnevom ojačuje.
Bolgarija vrača železniški materija!. Bulgarska vlada je izjavila, da je pripravljena povrniti železniški materijal, ki ga je med vojno zaplenila Srbiji. Istočasno je zaprosila jugoslovansko vlado, naj se vspostavi med obema državama promeit, ki je bil ustavljen pred nekoliko dnevi po naročilu jugoslovanske vlade.
Komunizem v Konstituirati
Osrednji svet Komunistične stranke Jugo* slavije je podal na svoji plenarni seji, dne 10. decembra sledeči pravilnik o delu poslan* skega kluba.
Čl. 1. Poslanci so delegati stranke, ki mora* jo zastopati samo stališče stranke. Poslanci so samo organi, preko katerih stranka izvaja svojo politiko.
Čl. 2. Iz takega pojmovanja parlamentar* nega delovanja, ki je jasno izraženo tudi v statutih naše stranke, sledi, da je stranka absolutni gospodar vseh naših mandatov v parlamentu. Poslanci se morajo potem, ka* kor vsi ostali funkcijonarji, brezpogojno po* koravati sklepom osrednjega strankinega sklepa odnosno njegovega izvrševalnega od* bora, ki nosi za delo parlamentarne skupine polno odgovornost pred kongresom.
Čl. 3. Vsi poslanci Komunistične stranke tvorijo klub komunističnih poslancev. Klub izvoli iz svoje srede tajništvo 5 članov. Taj* ništvo poslanskega kluba tvori neposredno vez med poslanskim klubom in osrednjim iz* vrševalnim odborom.
Dolžnost klubovega tajništva je, da pravo* časno obvešča O. I. O. o vseh vprašanjih, ki se v skupščini stavljajo na dnevni red. Razen tega bo tajništvo zbiralo materijal o vseh vprašanjih, ki jih je treba posebno ob* ravnavati v parlamentu. O razpravljanju manj važnih vprašanj odločuje samo klubo* vo tajništvo. Noben poslanec ne sme nobe* nega, niti najmanjšega vprašanja sprožiti, če ni dobil odobren j a klubovega tajništva. V slučaju nesporazuma odločuje C. I. O. Važ* nejšift vprašanj sekretarijat ne more spro* žiti brez znanja in odobrenja C. I. O.
C. I. O. bo imel stalne konference s po* slanskim klubom ali strokovnimi sekcijami, in na njih se bodo razpravljala vsa važnejša vprašanja dnevneg reda skupščine. Vendar imajo te konference samo posvetovalni zna* čaj. Obvezne sklepe o vseh vprašanjih poda C. I. O.
Čl. 4. V parlamentu ne more govoriti no* ben poslanec, ako ni bil za to prej določen. Za manj važna vprašanja določa govornike klubovo tajništvo, za važnejša C. I. O. V slu* čaju nepričakovane in takojšnje potrebe, da se udeleži diskusije še kdo razen določenih govornikov, odločuje o tem sekretarijat.
Čl. 5. Noben poslanec ne sme izostati brez znanja in odobrenja O. I. O.
^ Čl. 6. V nobenem vprašanju se glasovi na* ših poslancev pri glasovanju ne smejo raz* dvojiti, vsi poslanci so obvezani glasovati v vseh vprašanjih tako kakor je to odločil
O.	I. O.
V slučaju, da nastane v teku ene skupščin* ske seje kako vprašanje nenadoma, tako da je treba o njem takoj glasovati, bo tajništvo odločilo takoj o tem.
Čl. 7. Poslanci ne morejo imeti večje plače kot najbolje plačani ostali funkcijonarji v pokretu. Ves prebitek svojih prejemkov mo* rajo oddati v strankino blagajno. V poseb* nih slučajih posameznih poslancev odločuje
O.	I. O.
Hlflift Mrtvo m njih ralzerljn
IZ STRANKE
Započelo se je gibanje med mlajšim, izkoriščanim učiteljstvom. Dan na dan se opaža to gibanje v javnosti, najbolj pa v osebnem občevanju. Če se srečata dva mlada učitelja, da se pogovorita o šolskih zadevah in njihovem napredku, je to skoraj nemogoče, ker posežejo takoj vnnes gmotne razmere pod katerimi ječimo' mi — mlajši učitelji. Govoriš z delavcem in mu potožiš svoje gorje, odgovori ti kratko: saj imaš organizacijo — zahtevaj!
Da, tudi organizacijo imamo in sicer močno, lepo, v nji se bleščijo najlepše ideje, šolske reforme, jezikovni preobrati, najsvobodomiselna načela itd. organizacija, pred katero bi človek mislil, da trepeče cela država — svet. Enkrat na leto in, če je treba tudi dvakrat, zboruje devet slovanskih učiteljskih društev in po končanem zborovanju te obide nehote občutek junaka, občutek diplomata, ki je rešil Versailleski mir, a sčasoma izveš, da ni bila rešena niti najnedoi-nejša spomenica, predložena državi morda že pred dvemi leti.
Če se slučajno drzne motiti mir eden mlajših ob takih svečanostih z nedolžno prošnjo po koščeku kruha, od katerega ima pravico, zadoni nad njim dosluženi veteran: ko sem bil jaz mlad —I Kaj nas briga vaša mladost! Boga zahvalite, da ste jo tako srečno preživeli, ko je bil fižol še po dva krajcarja in zdravniška oskrba maksimalno skoraj zastonj. Pri vsej vaši miz*riji ste si lahko v polovici meseca privoščili četrtinko terana, ko si mi pa že v začetku meseca belimo glave z dolgovi, kajti naš stan zahteva, da nosimo kravato in bel ovr ttndkll!
»Edinost«*) je pred kratkem prinesla članek mladega učitelja v katerem podaja nek pregled celoletnih potrebščin učitelja, na podlagi katerih dokazuje, da sedanja plača sisplentov nikakor ne zadošča današnjim potrebam. Culi sc «e različni glasovi, ki so te minimalne zahteve izpodbijali. Jaz pa pravim, da bi morali starejši faktorji, voditelji organizacije upoštevati glas mlajših tovarišev in proučiti natančno te zahteve, ki ne gredo v sfere samo-pašnega življenja temveč zgolj v obrambo omotici na šolskem odru.
Pomisliti je treba, da so stariši -skozi štirinajst let žulili roke za otroka v upanju da jim bo na stara leta mala o-pora in če bi znali, da bodo tako razočarani, bi domo vina ne imela tako »zavednih učiteljev«. Nadalje je treba pomisliti, da so v vrstah mladih učiteljev tudi poročeni, z enim z dvema otrokoma — saj naturni in cerkveni zakoni to dovoljujejo. Še marsikaj je treba pomisliti, posebno v teh težkih časih!
Vprašam, kakšno stališče zavzame organizacija, če nje ud slučajno opeša, in Oboli ? Im če je ta človek slučajno • mlad učitelj? V organizacijah manualnih delavcev znam, da je še nekje skorja kruha tudi za takšnega nesrečneža, samo v učiteljskih organizacijah je ni Kam naj gre tak učitelj? Ali so mu res odprta samo groba vrata? Govorim zato, ker so se takšni bestialni slučaji že dogodili in ki bi se v vrstah ijudi, posebno pa v vrstah intelektualcev, ne smeli zgoditi. Opozarjam 'kompetentne faktorje, na katerih slonijo takšna grozodejstva, da so prevzeli odgovornost in se je morajo tudi držati.
Mladi učitelji in učiteljice! Potrebno je, da se naše gibanje razvije v širše dimenzije. To ni Vprašanje političnih idej, temveč vprašanje kruha in zato mednarodno vprašanje. Tudi če gre naše delo preko zakonov naših organizacij, ki nočejo izvojevati naših minimalnih zahtev. Strnimo se če je treba, s kolegi drugorodci, da nam bo mogoče izvesti akcijo.
Naše vprašanje je -samo eno in to vprašanje — a, ..
Mlad učitelj.
Sekcijam v Julijski Benečiji
Bližamo se strankinemu kongresu, ki bo pričel 15. t. m. v Livornu. Rok, do katerega je bil čas, da se naznani strankinemu vodstvu v Rimu imena delegatov in število upravi* čenih članov, je potekel. Ne vemo, ali so naredile vse naše sekcije v tem oziru svojo dolžnost ali ne. To pa vemo, jda se je od* zval le en del naših strankinih skupin mnogo* brojnim vabilom tajništva socijalistične zve* ze v Julijski Benečiji. Sodrugom in skupi* nam smo naznanili večkrat, da je uničil zna* ni požar v prostorih »Dela« in »Lavoratorja« mnogo dokumentov tajništva naše zveze. Tajništvo je moralo naznaniti od svoje stra* ni strankinemu vodstvu število socijalistič* nih sekcij in število članov, ki so vpisani v posameznih sekcijah v Julijski Benečiji.
Ker se je mnogo tozadevnih dokumentov izgubilo ali zgorelo, smo naprosili sekcije naj nam naznanijo pravočasno število svojih članov, na način, da se bo ono število članov, ki jih pošlje tajništvo v Rim, vjemalo s šte* vilom, ki ga naznanijo sekcije. Temu vabilu se je odzval le en del sekcij izmed katerih še en del v skrajno zadnjem trenotku. So* drugi morajo priznati, da ni to niti lepo in, da ne odgovarja tako postopanje niti od daleč najelemetamejšim potrebam stranki* ne upravne discipline in reda. Sekcije naj vedo, da na kongresu v Livornu, enako ka* kor na deželnem kongresu, ki se bo vršil v Trstu k oj po glavnem kongresu, se glasuje sarmo v imenu članov, ki so že resnično vpla* čali svoje pristojbine. Ne glasuje se torej po številu izkaznic, ki jih je ^ izdalo tajništvo sekcijam, marveč po številu resnično plača* nih izkaznic tajništvu. Vsled požarja je mo* goče, da izgledajo pri tajništvu kot neplačane morda že plačane izkaznice. Vsled tega bi radi, da, česar se ni naredilo za strankin kon* gres v Livornu, se izvrši za naš deželni kon* gres, ki bo za naše razmere ^žnejši nego oni v Livornu.
Poživljamo torej še enkrat vse naše so* cijalistične skupine:
1. Naj nam pošljejo takoj, v zadnjem tre* notku še, koliko članov so naznanile stran* kinemu vodstvu v Rim;
2. Imena delegatov;
3. Koliko izkaznic so dobile od strankine* ga tajništva;
4. Koliko izkaznic je vplačanih od članov;
5. Koliko izkaznic je bilo vplačanih taj* ništvu.
Tajništvo
socialistične zveze v Julijski Benečiji.
POZIV STRANKINEGA VODSTVA STRANKINIM SKUPINAM.
Vse strankine sekcije, ki se bodo udeležile strankinega kongresa v Livornu, ko ji prične dne 15. t. m., so dolžne, da pošljejo stranki* nemu vodstvu v Rim izpolnjeno ono kon* grešno prijavo, ki so jo dobile od stranki* nega vodstva. Obenem morajo poslati tudi kongresno pristopnino, ki znaša 10 lir za vsa* kega delegata in za vsako sekcijo. Ta znesek morajo poslati tudi one sekcije, ki ne pošljejo svojega delegata in, ki bodo zastopane po delegatu iz druge sekcije. To nalogo morajo izvršiti vse sekcije. One, ki niso tega še sto* rile, naj store to takoj.
One sekcije, ki vsled poštnega nereda niso dobile od strankinega vodstva poslane jim kongresne prijave, naj prijavijo svojo ude* ležbo na kongresu potom dopisnice. Na do* pisnici naj napišejo število sekcijskih članov,
! ki so dne 10. novembra m. 1. že dobili stran* kino izkaznico, ime in priimek delegata in kar je potrebno v smislu kongresnega opra* vilnika.
Poleg tega se naznanja sekcijam, da je do* šlo okrog 200 kongresnih prijav brez zneska kongresne vstopnine in približno 200 kon* grešnih vstopnin brez kongresnih prijav. Pri* zadete sekcije so naprošene, da napravijo v tem oziru red.
Nadalje naznanja strankino vodstvo, da se sprejemajo kongresne prijave le do 6. t. m. Sekcije naj torej do tistega dne naznanijo imena delegatov posameznih tendenc. Pri tem morajo navesti natančno koliko glasov bo zastopal en delegat, in koliko bo zastopal drugi. Sekcije, ki se ne bodo ravnale po gori omenjenih navodilih, ne bodo imele pravice se udeležiti strankinega kongresa. Oni dele* gatje, ki ne bodo dobili na dom, po pošti, kongresne izkaznice, bodo to dobili na dan kongresa v Livornu, ako se bodo v to svrho zadostno izkazali.
LUIGI VOGHERA,
upr. tajnik vodstva soc. stranke.
Domači vestnih
Drago pismo iz Prage. »Edinost« prinaša zopet pismo iz Prage; tokrat o zanimivostih iz komunističnega gibanja v Čehoslaviji (I) »E.« 'se lišpa s pavovim perjem nevraste-nične francoske kokote. O komunistih piše:	.. .pristaši
novega ultramontanizma, ki s svojo vero in nado korenini v Moskvi, v boljševiškem Rimu, kjer zapoveduje Lenin, veliki duhoven Tretje intemacijonale. O komunizmu pa:
.,, leninizem, s krvjo pobarvan potjemkinizem. Enake frazeologije se poslužujejo le izživeli pariški bankirji in bonviveurji, ko vidijo, da jim padajo akcije in v svoji onemoglosti napram gibanju proletarskih množic najzdravej-šega (ruskega) plemena besnijo in se togote. Ali pa mislijo uredniki »E.«, da je tudi boljševiški vodja kandidat goriškega lemenata? — Revolucionarni komunizem je za »E.« — hazardiranje. Te primere je zmožna le ona — od glavnega podjetja odtrgani trgovec, (novoletne besede »E.«), ki v strahu da mu ugasne njegov zadnji vir, hazar-dira. »E.« hazardira « tisto pičlo&tjo življenskih pojavov, ki so ji še milostno ostali; ona se igra z ljudsko lahkovernostjo. ..
Mimogrede bodi omenjeno, da »E.« ne laže samo o Čehoslaviji, ampak tudi o Jugoslaviji. O najreakcijonar-nejsem kurzu jugoslov. notranje politike in sedanjem pro-gonu komunistov piše, da so slednji snovali državni pre vrat s tujimi veleizdajalskimi elementi! Sama laž! V zadnjem oklicu »Na vse!« kliče 10 III. Intemacijonale češkoslovaškim delavcem:	»Pogum,	sodrugi,	za	junijem	je
imela Rusija oktober. Pri Vas bo ravnotako.« In tudi k nam pride oktober. Takrat bo konec »E.« ultramontanizma in nacijogfel-klerikalizma. Brez usmiljenja, nikakega prizanašanja! Do tistega dne pa je »E.« vredna vsega sovraštva in zaničevanja našega delavnega naroda.
Učiteljstvo in nova regulacija Že dalj časa je bilo učiteljstvo v dvomu glede svoje prave plače, kajti ono, kar je dobivalo že tekom enega leta, je bila le nekaka provizorična plača. Tudi nam dosedanji dohodki že niso več zadostovali z ozirom na naraščajočo draginjo. Z veseljem smo terej sprejeli vest o obnovljenju plačilne ta bele. Toda joj! Mesečni dohodki so 'se nam znatno znižali! — Neverjetno, pa žalibog resnično!
Radoveden, kako mi bo treba urediti svojo linanco, vzamem papir in svinčnik in začnem računati:	Stanova-
nje letno 1200 L. Hrana: zajutrk a 2 L dnevno 712 L letno kosilo a 4 L dnevno 1404 L letno, večerja a 4 L 1404 L letno. Obleka: 1 letna 400.— lir, 1 zimska 400.— lir, ‘/s suknje (Vsakih 5 let ena suknja a 600) letno 120— lir; l/6 dež. plašča (Vsakih 5 let en dež. plašč a 500 L) letno 100.— lir. Pokrivalo: 1 letni klobuk 50.—, 1 zimski klobuk 50.— lir. Obutek: 1K para čevljev (3 pare za 2 leti) in poprava letno 300.— lir. Perilo: 3 letne garniture (majca a 15, srajca & 30, spod. hlače & 20) letno 195 lir; 3 zimske garniture (majca a 30, srajca a 30, spod. hlače a 30 lir) letno 270 lir; 6 ovratnikov i 4 lire letno 24 Hr; 3 kravate a 12 letno 36 lir; 12 robcev 20 lir; 12 parov nogavic 4 5 L 60 lir. Razno: Društvena članarina 60 lir, Bolniška blagajna 144 lir, Dnevne potrebščine (= 1 L dnevno) 360 Hr, Knjige, gledališče, časopisi, predavanja, znanstvena potovanja, skratka duševna hrana 0000 Skupaj letnih 7309 lir.
Da, skupne torej rabim letnih 7309 L. Kaj pa novi plačilni zakon? Aha: Skupni duhodki učitelja, službujočega prvo leto znašajo letno 3980.— lir; 2.—3. leto 5180.— ce~ 5580,— lir; 4.-5. leto 6580.— lir; 6-—9. leto 7780.— lir.
Torej more po novi regulaciji plač živeti šele oni učitelj, ki poučuje najmanj že šesto leto Seveda si pa tudi ta ne sme privoščiti pri kosilu kozarček kislice (o vinu ne govorim), da si 'splahne iz grla šolski prah; več nego pol kozarčka mu finančni minister ne dovoli. Oni duševni užitek pa, ki ti ga nudi lepa knjiga, znamenita opera, zanimivo potovanje itd., si pa lahko privošči šele oni, ki ima za seboj že najmanj 10 službenih let. Pa tudi temu bi svetoval naj se varuje — bankrota!
Kako je v tem oziru pri srcu našim tovarišicam sicer ne vem; prepričan ■sem pa, da prede tudi njim precej trda, četudi jim novi plačilni zakon prinaša izenačenje njihove plače z ono učiteljev.
Mlad učitelj.
Delavski pregled
Mezdno vprašanje akordn. klesarjev poravnano. Pri obč. tehničnem uradu uslužbeni kamnoseki, ki pripadajo krajevni skupini kamnoseških delavcev, so sklenili v mesecu februarju preteklega leta po tajniku »EIOE« pogodbo, koje veljava je potekla z 31. decembrom 1920. Vsled vedno naraščajoče draginje življenskih potrebščin so zahtevali odgovarjajoče povišanje plače. Pogajanja in razpravljanja, ki so se vršila med voditelji navedenega urada in delavskimi zastopniki, so bila jako izčrpljiva. V sredo so se sestali imenovani zastopniki k ponovnemu sestanku, na katerem je bila sprejeta poslednja zahteva po zvišanju plače za 25 odstotkov. Ta sklenjena pogodba velja tri mesece. Kamnoseke so zastopali sodrugi Železnik, Boschetti, Gerljanc, Budin, Pavissutti, Starc, Pado-van in Bukavec. Zastopniki so pri pogajanjih predložili tudi zahtevo, da bi bili kamnoseki v slučaju bolezni deležni tudi istih pravic kakor občinski uslužbenci.
Sklenilo se je, da se pošlje to zadevo drugi sekciji mestnega občinskega urada.
Iz dežele
Komunistična frakcija v Sv. Križu je nabrala za komunistično frakcijo Lir 400.— Sodrugi, posnemajte kriške sodrug e!
* * *
Na željo nenavzočih članov skupščine komenske sekcije sklicuje ista za v nedeljo 9. t. m. ob 20. uri nov sestanek vseh članov, na katerega pride sodrug Godina. Istočasno je vabljen tudi sodrug Petejan.
Odbor.
* • *
Ajdovska sekcija je darovala komunistični frakciji v znak, da so njeni člani čisti komunisti, Lir 84.—.
• * *
Albona, Dobravlje, priobčimo prihodnjič!
Naš mladi učitelj naj nam ne zameri ako se mu čudimo. Iz njegovega računa -bi se dalo ugotoviti, da si ni kupil revež v pretečenem letu niti . robcev, niti nogavic in še marsikaj drugega ne. Tako po ceni, kakor on računa se ne dobi pri nas takih reči. Nada! j e bi ga naprosili da nam pove kam neki bodi na zajtrk, na kosilo in večerjo. Mi se aboniramo takoj, zakaj 'sami ne jemo piščancev pa vemo, da ne moremo izhajati s takimi cenami Spoštujemo skromnost ker se nam iuksus ne dopade in ker vemo, da bomo morali prenesti marsikaj v zmago naše ideje. Ali kar je preskromno, je vendar preskromno. Stavimo, da si naš prijatelj ni kupil niti suknje, niti perila, ker mera -potrositi več za hrano. Stavimo.
Podaljšanje roka za vlaganje prošenj za vojno odškodnino. Agencija Stefani javlja: Bil je predložen kralju v podpis odlok, ki ga je že sprejel ministrski svet in v katerem se določa dan 31. oktobra 1921 kot končni rok za vlaganje prošenj za povrnitev vojne škode v novih pokrajinah.
Vspostavljena poštna nabiralnica. Višje poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja:	S 17. januarjem
1921 se vspestavi v Joannizu, politični okraj Trbiž, pošt na nabiralnica, katera bo v zvezi s poštnim uradom v Ajellu potom avtomobilne zveze Palmanova-Zagraj.
Iz koprskih zaporov. Sodr. Rebek Avgust, mehaničar iz Gojač javlja sodrugom bližnjih občin, da se nahaja v koprskih zaporih, edinole radi prostega izvrševanja svojega poklica.
ZAHVALA.
Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem sodrugom in prijateljem, kateri so mi za časa moje bolezni darovali denarno podporo v znesku L 27550. Obenem potrjujem, da sem navedeno svoto pravilno prejeL Iskrena hvala vsem!
Tomšič Franc, klesar v Sovodnjah.
Deželni kongres sindikata stavbinskih delavce t/ za Julijsko Ben®
Dne 30. in 31. januarja t. 1. se bo vršil v prostorih Delavske zbornice v Gorici Via Municipio št. 4
reden deželni kongres
sindikata Zveze stavbinskih delavcev za Julijsko Benečijo s sledečm dnevnim redom:
1. Volitev predsedstva in odseka za verificiranje mandatov.
2. Moralno in finančno poročilo sindikata od 1. januarja do 31. decembra 1920. (poroča sodr. Budin).
3. Deželna organizacija sindikata (poroča sodr. Bresatz).
4. Direktno poslovanje in obratni sveti (poroča sodr. Petejan).
5. a) Problem rekonstrukcije in brezposelnosti (poroča sodr. Giacometti).
b) Stanovanjsko vprašanje in javna dela (poroča sodr. prof. Inwinkl).
6. Osemurno in akordno delo (poroča sodr. Košane).
7. Tehnična in strokovna izobrazba (poroča sodr. prof. Oberdorfer).
8. Imenovanje novega deželnega vodstva sindikata.
Vseh 46 sekcij našega sindikata poživljamo, da si na
svojih članskih zborovanjih izvolijo po enega delegata, katerega ime je sporočiti podpisanemu sindikatu.
Glasovanje na kongresu se bo vršilo na podlagi v preteklem letu 1920. prodanih znamk. To se pravi: vsak delegat bo glasoval le s številom znamk, katere je njegova sekcija cdračunala sindikatu.
Vodstvo sindikata se obveže preskrbeti hrano in prenočišče za vse delegate, ki bodo naznanjeni do 23. t. m. Sekcijam se da možnost, da lahko pošljejo na lastne stroške še po enega delegata (poleg oficijelnega, za ka terega plača stroške sindikat), kateri bo pa imel samo posvetovalen glas.
Vse sekcije kakor tudi vsi člani so na prošeni, da se za ta naš letošnji kongres zanimajo, da o njem debatirajo in da eventuelne predloge k posameznim točkam dnevnega reda odpošljejo najkasneje do 23. t. m. na vodstvo sindikata v Trst Via Madonnina 15.
Vse sekcije 'se še enkrat obvešča, da naj čimprej zaključijo račune za leto 1920., katerim je dostaviti tudi število članov, ki jih sekcije imajo kakor tudi kakšne stroke da so, ter vse skupaj odpošljejo sindikatu, kateri mora pripraviti skupni obračun, da ga predloži deželnemu kongresu.
Sindikat zveze stavbinskih delavcev za Julijsko Benečijo.
Lesnim delavcem
Lesnim delavcem, ki so člani stavbinske organizacije, skoročamo, da vsled odloka zvezinega vodstva, kakor tudi v zmislu zveziaih pravih bodo vsi lesni delavci rali prestopiti iz naše Zveze v Zvezo lesnih delavcev v Italiji Način tega prestopa se bo določil med obema zvezama v teku tega meseca. Radi tega poživljam vse lesne delavce, da plačajo svoje prispevke naši organfraciji
IDRUA.
Vsled stavke državnih '.|:Iuibencev nismo dobili pravočasno »Dela«. Radi tega poročamo ponovno, da se vrši pbčni zbor Delavskega godbenega društva v Idriji dne 9. januarja 1921. ob 9. uri predpoludne v lastnih društvenih prostorih.
Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo odbora; 2. volitev novega odbora; 3. sprememba pravil; 4. slučajnosti.
Prosimo, da podporni člani Del. godbenega društva smatrajo to obvestilo kot zadostno.
ČEZSOČA.
Zadnjič smo čitali v tetki »Goriški straži« članek, Id je po svoji vsebini prava nesmisel; v začetku nas komuniste ošteva in jc za urejenost naših razmer; proti koncu pa priznava, seveda ne v celoti, naše trditve! Dopisniče, nesmiselnosti! Po tvoji domišljavosti smo bili mi pijani, ko smo nabirali podpise za to, da se prepove prevoz drv gosp. kaplanu v Bovcu! Mi vam povemo samo to, da podpisov je bilo 76 in vseh posestnikov (sedanjih) je okoli devetdeset! Torej ni nesmisel, da jih je bilo samo en par! Menda si slep, da nisi videl celega gibanja! Le ša naprej take budalosti. Sporočaj, in poslali ti bomo objavljena vsa imena, in tudi neko čudno stvar iz merodajnih krogov!
V naši presrečni vasici,imamo dela zadosti Čujtc ljudje božji! Mi ki sedaj za Gašperjem sedimo, kje je delo, vaš vprašamo! Tisti ki so tako srečni; da smejo fes goniti za občino, imajo po tnukapolnem delu po sedem lir na dan. To so zaslužka, da ne bomo vedeli, kam z denarjem! Srečni sme ti dopisnik, da si vsaj Ti sporočil svetu, da smo vsaj mi tako srečni, da imamo delo! Mi Ti bomo že hvaležni na svoj način! Aprovizacijo po vašem pravilu tudi dobimo redno. Imate si dober želodec z našim redom! Redno je to pri vas, če dobimo aprovizacijo vsakih 6—8 tednov! Ko pride vse nakup, seve da ljudstvo nima denarja! Razdelite ko druged, kjer imajo aprovizacijo vsakih štirinajst dni! Včasih še bolj pogosto!
Ako Vam ni prav, kar mi tukaj izjavljamo, Vne prosimo objavite še kakšno neumnost. Glejte da Vam mogoče spiše bovški kaplan, če mislite da imamo mi tajnika zato. Gospod, zapomnite si m premislite da vaš« nesmiselni dopisi ne bodo škodovali! Ako nimate še zadosti, povemo Vam vdrugič več!
Gospe d bovški kaplan, pa naj ne pravi našim Cenam, da v Čezsoči nista samo dva razbojnika, ampak mo vsi!
Komunisti.
ŽAGA.
Šele danes smo se 'spomnili na zagovornika g.dičae u-čiteljicc Milene Furman, katerega dopis je prinesla blagoslovljena »Edinost«, dvakrat počeščena, toda pri nas malo brana, skorajda pozabljena. — Dotični dopisnik nas imenuje obrekovalce, on sam pa ne zna pisati drugače kakor: komunistični privesek v vsakem drugem stavku. Gospodič, ali kdornibodi. Vi ste prokleto nadut, ko se bahate s svojimi izrazi. Ne zasejete v našo vas toliko needinosti, kot je mogoče imate na Srpenici. Kaj mislite, da bomc delavci odvisni od neorganiziranih Ser* peničanev? Le oni, ki ne pričakuje že vnaprej dobička od organizacije, je pravi naš somišljenik. Vsi ca enega, eden za vse! Dobičkarji “a! gredo veriiit, a «e v našo organizacijo. V organizaciji pod črno zastavo, tam s« lahko lažete in dobičkarite. — Oni dopisnik, ki bdi V »Gpriški Straži«, da imamo mi vedno plese, se moti Plesi niso bili prirejeni na naše strogke, ampak na stroške tukajšnjih italijanskih nasiavijencev. Da so »žagarska dekleta« moderno oblečena to pa Vas nrmnund skrbi, gospod dopisniče! Za svoj denar, katerega tako. trdo zasluži — menim — da se sme vsako dekle <4>J«£t kakor to njemu ugaja. In delavka je bolj upravičena, da se oblam po svojem okusu, kakor kaka brezdelne gnv spodična, ki niti ne ve, kake se denar služi. Z dojamlhoni »Goriške Straže« se nočemo več pričkati, ker to ni pa ■n8pm okusu. — Hinavski narodnjaki, klerikalni nacija* nalisti, brcajte kolikor vam ljubo, do veljave no pridite več pri nas.	Občinarjev.
BOVEC.
Vlili kulturni »vet
K
*) Omenjeni članek smo dobili tudi mi in i>a priobčuje-
mo danes, ker nair prej ni bilo mogoče.
Spominjaj se ob vsa> Iti priliki,,D£LA,(, »trojega glasila! Nabiraj »DELU11 novih naročnikov Ir, odjemalcev III Siri povsod „OELOU med delavce In kmete —
SODRUG!
KOMUNISTIČNA FRAKCIJA ITALIJAN* SKE SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Komunistični dnevnik »L’ Ordine Nuovo« e naprodaj v agenciji časopisov Fano, ulica Caterina 5.
Tedensko glasilo komunistične frakcije »II Comunista« se lahko dvigne v sedežu ko munistične skupine Trst, ulica Madonnina 15, soba 17.
SOCIJALISTIČNO IN KOMUNISTIČNO ČASOPISJE V ITALIJI.
Turinski »Avanti« se je Spremenil s prvim januarjem t. L v »Ordine novo« in postal komunistični dnevnik. Glavni urednik mu je sodrug Gramsci. V Bologni pa se porodi iz sedanjega tednika »La Squi£la« veliki sodja* listični dnevnik, Id ga bo urejeval sodrug Vincenc Vacica.
Ljudski oder Barkovlje priredi v nedeljo, dne 9. januarja t. 1. od 15. do 23. ure svojo prvo veselico v prostorih gostilne pri »Starem društvu« s sledečim sporedom: Petje (vodja učitelj E. Cerocchi), pri katerem bodo sodelovali sledeči zbori: 1.) Ljudski oder Barkovlje; 2.) Cir-colo di Coltura z Grete; 3.) Arte Bianca s Trsta. Dramatični odsek (vodja V. Kodrič):	1.) »V medenih tednih«,
šaloigra v enem dejanju (F. G. Frisch); 2.) »Pod stopoji-cami« (II sottoscala), burka v enem dejanju (A. Galenzeli); 3.) »Usoda« (II Destino), drama v enem dejanju. Vrši se tudi šaljiva pošta in srečelov z dragocenimi darovi. Ples od 20. ure naprej. Mandolinističai odsek iz Rocola, katerega vodi učitelj Lozer, in Orkester krožka J. Jaures iz Rojana, bosta svirala zbrane operne komade in rpremijah tudi ples.
Ljudski oder Sv. Križ pri Trstu. Opozarjamo člane da poravnajo zastale mesečnine vsaj	do konca	leta,	da	bo
mogoče skleniti letne račune. —	Kdor ima	več časa	Iz-
posojene knjige se naproša, da jih vrne knjižničarju takoj.
  Člane pevskega zbera opozarjamo, da se vršijo redne
pevske vaje vsaki terek, četrtek in soboto. Prosimo jih, da prihajajo redno k vajam. Vaje se začenjajo točno ob 20. uri — Za piihodnje leto so naprošeni člani da dvignejo nove izkaznice pti tajniku in to vsaki torek in petek ob 20. do 22. ure, ob nedeljah od 10 do 12.
Odbor,
Ljudski od« v Dek od prired	dne 16.	t. m.,	ob	15.
uri, v dvorani Ljudskega odra v	Dekanih	letni	občni
zbor s sledečim dnevnim reonv
1. Poročilo o delovanju Ljudskega odra v Dekanih.
2. Branje in potrditev letiuga računa za 1920.
3. Volitev novega odbora.
4. Sprejemanje novih članov.
5. Slučajnosti.	Tajništvo.
• • •
Ljudski od« v Dekanih Je nabral pred ulpmom v »Delavnici dom« Za politične preganlanoč IJt tl.—.
do 31. decembra 1920. Razume se samo ob sebi, da bodo člani tudi v novi Zveri ohranili svoje že priiebtjm ske pravce.
Podružnicam Zveze Minskih delavcev
Kakor je podružnicam že znano, so zverine znamke, kakor tudi znamke, »Delavske zveze« (Coniederazione del lavoro) veljavne samo za leto, v katerem so bile izdane.
Radi tega obveščamo vse podružnične blagajnike, da seštejejo do 31. decembra vse ostale znamke ter jih odpošljejo sindakatu v Trst, kjer naj obenem nar oče znamke za leto 1921. Nove znamke se prilepi tudi članom, ki so zaostali s prispevku
Ob enem se prosi vse podružnice, da takoj v januarju zaključijo račune za leto 1920 ter iste odpošljejo sinda katu, ki mora napraviti skupen račun, katerega bo pred' ložil rednemu deželnemu kongresu. Kongres se bo vrši! koncem januarja ali v prvi polovici februarja v Gorici.
Skupaj z obračunom je treba tudi sporočiti število rednih članov, ki jih je imela vsaka podružnica 31. decembra in sicer*, koliko zidarjev, koliko tesarjev, klesarjev, mizarjev, stavbenih kovačev, opekarjev, slikarjev, koliko podajačev (maiovarjev) itd. Obeoem naj se »poroči, koliko je še v dotičnem kraju neorganiziranih stavbinskih delavcev.
Vse to je treba sporočiti najkasneje do 15. januarja 1921.
DEŽELNO TAJNIŠTVO.
Gospodarske beležke
Nemčija plačuje. Nemčija mora takoj oddati antanti
1.700.000 kosov drobnice, 21.165 koz in 15.250 pašičev; v teku 6 mesecev pa še 30.000 konj, 125.000 ovc,
60.000 bikov, volov itd., in tudi 20.000 brejih krav in kobil. Antanta je zahtevala začetkom skupno 150.000 konj,
640.000 brejih krav in kobil in 900.000 ovac.
Banke bodo vprašanje že rešile! »Berliner Tagblatt« prinaša poročilo o angleški akciji za stabilizacijo valute. Lloyd Georgev prijatelj bo v ofietjebu misiji obiskal glavna mesta na kontinentu, ter preiskal, kaj se mora ukreniti za stabilizacijo valute in bo predlagal vsaki državi naj ustanovi posebno banko, ki bo pospeševala to akcijo.
Zadružna fakulteta v Franciji Na Coliege de France je 'bila ustanovljena zadružna fakulteta. Predaval bo na njej amani narodni gospodar Charles Gide, ki je v zadružni stroki svetovno znan strokovnjak. S predavanji začno najpozneje 1. januarja 1921. D asi je zadružništvo v modernem gospodarskem življenju danes tolike važnosti, je bila ustanovitev zadružne fakultete na Ccllege de Franco vendar združena z velikimi težavami in Narodna federacija konsumnih zadrug je morala fakultetino eksistenco zagotoviti za deset let naprej. — Z zadružnim šofe*vom so se začeli bavib po vsem svetu. Tudi »Osrednje zveza češkoslovaških kcr.sumnih zadrug« se pogaja z vi • do za ustanovitev za rudnih fakultet ca čsl. mavrah.
Posledice brezposelnosti .Iz New Yorka poročajo, da je šest tehničn*' Jf&iov sklenilo sprejeti znižanja delavskih plač za 22 odstotkov v svrho izogiba ustavitve dela.
Proračun zveze narodov za tretje podovno leto 1921. predvideva 21 milijonov zlatih frankov za kritje stroškov. Ta vsota se porazdeli med države po ključu svetovne r »tne družbe. Ker so se ma!e države pritoževale nad 1 'Hno zneskov, ki jih morajc plačati, bo pcsečna komisija drugače porazporedtia deleže.
,ai kredit za Avstrijo. Poročila z Dunaja javljajo, da r*oje pogajanja o kreditih za nabavo 60.000 ton žita av-atrffrsfci republiki neposredno pred zadovoljivim koncem. Tor« ni nikakorfnega strahu, da bi ostalo avstrijsko prebivalstvo v naslednjih mesecih brez kruha.
Podpisano tajništvo poziva vse ude ki imajo ^ _ prispevke, da se javijo, <f| se stvar do 15. t m. uredi. So« drugi! Vi veste, da ima tajništvo obilo poda. Stena apeliramo na vas, da stori vsak svojo dolžnost, ker to je V korist Vam samim. Tajništvo ni plačano kot je ono dela. v korist delavstva in z več dobro voljo! ?*torG naj vsak Man gleda da mu ne otežkuje dela. V nueulesj letu se je število organiziranih podvojilo! Sodrugom prib poročamo, da vse naše spravijo v organizacijo! V«* sodrug enega in mi imamo še enkrat toKko moči. VselJ zaupnikom kličemo: »Več energije fn več požrtvovstoos*
za ljudsko stvar.«	,
Vsem sodrugom! Opominjamo vas, da se zadržujete koš pravi komunisti! Bodite komunisti v pravem pomenu be* sede! Ne delajte nikjer izgredov. Mi nimamo s cerkvpO nikakega opravila! Kar se je godilo na sv. večer, je škandalozno! To ni bilo delo komunistov! Sodrugi, delavci na grenimo si veselja, naš rek bodi:	dostojno *e ve*eMri
Pijanci niso nikdar odločni ljudje! Treznost m zmerno«*
sta odločna!	.	. ___
Vsem sodrugom naš najlepši zdravo v novem letu! Isto.
časno na boljše delo!
Tajništvo politične in stavbinske organizacije.
GRGAR.
Za »Delo« sodrugi!
Mladi sodrugi iz Grgarja nam pošiljajo z nabranim zneskom 51 L za tiskovni sklad »Dela«, aledeče pismo:
Darujmo za »Delo«, katerega su ■akušaU fašisti popolnoma ra zde ja ti in uničiti, zato ker je veliko »Delo« letarijata, ustvarjeno od proletarijata samega ^ njegovo prosveščenje in odrešenje. Kapitalisti to dobro rrie, Lto sovražijo »Delo« in pošiljajo naden, svoje požigalce. »Dela« pa niso mogli in tudi ne bodo mogli izničiti. In ono nadaljuje svoje poslanstvo med delavci to kmeti, s podukom in svarilom.
Zato sovražijo »Dek)« vsi zagovorniki katataazma^ venske in italijanske meščanske	***£
v—™*
rijata je smrt kapitala. Zato sovražijo iz dna svoje duše »Delo«. Vi delavci m kmetje, seda? znate, zaka, »Edux-*‘, in »Goriška Straža« tako črnita »Delo« Ta dulri . . J, c; —f.f naš kmet večen kolon delavec pa ** žŽ’ te rato^lta temo nad našim delavnim narodo«
•	_4a	ga	pride »Delo« razsvetlit naše va« i&
lelT- Kapitalistom se dopadejo analfabeti. Hje strašijo svojih bogov in dajo celi život
Poštenega razrednozavednega m izobraženega delavc* sovražijo, ga zapirajo in tirajo po ječah.
s Krasa,
Delavci in kmetje! Koloni z Goriškega, tipiiu narod v Istri, Trstu in okolici! Podpirajte »Delo«, j*-dini vaš glasnik in zagovornik. Naročite se na ta ^li*|
širite ga in pridobivate mu	„
Vas naj ne bo brez »Dela«. Ako ima od *s ^
stanovanju »GorU!^^^
naroda. Na^UN*zahrbtnem protidelavrimma piragB naj
se naslaiajo bankiififa. boteganb ***** £ £m«,
Opozorite nato vsakega nezaTedneg. d^avca, išče odrešilnega nauka v teb dveh tttbb.
Za »Delo«, sodrugi!	•	-*
Pod rdeči prapor proletarske revolucije! V organizacije Komunistične internacijonale. — Mladina naprej.
'	Sodrugi	iz	Grgarja.
Koaiunisilžno posolilo
Pri naši upravi je podpisal za Komun, posojilo Mohorič Fran, obratovodja, iz Idrije L 25
Za poiilKne preganlence nam je došlo od Neimenovanega, po Zvezi stavbinskih delavcev v Kobaridu L 10 —
Italijanska zveza rudarskih uslužbencev
Osrednji sedež v Sieni
Zopisnffi osrednjega odbora i zfioromnja od 30. novembra do l. decembra 1920
Prisotni: Nazzari, Magnani, Tufacchi, Guerrini, Bcmifazzi, Ravagli, Anico, Lom* bardelli.	.
Glavni tajnik Nazzari poda osrednjemu odboru obširno in podrobno poročilo o delo* vanju osrednjega sedeža, počenši od ustano* vitve Zveze (po državnem kongresu v Sieni od 22.-24. maja 1920. L) do današnjega dne.
Pojasnjuje velike materijalne in finančne težkoče, katere se je moralo premagovati vsled nepripravljenosti udruženj. \ novo* ustanovljenem organizmu, katerega sekcije zbog svoje mlade formacije, niso mogle biti še navajene na organizacijsko disciplino in biti ž njo prepojene, je to razumljivo dejstvo.
Kljub temu se težkoče zmeraj bolj zmanj* šujejo in delovanje postaja z vsakim dnem bolje. 76 udruženj z 20.000 člani, ki so usta* novile Zvezo, je doseglo danes število 160 s 35.000 člani.
Glavni tajnik sporoča, da pomanjkanje prostorov ni doslej dovoljevalo, da se ukrene vse potrebno za zvezno delovanje. Z nas raščajočim razvojem naše organizacije, s povečanjem osobja ter s poboljšanjem in z delitvijo službe, se v bodoče pride do nor* malnega poslovanja.
Nadaljujoč svoje poročilo, poda Nazzari sliko o moralnem in sindikalnem položaju udruženj raznih pokrajin in odgovorno danim pojasnilom in vršeči se diskusiji, katere se udeležujejo vsi prisotni, sklene O. O. sle*
deče:	.	,
Sardinija. Tajništvu se poveri, da na* pravi v pokrajini ogled v svrho reorga* nizacije tamkajšnjih udruženj in da pri* pravi pokrajinski sestanek, da se zboljša Sardinjsko zvezo rudarjev, da bo v od* noša jih z državno organizacijo bolje od* govarjala disciplini in delovanju delav* skega gibanja v oni coni. Priporoča se tudi, da jamči zastopnik državne zveze za sposobnost in disciplino pokrajin* skega tajništva.
Marche in Romagna. Sklene se, da se
za in imenuje tajnikom sodruga Marina Magnani j a, uslužbenega prej v osred* njem sedežu.
Sklene da bodi tej zvezi dana popoJ* na finančna samouprava- pod nadzor* stvom osrednjega sedeža in določi, da čajo udruženja te cone, počenši s 1. de* za finansiranje novega organizma, pla* cembrom 1920 mesečni prispevek L 0’50 za vsakega člana vrhu že veljavnega pri* spevka za Državno zvezo.
Razni odloki. Vsled sklepov, nanaša* jočih se na ustanovitev conskih zvez, se OO odloči, da uvede nov mesečni pri* spevek za poslovanje istih.
Po pretresanju finančnega položaja in konstataciji, da za zajamčenje življenja in boljšega poslovanja zveze je potrebno ozirati se na sredstva v svrho povišanja vstopnin in za premagan j e zmeraj rasto* čih stroškov potrdi OO sprejeti sklep, da bodo morala vsa udruženja Italije, pri vsaki novi delovni pogodbi, ki bo zvišala plačo ali draginjsko doklado, od* šteti osrednjemu odboru za vsakega člana enodnevni znesek diference med staro in novo plačo.
Končno izvoli OO enoglasno sodruga Lombarda Lombardellija tajnikom Dr* žavne zveze počenši s 1. decembrom 1920. Lombardelliju se zaupa tudi uprav* no vodstvo in odgovornost za blagajno.
OO potrdi tudi povišanje sodruga Amica Pasqualija in ga dodeli kot taj* nika osrednjemu sedežu.
Po raznih drugih sklepih notranjega zna* čaja se ta sestanek OO zaključi.
VIIL vseruski sovjetski Kongres
vsem delavnim Sovjetske Rusije
dobivala kasneje vse potrebno za obnovo poljedelstva. Kmet je dal delavcu kruha, če* ravno mora pridelovati vsak p ud žita z ve* čjim naporom kot prej.
Sedaj hočemo posvetiti vse svoje sile mir* nemu delu. Še leto napora in ne bomo več zmrzovali v nerazsvetljenih stanovanjih. Še dva do tri leta in naš promet bo urejen in naše tovarne bodo delovale v popolnem ob* segu. Še tri do štiri leta in v republiki ne bo več slabo oblečenih in pomanjkljivo obutih. Še pet let in rane našega po svetovni vojni uničenega gospodarstva so zaceljene.
Na delo, proletarci Rusije! Vaša najvišja oblast, vseruski sovjetski kongres Vas hoče popeljati v nov boj, k novim zmagam!
Živela bližajoča se zmaga delavske fronte!
Predsednik VIIL sovjetskega kongresa.
M. K ali n in.
MLADINSKI VESTNIK
Ustanavljajte Otfniženja komunistične mladine
Pri pohodu rolet ari j ata k pridobitvam ekonomičnih bogastev in v borbi za poli* tično enakopravnost, je bila vedno na čelu predstraža, četa mladih sil, ki so bile vedno pripravljene odstraniti ovire, Idi so se pred* stavljale na poti zmagovitemu proletarijatu. ,Naj večji duševni predstavi telji komunizma so si omislili sisteme, potom katerih bi bilo mogoče organizirati najširše mase mladine, ki se drenja in poti v delavnicah in na polju. S temi sistemi1 se je uspelo skleniti vrste
JANKO JANKOVIČ:
Vizija.
Tam gori visoko pod nebom krvavim se križajo solnca prezlati trakovi...
Tu doli med dimom in zrakom nezdravim samevajo tvornic mogočni zidovi.
VIIL vseruski sovjetski kongres delavcev* kmetov * rdečih vojakov in kozaških sovje*
tov čestita vsem delavnim k ponosni zmagi j^jih okna vsa mračna v daljave strmijo... nad sovražniki delavnega ljudstva m čuti J	..	•	1
ne pripozna Delavske zbornice v Ceseni, i	_
ki vodi gibanje mnogih udruženj onega ; prijetno dolžnost, da izkaže svojo hvaležnost okraja, ker ta zbornica ne sledi konfe*jvsem onim, ki so v težkem delu, v krvavih deracijskim smernicam, ampak skuša, dal bojih s potrpežljivostjo in požrtvovalnostjo
izolira gibanje onih sekcij in da ga vodi z nam nasprotnega vidika. — Pooblašča se tajništvo, da izvrši tudi tu ogled in da po predidočem sestanku ustanovi zvezo za Marche in Romagno s samo* upravnim poslovanjem in z lastnim taj* ništvom pod vodstvom državne zveze.
Umbrija. Tudi za to pokrajino, kjer vlada med udruženj? disorganizacija, se pooblašča tajništvo, da pripravi zboro* vanje in ustanovi pokrajinsko zvezo.
Sicilija. Tajništvo se pooblašča, da bo* Ije vsporedi in spopolni že pričeto delo za organiziranje sekcij in za ustanovitev Sicilijanske zveze.
Kampanija in Kalabrija. Ker v teh dveh pokrajinah ni mogoče ustanoviti krajev* ne zveze, se 6krb za propagando in za podporo pri tamkajšnjih udruženjih pri* pušča osrednjemu sedežu.
TttlDEttTlNSKA. IM JULIJSKA BE= NEČIJA. Osrednji odbor konat^tira do= bro poslovanje obstoječih udruženj in se odloči, da bo z vsemi mogočimi sred* stvi podpiral razvoj organizacij in da čimprej ustanovi Meddeželno zvezo.
Pijeraont, Ligurija in Lombardija. Po pooblaščenju tajništva, da v teh pokraji* nah, v katerih so sekcije dobro organi* zirane (ker so vpisane v Stavbinsko zve^o) nastopi takoj z organiziranjem. Meddeželne zveze, se potrdi povišanje sodb*. Luigija Calciatija v tajnika te zveze. — OO. dovoljuje tej zvezi finan* čno samoupravo pod nadzorstvom glav nega tajništva, pripušča ji prostost, da od slučaja do slučaja določi mesečni odmerek za svoje poslovanje in jemlje v poštev njene običaje za čas vpisa udruženj v Stevbinski zadrugi Toskansko. OO povdarja, da je bil doslej največji impulz Državni zvezi dan od udruženj na Toskanskem na sploh, in od provincij Siena in Grosseto še posebej;
povdarja, da oporna točka organiza* cij, ki so dale življenje našemu organžz* mu so bile ravno one na Toskanskem;
konstatira naraščajoči razvoj !e*teh in iz tega izvi ajoco potrebo po podpori in nadaljnem organiziranju;
izjavlja, da je s 1. decembrom 1920 ustanovljena toskanska pokrajinska zve*
A kadar se plamen za njimi zasveti, mi v govoru nemem glasnd govorijo, da težko je delavcu v svetu živeti!
Od zgodnjega jutra do pozne polnoči
toliko doprinesli za skupno stvar.
Rdeči vojščaki! Sinovi delavcev in kme* tov Sovjetske Rusije! V triletnem boju proti
brezštevilnim sovražnikom ste s svojo hra* j me(j 0gnjem jn jeklom Žarečim se Žgati brostjo vstvarjah cudeze junaštva, katerih j	b	1	*	,	„	,.
ne bo nikdar pozabila naša od kapitalistič* | da mrzil znoj Čelo pekoče ti moči nega jarma osvobojena dežela. Pogostoma! jn ^ušo jn srce razjedajo hkrati ste naskakovali sovražnika, s hrano slabo preskrbljeni, pomanjkljivo oblečeni in obuti, ne da bi mogli upati na rezerve, in lačni in do smrti utrujeni.
Kapitalisti so s svojimi zalogami zalagali j r ) ..	.	.	.	• „r:7f>:n ro|._
vsako organizacijo, ki je bila voljna sodelo* i UleJ • m0rda 0d š,aaa S1 gnZeJ° r0Ke’ vati na podjarmljenju ruske delavske repu* ker nisi prinesel jim kruha zadosti — blike, med tem ko nismo mi imeli niti najbolj |
potrebnega da varujemo svoje vojake predjn kadar k n]im vrneg zvečer se 0 mraku,
mrazom, Iakotjo m boleznimi. Delavska re* ,	'	...	.
publika Vam je zaupala svojo usodo, in Vi zagledaš na tleh jih ležati ko mrtve...
ste ji morali pripomoči do zmage! Prenašali Postlala jim žena na trdem je tlaku
ti misli moreče na dom in otroke, o to je trpljenje... in to so bridkosti!
ste vse bede, kajti Vi ste vedno razumeli, da ni obubaijtna republika, temveč da so impe-rijalistični svetovni roparji krivi Vašega trp* ljenja.
Hvala Vam, zvesti sinovi proletarske re* publike, ki ste v najtežjih trenutkih njenega obstanka žrtvovali svoje moči, svoje življe* nje.
Delavci, sodrugi! Tri leta revolucije bila so za Vas doba velikanskega trpljenja in nad* človeške bede. Stradali ste, kakor še nikdar prej. Toda ni Vas prisilila lakot, da padete na kolena pred kapitalizmom, da nastopite umik.
Nikoli Vas ni naredila omahljivcem — Vas, ki ste polni vere v svojo moč. — Noben sovrag ni mogel iztrgati iz Vaših žuljavih rok rdeči prapor revolucije, prapor našega vstajenja.
V najbolj požrtvovalnem delovanju za rdečo fronto zagotovili ste zmago nad belo* gardističnimi vojaškimi enotami. Slava raz* redu, ki je za časa lakote in boja še našel sile, da ojunači malodušme in obupane, da brez* obzirno kaznuje izdajice.
Kmetje, sodrugi! Rdeča armada ne bi mo* gla zmagati, delavci v mestih bi opešali od lakote in industrija bi bila uničena, ako ne bi Vi dajali delavcu in kmečki državi žita. Večina proletarskih kmetov se je odzvala klicu proletarske sile in je vestno svojo dolžnost napram republiki.
in — ne da bi zbala poslednje se žrtve! —
jim dala kot enkrat je zopet sesati od lastne krvi, ker več mleka ni imela... Pa umrli so oni.,, in umrla je mati, med njimi leži tam kot angel vsa bela!
Med njimi leži in molčeče te gleda...
A v tebi se misel strupena zasveii, da v njenem je grlu zastala beseda o črnem trpljenju in rdeči osveti...
mladih proletarcev krog rdečega- prapor j a proletarske revolucije. —
V Trstu imamo v tem slučaju — več nego o mladinskem gibanju — govoriti o narav* nost živi potrebi po organizaciji mladine. Proletarijat je s svojimi političnimi in eko* nomičnimi organizacijami uspel premagati največje ovire kapitalizma in ustvariti v buržuazni državi proletarsko državo, ki jo branijo mlade straže — komunistična mla*
  dina. — V Trstu imamo mladino, ki čuti v
storila!svojem srcu nekak medli komunizem, brez konkretnih oblik. Bojuje se proti buržuaziji,
mladenič razumeti, da se mora poulično akcijo izpopolniti s komunistično vzgojo. — Mladenič, ki se spušča v poulični boj, mora biti prepričan o svojem idealu, mora — ako je potrebno — znati umreti za svoj ideal, brez omahovanja. —
Kadar bomo imeli mladeniča s prepričanjem v srcu — prepričanjem, ki se jezjeklenilo na polju komunističnih bojev, bo tak mladi bo* rilec odločen, neomahljivo, pripravljeno iti v boj, zoperstaviti se ognju in železu bele garde. —
Mladenič mora biti upornik s srcem in z mislijo, mora vzdržati boj in mora vzgoje* vati vse svoje čute. Mora. biti pripravljen na dejanje, poznavajoč dobro končni cilj — to je: znati mora, zakaj se bojuje. Na drugi strani pa mora poznati sredstva, ki jih ima uporabljati za dosego jasno začrtanega cilja.
Kakor sem že omenil, je mladina, toliko v Trstu, kolikor v okolici — desorganiztirana. — Ustanovil pa se je pripravljalni odbor, ki ima nalogo ustanoviti Udruženja komuni* stične mladine. Ta odbor je sestavljen iz prepričanih sodrugov, ki imajo trdno voljo dati proletarijatu Trsta strogo disciplinirano in zavedno mladino, ki bo pripravljena iti v boj, za obrambo delavnega ljudstva. Usta* novi j enih je že mnogo Udruženj — skoro pri vseh kulturnih krožkih. Potrebno je usta* noviti ta Udruženja še pri Ljudskih odrih. Radi tega se poživlja vse mlade člane, vpi* sane v Ljudskih odrih, da se ravnajo po di* rektivah provizoričnega odbora Zveze ko* munistične mladine v Trstu. Ta bo poskrbela, da se v kratkem ustanovijo pri Ljudskih odrih Udruženja komunistične mladine, združene pod našo rdečo zastavo. Na ta način bodo združeni vsi bratje*trpini, ki bi jih hotela buržuazija s svojimi umetnimi spletkami držati razdružene. Na ta jasni do* kaz mednarodne solidarnosti sodrugov pri* pravljalnega odbora naj sodrugi pri Ljud* skih odrih odgovore z gromovitim »Tu smo!« Mladina se organizira. Mladina vzdiguje svoj pozdrav in se pripravlja zadati smrtni udarec kapitalizmu. Z ustanovitvijo Udruženj komunistične mladine pa se nikakor ne krši kompaktnost že obstoječih kulturnih dru* štev, kakor bi kdo na prvi hip mislil. Na* 'sprotno hočemo, da se z združeniem vseh mladih energij povzdigne v delavski masi hrepenenje in ljubezen od izobrazbe, — to je živlienska sila mladine, ki ne ugasne nikdar v mladini, pofcii vere in navdušenja. —
Vsi sodrugi imajo najsvetejšo dolžnost, da napnejo vse svoje sile v to, da se ta Udru* žen j a čim preje ustanovijo. — Zadoščenje nad svojim delom bodo imeli tedaj, ko bodo videli tisoče in tisoče mladih komunistov, ki bodo šli v boj proti buržuazdji. —l
Tudi Ljudski oder morajo imeti mladin* ska Udruženja!
Eno upanje imamo pri tem in to je: da bodo ulice in trgi Trsta preplavljeni1 s fa* lango revolucij onarne mladine.
Sodrugi na delo! Žrtvujmo vse svoje sile v prid mladini, kajti jutri bomo lahko srečni, ko bomo slišali doneči glas mladega rdečega leva.
Naša stvar je sveta in pravična. Sodrugi, naprej!	M. Lovko.
TRESKE
Književnost in »nemost
Razumela je, da pomaga sebi, svojim iker zna, da je od buržuazije izkoriščana, otrokom, ako oddaja žito mestu, od kjer bo Medtem pa mora prepričani komunistični
Iz Amerike smo dobili sledeče knjige: »Za* jedalci«, »Zakon biogenezije« in »Ameriški družinski koledar«. Prvi dve ste izšli v za* ložbi leposlovno*znanstvene knjižnice Slo* venske narodne podporne jednote v Chica* gu, Združene države. Drugo je pa izdala »Jugoslovanska delavska tiskovna družba v Chicagu. O prvih dveh prinesemo oceno v eni izmed prihodnjih številk.
»Ameriški družmski koledar« za leto 1921 je lepa, bogata, dobra in vsem priporočljiva knjiga. Za naše razmere je sicer draga ali, kdor more naj si jo naroči. Cena 75 centov. Naroča se pri: »Jugoslovanska Delavska Ti* skovna Družba, 3639 W. 26 Ah Steet, Chi* cago, 111. Amerika«. Knjiga obsega 192 strani velike osmerke. Okrašena je s 30 slikami, jako lepimi. Vsebuje Več ličnjh pesmi, po* vesti in članke, pol., socijalne in poljudno znanstvene vsebine..Poleg vsega še lep pre* vod igre M. Gorkega »Na dnu«. Gradivo je izbrano in skoro moramo reči, da si lepšega in boljšega koledarja ni mogoče želeti. Kdor želi imeti dober koledar, ki je koledar samo po imenu, drugače pa bogata in dobra knji* ga, naj si naroči Ameriški družinski koledar. Ob priliki se bomo k temu koledarju še po* vrnili.
Noblova nagrada. Akademija v Stokholmu (Švedija) je prisodila Noblovo nagrado za literaturo za leto 1919. i švicarskemu pisatelju Karlu Fittlerju, ono za fiziko za 1 leto 1920. po ravnatelju urada za mednarodne teže in mere Charlesu Edvardu GuiHaame za njegova odkritja v anamalijah v zlitinah jekla in niklja.
KAJ IMA ITALIJA?
Italija je viSje stoječa država od marsikatere druge. In res ona ima: papeža, 70 kardinalov v Rimu; 226 škofov (vse druge evropske države skupaj imajo 391). Vrhutega ima Italija:
20.000 župnikov;
68.844 duhovnov;
42.352 ^redovnic;
65.000 redovnikov;
350 samostanov.
Italija ima tudi kako drugo stvar, ki jo dela najcivilizi-ranejšo državo sveta. Med drugim: 125 milijard dolgov;
1354 občin .brez stranišč; prebivalci mečejo odpadke na cesto;
1700 občin, katerih prebivalci ne poznajo uživanja mesa;
600 občin, ki nimajo zdravnika;
366 občin brez pokopališč;
27.300 podzemnih stanovanj, v katerih živi 20.000 Italijanov;
80.000 km3 od malarije okuženega ozemlja na katerem živi 6 milijonov prebivalcev;
100.000 pelagroznih (bolnih na pelagri, na tzv. lombar-dijskem izpuščanju), ker ne uživajo zdravih jedil in končno 60% analfabetov.
To so rezultati 50letnega monarhičnega režima, ki je v Italiji umerjen, prostozidarski in obenem farski.
ČEMU JE SLUŽILA VOJNA?
Industrijalci, ubržci so se z vojno uničili; da bi rešili domovino od barbarskega tujca so žrtvovali vso svojo srečo.
Na ta-le način:
Družba livarn in jeklarn v Terntju: S 27 milijni L je zaslužila čistega dobička 111 milijonov, ali 5kratni svoj kapital.
Kovinarska družba v Livornu: S 25 milijoni L je dobila 44 milijonov, ali 3krat svoj kapitaL Družba železničarjev v Savoni: S 24 milijoni L je na-gromadila 72 milijonov in pol.
Družba jeklarn Franchi-Gregorini:	Od	9 milijonov in
880 tisoč je prišla do čistih 70 milijonov in 829 tisoč, z dobičkom 777%,
Plavži v Voltriju:	S kapitalom 9 milijonov io pol so
vtaknili v žep 29 milijonov.
Železarna Italije: S kapitalom 5 milijonov m pol, je pograbila 26 milijonov ali 550%.
Jeklarne in livarne v Caleotto: S 3 milijoni in 540 tisoči, je dospela do 38 milijonov in pol, ali do 1500% dobička.	_____________
D ARO*!.
Darovali za bolnega sodruga Tomšiča Franca, klesarja v Sovodnjah: Cijan A. L 4-30, Černič
1. L 4, Cijan A. L	4,	Prelac A.	4,	Brajnik I. 3,
Cotič I. 10, Kumar	A.	5, Pelicon	I.	5,	Tomaič A.
2, Petejan I. 2, Tomšič L 2, Devetak A. 1, Tom-mšič A. 1, Cotič 1. 2, Kumar A. 2, Cot* L 2, Cijan I. 2, Pav elič I. 2, Pavletič M. 1, CeMut I.
1, Češčut 1. 5, Devetak A. 2, Šuligoj A. 2, Cotič ložefa 5, Pavletič F. 5, Kobole V. 5, Pahor F. 10,* Tomšič A. 2, Cotič I. 1, Cijan F. 5*70, Hra*ček M. 1, Tomšič I. 2,	Kodermac M.	L	5,	Pellcan 1.
2, Cotič F. 2, Vuk	M.	3, Kapelan I	2,	Petega* F.
1, Florenin I. 2, Butkovič A. 1, Cotič I. 1, Pelicon I. 4, Cijan A. 1, Blažič F. 1, Mozetič A. 2, Cijan P. 2 Černič I. 5, Škodnik F. 2, Vižintin I. 5, Ferllgoj I. 1, Boškin K. 1, Toca&č I 1, Cotič F. 2, Kovic I. 2, N. N. 1, Kodermac I. 4, Dtrtfo
2, Mozetič A. 2, Devetak K. 5, Cijak A. 2, Devetak 1. 1, Vižintin I. 1, Pelicon A. L Dev*tek A. 5, Ferfolja F. 4, Tomšič A. 5, Žigon F. 2, Uršič F. 4, Mozetič 1. 2, Devetak R. 4, Petajan F. 2, Petejan I. 2, Zavadlav I. 1, Tomšič A. 4, Pelicon F. 5, Neimenovan 1, N«4m«noftn I, Tomšič 1. 1, Devetak I. 2, Ceščut V. 1, Pafcpr I. 2, Cotič E. 5, Cevdek I. 1, D’ Anuncije F. 1, Češčut F. 1, Cotič L. 2, Ceščut D. 1, Cotič S. 1, Cotič F. 1, Nanut D. 1, Gorkič A. 2, Ceščut A. 1, Češčut 1. 1, Petejan A. 1, Floresin V. 1, Butkovič I. 1, Tomšič Š. 2, Hmeljak F. 1, Nanut 1. 1, Tomšič A. 1, Tomšič I. 2, Butkovič A. 3, Tomšič I. 1, Ceuro I. 2, Petejan A. 1, Devetak
E. 1, Češčut I.	—*30,	Cotič M. 2, Ceščut I.	—'20,
Cotič F. 5, Devetak	U. 5,	Zavadlav A.	5. —
Skupaj L 275*50.
— Darovali za nesrečno jnater pokojnega sodruga Jožefa Plesničarja v Šempolaju: Terno-vica: Andrej Perič L 2, Škrk D. 2 02, Škrk Al.
2-05, I. Markuž 2-06, A. Škrk 214, Josip. Skrk
3-07, Peric A. 4-07, M r. Gruden 312, Fr. Pahor
1-12, Iv. Švara 5*10, J. Škrk 511. Praprot: J. Peric 218, Kosmač J. 2*17, Kante Am. 2-16, Kante Al. 2-24, Kante Iv. 2 24, Kocman Al. 3-30. Zidarič Al. 2-14, Matilda Ziderič 2-26, Fr. Ziderič 2 13, Švara S. 1-12, Karolina Škerk 2-11, Fnrlan
F. 2 15, Furlan J. 2-10, Ant. Gabrovec 2-OT, I. Milič 2-08, Mar. Supirec 2-06, Zidarič J. 1*05 Škerk J. 10 23,	Šušteršič Al.	10 27, Šušteršič Iv.
5-01, Zidarič J.	20’26,	Peric	T. 210, Jos.	Skerk
3-03, Fr. Kerševan 2-20, Rebula Iv-a 2'50, Lud. Gabrovec 15-02, J. Furlan 5 01. Šempolaj: J. Keršovan 5 46, J. Zidarič 2-28, Iv. Rozina 2 32, R. Kozmina 2-42, J. Birsa 2 45, A. Jazbe 3’45. Šušteršič I. 2-43, Gruden I. 20 36, Ziderič Rud. 10-41, J. Sardoč 5 40, Fr. Trampuš 134, J. Perič
2-19, Fr. Perčič 2 09, Al. Rebula 218, J. Rebula 308, Iv. Zidarič 3*15, Iv. Gruden 2 20, Lupine
l Al. 20-13, Mat. Legiša 10*45, Iv. Adamič 3-11, Šušteršič Iv. 3 04, Kozmina Iv. 5*05, Kozmina J. 5*03, Iv. Zidarič 5-25, Legiša J-fa 5 26, Mar. Legiša 10*29, Franca Turk 5*38, Fr. Zidarič 2-31. Skupaj L 277*98.
JAKOB GRŽINA:
MATIJA GUBEC
i.
• Pred bek> cerkvico, na zelenem griču so se zbrali farani. Stari cerkovnik je razmajal tri bronaste zvonove, ki so z velikonočnim po# trkavanjem pozdravljali jutro, omamili mno« žico pod seboj. Odmev je se vabil zaposlene vaščane, ko je stopil pod obzidjem na tnalo plečat mož, ves zagorel v obraz. Z užganimi očmi se je mirno razgledal po pobočju, kjer so stali in ležali fantje in možje, poleg njih dekleta, žene. Premiril jih je skrbno, preštel zimzelen za klobuki, na š&rastih jopičih in prsih.
»Matija!«
»Na veliki punt vas kličem!«, je spregovo« ril trdo. »Na punt za zemljo, ki vam je dana po božjih postavah. Cesarske postave so jo vam iztrgale! Pa je vasa, ker gre človeku, kar je človeškega. Naše besede in znamenje poznate: zimzelen za k.’ jkom, trda pest njim, ki ne poznajo bjžjih, človeških pravic! Dana vam je zemlja, da vas redi, da zavoljo družine ne kradete, ropate, ubijate. Toda za* radi zemlje in svojega telesa ne ‘smeta biti nikomur pokorni, ne podložni. Ne poznam gospodarja nad svojim telesom in dušo, ka* teremu nisem porekel, vodi me, pa je obenem enak meni. Bog ni udinjal človeka človeku.
Zato vas kličem na punt. Vsa savska dolina je z nami!«
Stopil je s tnale. Od vseh strani je čul svoje ime. Še nekaj bi rad spregovoril, pa je že bil na ramenih in besede je zadušil krik: »Ma« tija! Naš kralj!«
II.
Noč ga je skrivala, ko je bežal sredi poz* dov in polj. Hiš se je ogibal, ker se je bal ži* vih, odprtih grobov. In skoro vsaka je bila.
Krvavel je na čelu, na rokah popotnik Mas tija in pred očmi je ležala mlaka krvi. S tež* kimi meči so pobili može in fante. Njih žene so stale pred njim. Daleč za njim je gorela vas njegovih najboljših in čul je še iz dalje jok otrok, ki so klicali očeta, mimo počiva* jočega sredi okrvavelega žita.
Pred gozdom se mu je pridružil prijatelj Grega. Vso pot sozi gozd mu je pravil, kako so pobili tega in onega, razčetverili otroka pred očmi matere in za gozdom ga je ustavil, pogledal mu v obraz: »Matija, ti si kriv«.
Matija je zaječal, se zdramil. Grega ni imel glave. Pahnil ga je od sebe, drvel razoglav čez travnike, senožeti, za hribe, kjer je stal Ilija s svojimi.
»Morda rešim, rešim«! je molil.
III.
V Zagrebu, pred starodavno cerkvico sv. Marka je nosil širokopleč kamen kraljevski prestol. Sava je lesketala v jutranjem solncu
in polahko so se spuščali rejeni grički pit na prod.
Matija sede in premeri zemljo pod seboj. Njegovo spremstvo, kakor bi jim satan iz* klesal obličja. Reže se, spakujejo, ga bijejo po očeh, da blešči v kalnem pogledu zlato in srebro viteških oklepov, rdeči škrlat škofov* skih, prelatskih ornatov, krvnikov in voj a* kov. Pred njim pa v nemi grozi kleči ljudstvo v prahu in si trka na prsa. Zopet zapoj o zvonovi vstajenje. Vsa gospoda je zamaknje* na v žarečo krono s sikajočimi rožički.
Poslednjič objame Matija zemljo. Zazdi se mu, da je solnce pogreznilo do njegove glave, mu prežgalo kosti, sežgalo možgane. V strašnih bolečinah se dviga telo, zenice se ši* rijo, obračajo, mišice trepetajo i a v krvavem ornatu, s solncem na glavi stoj' pred prelad, baroni. Njih divji posmeh se prelije v M a* zen vrtinec, v ušesih pa brni veliki zvon
V trenutku se zgrudi, le bele oči Pre •* va\ ;ga obraza pod žarečo krono g!( s - ide* f ?.< a ljudstvo, poslednja njim nar eujena be* seda je zledenela na ustnicah.
IV.
V s? motnih kočah, kjer se je beda skrivala pred solncem se je ustavljal duh :ronanega, kadar od bofočin ni mogel ležati v grobu. Med polja je zašel, v samotne gozdo ve, da mu noč ohladi čelo in si s prstjo otare kri. Razgovar* jal se je s samotnimi dušami, a nihče ga ni
spoznal po belih očeh, ki so se v tistem tre* nutku obrnile same vase in je zrla v ljudi kalna belina.
Po vaseh, po šumah, po mestih je hodil do današnjih dni.
Ko pa so presekali zemljo, po razorih pose* j ali človeška srca na toliko in toliko poljih, je zakraljeval vsem, ki so umrli v ledenih polja* nah, med robatimi skalami v črni prsti.
Z njimi vred je hodil v vas k vsem, ki so bili na smrt obsojeni.
Tedaj se je razodeval Matija najponižnej* šim in najbolj ubogim, še vedno z žarečo krono kronan, belega, kalnega pogleda.
Spoznavah so, kaj je \idel v tisti uri pojo* čih zvonov, ko je gledal iz veka v vek in je ves Ti j egov veliki punt. stal pred sodbo člove* Čanstva in boga.
Izmučenim srcem je govoril zopet praduh — izvolili ste fcralje in gospodarje, mene, boga pa ste odstavili v svojih srcih.
Matija jim je pripovedoval, ležečim tam v tistih razorih, kako ga je gledal iz obličja v obličje in je oni hip vedel, da pride punt za puntom, udarec za udarcem, dokler duh več> nosti ne postavi človeka poleg človeka brez gospodarjev nad seboj. In punt bo prah in pepel, ko pade človeštvo na zemljo, prero* jeno v pvojem srcu. Tedaj ne bo gospodarja, ne hlapca, staja ne bo imela ograde.
Sanjale so duše vse noči, roka je spustila
orožje, pa ga je zjutraj iz nova prijela, ko se je človek splazil proti človeku.
Toda Matija se je vračal, vedno iz nova užigal pojemajočo vero.
V.
Vrnili so se domov, kapali od dne do dne, Trudno so jih pozdravljale izsesane žene, lačni otroci.
In zgodilo se 'je, da so zopet ležali v zibeli, se zvedavo razgledavali, natanko ločili člo* veka od človeka, hlapca od gospodarja.
Potiho so jecljali, kakor bi v duhu ponav* ljali besede iz razorov. Odgovarjale so jim oči žena, dedov, otrok, kajti tudi te so gledale Matijo.
Zarje so užigale nebo; ljudje so si meh oči, da pogledajo solncu v obraz. Toda tisti čas je vsekalo tako mrzlo in ledeno kot reže meč in ljudje so onemeli. To so zarje večera in solnce je še daleč. V smrtni grozi so padali po zemlji, drgetali pred nočjo. Bolj kakor kdaj prej so krvavele njih duše in bila je ura, ko bi se ves narod zrušil pod težo prevar.
Toda Matija je vstal iz groba in sedel na prestol, ki ga ni nosil več širokopleči kamen, ampak prostrana domovina. Ves narod je po* kleknil pred njim. Onemele so ustnice pred mučeniško krono vsega človeštva; oči pa so žarele uprte v belino pod čelom, kamor je za to najbolj ubogo ljudstvo zapisal večni duh svoje grozne besede: »Sem, ki sem!«
r
tepemnllzem In talne pogodile
da oropa
, Skupina tatov se organizira,
Mrankd ali vlak. Med seboj napravijo tajni '^dogovor, kako si razdele plen. To so mali [ tatovi in če jih oblasti dobe, jih za hudodel* \Stvo tatvine kaznujejo.
j Veliki tatovi v Parizu, Londonu, Rimu in ■aa časa carizma v Petrogradu so med vojno Napravili tajne načrte za grabljenje teritori* i jev, trgovinskih prednosti in za izkoriščanje [ vneh malih narodov, ki niso dovolj močni, [ da bi bili sami v stana ropati druge. _
Vse današnj e meje v Evropi, Aiziji in Afri* ki so začrtane na podlagi tajnih pogodb, ki jk> jih sklenili med seboj imperijaKsti, željni tjih teritorijev. Mirovne pogodbe, sklenjene zadnji svetovni vojni, prikazujejo v jasni plod imperij alistične politike kapitali ih viad. Narodi niso imeli ničesar odlo: .ti o svoji usodi. Vea proces dogovorov in le panja je vršila tajna diplomacija, po na* u roparjev, ki delajo dogovore, kako bodo delili plen, če se jim posreči oropati banko ekspresni vlak.
Vse zavezniške države so imele med sebo: polno tajnih dogovorov za razdelitev tujih itorijev, ako se jim posreči poraziti cen*
, Ine sile; slednje so ravno tako imele mec boj tajne dogovore za razdelitev dežel, k fšo si jih določile za plen. f Carska Rusija in Velika Britanija sta si tom tajne pogodbe razdelili Perzijo. Cari* d z okolico bi dobila Rusija. Račune car* diplomacije pa so prekrižali ruski revo* cijonarci, ki so vrgli raz sebe moro carizma, je držala narode ruskega imperija v naj* čii tiraniji. Za ostale zaveznike je pomenil ski preobrat nov del plena, pripadajoč, po jnili pogodbah, Rusiji. Ravno ta del pa je d njimi povzročil precej nesoglasij, ker e vsaka zavezniška sila dobiti najboljši Jos Rusiji določenega deleža.
^ »Takoj ob vstopu Italije v vojno smo ve*
' *eli, da je šla Italija na zavezniško stran radi ga, ker so ji zavezniki obljlrbovali več ple*
. Avstro*ogrska diplomacija ji ni mogla ljubiti svojega Primorja, zavezniki pa so ga obljubili. Obljubili so ji južno Tirolsko, zlimaeijo, Istro, Goriškov Trst, del Kranjske, alono v Albaniji in trgovske prednosti v ali Aziji, tursko pokrajino AdaJijo, kon* je na grških otokih v Egejskem morju Vsied teh obljub je šla Italija v vojno ^demokracijo«. Japonska je položila svoje ^Dke na kitajsko provinco Šantung. Pred
Pppora Grške na stran zaveznikov je bila i Grška predmet, ki se ga mora razdeliti i®ed zaveznike. Pozneje, ko je Rusija izgi* a s pozorišča imperijalističnih roparjev, je Grška deloma zavzela njeno mesto, je a tudi Grška za svoje zasluge v vojni za
r»raz avtokracije centralnih sil oškodovana turškim, bolgarskim in albanskim teritoni* m.
Glavni del ropa je dobila Velika Britanija, o lahko potrdijo Arabci v Mezopotaniji. Sirije, Perzijo, bivše nemške kolonije v iki, Turčijo in več drugih krajev, ki imajo aj priliko okušati pest britanske nadvlade, rancija ni odšla praznih rok. Dobila je pod [svoje okrilje turške teritorije, okupirala Al* laacijo in Loreno, sarsko pokrajino v Nem* [Sji. pod s.vojo oblast je dobila nekaj nem* Iških kolonij in skoro vsa Nemčija zapadno od reke Rene je pod francosko kontrolo.
> Tudi nekatere manjše stare in nove države so tile deležne nagrad na račun tujih naro* 'dov. Češka je dobila velik teritorij, na kate* •rem živi pretežna večina Nemcev. Narod* aostni boji, ki so se preje odigravali v dunaj* skem parlamentu, so dobili sedaj svoje po* zo.rišče v praškem parlamentu. Poljska je dobila dežele, ki bi na podlagi samoodloče* jvanja narodov morale spadati Rusiji, Nem* čiji in Litvanski. Rumunija je dobila Besa* 'rabijo in velik kos ogrskega teritorija, ki ne spada ves Rumuniji po prebivalstvu, ker je madžarske narodnosti. Imperijalizem ne po* 'zna narodov. On pozna samo teritorije, mor* rja, trgovske koncesije, izkoriščanje slabših.
Imperijalistični državniki so prepričani, da z grabljenjem teritorijev drugih narodov ne delajo nikomur krivice in radi tega jim ti ropi ne delajo slabe vesti. Želja po širjenju mej svoje države je podedovan instinkt iz davnih časov. Kralji, sultani, šahi, knezi, pa* peži, vsi so vodili vojne za pridobivanje no* vih dežel. V tej igri so eni dobivali, drugi iz* gubljali, ljudstvo, za katerega kožo se je igralo, pa je vedno izgubljalo, kakor izgublja dandanes, ko je monarhističnemu imperija* lizmu nasledil kapitalistični imperijalizem. »V Parizu, Londonu, Rimu in Tokiju vedo, da se je s stvoritvijo novega zemljevida Evrope, Azije in Afrike ustvarilo nebrojno kali za nove vojne. Ker vedo to, pripovedujejo vojni ministri parlamentom, da čas za razorožitev velikih armad še ni prišel. Narodi vseh držav bodo moral,1 žrtvovati molohu militarizmu svoje sinove, svoje produkte in zadnja gmot* na sredstva tudi v bodoče, kajti tako zahteva »varnost domovine«. Tatovi morajo biti obo* roženi!
Komu koristi oborožen mir, ki je skoro tako poguben, kakor vojna? Kdo ima ko* risti od podjarmljenih teritorijev? V čegavo korist se sklepajo tajne pogodbe, s katerimi si prizadete vlade zavezujejo drugi druga va* to vati ugrabljen plen, trgovinske prednosti m sfere vpliva v tujih deželah?
Kapitalizem ie tisti, ki ima koristi od vsega tega. Kapitalizem kot družabni sistem je od* govoren za današnje krivične meje, za nova oboroževanja, za nove naklepe maščevanj države proti državi. Poslaniki, zunanji mini* stri in posebni odposlanci vlad potujejo po glavnih mestih in kujejo nove tajne pogodbe, nove zveze držav za »ravnotežje svetovnega miru«. Liga narodov, ki je zadnje dneve zbo* rova)a v Ženevi, je še v povojih, brez moči za uravnavanje sporov in jih v današnji družbi sploh ne bo nikdar uravnala. Imperij alistični, kapitalistični grabeži imajo vsi en cilj:	pri*
;dobivati nove teritorije, nove trge za svoje produkte, in svoj vpliv utrjevati v starih. Njihovi interesi pa niso vedno enaki. Inte* resi francoskih kapitalistov niso enaki inte* jresom angleških kapitalistov. In ker niso enaki, vladajo med Francijo in Anglijo raz* mere, ki niso čisto nič prijateljske. Ako med njima še ni prišlo do sovražnejšega stanja, kakor že obstoji, je to pripisati dejstvu, da
morate korakati še skupaj za skupno pretek* cijo po zadnji vojni nagrabljenih plenov.
Kakorkoli je mir, sklenjen po zadnji vojni, imperij alistični mir; četudi je militarizem še močno učvrščen v sedlu; akotudi je reakcija še vedno na površju in postaja v nekaterih državah v zadnjih mesecih vedno močnejša, bije tudi imperij alizmu, tradicionelnemu im perijalizmu, ki zasužnjuje narode, zadnja ura. Z narodi se ne more več postopati kakor v časih, ko so zmagoslavni vladarji tisoče naj boljših sinov in hčera podjarmljenega ljud* stva odvajali v sužnjost. Pomen besede »svo* boda« je prežel vsa ljudstva. Nov duh, nove ideje, soci j alistični nauki so preželi mase Doba prehajanja iz kapitalizma v socijalizem se je pričela. Proces preobrata se bo vrši morda še desetletja, morda tudi več. Predno pa bo preobrat popolen, mora biti tudi ljud* stvo popolnejše, mora biti vzgojeno za soci* jalizem.	(P.)
Poizkus m rešilen kapitalizma
Z gospodarskega stališča so bile v Evropi vse države tepene, kajti niti ena država si ne more opomoči. Vrednost evropejskega de* narja pada, medtem ko je ameriški dolar ob* držal svojo vrednost, ne zaradi tega, ker je mogoče največ denarja v Združenih državah, ampak ker imajo Združene države vse siro* rine, ki so potrebne za izdelovanje indu strijskih produktov, in ker je poljski pridelek v Združenih državah tako ogromen, da lahko poleg prehranijo še Evropo. Ameriški ban* kirji in finančniki so prišli do spoznanja, če nc pomagajo Evropi, da bo kapitalizem v Evropi kmalu ležal na »parah«, ker se bo se* danji gospodarski sistem izkazal, da ne more preboleti rane, ki mu jo je zasekala svetovna vojna. Če pa prično socijalizirati v Evropi na ravna bogastva, zemljo, transportna sred* stva, sploh vsa sredstva za blagovno produkcijo in distribucijo, tedaj ne bo ta socijaliza* cija ostala brez učinka na Ameriko.
Finančniki in bankirji so pa dalekoridni možje in so prišli do spoznanja, če ne poma* gajo kapitalizmu v Evropi, da prav zanesljivo pade in ga nadomesti drug gospodarski red. To je ameriške finančnike in bankirje vodilo do sklepa, da se mora Evropi pomagati, da se ohrani sedanji gospodarski sistem. To se je zgodilo ko so bankirji in finančniki konfe* rirali v Chicagu. Namen bankirjev je dati Evropi za eno miljardo dolarjev kredita. Položaj v Evropi je tale:
Evropa je bila koncem svetovne vojne dolžna Ameriki' deset miljard dolarjev. V dveh letih premirja je dobila Evropa nadalj* nih osem miljard dolarjev kredita od Zdru* Ženih držav. Ves dolg Evrope bi znašal osem* najst miljard dolarjev, če bi Evropa nič ne odplačala od svojega dolga ameriški vladi, ameriškim bankirjem, podjetnikom in trgov* cem. Če se ta dolg preračuna v francoske franke, italijanske lire, jugoslovanske krone ali pa v nemške marke, dobimo vsoto, da se človeku kar zavrti v glavi.
Od tega dolga je ena miljarda obresti na vojno posojilo zaveznikom. Pol miljarde dol* ga odpade na veliko vojno opremo, ki' je ostala v Evropi po sklenjenem premirju. Te vojne potrebščine so bile sicer prodane po nižji ceni, ali' ker tujezemske vlade še niso plačale tega dolga, se dolg zopet množi in bo rastel, dokler ne doseže vsote pol miljarde ali pa še več. Ostalih šest miljard in pol dolar* jev pa dolguje Evropa za blago in potrebšči* ne, ki so bile eksportirane v Evropo po skle* njenem premirju. Nekaj tega dolgžf je bik> critega s prodajo ameriških obveznic, ki so rile v rokah tujezemskih privatnih interesov, in z importiranjem zlata. Kljub temu pa ostane poleg deset miljard vojnega posolila še tri miljarde in pol neplačanega posojila ali stal* nega dolga.
Butaro tega dolga se skuša znižati na razne načine. Na pr. privatni interesi, ki tržijo z aombažom, so eksportirale bombaž, za kate* rega so jim poslali dovršene produkte bom* aaža kot plačilo. Produkcija v Evropi je se* veda cenej a, ker delavec prejema take mez* de, da ne zadostujejo za prehranitev. Ta me* toda seveda ni nič novega. Taka trgovska metoda je bila v navadi, ko so ljudje na tem svetu živeli še v rodbinskih zadrugah in še niso poznali sedanje civilizacije. Takrat niso imeli denarja, ampak so zamenjavali blago za blago. Za ameriške delavce je taka metoda usodepolna. Kajti če se pošiljajo sirovine v Evropo, da tam iz njih poceni proizvajajo industrijske izdelke, da jih ameriški trgovci po ameriških cenah prodajo ameriškemu ljud* stvu, tedaj so posledice tukaj za ameriškega delavca. V ameriški industriji nastane stag* nacija, kajti blago se producira v Evropi, ameriški delavec pa tega blaga vseeno ne more kupiti, ker je brez dela in nima za* služka.
Finančniki in bankirji se pa ne ozirajo na delavce, ampak le nase in da ohranijo sedanji sistem proizvodnje in distribucije bl*aga.
Vrednost evropejskega denarja je silno padla. Angleški šterlingski funt je bil pred vojno vreden 4.86 dolarjev sedaj je pa vreden e še 3.46. Francoski frank je v normalnih ča* sih vreden 19 centov, danes je vreden 6!4 centov. Italijanska Hra je bila normalno vred* na okoli 19 centov, danes je vredna le še 3!72 centov. In če bi tovarnar v tuj ezemstvu moral plačati na pr. bombaž v frankih, lirah ali pa celo v jugoslovanskih kronah, tedaj ahko vsakdo izračuna koliko denarja tuje* zemske vrednosti bi moral plačati.
In tako so prišli ameriški bankirji in fi* naočniki do prepričanja, da je najbolje, ako denar nadomestijo glavni produkti in siro* vine v trgovini z inozemstvom, da se ohrani sedanji sistem blagovne produkcije in distri* jucije. Bodočnost bo pokazala, da so se ban* dr ji in finančniki zmotili, m da je finančnik Vanderlip povedal resnico, ko se je kmalu po sklenjenem premirju vrnil iz Evrope, po* slan tje od ameriške vlade, da preštudira go* spodarski položaj, ko je rekel, da Evropo reši le še socijalizacija produktivnih in distribu* tivnih sredstev. Ameriški bankirji in finan* čniki so mu to resnico hudo zamerili in na* padli so ga v svojem časopisju. Vanderlip se pa ni motil, kar dokazuje zdajšnja akcija bankirjev in finančnikov, ki iščejo izhod iz jame, v katero je padla blagovna produkcija in distribucija v Evropi.
Zdravniški nasveti
Piše zdravnik F. J. Kem,
Plešavost.
Od nekaterih znancev sem dobil vprašanja, kaj je dobro zoper izpadanje las in zoper ple* šavost. Eden me je celo prosil, da naj mu po* šljem zdravila, da mu bodo zrasli lasje, ker je skoro popolnoma plešast. Žalibog, da ne morem ozdraviti niti lastne pleše in torej tudi drugim plešastim ne morem svetovati druge* ga, kakor da se vdajo v božjo voljo.
O rasti las zdravniki prav zelo malo vemo; celo takozvani prhuti nam niso dobro znani, da bi mogli reči, kateri bacili jih povzročajo. Tudi zdravila niso vedno uspešna.
Vprašanje je: odkod pleša?
Brez dvoma je veliko vzrokov za izpadanje las. Pri akutnib boleznih, posebno pri tifusu in pri vročinski bolezni, radi izpadejo lasje; nekaterim bolnikom samo začasno, drugim za vedno. Pri jetičnih vidimo, da postajajo lasje vedno tanjši in redkejši. Pri slabokrvnih ose* bah izgubijo sijaj in gostoto, katero smo vi* deli pred boleznijo. Dobimo pa jetične in sla* bolarvne, ki imajo izredno lepe lase.
Veliko stvari posedujemo po stariših ali starih starših, prav tako tudi plešavost. Poz* nam dva zdravnika*dvojčka, ki sta oba enako plešasta, da bi jih po glavah odzadaj ne mo* gel ločiti.
Prhuti so menda glavnj povzročitelj pleša* vosti, vsled tega . toliko zdravil zoper to bo* lezen, pa so menda vsa enako dobra.
Divjaki in bolj prvotni ljudje imajo navad* no goste lase; plešastih med njimi je prav malo. Ljudje po bolj solnčnih krajih imajo bolj bujno rast las, kot ljudje, živeči po tes* nih mestnih stanovanjih. Iz tega bi po pravi* ci lahko sklepali, da je eden glavnih vzrokov prezgodnje plešavosti —klobuk, posebno še trd cilinder. Če imaš lase in jih hočeš ohra* niti, hodi razoglav, kadar imaš priliko. ^ Kako bi torej zdravili plešavost in izpada* nje las?
Plešo bo težko ozdraviti. Las ni mogoče posejati, kakor sejemo koruzo, da bi vsako leto novi zrasli.
Za izpadanje las pa imamo več uspešnih metod, samo malo je ljudi, ki bi jih uporab* Ijali. Najboljše zdravilo je masaža, drgnenie kože pod lasmi. Ženske bi morale masirati | kožo na glavi po deset do petnajst minut vsak večer, predno se vležejo. Katera je po* božna, lahko to dela med molitvijo, pa od* pravi dvoje dobrih del. Možem se masaže lahko priporoča, pa se je bodo itak hitro na* veličali, pa naj rabijo zraven tega to ali ono čudodelno pomado za lase.
Za prhuti so dobra razna mazila, narejena iz živega srebra in iz žvepla. L^orabljajo se seve lahko samo pri moških, in še pri teh redkokdaj, če morajo hoditi med ljudi, ker bi se jim glava in lasje malo preveč svetili od masti. Takim je svetovati, da se ostrižejo na balinec. Drugo zdravilo je v vseh tonikah za lase; druge primesi itak ne koristijo in ne ško* dujejo. Alkohol ne sme biti premočan, da se koža preveč ne osuši. Deset odstotkov alko* iola, nekoliko ricinovega olja in morda še| nekoliko glicerina, drugo pa voda bi napravilo precej dobro toniko. Za izmivanje las je pri* | poročljivo razkužilno milo. To je posebno j priporočljivo za ženske, ki imajo prhuti, ker ! ri mazila nerade rabile.
Neki zdravnik piše, da je mladim pleša* stim ljudem mogoče dobiti nazaj lase s po* močjo aktičnih žarkov, ki jih proizvaja tako* zvana Alpine Sun Lamp vendar je zdravlje* nje tako heroično, da bi se malokateri hotel podvreči. Treba je namreč glavo ožgati z žar* d enkrat na mesec, da še koža olušči. Seveda bi to nekoliko peklo in’človek bi moral ho* diti okoli z oteklo glavd: Isto bi se zgodilo, če bi poleti ob jasnih dnevih sedeli gologlavi na solncu, da bi bili opečeni. Isti zdravnik trdi, da so aktični žarki dobri zoper prhuti. vendar je zdravljenje počasno posebno pri ženskah, ker žarki ne gredo skozi lase, katere je treba vsled tega neprestano razčesavati.
Večina plešastih ljudi se naveliča masaž in raznih drugih zdravljenj, da je težko doka* zati, kaj bi pomagalo, kaj ne.
IZ UREDNIŠTVA.
IL Bistrica. Srčna hvala za novoletna voščila. Sprejmite še Vi naša najboljša. Tako smo delali dosedaj, tako bomo še nadalje v nadi, da izvršimo svojo dolžnost na-pram sebi in napram proletarijatu. — Kar ste naročili, bomo izvršili Sicer sledi pismo v kratkem. Na svidenje!
Dornberg. Preosebno, ne moremo objaviti. Pošljite kaj drugega, kaj več splošnega akoravno z ozirom na vaše lokalne razmere. Brez zamere.
R. S. Trst Neprijetno je tudi nam. Sicer pa menimo, da ne potrebujete naših pojasnil. Saj niste politični abe-cedar. Tako vsaj sami trdite. Politika ni za sentimen-talce. Človek mora imeti trdo kožo in globoko vero. Drugače je bolje pustiti politiko pri miru.
Nantes. Novo leto ste nam voščili s zares prijaznim vprašanjem: »Povejte mi ali je Bog ali ga ni?«. To spada med taka vprašanja, ki si jih mora razrešiti človek sam. Kar se nas tiče Vam odgovorimo s starcem Luko iz Gorkijeve drame »Na dnu«. Če veruješ, tedaj je; ako ne veruješ, ga ni.
Prešeren. Dante Alighieri se je rodil v Firenci leta 1265. Umrl je v Raveni leta 1321. Poleg božanstvene komedije ali, kakor jo je sam nazval, komedije, je spisal še več drugih reči v italijanščini in latinščini. V slovenščini imamo menda dva prevoda prvega dela komedije t. j. pekla. Boljši je oni, ki je izhajal v »Dom in Svetu«. Ne vemo ali je končan in ako bodo prevedli tudi drug* dva dela Naslov komedije (Commedia) je pravilen ui odgovarja popolnoma smislu komedije, kjer se s početka žalostni dogodki končajo v radosti V italijanščini dobite tudi takozvane »ljudske izdaje« brez komentarjev. Mi Vam svetujemo, da si kupite raje izdajo s komentarji, ker je drugače spev tudi za globoko naobraženega človeka nerazumljiv. Ali vsaj težko razumljiv.
Nastja. Za to številko je prišlo vse prepozno. Prihodnjič.
Vsem dopisnikom! Pišite stvarno in nepristransko. Izo-gibljajte se pikrih in žaljivih besed, ako je le mogoče. Poročajte le resnično. Laži sovražimo.
Delavsko godbeno društvo v Idriji
priredi svoj
letni občni zbor
dne 9« januaria 1921
ob 9. uri predi), v lastnih društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1. Poročilo odbora.
2. Volitev novega odbora.
3. Sprememba pravil.
4. Slučajnosti.
Prosim, da smatrajo podporni člani „Delav. godbenega društva to obvestilo zadostnim.
TAJNIŠTVO.
S
I
Zaloga or In zlatanine ter deMca
TeleionB: 3-2) H
2 ALOJZIJ POVH
I	sodni	izvedenec	B
Trst. Ptazza G. Garibaldi 3 (ex Barriera) I
Izdaja za Socij. zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore’1 v Trstu.
RMPMJUIUEM „DEU“!
Ali ste ie obračunali z uprauniitoom?
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Prostori, v katerih se izročajo boln. spričevala
Prostori, kjer se ordinlra
PO SVETU
Belgijci še vedno bičajo domačine v Kongu. Amerika-nec Hayes Perkins, ki se je vrnil iz Afrike kjer je bival šesit let, je povedal, da Belgijci v Kongu še vedno pretepajo domačine. Perkins pravi, da je tam videl, kako so belgijski uradniki obsodili zamorce na 50 do 120 batia zaradi malenkostnih pregreškov. Večkrat se zgodi, da siromak umre po udarci biča.
Pes v ulogi rešitelja. Ko se je lOletni deček Dale Dor-sett v mestecu Versailles, Ind. (Amerika) igral s svojim psom in 'skakal po dvorišču, je skočil na deske, ki so pokrivale star vodnjak. Deske so se zlomile in deček je padel v vodnjak. Pes je takoj tekel k starejšemu bratu in ga toliko časa vlekel, da mu je slediL Privedel ga je ob pravem času k vodnjaku, da je rešil svojega mlajšega brata.
Japonci posnemajo Angleže: klanje in požiganje v Koreji. Japonske čete so razpršile oborožene skupine Korejcev blizo Čangtaja. Korejci so se trdovratno bojevali in branili svoje postojanke. Japonci so vplenili tri strojnice in 500 pušk. Ena strojnica je ameriškega izdelka. Japonsko poveljstvo je izvršilo represalije proti več korejskim vasem, ki so dale japonskim četam napačne informacije vsled česar so bili japonski vojaki zavratno napadeni. V eni vasi so Japonci požgali 70 hiš in usmrtili nekaj prebivalcev, v drugem mestu je pa bilo požganih 150 hiš, več cerkva in šol m 90 oseb je bilo ustreljenih.
Avtomobili so ubili več kot 3000 oseb. Števni biro v Washingtonu naznanja, da so avtomobili v letu 1919 ubili 3808 oseb. Vsako leto se množe žrtve avtomobilov, ker Se gleda premalo na varnost in nekateri vozijo tako, kot da so obsedeni
Rmio delavska gospudanka zadruga
v Dobravljah na Goriškem
Ima v zadružni kleti vef sto htL najboljieia naravnega
VINA
pa zmernih vsakdanjih cenah.
Daje od 56 lit. naprej.
</)
E
«K
«
OJ
*c
o
O
v
o
J*
o
o
-«■*
vi
v
E
m
«
v
'C
O
O
a>
u.
Jg
O
OJ
00
s
ed
NI
I in IV okraj: Dr. Silvio Morpurgo — vi a Alvarez št. 16 — za prebivalce sledečih ulic:
Alvarez, VIII. A gosto, Angiolina, Arcadi, Andrea, Aquileia, Ascoli, Bsgni, Barca, Boschetto, Battisti p., BufoBni, Brdo, Čampi, Cliicsa A., Cordaiuoli, Casale, Coronini- Czernig, Dante, Geki, Ginaastica, Galilei, Giusti, Giovanni, Goldoni, Isonzo (Ponte), Legna, Leoni, Lombroso, Leopardi, Mauro (S.), Montecucco, Manzoni, Nuova, Orzoni, Ospitale, Pacassi L., Pavia, Pergola (Androna), Poggio, Petrarca, Saicano V., Seminario, Settembre. Scala, Tomaseo P., Torrione, Trigeinina, G. Verdi, Vandoia, C. V. Em. III., Zorutti.
II in IH okraj: Dr. Maksimilijan Adlerstein — via Rab&tta št. 18 za prebivalce sledečih ulic:
Ariosto, Arcivescovado, Antonio P., Antonio V., AJpi Giulie, Aisovizza, Buonarroti, Bertoldu, Berto-lini P., Barzellini, Blaserna, Bosco, Blanca, Baronio, Caprin, Carita Vic., Codelli, Cipressi, Contavalle, Caserma, Cocevia, Coceviutta, Castello V., Castello R., Castello I, II, III, Codle, Cappuccini, Cipriani, Cravos, Carducci, C-omo, Como Riva, Croce, Cristo P., Castello (Dietro, Cappella, Catterini, Camposanto, Castalda, Casa rossa, De Ami-cis P., Dogana, Duomo, Duomo P., Dreossi, Formira. Ferrovieri, Fomace, Magazzini, Molino, Municipio V., Bono, Passaggio Edling, Grande P., Grabizio, Lantieri, Lunga, Mat-lioli, Maggio (24), Moreli, Monache, Macello, Pellico, Posta vecchia, Pietro V,, Parcar, Pozzo (Androna), Rafut, Rossini, Rotta P., Rastello, Rabatta, Rasauer, Rocco S. P., Scuole, Scuola agraria, Sauro, Stretta, Trieste, Trento, Tominz, Toscolano, Teatro, Tomsig, Torrente, Transalpima, Vaccano, Vetturini, VogeL
l okraj: Dr. Just Bačar — Visle XXIV maggio šL 9 — za sledeče vasi:
Ajševico, Standrež, Bukovico, Bilje, Branico, Gradišče, Lokovec, Mirno, Osek, Št. Peter, Peč, Prvačino, Renče, Ravnico, Rihemberk, Rubjo, Rupo, Dol Ore-hovlje, Sovodnje, Šempas, Ločnik, Vrh, Vrtojbo I. in II. Vogersko, Volčjodrago.
II okraj: Dr. Ivam Villat — piazza Duomo ŠL 3 — za sledeče vasi:
Banjšico, Cerovlje I in II, Koprivo, Kormin, Faro, Ločnik, Medano, Št. Maver, Sv. Martin, Mošo, Št. Florijan, Grgar, Kožbamo, Sv. Lovrenc, O slavje, Trnovo, Tribušo, Vilpuziano in ostale furlanske vasice.
Specijehta večerna služba za člane vseh mestnih in okoliških okrajev, za konsulte, nasvete t. t. d. zdravniški šef dr. M. Adlerstein.
Zobozravniška služba za vse člane blagajne, zdravnik ki sprejema: dr: M. Adlerstein; zobotehnik R. Berca.
Kanal: provizorični vojaški zdravnik.
E N
c«
C£ Im
O-
•» o £
KO „ 3 _ 4)	,
=5 Eo
im ** »—
cu
O.CO O
O — T3 43
”-3 -S 05
feio O
u «c e«	os
E ^3
K	V
> vf = **" ja
4) O O
c -o
od 10. do 11. v blagajniških ainbulatori-jih v via G. Leopardi št 6; od 15. do 16. ure v zdravnikovem ambulatoriju v via Alvarez štv. 16
cc •
§300
jo "3 Xi o
<M
<u ±:
— co
>cn •— ^
n > o « ° •® ± JS
.-=13
•o o c «
s o u
>
od 9. do 10. ure in od 15. do 16. ure v ambulatorijih bolniške blagajne v via G. Leopardi M.v. G
od 9. do 10. v blagajniških ambulatorjih v via G. Leopardi štv. 6. Od 15. do 16. v zdravniškem ambulatoriju v viale XXIV Maggio, v Renčah štv. 34 vsak torek in petek od 16.30 do 17.30
od 9. do 10. in od 15. do 16. v zdravn. ambulatoriju, piazza Duomo štv. 3
od 17. do 18. v blagajniških ambulatorijih
od 9. do 10. v blagajniških ambulatorijih via Leopardi 6
Tolmin: dr. Alf. Serjun — Tolmin.
Kobarid: dr. Feruccio Baffoni — Kobarid.
Bovec: provizorični vojaški zdravnik.
Cerkno: dr. Frančišek Smička — Cerkno.
V vojaškem ambulatoriju v Kanalu
filijalka blagajne v Tolminu vsak dan od 9. do 12. ure
v ambul. tolrainsk. zdravnika od 10-11. in od 15. do 16. ure
V ambulatoriju kobarišk. zdravnika
V vojaškem ambulatoriju v Bovcu
V ambulatoriju cirkniŠkega zdravnika
Kratka splošna navodila: Vsi člani, ki potrebujejo blagajniške pomoči, se morajo predstaviti blagajniškim ali zdravniškim uradom s potrdilom, ki ga mora izročiti delodajalec, pri katerem so uslužbeni. Le potom takega potrdila se dobi bolniško spričevalo.. Družinski udje blagajniških članov se morajo predstaviti blagajniškim uradom vsikdar, kadar imajo potrebo, z izkaznico, ki jo izroči blagajna vsem udom članskih družin. Da se izroče take izkaznice udom članskih družin, je treba, da se predstavi član sam v uradih bolniške blagajne z družinskim izkazilom, kojega se dobi pri uradu dotične občine, h kateri pripada. Porodnicam, ki so včlanjene, in porodnicam članskih družin je dano na Tazpolago, da si same izberejo babico. Bolniška blagajna pa prizna trosek le tedaj, ako je bil porod pravočasno naznanjen. — Zobozdravniške oskrbe se lahko poslužujejo vsi člani in udje njihovih družin in sicer: a) proti 50"/o plačilu v smislu tarife (reducirana tarifa v znesku kupne vrednosti) vsem onim, ki so vsaj 6 mesecev člani v dobi enega leta; b) vsi drugi člani in udje članskih družin morajo plačati popolno tarifo, bodisi da so mnogo ali malo časa člani bolniške blagajne. Brezplačno čiščenje zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto nepretrgoma člani.
Bolniška blagajna ne povrne onih zdravniško-oskrbnih stroškov, ki so jih naredili člani ali udje njihovih družin pri dragih zdravnikih. Izjema je le v slučaju, daje šlo za veliko živijensko navarnost