M m GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 27. APRILA 19G2 Poštnina plačana v gotovini LETO XI. — Številka 18-19 „r5 , vso srečo, ii'iiW'^'i-:-? f- ■i ■ '•iSHMI -v Äti 3S6S ■ ^.mti . .. - * val' ■ :■<■•'" mpi^ M vüv^fa»;-. n 'lili •■v - '¿¡mtmm*®*^ tU,, - ■ ...... ■ ' Z največjim upanjem gledajo v bodočnost delavci mladega podjetja Luka Koper, saj so si s svojo znano pridnostjo in organiziranim delom pridobili velik ugled med pomorskimi podjetji in kapitani ladij iz vsega sveta, ki pristajajo v koprskem tovornem pristanišču Slekli smo plašče, odložili šale in volnene jopice. Po dolgotrajni zimi, ki se kar ni dala odgnati, je toplo sonce končno pregnalo mraz in dež in sneg in sitno burjo iz naših krajev, od naših domov, iz naših src. Odelo je drevje v cvetje in zelenje, ozelenilo tudi travnike in polja, razsvetlilo naše tovarne. Priklicalo je v deželo pomlad — pozno sicer, zato pa toliko lepšo. Čarobno brste-nje povsod, po naših žilah močno poljejo življenjski sokovi, novi upi in vzgoni napenjajo naše prsi. Pred nami je čaša čistega vina. Natočili smo jo in se ogledujemo v bistrini. Ničesar si nimamo prikrivati. Morda je vmes tudi grenka kaplja, toda ta nam ne kali pogleda, ne zamegljuje perspektiv. Naša pot je jasna in ravna, kot z ravnilom potegnjena. Ocenjujemo, razčlenjujemo: če bi morali začeti znova, od začetka, prav tam bi začeli. Prav tako bi odpadali sopotniki, ostajali in se krepili graditelji. Zato ostaja pot ravna, kot z ravnilom potegnjena. Ob poti je drevje v cvetju, je nova pomlad. Pot pa ni lahka ne s cvetjem posuta — pa tudi trnova ne več. Za nami je ostal hudi začetek, ko smo se z nohti in zobmi zagrizli v trdo ledino: za boljše in lepše življenje, za moč in svobodo naše dežele, za enakopravnost in mir med ljudmi po vsem svetu. Jutri bo še laže; danes ne smemo in ne moremo odnehati. Vsaka zaspanost bi nas drago stala — okoli nas je neusmiljena stvarnost. Za mejami prežijo krize in bloki, se zapirajo vase kot polž v svojo hišo, grabijo podse in odganjajo druge kot skrbne koklje na piščancih. Toda za mejo so tudi prijatelji: kot mi majhni po postavi in veliki po srcu. Veliki in močni v boju za svobodo in mir, zakaj želja po miru in svobodi je v srcih večine ljudi po vsem svetu. Veliko majhnih zato uspešno kljubuje tudi atomskemu peteli-njenju peščice velikih. Čudežne moči narave, ukročene v rokah človeka, so nevarna igrača v pesteh sistemov, ki razdvajata naš planet. Ravnotežje ali le rahla prednost pri atomih in raketah ne dovoljujeta odkritega spopada; nihče ne privošči sam sebi uničenja. Izzivanje do skrajne meje sem in tja — ne igra mačke z mišjo, marveč igra dveh bojevitih mačk med seboj. Toda kljub temu nevarna igra — ■ če bi izbruhnil požar, ne bi imel kdo in kaj gasiti. Zato je tehtna in upoštevana beseda nevezanih, zato se nihče ne. more upirati pobudi za uničenje uničevalnih sredstev. V kristalni bistrini natočene čaše beremo še naprej. Z ravne poti v srečno daljavo je treba zvaliti še veliko kamenja, iztrgati še mnogo korenin. Sproti čistiti plevel. Za nami prihaja mladi rod, z nami vred gradi cesto v dalj. Vidimo tudi čase, ko nas zanese, uspava. Toda to ni v naši naravi, zato je tega hitro konec. Nismo taki, da bi nas upijanili uspehi, ker nas ni življenje nikoli razvajalo. Brusi in pili nas, da odletavajo obruski in opilki, toda zrnu ostaja vedno pravi in vedno lepši lesk. Zelenje in cvetje ob poti, ob poti je nova pomlad. Na poti smo mi. Odložili smo za hip orodje, izpustili ročico pri stroju. Vihtimo rdeče zastave, nosimo bele transparente, naša pesem vriska čez plan: praznujemo. Častimo DELO! Slavimo Prvi maj! Od Predila do Djevdjelije, z banatskih planjav, ob sinjem Jadranu in prek zelenih gozdov odmeva naša pesem. Pesem delovnih ljudi, ki praznujejo. Slavijo objeti v kolu, ujeti v enoten korak, veseli in srečni, ponosni na svoje življenje svobodnih ljudi — ustvarjalnih delavcev in upravljavcev. Ljudi, ki dobro vedo, kaj so dolžni sebi in drugim. Zato naša pesem sega še daleč čez meje naše dežele. Zliva se z ubranimi glasovi prijateljev, ki imajo enake želje kot mi: v svobodi in miru graditi lepše življenje. Na rdečem blagu zlati simboli dela plapolajo v pomladnem vetru. Okoli nas zelenje in cvetje, na ustih pesem, v naših srcih sreča in veselje in polno trdne odločnosti. Takšen je letos naš Prvi maj, naš praznik — praznik bratske skupnosti milijonov delovnih ljudi od Triglava do Kajmakčalana, praznik delavcev vsega RASTKO BRADAŠKJA sveta. : ^ii^yy::;;.-; mMBmŠL' mm Pridni delavqi naše mlade ladjedelniške industrije v Piranu si nabirajo novo in nove delovne izkušnje In z vedno zahtevnejšimi izdelki širijo ugled naše socialistične domovine tudi med prijatelji v tujir.i Vsem bravcem in naročnikom, sodelavcem in prijateljem pošilja delovni kolektiv Časopisno založniškega podjetja Primorski tisk Koper, zlasti pa še uredništva in uprave Slovenskega Jadrana za PRVI MAJ 1962 svoje iskrene čestitke in najboljše želje za osebno srečo in zadovoljstvo ter v skupnih prizadevanjih za še lepše in boljše življenje kar največ uspehov! se krepko vkl.jt praznika slnpa cije pomorščakov ^i^bodočilT kot srečanje i vso našo "mladino, c vašo lepo in klpeco mladostjo. V tem znamenju naj poteka tudi naše prvomajsko praznovanje. O DELU IN J TEŽAVAH MESTNIH ORGANIZACIJ SZDL © Minule dni se je mudil na uradnem obisku v naši državi zunanji minister Sovjetske zveze Andrej Gromiko, ki je s tem vrnil lanskoletni obisk državnega sekretarja za zunanje zadeve FLRJ Koče Popoviča v Moskvi. Med obiskom sta sovjetskega gosta sprejela tudi predsednik republike Josip Broz-Tito in podpredsednik Z IS Edvard Kardelj. Minister Gromiko je med svojim petdnevnim bivanjem v naši državi razpravljal z državnim sekretarjem Kočo Po-povičem o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in o nadaljnjem utrjevanju odnosov med obema državama na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. V uradnem sporočilu o teh razgovorih pa je med drugim rečno, da je bilo »potrjeno skupno prepričanje, da je dosledna politika miroljubne koeksisten-ce in urejanja mednarodnih problemov s pogajanji najbolj zanesljiva pot za ublaževanje in premagovanje mednarodne napetosti in za okrepitev miru v svetu«. © V Beogradu je bil te dni tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Luigi Preti. Njegov uradni obisk potrjuje željo italijanske in jugoslovanske vlade po nadaljnjem širšem trgovinskem sodelovanju, ki je posebno v zadnjih letih doseglo velik napredek. © V četrtek, 19. aprila, je ves svet presenetila vest, da so v 'Alžiru nepričakovano aretirali voditelja tajne vojaške organizacije — OAS — bivšega francoskega generala Raoula Salana, ki je bil pred letom dni zaradi rovarjenja proti politiki predsednika de Gaulla obsojen v odsotnosti na smrt. Uporni general sedaj čaka na obsodbo v pariškem vojaškem zaporu, kjer je zaprt tudi njegov dosedanji sodelavec general Jouhaud, ki je bil pred dnevi zaradi delovanja v vodstvu OAS ponovno obsojen na smrt. Medtem pa teroristi v Alžiriji nadaljujejo z atentati in streljanjem na domače prebivalstvo. Kaže pa, da bo de Gaullu uspelo ukrotiti oasov-ce,- ker je izdal nalog, naj nanje streljajo brez poziva, in ker so prevzele skrb za vzdr- • ževanje miru posebne vojaške enote, ki jih v glavnem sestavljajo tisti Alžirci, ki so prej služili v francoski armadi. © Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tant je izjavil, da lahko izvenblo-kovske države odigrajo pomembno vlogo v izboljšanju mednarodnega položaja — saj imajo po njegovem mnenju dovolj velik vpliv, da bi ublažile zaostritev med velesilami. U Tant je svojo izjavo dopolnil še s pripombo, da akcije oboroženih sil OZN na Srednjem vzhodu in v Kongu veljajo najmanj 12 milijonov dolarjev na mesec. @ Po odstranitvi Frondizi.ia s položaja predsednika Argentine je v tej državi prišlo do močnih trenj med vojaškimi voditelji. Grozila je celo državljanska vojna, vendar so se ji Argentinci izognili z imenovanjem novega ministra vojske generala Lozasa, ki je bil doslej v politični areni neznan. Nova argentinska vlada namerava razveljaviti nedavne volitve, na katerih so dobili pe-ronovci 33 odstotkov oddanih glasov. © V Sovjetski zvezi so izstrelili satelit Kosmos III, ki je opremljen z znanstvenimi instrumenti za nadaljnje proučevanje vesoljskega prostora. Ta satelit, kroži v razdalji 229 do 729 km ocl Zemlje in za en krog rabi 93.8 minute, Ameriška vesoljska ladja Ranger IV pa zaradi pomanjkljivih naprav v urejevanju svojega poleta na Luno ne bo mogla oddati televizijskih slik Lunine •v-ršine in pristanek kabine z instrumenti, ki bi oddajali tehnične podatke o potresih in padanju meteorjev na tem planetu, © S prvim majem bo v Združeni arabsk* republiki stopil v veljavo zakon, ki ureja udeležbo delavcev in uslužbencev pri dobičku podjetij. Po tem zakonu bodo delavci in uslužbenci prejemali 25 odstotkov od skupnega dobička. © Predsednik osrednje kon-goške vlade Adula je zahteval od OZN, naj uresniči obveznost, zaradi katere je njena misija že 2 leti v Kongu, se pravi, da želi Adula likvidacijo katanške secesi.ie. Dejal je, da je sedaj položaj težavnejši, kot. je bil leta 1960, ko je bilo razmerje sil v prid osrednji vIck1! rlanes pa ima prednost fV zaradi pomoči, ki jo dob.. .i iz tujine. je kopalna sezona V soboto, 21. aprila, so se na vabilo okrajnega odbora SZDL Koper v Portorožu zbrali predsedniki, tajniki in blagajniki krajevnih odborov SZDL iz Kopra, Izole in Pirana, da bi se pogovorili o delu krajevnih organizacij SZDL v teh treh obalnih mestih. Sekretar, okrajnega odbora Socialistične zveze Miroslav Okre-tič je v uvodnih besedah poudaril, da je glavna skrb občinskih odborov SZDL doslej veljala krajevnim organizacijam SZDL na deželi in da tem organizacijam po mestih niso vsebinsko dovolj pomagali. Ce vemo, da odpade v koprski komuni 30 odstotkov vsega članstva SZDL na samo mesto Koper in da znaša ta odstotek v Izoli okrog 85 in v Piranu okrog 75, potem je jasno, da bodo morala občinska vodstva SZDL mestnim organizacijam posvetiti dosti več skrbi kot doslej. Razprava je nakazala nekatere vzroke za negativne pojave, kot so premajhna zainteresiranost dela mestnega prebivalstva —, članov SZDL za javna dogajanja, premajhna zainteresiranost, ki se kaže med drugim v slabi udeležbi na zborih volivcev, v problematični sklepčnosti marsikaterega odbora in podobno. Med temi razlogi so prišli na dan pomanjkljivo izvajanje sklepov javnih tri- bun STALNA KONFERENCA OBALNIH MEST Kakor je pomlad letos nastopi- severnih evropskih držav, ki, so la zelo pozno, tako je sedaj na- vajeni hladnejših vod, temveč tu-stopila v vsej svoj veličini. Lepo dj naši rojaki in celo glede toplo-vreme zadnjih dni ni povzročilo te raZvajeni domačini. Saj pa je samo, da je vsa pokrajina ob tudi jmelo morje ob peščini, kjer morju v cvetju, temveč je spra- zelo litv0i kar 16 stopinj Cei-vila tudi ze v morje prve kopal- J medtem ko ie boli na odprto lahko zelo vpliva na so razmeroma nedejavne. Zato je ce. V nedeljo, 22. aprila, je bila . . . L . delo SZDL, pa najsi bo pospeše- treba prej sestaviti delovne pro- velika peščina v Portorožu polna tem imeio iz stopinj. z-ra*p« J= valno ali zaviralno — in praksa, grame, pa se bo kmalu videlo, ali kopalcev, ki se niso samo sončili imel v nedeljo na splošno m sio-da volivci doslej komaj kdaj zve- je neka reorganizacija za uspeš- in nekateri dobili celo sončne pinj, v portoroškem kopališču do, ali je kdo obravnaval njihove no izvajanje teh programov po- opekline, temveč tudi kopali. Med se pravi v zavetju kabin in drev-predloge z zborov volivcev in za- trebna ali ne, kopalci niso bili samo turisti iz ja — pa celo 28 stopinj, kaj jih občinski ljudski odbor odklanja (če jih odklanja). Precejšnja materialna ovira za boljše delo mestnih organizacij SZDL pa je pomanjkanje prostorov. Glede teh so zlasti na slabem v Kopru. Na posvetovanju so sprejeli več koristnih sklepov. Tako bodo mestne organizacije SZDL izdelale delovne programe, po katerih naj bi se v prihodnje odvijalo njihovo delo. Prav pomanjkanje takih programov je krivo, da njihovo delo vsebinsko šepa, Omenimo še to,' da si bo Socialistična zveza v mestnih krajevnih organizacijah dosledno prizadevala za uveljavljanje načela javnosti vseh zadev, ki so javnega značaja. Odločanje v ozkem krogu nekaj ljudi je vsekakor početje, ki škoduje ugledu SZDL kot množične politične organizacije in predstavlja resno oviro v njenem delu. Kaže, da bo v Portorožu letos še bolje kot v preteklih letih preskrbljeno za razvedrilo turistov. Poleg glasbe za ples. ki igra vsak večer v kavarni »Jadran«, kristalni dvorani hotela »Central« in v nočnem baru hotela »Palače«, je vsak teden tudi nekaj, prireditev, ki jih organizira Turistično društvo. Trenutno si turisti lahko ogledajo dve razstavi z zanimivim gradivom iz preteklosti Predstavniki obalnih občin so niki občinskih odborov SZDL, se- konferenci bodo člani tolmačili se januarja letos dogovorili, da kretarji občinskih komitejev ZKS, na prvem zasedanju občinski bi ustanovili skupno posvetoval- predsedniki občinskih sindikalnih ljudskih odborov v treh obalnih no telo, stalno konferenco obalnih svetov. Vsaka komuna imenuje občinah, občin. Prva seja novega organa še štiri člane. Za tajnika stalne je bila pretekli teden v Piranu, konference so izvolili načelnika ■ Poleg predstavnikov občin Koper, oddelka za občo upravo OLO Ko- Izola in Piran so se udeležili prve per Franca Podlunška. seje tudi predstavniki OLO (pred- Delovni DroBram nrve ctal- sednik Albin Dujc; in tajnik Crt neD£Xence "e otepal e raz-Ko ene) sejo pa je vodil pred- Q sk iJh službKah oba]nih Glede organizacijskih predlogov,?.edmk obL° Plran Davorin Fer- občin (referent dr Branko Fur- po teh naj bi se ponekod obsto- ug0:1, lan), o finansiranju PTT mreže ječe krajevne organizacije zdru- V razpravi o pomenu in vlogi na območju koprske, izolske ter tiZan Tomos in sindikalna podru- žile v eno ali dve močnejši — stalne konference obalnih občin piranske občine (referent inženir - . „ ,„„„„„„ č«nr+ pa je posvet odločno povedal, da se je izkazalo, da bo ta nova ob- Franc Spacapan) ter o cenah Ri- zmca tovarne organizirala sport- reorganizacija zaradi reorganiza- lika omogočila enakopravno ter žanskega vodovoda in o preskrbi n0 tekmovanje, ki se ga je ude- cije ne more biti zdravilo za tiste enotno reševanje sorodnih pro- z vodo na obalnem področju (re- ležilo nad 300 članov kolektiva, krajevne organizacije SZDL, ki blemov tega področja, kadrovski ferent Ivan Korošec). V razpravo v vlečenju vrvi je zmagala orod- sestav novega posvetovalnega or- 0 zadnjih dveh točkah sta pose- . „Q „ . „,„„f35n M„, +prlT1A7T, gana pa je jamstvo, da bodo skle- gla tudi direktor podjetja PTT Jarna pred montažo Med tednom pi tudi držali, oziroma da jih bo- Koper in direktor podjetja Rižan- so se pomerili se v teku na 60 m, do člani stalne konference pra- ski vodovod. v teku v vreči, v namiznem te- vilno tolmačili občinskim odbor- Rezultate razprave NAD 300 ČLANOV TOMOSA NA PRVOMAJSKEM TEKMOVANJU V počastitev 1. maja sta Par- na stalni nisu in v nogometu. Pirana in Portoroža in sploh vse nikom in zborom volivcev. Istre, poleg tega pa lahko vidijo Za uspešno nadaljnje delo so pristno slovensko folkloro ob na- rešili vrsto načelnih vprašanj, ki stopih domače folklorne skupine, bodo omogočila konferenci nemo-Tudi program izletov, ki jih pri- teno in uspešno delo. Najprej so rejajo razne potovalne agencije, imenovali posebno komisijo, ki bo je letos obsežnejši kakor lani. Po- sestavila poslovnik konference, leg skoraj vsakodnevnih avtobus- Zedinili so se, da bi bili stalni nih izletov v Postojno, po Istri in člani konference ne glede na do- drugam je že začela s krožnimi ločeno mandatno dobo predsed- ,. ,.-, ... , ... vožnjami spet tudi motorna jadr- niki in tajniki vseh treh občin- vPhva tudl v Sloveniji na zapoz- kg na ha istega gnojila, niča. »Burja«. skih ljudskih odborov, predsed- mtev rastl m na lzvedbo spomla- Organizacijam, ki še niso po- danske setve. Da bi dosegli letos gnojile travnikov, deteljin in de-predvidene pridelke, je potrebno telj s fosfornimi in kalijevimi zaradi izjemnih razmer podvzeti gnojili, priporočamo, da to delo PRIPOROČILA KMETIJSKIM ORGANIZACIJAM IN KMETOVALCEM ob spomladanski setvi Neugodno spomladansko vreme ke, detelje in lucerne z okoli 100 PO OBISKU ITALIJANSKm SOCIALISTOV V KOPRU Kratko obvestilo za tisk je seznanilo našo'javnost o sestanku, ki je bil prejšnji teden v Kopru med predstavniki tržaške federacije Italijanske socialistične stranke in okrajnega odbora Sociali- 05 Znana tovarna LITOSTROJ iz Ljubljane je doslej odposlala v razne afriške in azijske države več kot 70 žerjavov, v prvi vrsti za elektrarne. Sedaj je delovni kolektiv Litostroja prevzel izdelavo petih turbinskih agregatov za elektrarne v Indiji, pričakujejo pa podobna naročila iz Sirije, Etiopije in Toga. 0 Proizvodnja surovega jekla se je v zadnjih letih skoraj podvojila. Tako so naše železarne proizvedle 1,5 milijona ton surovega jekla in s tem že popolnoma zadovoljile potrebam domačega trga. Večje količine jekla tudi izvažamo v industrijsko manj razvite države. g] V Beogradu je bilo 2-dnev-no posvetovanje o problemih zaščite človeka na delovnem mestu. Posvetovanje sta organizirala sekretariat ZIS za delo in Centralni svet ZSJ. Na njem je bilo dano priporočilo, naj organi upravljanja kakor tudi vsak posameznik v gospodarski organizaciji išče pri-kladnejše metode in zaščite pri delu, ker je od pravilne organizacije dela pod zdravimi delovnimi pogoji odvisen delovni uspeh in življenjska raven proizvajaveev. nekaj ukrepov, ki naj še posebej opravijo takoj, pospešijo rast poljščin in travi- 4. Zaradi močnega izpiranja du- nja. Zato priporočamo kmetijskim šika v ]etošnji zimi in pomladi je gospodarstvom in kmetijskim za- zlasti redno in pozno posejane drugam naslednje: ozimine potrebno dognojiti z ve- _ v , . , , . .„. , 1. Na zemljah, ki so dovolj su- čjo količino nitromonkala. Na stične zveze. To srečanje v okvi- problemi našega manjšinskega he> je treba takoj posejati jaro normalno razvite in dovolj goste ru_ ze , obstoječih dobrih stikov šolstva. Govora je bilo tudi o uč- žito (oves> ječmen). Po 25, aprilu posevke je potrebno potrositi 100 nafe„ okraJne, organizacije SZDL nem osebju, o šolskih knjigah in setve ranega žita tudi v vnšinEkih do 150 kg na ha, na redke posev- s tržaško federacijo PSI je bilo o oblikah sodelovanja pripadm- legah ne prip0ročamo več, ker bi ke pa do 200 kg na ha tega du- posveceno izmenjavi izkušenj in kov manjšine v pogledu kultur- bil ob morebitni kasnejši suši pri' žičnega gnojila, mišljenj o manjsinskem solstvu. nega življenja z matičnim naro- delek prenizek Na površinah ki Delegacija tržaških tovarišev, ki dom. jih ne bo moč posejati z jarim Razgovariali so se tudi o sta- žitom, naj bi sejali v nižinskih nju in vprašanjih šol slovenske legah predvsem koruzo za zrnje manjšine v Italiji in tržaški go- (hibride). krmne rastline, krom- stje so se zavzeli za to, da bo pir, v višjih legah pa predvsem njihova stranka, ki je v preteklo- krompir in krmne rastline, sti že pripomogla, da je bilo za- jo je vodil podsekretar federacije prof. Milani, je želela predvsem podrobno spoznati določila novega zakona, ki ureja manjšinsko šolstvo v LR Sloveniji. V delegaciji so bili člani šolske komisije federacije PSI prof. Sala, konsko urejeno slovensko šol- 2. Rast na travinju bomo ob- Pognojimo takoj, ker se ozimine sedaj še obraščajo. 5. Saditev krompirja pa je že v zakasnitvi, zato je potrebno s saditvijo čimbolj pohiteti. Opozarjamo, da zaradi zapoznele saditve ne obtrgavajte kalčkov, čeprav so dolgi in blede barve. Neugoden Martone. Marzano in organizacij- stvo v Italiji, nadaljevala z ak-ski tajnik Giachetti. Razgovor je cij0 in bo trajala, da bodo ures-potekal v prijateljskem vzdušju. ni5cne vse zahteve slovenske Zakon o manjšinskem šolstvu manjšine na šolskem področju, upošteva mednarodne obveznosti naše države ter določa, da šole pripacfnikov italijanske manjšine v koprskem okraju obdržijo pouk v materinskem jeziku. Člani delegacije okrajnega odbora SZDL, ki jo je vodil dr. Sve- naročite tudi svojcem tozar Polič, so obširno seznanili tržaške tovariše s stanjem in s in prijateljem v tujini! čutno pospešili z intenzivnejšim vpliv pozne saditve na pridelek gnojenjem z dušikom ob začetku bomo zmanjšali tudi s tem, da rasti. Zato naj bi površine, tudi preprečimo napad krompirjeve tiste, ki so bile pozimi pognojene plesni, s čimer bomo podaljšali z nitrofoskalom, takoj pogno- dobo rasti pri krompirju. Kmetij- jili z okoli 150 do 200 kg na ha ske organizacije naj si zaradi tega pravočasno preskrbijo zadostne količine zaščitnih sredstev. 6. Sedanje vreme na setev koruze še ni neugodno vplivalo. Pač pa opozarjamo vse kmetijske organizacije, da je zlasti po semenu Občinski sindikalni svet in občinski odbor SZDL Koper bosta priredila v počastitev 1. maja v soboto, 28. aprila, ob 20. uri v dvorani gledališča koncert moškega pevskega zbora Svobode Koper pod vodstvom profesorja Vladimira Lovca; v torek, 1. maja, bodo v Kopru in Semedeli budnice, ob 11. uri pa na Titovem trgu promenadni koncert koprske godbe na pihala pod vodstvom kapelnika Jerneja Brodnika. Popoldne bo na Socerbu DELAVSKI TABOR s prosto zabavo. Odhod avtobusov iz Kopra vsako uro od 12. dalje izpred koprske avtobusne postaje. — Cena povratnih vozovnic 100 din. vabi j eni I NAS GOSPODARSKI KOMENTAR si varčevanje Morda bi lahko združili naloge, ki jih moramo pospešeno opraviti v letošnjem in v prihodnjih letih, v omenjene tri parole, če smemo to tako imenovati. O enem in drugem smo že govorili, čeprav lahko ugotovimo, da o varčevanju ne govorimo mnogo. Toda ne bo odveč, če opozorimo še na nekatere podrobnosti, ki jih moramo v tej zvezi upoštevati. Za letošnje prve tri mesece so pokazali podatki, da zaostajamo v proizvodnji prav v tistih dejavnostih naše industrije, ki dajejo največ proizvodov tako po količini kot po vrednosti. Pri tem mislimo na- kovinsko industrijo, industrijo nekovin, gumarsko in živilsko, da o nafti ne govorimo. To stanje nam nalaga posebne naloge in v prvi vrsti je treba odstraniti ovire, ki so ga povzročile. V tej zvezi se omenja vprašanje obratnih sredstev kot eden izmed vzrokov, da proizvodnja ne narašča, omenjajo pa tudi pomanjkanje surovin in reprodukcijskega materiala. Ni dvoma, da ovire s krediti, še vedno niso odstranjene in da krediti oziroma sredstva predstavljajo še vedno odprto vprašanje za naše gospodarstvo, dokler ne bodo tudi banke stale nasproti podjetjem kot enakopravni poslovni partnerji. Pokazalo se je, da se z administrativnimi načini ne more obvladati gospodarskih gibanj in takih je v bančnem poslovanju še mnogo. Podatki glede surovin in reprodukcijskega materiala pa kažejo, da je obojega več kot lani. Ugotovljeno je. tudi, da mnoga proizvodna podjetja zadržujejo proizvodnjo, ker se boje, da bi jim morda kasneje zmanjkalo surovin — posebno tistih, ki jih morajo uvažati. Vsekakor je taka politika slaba, ker že sedaj lahko ugotovimo, da so devize vedno na razpolago tam, kjer je ogrožena proizvodnja. Ugotovimo pa tudi. lahko, da se podjetja premalo zanimajo za domače vire surovin, ki bi v mnogih primerih lahko nadomestile tuje. Izvoz pa je danes vprašanje številka ena v vašem gospodarstvu spričo slabega stania. v naši plačilni bilanci. Morda lo stanje ni slabše kot lani ali prej, toda izgledi zaradi stanja v kmetijstvu letos niso najboljši in grozi, da bomo morali uvažati zlasti žitarice, obenem. pa, da bo manjši izvoz tistih kmetijskih pridelkov, ki jih navadno izvažamo. Zato bo morala industrija nadomestiti nitromonkala, 3. Deteljine, to je mešanice detelja travami, je tudi treba takoj pognojiti z okrog 150 kg na ha nitromonkala. Izjemoma pa naj bi ob letošnjih vremenskih razmerah pognojili tudi čiste posev- ranih hibridnih sort zelo veliko _:_ povpraševanja v ostalih republikah ter si bodo zaradi tega zagotovile potrebno seme le s takojšnjim naročilom. Ker se bodo letos vsa spomladanska dela zaradi sedanjega neugodnega vremena nakopičila v zelo kratkem obdobju konec aprila in v začetku maja, naj bi kmetijske organizacije vse površine, ki so jih že pripravile za setev koruze takoj, to je še pred setvijo poškropile s herbicidi (Simazin ali Gesaprim). 7. Čeprav imamo mehanizacije dovolj za normalen potek dela, je potrebno letos zaradi čim hitrejše dovršitve setve vso mehanizacijo kar najbolje izkoristiti. To pomeni, da je potrebno ob setvi s traktorji in ostalimi kmetijskimi stroji delati v dveh ali celo v treh. izmenah. Kmetijska gospodarstva in kmetijske zadruge naj si pomagajo pri setvenih delih. Odbor za poljedelstvo Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LR Slovenije. Kmetij, inštitut. Slovenije predvideni izpad in povečati izvoz do skrajnih možnosti. Pri tem moramo usposobiti našo izvozno organizacijo, posebno izvozno-uvozna podjetja, na katera padajo očitki, da so bolj usmerjena na uvoz kot na izvoz. Nazadnje ne moremo mimo problema varčevanja, ki se lahko kaže v raznih, oblikah in načinih, med njimi je tudi varčevanje z delovno silo, delovnim časom in podobno, da o varčevanju z materialom ne govorimo. Delovni kolektivi, so v večini primerov to načelo uveljavili in ga uveljavljajo, iicndar so zlasti v pogledu varčevanja, z delovno silo, delovnim časom, materialom in podobno še znatne rezerve in izkoriščanje teh rezerv pomeni ne le povečanje proizvodnje, temveč zlasti- znižanje proizvodnih stroškov in s tem cen. Toliko o tem. Opozoriti pa moramo na ukrepe, ki so bil i sprejeti v zadnjem času in katerih namen je ustvariti v našem gospodarstvu čim večje ravnovesje, ustaliti notranja razmerja in omogočiti razvoj gospodarstva po poti, začrtani v programu. O teh vprašanjih pa kasneje oziroma posebej. -žj- Urejujc uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Itastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Kooer. Uredništvo in uprava v Ko"pru, Cankarjeva 1, telefon 21-410. Posamezen izvod 20 din. Letna naročnina 800 din, za inozemstvo 2.200 din ali 3,5 amer. dolarja. Bančni račun SC12-11-1-1S1 pri podružnici NB Koper. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. Stavek in kliSeJl tiskarna CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana. Pilim* ■ - HI # • i mmm 15 v*- — i mmmmm, tSfflfflBam »Silil®«« Z LETNE KONFERENCE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V ILIRSKI BISTRICI 4 vaiavcev Minulo soboto je bila v Ilirski Kes da sta glavni gospodarski Bistrici letna konferenca občin- panogi v ilirsko-bistriški komuni skega sindikalnega sveta, na ka- kmetijstvo in lesna industrija, govor zaradi odkrito postavljene danskega obroka, čeprav so na teri so z zadovoljstvom ugotoviU vendar kljub določenim specifič- besede, jim grozijo celo z odpu- tike, saj še vedno niso redki primeri, da kličejo delavce na za- nje družbene prehrane, oziroma sploh vprašanje toplega dopol- Borovi gozdički ob morju in v je ne samo žalosten, temveč na- njegovem bližnjem zaledju kliče- ravnost odbijajoč, kot bi cioveic jo na pomoč. Borov prelec je po- stopil na pogorišče, okuženo z ne- sebno močno napadel drevesa vidno, zahrbtno boleznijo. Mirno skoraj stoodstotno udeležbo. Kot nostim takšne strukture ni moč stitvijo z dela itd. gosta sta se udeležila letne kon- najti opravičila za premalo do ference tudi Leopold Krese, pod- sledno uveljavljanje ekonomskih je nedvomno iskati tudi vzrok, predsednik republiškega sindikal- enot, ki se ponekod zaradi avto- da v nekaterih gospodarskih ornega sveta, in Franc Klobučar, kratičnih tendenc vodstev podje- ganizacijah v prvih mesecih tega predsednik OSS Koper. tij še danes niso dovolj osamo-Ni pretirana ocena, da je bila svojile in prilagodile svojega de pobudo sindikata, ObLO Ilirska Bistrica in stanovanjske skupno- med Kanegro in Savudrijo, med Gračiščem in Buzetom in še marsikje, kjer predstavlja bor ne le lep okras sicer golim pobočjem, V takšnih in podobnih pojavih sti sestavili program za ureditev temveč tudi iskano senco za tu- skupnega obrata družbene pre- rjste in naravno bogastvo za pri- leta proizvodnja ne napreduje tako, kakor to predvidevajo plani. sindikalna letna konferenca v lovanja novemu gospodarskemu Priporočilo kolektivom, da takoj Ilirski Bistrici zares dobro pri- sistemu. Vse preveč utrjeno pre-pravljena, saj sta tako vsebinsko pričanje, da je notranja zakono- bogato poročilo predsednika občinskega sindikalnega sveta Edvarda Gregorčiča kot sama razprava načela najbolj pereče pojave v gospodarstvu ter celo vrsto vprašanj v zvezi s skrbjo za delovnega človeka. Tako skrbno zbrano gradivo bo zato moralo biti vodilo pri delu občinskemu sindikalnemu forumu kot vsem 26 sindikalnim podružnicam z 2600 člani v ilirsko-bistriški komuni. Kljub ugotovitvi, da je doseže- daja izključno stvar strokovnih kadrov, je najbolj prišlo do izraza v podjetjih Opekarne in Pla- napravijo analize, ki naj pokažejo vzroke zaostajanja in možnosti za povečanje proizvodnje,, je prav tako važna naloga sindikatov. Na konferenci so posebej opozorili hrane. Sprejeto obveznost sta izpolnili samo podjetji Topol ter Transport, povsod drugod imajo zaposleni s prehrano še velike težave, kar vsekakor ni v prilog skupnega prizadevanja za večjo storilnost. — (bb) morsko gospodarstvo. Kaže, da se je škodljivi prelec tako strahovito razmnožil zaradi malomarnosti pristojnih gozdnih čuvajev ter nadrejenih gozdnih uprav. Pogled na rjavkasta, z belimi in sivimi kokoni prepredena drevesa lahko trdimo, da je tako stanje teh gozdičev prav v krajih, kjer so drevesa pravzaprav redkost, pravi škandal. Samo pomislimo, da vodijo mimo ali skozi te gozdove močno frekventirana turistična pota, pa nas je lahko sram; zavedati pa se moramo tudi, da utegnejo tujci po zanemarjenosti tega našega prirodnega bogastva sklepati napačno o šem gospodarstvu. ostalem na- Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE V SEMEDELI nika, zato člani ekonomskih enot tudi na varčevanje s sredstvi in teh podjetij še danes nimajo poj- z materialom, kar naj bo bolj kot ma ne le o delitvi dohodka po sedaj stimulirano s konkretnimi delu, ampak so proizvajalcem merili, kajti sedaj so povečini prihranki te postavke vključeni v celoten uspeh podjetij, ne pa premalo znane tudi njihove pristojnosti in dolžnosti — preprosto iz razloga, ker jih z njimi ni na konkretna delovna mesta. R~a- Te dni je bil tudi v Semedeli pri Kopru občni zbor Društva nihče seznanil. Tako ni naključje, da je marsikje zvodenela osrednja naloga — prizadevanje za boljše gospodar- ni obseg realizacije družbenega jenje, za varčevanje ter za boljše bruto proizvoda in narodnega do- izkoriščanje gospodarskih zmog- hodka presegel v minulem gospo- ljivosti. Podcenjevanje teh, edino darskem razdobju postavke ob- realnih meril za večanje osebnih činskega družbenega plana — v dohodkov je kot posledica težnje kmetijstvu celo za 27 odstotkov PO pridobitnosti vneslo v sistem — gre pripisati dobršen del pre- nagrajevanja nesorazmerja: ožji \i no-varstveno ustanovo v Seme- Drugo vprašanje, ki so ga ob- .„ ........ deli, ki lahko sprejme do petdeset ravnavali na občnem zboru, je prijateljev mladine, Razpravljali otrok. Vendar že sedaj kaže, da bilo vprašanje sistematične vzgo- so o vlogi stanovanjskih skup- bo potrebno prostore te ustanove je doraščajoče mladine v izven- nosti pri varstvu in vzgoji otrok razširiti,' saj je vedno več star- šolskem času. Udeleženci zbora so in o novih toriščih dela staršev šev, ki želijo, da bi bili njihovi bili mnenja, da bi lahko z malo ter vzgojiteljev V okviru obsež- otroci v času, ko so v službi, pod dobre volje rešili »problem'; pro- nega programa DPM. Ko je ude- skrbnim nadzorstvom. Na obč- štorov, toda še vedno visi v zra- ležencem občnega zbora predsed- nem zboru so predlagali, naj bi ku, kdo naj bi vodil krožke, niča društva Hilda Marolt orne- tudi podjetja, v katerih so zapo- V semedelskem naselju je do- nila, da so že in da morajo tudi sleni starši otrok, ki žive v Se- volj ljudi z visoko solsko lzobraz- seganja porastu cen, čeprav so tudi skrb za večjo produktivnost, štednja itd. postali v večini gospodarskih organizacij osrednja naloga ekonomskih enot. KOMUNISTI ZBORUJEJO krog ljudi je imel visoke osebne dohodke, medtem ko na drugi strani ugotavljajo Še danes znaten odstotek proizvajalcev z oseb- zumljivo, da takšna merila niso stimulativna in ne morejo vplivati bistveno na varčevanje. Dobršen del razprave pa so na konferenci posvetili tudi vprašanju skrbi za delovnega človeka, oziroma pomanjkanju posluha pri opredeljevanju sredstev v sklad ...... ...-»„j« — ------ ------ ------, — —-- - „v za družbeni standard. Tovarna v prihodnje društva prijateljev medeli, prispevala nekaj sredstev bo, ki bi lahko prevzeli sKro za Topol z okrog 440 zaposlenimi je mladine dajati stanovanjskim za gradnjo osrednjega doma v organiziranje raznih_ krožkov, ^tona primer zgradila v preteklem skupnostim pobudo za pravilnej- tem vse bolj naseljenem področ- da nikogar letu vsega eno stanovanje Leso- uporabo obstoječih objektov in iu mesta Koper. svoje roke šo uporabo obstoječih objektov in ju mesta Koper, nit s 360 zaposlenimi niti enega sploh materialne osnove otroške- - stanovanja itd. — tako da je v ga varstva ter delo krajevnih or-letu 1961 več kot deset gospodar-- ganizacij SZDL, je med drugim nimi dohodki do 15 ali celo do 10 skih organizacij zgradilo vsega 7 dejala, da je v semedelski orga- tisoč dinarjev na mesec. Naloga, ki so jo sprejeli med stanovanj. nizaciji DPM vključenih 125 čla- Podobno kot stanovanjsko grad- nov. Le-ti so v minulem letu na drugim na letni konferenci sindi- njo zapostavljajo podjetja Plani- pobudo Socialistične zveze in sta- kata, da se bodo spoprijeli s tem ka, Snežnik, KZ »4. junij«, komu- novanjske skupnosti z material- nezdravim pojavom, ki terja ko- nalno podjetje in drugod vpraša- no pomočjo občine uredili vzgoj- VEDNO VEG TURISTOV Obisk Postojnski jami in drugim turističnim znamenitostim na Postojnskem se je v zadnjih 14 dneh močno izboljšal. V Postojni so se pojavili v večjih skupi- Na februarskem zasedanju občinskega ljudskega odbora v Hrpeljah so odborniki poslušali poročilo sodnika za prekrške, čigar bilanca za leto 1961 konstruktivnih razpravah članov logo morali preprečiti v nekate-Zveze komunistov. rih kolektivih pojave dušenja kri- SVET ZA ZDRAVSTVO V PIRANSKI KOMUNI Številne osnovne organizacije renito spremembo osnovnih me in aktivi Zveze komunistov v po- ril za nagrajevanje, bo nedvomno stojnski občini so imeli v zadnjih osrednja naloga sindikalnih po-dneh vrsto sestankov in nosveto- družnic v naslednjem razdobju, vanj, na katerih' so razpravljali saj je prav temu činitelju — pra-o svojem delu v luči zaključkov vilnemu in spodbudnemu nagra-in sklepov zadnjih zasedanj Zve- jevanju — podrejeno vprašanje zne ljudske skupščine in Izvrš- večje produktivnosti in boljše iz- nega komiteja CK ZKJ. Z vseh polnjevanje proizvodnih nalog. _ r__________ ____________________ sestankov poročajo o kritičnih in Seveda bodo vzooredno s to na- izkazuje nič kaj razveseljive podatke in številke o nediscipliniranosti državljanov in o omalovaževanju zakonskih predpisov, ki urejajo javni red in mir, prometno varnost, zaščito družbene irriovine, vzdrževanje higiene in druge pogoje za nemoteno sožitje in gospodarski ter kulturni razvoj v komuni. Okrajni in občinski organi za notranje zadeve, postaje Ljudske milice, javna tožilstva, tržna, sanitarna in veterinarska inšpekcija ter inšpekcija dela, gospodarski in finančni organi so v preteklem letu predlagali za upravno-kazenski postopek š tega področja 595 primerov, ali 135 več kakor v letu 1960. Samo zaradi kršenja cestno-prometnih predpisov,-. jc bilo izrečenih 238 pravomočnih odločb o kaznovanju, 90 zaradi pretepov, razgrajanja ln nespodobnega vedenja, 26 zaradi kršenja predpisov o varstvu gozdov, 37 v zvezi s predpisi o voznikih motornih vozil, 16 zaradi omalovaževanja in žalitev organov državne uprave in tako dalje. Sodnik za prekrške je izrekel 17 zapornih kazni v trajanju od 3 do 25 dni ter 466 denarnih kazni od 1000 do 17,000 dinarjev, skupaj 1,343.000 dinarjev. Zaradi kršenja higienskih predpisov v obra-tovališčih je bila kaznovana KZ »2ABNIK« z globo 10,000 dinarjev, trgovsko podjetje TIMAV pa je moralo plačati kazen zaradi pomanjkljive higiene v pekarni v Podgradu v znesku 14.000 dinarjev. Lovska družina iz Podgrada je razdelila lovcem meso ustreljene divje svinje "brez veterinarskega pregleda in morala plačati ni, ki bi prevzel v svoje roke organizacijo krožkov in pritegnil k delu razne tehnične in pedagoške strokovnjake. Po razpravi je dr. Ivan Kaste-lic predaval o vtisih s svojega večmesečnega potovanja po ZDA in med predavanjem prikazal nekaj diapozitivov. Semedelčani so bili zelo zadovoljni nad prijetno poživitvijo občnega zbora in si BESEDO IMA SODNIK ZA PREKRŠKE V HRPELJAH rov. 5.000 dinarjev kazni. Trikrat v enem letu je bil kaznovan predstavnik kle-ra zaradi nedovoljenega pobiranja prostovoljnih prispevkov v gotovini in žitu. Med kršitelji cestno-prometnih predpisov je bilo 12 starejših mladoletnikov (4 manj kakor v letu 1960), trem lastnikom motornih vozil so bila za dobo 2 do 3 mesecev odvzeta vozniška dovoljenja. Med kaznovanimi je bilo 88 povratnikov, večina zaradi prometnih prekrškov. Mandatnih kazni na kraju samem so izvršili organi LM 339, tržna inšpekcija 7, sanitarna inšpekcija pa 11. Vse te kazni so znašale skupaj 117,600 dinarjev. J. Z. nah tuji turisti, predvsem iz Av- - „ - , .. , .. , strije, Italije in Švice, v zadnjih ?azeleh vec tako Pr«etnih veče" dneh pa je opaziti tudi prve domače ekskurzije šolskih kolektivov iz sosednjih republik. Samo v nedeljo je obiskalo Postojnsko jamo nad dva tisoč tujih turistov. Mnogo tujcev je bilo tudi v Pred-jamskem gradu in v Pivki jami, kjer so se pojavili prvi gostje tudi v camp hotelu. Dopisujte v svoj list POSVET TAJNIKOV PRIMORSKIH OBČIN V petek je bil v Postojni celodnevni posvet vseh tajnikov občinskih ljudskih odborov primorskih okrajev Koper in Nova Gorica. Na posvetu, ki ga je vodil republiški sekretar za občo upravo, so se pomenili o številnih ak-. tualnih vprašanjih in problemih, ki zadevajo delo občinskih upravnih aparatov. V okviru programa, ki si ga je v ,vseh osnovnih Šolah piranske zadal svet za"zdravstvo v piran- občine. -Predavanja je poslušalo ski komuni ob svetovnem "dnevu 1700 ljudi. Predavali so dr. Franc zdravja, so izvedli med drugim Zaje, dr. Davorin Kolšek, dr. A. piranski zdravniki številna pre- Rehar in dr. Filip Jurman. Predavanja". Razen v"delovnih ko- davanja"- je organiziral svet za Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA ODBORA RK V KOPRU J, lektivih so bila predavanja tudi IZ KOŠANE 4. aprila leta 1942 je skupina partizanov, ki so jo sestavljali domači fantje, prvič samostojno napadla italijansko patruljo pri Ambrožu pod Ostrožnim vrhom. Ta napad pomeni začetek oboro- razmere: zdravstvo s pomočjo Ljudske univerze. Ker je bil letošnji dan oziroma teden zdravja pod geslom »Varujmo oči — preprečujmo slepoto«, so člani občinskega sveta za socialno varstvo in nekateri zastopniki družbenih organizacij obiskali vse slepe. Pogovorili so se o težavah, se pozanimali za v katerih živijo in jim žene vstaje tega kraja. Zaradi tega so proglasili 4. april za krajevni praznik. Ob 20. obletnici so pozabila, priredili v spomin na ta dogodek akademijo z bogatim kulturnim programom. Nastopil je moški pevski zbor društva »Svoboda« Košana in pionirji šole Košana. S.B. z dobro besedo in skromnim darilom pokazali, da jih družba ni Minuli četrtek je bil v Kopru je temeljite organizacijske in ka- občni zbor občinskega odbora drovske spremembe. Rdečega križa, ki sta mu priso- Večji uspeh so lani zabeležile stvovala tudi sekretarja Glavne- organizacije podmladka Rdečega ga odbora RK LRS in okrajnega križa, ki že vključujejo v koprski odbora RK. Uvodno poročilo komuni 3835 mladincev in mla- predsednika občinskega odbora dink. Le-ti so najbolj aktivni na Rdečega križa Iva Piška je ob- Šolah v Šmarjah, Škofijah, Boži- ravnavalo dosedanje delo ter na- čih in v Kopru. V programu ima- kazalo tudi vrsto smernic bodo- jo, da se bodo aktivno vključili čega delovanja novega odbora, v izvedbo programa letošnjih ju- Med drugim je tovariš Pišek goslovanskih pionirskih iger vsi omenil premajhno aktivnost te- mladi člani s temo o higieni in renskih organizacij, kar nareku- zdravi prehrani v mlečnih kuhi- RAZMIŠLJANJA O AKTUALNI TEMI V SEŽANSKI KOMUNI KOMISIJE ZA DELITEV V POSTOJNI V skladu z zaključki zadnjega zasedanja Zvezne ljudske skupščine in navodil ZIS so pretekli teden imenovali v Postojni petčlansko komisijo za izvajanje načel in splošnih meril v delitvi dohodka. Komisija je že pričela z delom in je imela pretekli teden dva sestanka. ČESTITKE IZ JLA Za praznik dela čestitajo svojim domačim, prijateljem, znancem in bravcem Slovenskega Jadrana primorski fantje, ki služijo kadrovski rok v Leskovcu: Serafín Bauman, Herman Zerjal, Franc Ogrizek in Bruno Grossi, Naravno Je, da izhodišče za sleherno početje iščemo v odgovoru na vprašanje: Kaj hočemo? Ravnali bi namreč napak, če bi s! ne bili na jasnem, kakšen cilj zasledujemo. Vzporedno s tem pa moramo odgovoriti še na vrsto vprašanj, zlasti tedaj, kadar gre za važne odločitve. Reorganizacija šolske mreže bi utegnila zveneti kot vsakdanji, rekli bi prakticistični ukrep, če ne bi skrivala v sebi nekaj važnejšega, pomembnejšega kot Je prvi površen vtis. Tem bolj, ker smo že nekako navajeni na razne reorganizacije, katerih del je zasledoval sicer utemeljene, vendar ožje namene gospodarske, pa tudi organlzacljsko-kadrovske narave. Toda to pot gre za nekaj več. Cilj, ki ga zasledujemo, zasluži vso pozornost — ne samo tistih, ki so v prvem lcrogn tega vprašanja, to je vzgojiteljev, šolskih odborov in občinskega sveta za šolstvo, ampak tudi vseh družbeno-polltlčnih organizacij, staršev itd., skratka vseh občanov. Gre za to, naj ima sleherni otrok, tudi v najbolj odročni vasi, možnosti dokončati popolno osemletno šolanje. Vsakemu šoloobveznemu otroku je treba omogočiti, da dobi tako spričevalo, na katerem bo ocenjen iz vseh predmetov, ki se po učnem programu poučujejo v 8, razredu in to tako, da ne bodo ocene samo formalnost. To je odgovor na glavno vprašanje. Več kot verjetno je, da v zvezi s ci- jasnem: ne gre več za to, da bi taka ljem nima nihče pomislekov, ker se šolska žarišča likvidirali, ampak za zdi stvar povsem naravna. In tudi je. to, da jih dvignemo na višjo raven, kolikor se v danih okoliščinah sploh da. Ne kaže skrivati, da so po sredi Ravno zato pa se ni mogoče sprijazniti z mislijo, da bi se dolgo ostali pri taki organizaciji šolske mreže, kakrš- tudi gospodarska in finančna" vpraša- na je marsikje še danes. Ukrepe v smeri nadaljnjega napredka narekujejo sedaj tudi nove okoliščine, ki so nastale po uveljavitvi nove šolske zakonodaje, vključno s predpisi o financiranju šolstva. Tudi osnovne šole so postale samostojni zavodi in s tem pravne osebe. Poleg tega, da najvišji šolski organi, to je šolski odbori, samostojno sprejemajo finančne načrte, skrbijo sami tudi za učni kader, sprejemajo pravila zavoda, pravilnike o osebnih dohodkih itd. Položaj šol se je torej bistveno spremenil. Pristojni činitelji pa so postavljeni pred mnogo večjo odgovornost. V novo nastalem položaju se bolj kot kdaj prej postavlja v ospredje vprašanje, v kakšnem odnosu so nepopolne tako imenovane niže organizirane šole do popolnih osemletnih šol. Ali so te šole svetovi zase, ločeni od stvarnega toka življenja, ali je taka podoba samo v naših — priznamo — zastarelih predstavah? Vprašanje velja postaviti, ker se često slišijo pomisleki, češ da ne bi smeli uničiti teh kulturnoprosvetnih žarišč na vasi, da bi s tem napravili tako in tako škodo in podobno. Bodimo si na NA POSTOJNSKEM SO PROSLAVILI OBČINSKI PRAZNIK O nami V soboto, nedeljo in ponedeljek skega pohoda mladine v počasti-je bilo v postojnski občini več tev občinskega praznika, prireditev v počastitev 23. aprila, y ponedeljek) 23, aprila, dopol_ dne je imel Občinski ljudski odbor Postojna svečano sejo, ki sta praznika občine Postojna, Prireditve so se pričele v soboto zvečer z družabnim večerom ji prisostvovala tudi ljudski po- v Jamski restavraciji, V nedeljo dopoldne je bil v Postojni tradicionalni medmestni strelski turnir ob udeležbi devetih reprezentanc občinskih mest LRS, zvečer pa je Svoboda priredila v Kulturnem domu svečano akademijo. V nedeljo je odšla na pot proti Nanosu tudi prva patrulja kakih 40 udeležencev velikega partizan- slanec Ivan Regent in predsednik OLO Koper Albin Dujc. Na seji je govoril predsednik ObLO Postojna Adolf Gerželj. V ponedeljek zjutraj so krenili na pot proti Orehku tudi udele- Postojna je bilo v ponedeljek v ženci tradicionalnega mladinske- Postojni tudi veliko strelsko tek-ga pohoda po partizanskih poteh, movanje pionirjev, košarkarji pa Pohoda se je udeležilo okrog 1500 so imeli zvečer v gosteh moštvo otrok in mladincev .vseh postojn- KK Svoboda iz Ljubljane, (ma) skih šol, na zborovanju v Orehku, kjer je bil tudi miting, pa jim je govoril ljudski odbornik tovariš Boštjančič. Udeleženci pohoda so se vrnili v Postojno pozno popoldne. Njihova vrnitev je bila združena s spominskim zborovanjem na Trgu padlih borcev, kjer je govoril predsednik občinskega odbora SZDL Postojna tovariš Jože Bizjak. V počastitev praznika občine nja. So, in celo zelo važna. Vertdar so v sklopu celotne problematike ta vprašanja drugovrstnega pomena. Priznati moramo, da je bilo doslej premalo storjenega za tesnejšo povezavo niže organiziranih šol s popolnimi osnovnimi šolamt. Niti spontano, še manj pa sistematično. Čeprav so otroci po končanem tretjem, četrtem, petem . .. razredu odhajali v popolno osemletko, smo se zadovoljili z ugotovitvijo; s te šole prihaja dober, s te pa slab »material« (!), Pregrade — ne v resnici, kajti če tu ni dejanske zveze, potem jc nikjer ni, ampak v predstavah, ki se ne spreminjajo tako. leot se spreminja stvarnost. Te pregrade je treba zrušiti in priznati to, kar dejansko je. Zveze med niže organiziranimi (pravimo jim tudi eno- dvo- tro- štirloddelčne, itd.) in popolnimi osnovnimi šolami obstajajo, Treha jih Je samo izpopolniti. V vseh pogledih, predvsem pa v pogledu pedagoške nujnosti. To pomeni, da jo nujno poiskati nove oblike, ki naj postanejo najprimernejši okvir vsebini, ki se je že porajala in ki Jo kaže še obogatiti. V praksi sežanske komune Izgledajo te stvari takole. V občini je šest popolnih osemletk, devetnajst pa Je eno- ln dvooddelčnih. Vsaka šola je doslej živela in delala popolnoma samostojno, ne glede na tn, da Je le malo primerov več (od drugega polletja tega šolskega leta samo še Senožeče), ko na popolno šolo ne nrihajajo višji razredi z manjših okoliških šol. Občinski svet za šolstvo Je po temeljitem pretresu vseli dobrih ln slabili strani, ki se bodo nedvomno pokazale, sprejel sklep, da se status eno- ln dvooddelčnih šol spremeni. Te šole naj hi postale podružnične šole centralnih osnovnih šol. Lc-teh pa naj 1)1 bilo v bodoče le pet: v Sežani, Komnu, Du-tovljah, Divači in Štanjelu. Največji problem bosta Senožeče ln Mlsllče, vendar o tem ne kaže razpravljati v tem okviru. Formalnost pri združitvi Je samo navidezna in sicer toliko, kolikor bo nova oblika vplivala na bogatitev vsebinske združitve, pri cemeV pa ne bo prav nič okrnjen pouk na eno- in dvoddelčnlh šolah. Obratno, nredmet-iil učitelji ln profesorji v višjih razredih bodo nujno morali opozarjati na šibke strani pouka v nižjih razredih, smotrnejše in ceneje se bodo Izkoriščala učila, knjižnico in drugi učni pripomočki, itd. Finančni načrt, če- prav bo enoten, bo predvideval posebej sredstva za osrednjo in posebej za vsako podružnično šolo. Šolske odbore naj bi Imele vse podružnične šole, pri osrednji Šoli pa naj bi deloval skupen Šolski odbor. Skupna bi bila tudi pravila, pravilniki o osebnih dohodkih in drugi predpisi. In končno — s tako združitvijo bi bila zagotovljena tudi enotnejša personalna politika. Vsekakor pa bo nujno, da se odnosi med organi osrednje In podružnične šole natančno določijo v pravilih. Nobenega dvoma nI, da bi taka oblika organizacije zelo razbremenila šole finančnih ln administrativnih poslov, ki so zavzeli že tak obseg, da so postali ena glavnih skrbi upraviteljev, ki so istočasno učitelji na eno- in dvooddelčnih šolah (morda s celodnevnim poukom), slabih strani zamišljene oragnlzacije skorajda nI. Če se bodo pojavile, bodo subjektivne narave. To pa nI razlog, da bi odnehali v prizadevanjih za izboljšanje šolstva. Res je, da tudi s to organizacijo še ne bodo rešena vsa vprašanja in da bo zato treba še mnogo naporov, da bi dosegli kolikor toliko Idealno stanje. Le-to pa je v dobršni meri odvisno tudi od gospodarskih zmoglll- njah. Prav tako bodo mladinci tudi letos sodelovali v vseh propagandnih 1 akcijah RK in povečali obiske na tečajih prve pomoči. Ti tečaji so bili doslej najbolj številni in uspešni na srednjih in osnovnih šolah. Tudi zdravstvena prosveta je v minulem letu napravila lep korak naprej in zato velja, da bi to dejavnost Rdečega križa v letošnjem letu še bolj razširili s prirejanjem raznih predavanj, tečajev in seminarjev. Dejstvo, da je lani obiskovalo razne tečaje RK okrog 650 žena in deklet ter 163 dijakov osnovnih ter srednjih šol kaže, da gre za takšno vrsto splošnega izobraževanja, ki vzbuja pozornost med občani. Še posebej velja omeniti krvodajalstvo, ki dobiva vse večji obseg. Kljub raznim težavam, ki jih ima ta panoga zdravstvene službe RK na terenu, je lani darovalo kri 1143 ljudi, torej povprečno 60 na teden. In ker je med občani zavest za darovanje te najbolj dragocene tekočine, ki marsikdaj lahko edina reši življenje v najbolj kritični minuti, vse večja, pričakujejo, da bo letos že najmanj 2200 krvodajalcev. Med razpravo po uvodnih besedah dosedanjega predsednika je bilo govora tudi o smotrni razdelitvi hrane iz šolskega in CARE programa, ki je dosegla okrog 56 milijonov dinarjev vrednosti. Beseda je tekla tudi o večji angažiranosti članov v načrtni borbi proti tuberkulozi, alkoholizmu in o vseh bodočih nalogah v os ti komune. To pa bi lahko bil na- Rdečega križa. Še posebej pa so slov za posebno razpravo o nič manj rle>W=>i-i i„ „n •• ^ aktualni temi. delegati pred izvolitvijo novega 2e v najkrajšem času bo o predlo- 2°-elanskega upravnega odbora gu sveta razpravljal občinski ljudski poudarili tesno sodelovanje s ti- otlbor, ki pa bo upošteval tudi mne- stimi občinskimi ljudskimi ndbn- nja in sugestije šolskih odborov, kra- r-i „ " ' ««asKimi oaoo jevnlh odborov in odborov SZDL, ki [' K1 t)odo osnovali socialne cen- so so o njem izjavili prav v zadnjih tre za sodobnejše reševanje soci- dneh. — er alnih problemov. . Smetarji v piranski občini ima- smislu besede to res niso tod& jo posebne pojme o tem, kaj so povsod po svetu zbirajo v zaboje odpadki in smeti in kaj ne, Lju- in kante za smeti vsakršne odri e v Portorožu se pritožujejo, da padke in potem odpel ejo pa bi nimajo kam odlagati praznih '-«-•- — oapeijejo, pa bi konservnih škatel in podobnega; nabavili so si sicer preko komunalnega podjetja lične kante za smeti, toda če vržejo poleg drugih odpadkov vanje tudi konserv-ne škatle, neuporabne steklenice in podobno, jim smetarji to po jih lahko tudi v Portorožu. Uporabniki kant opozarjajo tudi, da bi lastnik kant oziroma komunalno podjetje, kateremu je treba precej drago plačevati za odvoz smeti, moralo večkrat temeljito očistiti kante — znotraj, da ne bi širile smradu, zunaj pa, SfftlX ti i f^^asrws: Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V POSTOJNI O V prisotnosti 126 delegatov in nad 60 gostov, ki so zastopali 65 sindikalnih podružnic s 4S00 člani, je bil v četrtek v Jamski restavraciji redni letni občni, zbor občinskega sindikalnega sveta Postojna. Zboru so med gosti prisostvovali tudi predsednik OSS Koper Franc Klobučar, predsednik ObLO Postojna Adolf Gerželj, sekretar ObK ZKS Postojna Jože Baša in predsednik občinskega odbora SZDL Postojna Jože Bizjak. Poročilo o delu in bodočih nalogah sindikatov na Postojnskem je zborovalcem prebral predsednik ObSS Postojna Stane Mur-kovie, Ko je uvodoma načelno ugotovil, da so bili prav sindikati osnovni nosilci začetih kvalitativnih družbeno ekonomskih preobrazb. je prešel na konkreten prikaz izpopolnjevanja gospodarskega sistema v postojnski občini. Analitično je obdelal začetne rezultate in prehodne pomanjkljivosti. ki niso redke in ki so v mnogih primerih izvor pogostih zoperstavljanj odločnejši demokratizaciji odnosov v pogledu delitve in upravljanja. Tovariš Murkovič je ob tem čno zavzele za pravočasno pripravo in sprejetje novih pravil in pravilnikov gospodarskih organizacij, da pa so manj skrbele za njihovo vsebinsko plat in za to, da bi pravilniki postali resnični instrumenti gospodarske delitve in humanejših odnosov v vsakdanji praksi. Od tod tudi slabosti, ki negativno učinkujejo na rast proizvodnosti dela, na odnose v kolektivih, lokalizem in podobno, slabosti, kakor so zapostavljanje sprejetih meril pri konkretni delitvi, visoki razponi v prid vodilnih kadrov itd. Poročilo se je nadalje v podrobnostih dotaknilo pomembnih problemov družbeno strokovnega M g [¿! nosov med kolektivi in komuno in številnih drugih vprašanj, o katerih so v popoldanski razpravi nadrobno govorili tudi delegati. Vendar se zdi, da je bila razprava glede na široko torišče družbenega dela sindikalnih podružnic zelo šibka, saj se na primer ni oglasil niti en predstavnik večjih delovnih kolektivov v Jože Baša. občini, čeprav bi imel glede na Občni zbor resne probleme v proizvodnji in delitvi marsikaj povedati. Letošnji občni zbor ObSS Postojna se je na drugi strani kljub izrazitemu delovnemu vzdušju morda preveč orientiral na obravnavo vprašanj delitve, dočim je bilo o proizvodnih problemih, ki so v gospodarstvu komune zelo aktualni, manj govora. To vrzel sta ob zaključku s tehtnima prispevkoma izpopolnila predsednik OSS Koper Franc Klobučar in sekretar ObK ZKS Postojna je izvolil novi 53-članski plenum ObSS in 3-član-ski nadzorni odbor, plenum pa je na prvem zasedanju ponovno izbral za predsednika Staneta Mur-koviča. — (ma) Delovni ljudje po naših gospodarskih organizacijah v teh dneh volijo nove samoupravne organe. Na sliki: z volitev novega delavskega sveta v Tomosu POGLABLJANJE SLUŽBE POKLICNEGA USMERJANJA IN SVETOVANJA ugotovil, da so se nekatere sin- izobraževanja delavcev, družbene dikalne podružnice lani sicer mo- prehrane, delovne rekreacije, od- »Da. bi si. ustvarila strokovne gospodarske kadre, usmerja družbena skupnost po ustreznih ustanovah izbiro poklica državljanov. Z usmerjanjem pri izbiri poklica se daje posameznikom strokovna pomoč pri izbiri poklica oziroma obrti ali pri njihovi izpopolnitvi v poklicu oziroma obrti, upoštevajoč nagnjenja posameznikov ter gospodarske možnosti in potrebe« (člen 135 zakona o delovnih razmerjih). OB VOLITVAH V NOVE DELAVSKE SVETE V sežanskem obratu »Iskra« — tovarne radijskih sprejemnikov — so med prvimi v sežanski občini izvedli volitve novih delavskih svetov. Iz postopka je moč ugotoviti, da so znatno bolj poudarili odgovornost volivcev v izbiri novih organov upravljanja. Gre namreč za poglobljeno in razširjeno obliko samouprave, s čimer naj bi dobili proizvajalci več kompetenc, Razen 22 članov obratnega delavskega sveta so izvolili še 10 članov v centralni delavski svet »Iskrine« poslovne enote »Telekomunikacij« in štiri člane v »Iskrino« skupnost. Kandidate so izbrale ekonomske enote same. V vseh sedmih ekonom- skih enotah so imeli različne kandidatne liste. Na dan volitev je bilo v obratu kar sedem volišč. Vsaka ekonomska enota je izvolila v organe upravljanja svoje najboljše člane. V sežanski »Iskri« menijo, da pa to še ni dokončna stopnja prevzema kompetenc in tudi odgovornosti neposrednega proizva-javca v samoupravi. V prihodnjih dneh bodo izvolili še organe ekonomskih enot. S tem in z uresničevanjem težnje po čim večji samostojnosti prevzemajo proiz-vajavci sežanske »Iskre« čedalje večje pravice tudi v odločanju o delitvi dohodka. Doslej so organi upravljanja v sežanskem obratu odločali le o disciplinskih zadevah ter o sprejemih in odpustih delovne sile. Nove oblike omogočajo torej slehernemu članu kolektiva, da neposredno sodeluje in odloča o vseh zadevah bodisi v proizvodnji, njenem programu, zlasti pa o delitvi dohodka. Tudi volitve v novi delavski svet postojnskega veletrgovske-ga podjetja »Nanos« so bile po kandidatnih listah, ki so jih predlagale ekonomske enote same. Dobršen del članov je novih. Skladno z določilom tega zakona deluje tudi v Kopru Zavod za poklicno svetovanje in prav te dni, ko mineva mesec poklicnega usmerjanja, je ta ustanova pokazala, da je svoje poslanstvo dobro opravila. Pravzaprav delo poklicne svetovalnice teče skozi vse leto, zato samo nekaj splošnih podatkov o njenem delu, od katerega je v mnogočem odvisna življenjska pot našega mladega rodu po obveznem osemletnem dveh smereh: v delu z mladino in s starši, hkrati pa svetovalnica vodi skrben pregled o prostih učnih mestih v gospodarskih organizacijah in ustanovah. 1600 KANDIDATOV Z OSEMLETK Toliko otrok bo namreč v'osemletkah omenjenih občin letos končalo svojo osnovnošolsko obveznost. Za 45 možnih poklicev so letos gospodarske organizacije ponudile samo 266 učnih mest za moško mladino in vsega 35 mest za dekleta. V poklicni svetovalnici trdijo, da je tako nizko število prijavljenih prostih učnih mest posledica lanskoletnega zelo MOŽNOST ZA PRIUCITEV Sistem vključevanja mladine je nov in je v skladu s prizadevanjem svetovalnice, da je treba mladino vključevati na najbližja učna mesta. Prednost tega sistema pa je v tem, da se mladinec ali mladinka vključita v proizvodnjo ter priučitvijo ter nadaljnjim šolanjem v času zaposlitve lahko dosežeta enako kvalifikacijo kot vajenci s posebnim šolanjem. Ta pot je sicer znatno daljša, vendar omogoča zaradi nižjih stroškov šolanja vključitev najširšega kroga mladine v gospodarstvo. In ostale možnosti? Razen obeH nižjih vajenskih šol v Izoli in Piranu je na področju koprske po- šolanju in tudi splošna krepitev uspešnega vključevanja vajenske klicne svetovalnice še šest šol našega gospodarstva. Tudi letos usmerja poklicna svetovalnica, ki ima dobre sodelavce v svojih poverjenikih na osemletkah in v občinskih posredovalnicah za delo v Kopru, Izoli, Piranu, Hrpeljah in v Sežani (Postojna in Ilirska Bistrica imata svoji službi poklicnega usmer-G. B. janja) svoje delo v glavnem v Naša obalna Istra je poleg Krasa edino slovensko ozemlje, na katerem je pretirana sečnja že pred stoletji uničila ne samo gozdove, marveč tudi manjše gozdne sestoje ali gozdičke. Medtem pa, ko je v zadnjih sto letih dobil Kras s pogozdovanjem že močno kostanj. Oba nam dajeta poleg lesa tudi sad, V bodočih letih bi moglo postati to naše ozemlje pri pridelovanju orehov in kostanja prav pomembno ne samo za domačo porabo, marveč tudi za prodajo. Vse to velja za neravna tla, medtem ko bi morali mokra ni- spremenjeno podobo, saj imamo na njem že tisoče hektarov obsegajoče borove nasade, se v Istri žinska tla, kolikor niso prikladna ni v tem nič spremenilo. Vzroka za poljedelstvo, posaditi s hitro za to sta bila dva: izkoriščanje tal za vinogradništvo in poljedelstvo ter sekanje vsega drevja, brž ko je doseglo debelino 10 cm v premeru. To je dovoljeval za časa Benečanov celo zakon. Tako se je moglo zgoditi, da nimamo gozdov niti tam, kjer tla niso primerna za vinograde in poljedelstvo ali celo ne za travništvo. Šele po najnovejših načrtih pa smo določili poleg nadaljnjega pogozdovanja Krasa tudi pogozdovanje obmorskega, nekraškega dela našega okraja. Geološka m klimatska svojstvenost tal tega dela bosta terjala seveda povsem drugačen način pogozdovanja m zlasti še druge vrste drevja. Od domačih iglavcev bi mogel uspevati tu le kraški bor, vendar ne bi bil priporočljiv, ker morejo na flišnih tleh uspevati druga, koristnejša in lepša drevesa.. Mimo tega na tem ozemlju ni površin za večje gozdne nasade. V poštev pridejo le manjši, medsebojno ločeni gozdovi. Pa tudi namen samega pogozdovanja je drug kakor na"Krasu. Poleg pridobivanja lesa gre še posebno za dvoje: za zaščito pred burjo in ohranjevanje vlage. Ponekod bi utegnil biti tudi še tretji namen — zavarovanje tal pred erozijo. Tu bi mogel priti kljub omenjenemu v poštev morda tudi kraški bor. Vendar takih površin ni veliko, vsekakor pa dosti manj kakor v nekaterih delih Hrvaške Istre. Ce si ogledamo, katero drevje raste pri nas samo po sebi, bomo mogli brž ugotoviti, da prevladujejo hrast, črni gaber in beli jesen, Od teh bi mogli saditi predvsem hrast, a raznih vrst, kakor so dob, ,cer in graden, poleg tega pa za zaščito pred burjo še črni-ko ali zimzeleni hrast. Zlasti temu bi morali dati posebno prednost. Od iglavcev bi bilo priporočljivo saditi cedre in alepski bor povsod tam, kjer moreta uspevati. Za poživitev bi dali vmes ciprese, ki bi prišle v poštev tudi v manjših samostojnih sestojin. Dalje ne bi smeli pozabiti na div- je a zlasti ne na rastočimi topolami. — R, Učenci VIII. razreda I. osnovne šole v Izoli. Letos hodo končali obvezno Šolanje. Za bodočnost so si izbrali različne poklice. Da bi se s svojim bodočim poklicem bolje seznanili, so polletne počitnice Izkoristili za to, da so v različnih podjetjih in ustanovah domače komune preživeli teden dni na praksi REŠENO JE VPRAŠANJE PRIMORSKIH PRIREDITEV mladine v gospodarske organizacije, ki so skupno sprejele 302 mladinca in 103 mladinke. Vzrok za tako nizko število letos prijavljenih prostih učnih mest pa je iskati tudi v zanikrnem odnosu najmočnejše gospodarske panoge — gostinstva — do podmladka. Največji gostinski obrat pri nas, hotel Palače v Portorožu, je na primer sprejel lani vsega enega, letos pa dva Vajenca. Zatorej je povsem umestno prizadevanje Zavoda za poklicno svetovanje, ki teži za tem, da bi tudi v gospodarskih organizacijah imenovali njegove poverjenike. Odnos večine gospodarskih organizacij do sprejemanja vajencev namreč na splošno ne zadovoljuje. Izjema sta le podjetji Tomos in Piranska ladjedelnica, kjer imajo po podatkih koprske poklicne svetovalnice zares vzorno organizirano kadrovsko službo, saj sodelujejo pri načrtovanju za sprejemanje vajencev tudi ekonomske enote. Spričo dejstva, da bo letos končalo osemletko na področju koprske svetovalnice kar 1600 otrok, prostih učnih mest pa je vsega nekaj nad tri sto, čaka ta zavod nedvomno še velika naloga: kako zadostiti željo po vključevanju v poklice ali v šole druge stopnje za vso ostalo mladino — za okrog 1300 otrok. druge stopnje, ki bodo sprejele v naslednjem šolskem letu lahko naslednje število dijakov: gimnazija v. Kopru 186, učiteljišče oziroma pedagoška gimnazija 60, ekonomska srednja šola 90 (z gospodarskim odsekom 140). Pomorska srednja šola 55 (do 65), gozdarska srednja šola 35 in kovinarski center 70 dijakov, V posebnem položaju je piranska srednja šola za zdravstvene delavce, ki ima V edinem letniku 36 deklet, pa kljub zanimanju in velikim potrebam po srednjem medicinskem kadru do nadaljnjega zaradi pomanjkanja šolskih prostorov in sredstev ne bo sprejemala novih kandidatov. PROIZVODNA PRAKSA — USPEŠNA OBLIKA DELA Učenci osmih razredov osemletk odhajajo za kak teden na proizvodno prakso v podjetja, ki ustrezajo poklicnim težnjam mladine; ta metoda se čedalje bolj uspešno uveljavlja. Lani se je na primer kar 72 odstotkov prakti-kantov odločilo za poklice, ki so jih preizkusili v svoji proizvodni praksi. Posebna komisija poklicne svetovalnice bo ob zaključku proizvodne prakse ocenila najboljšo izvedbo ter bo podelila najbolje ocenjeni šoli nagrado 50.000 din. Prav tako je razpisana nagrada za najboljšo nalogo o izbiri poklica ter nagrada za deset najboljših likovnih izdelkov o izbiri poklica, razen tega pa bo posebna komisija nagradila v znak priznanja za požrtvovalno delo pri poklicnem usmerjanju mladine tudi najboljše poverjenike, (bb) V dolgem razpravljanju okrog reorganizacije Zavoda Primorske prireditve je letošnja zimska sezona že skoraj minila. In zdaj ko je vprašanje rešeno, z drugimi besedami, ko so zagotovljena finančna sredstva za poslovanje zavoda, je treba že pohiteti s pripravami na poletno sezono, ki je pred durmi. Občinski ljudski odbori obalnih občin, OLO, republiški sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti, okrajna turistična zveza ter turistična društva so zagotovila sredstva Zavodu Primorske prireditve za zimsko in poletno sezono kakor tudi za folklorni festival. Razen tega se je koprski občinski ljudski odbor obvezal, da bo plačal dolg iz prejšnjega leta za adaptacijo gledališke stavbe, obenem pa je v svojem proračunu zagotovil sredstva za njeno nadaljnje vzdrževanje. Za normalno poslovanje zavoda je še potrebno, da poravna izgubo iz prejšnjega leta. Upravni odbor zavoda je sklenil, da zaprosi svet za kulturo in prosveto pri OLO Koper, da bi mu dovolil poravnati dolg iz letošnje okrajne dotacije za zimsko sezono. To bi omogočilo zavodu, da začne normalno nadaljnje poslovanje. Vodstvo zavoda je takoj začelo s pripravami za poletno sezono in še posebej za folklorni festival, za katerega je veliko zanimanje med našimi in tujimi turisti. Festival bo trajal od 30. julija do 4. avgusta, zaključno prireditev pa bo prenašala eurovi-zija. Razen festivala je v okvirnem programu še gostovanje dveh tujih plesnih ansamblov, po vsej verjetnosti iz Sovjetske zveze in iz Afrike ter vrsta zabavnih in pestrih prireditev. Upamo, da bo Zavod Primorske prireditve zagotovil obalnemu področju bogato poletno in zimsko sezono, tako da bo upravičil zaupanje, ki mu ga je izkazala družba. — Z. L. za čas od 27. aprila do S. maja 1962 Nad zahodnim delom Sredozemlja in zahodno ter srednjo Evropo je v zadnjih dneh prevladovalo oblačno vreme, v Angliji in Franciji pa je deževalo. Lepo in toplo vreme je bilo samo na Balkanu in v Ukrajini. Konec aprila in prve dni maja bo v naši državi sončno in toplo. Morda pa bo v nekaterih kotlinah v jutranjih urah rahla megla brez nevarnosti za ohladitev ozračja. češnje, ki dajo uporabljiv les. V drugi letošnji številki revije za transportna in špedlterska vprašanja »MedjunarodnI transport«, ki ga izdaja Zvezna zunanjetrgovinska komora — sekcija za mednarodni transport in mednarodno špedicijo, Je izšel zanimiv članek, ki obravnava razvoj pomorstva in pomorskega gospodarstva v naši državi v letu 1961, Pisec članka, kap. d. pl. M, Kastrapeli, najprej navaja podatke o razvoju ladjedelništva v letu 1961, drugo poglavje posveča razvoju trgovske mornarice in tretje poglavje pomorskim lukam. Zanimivo je, da avtor v tem delu svojega poročila posebej omenja luko Koper, ki je po njegovem mnenju v letu 1961 napravila pomemben korak v svojem razvoju. Ko govori o po-v letu 1961, oreh in plemeniti -embnejših investicijah navajii izgradnjo žitnega silosa na Reki s kapaciteto 30.990 t.nn, na drugem mestu pa luko Koper, kjer »so pospešeno napredovala dela za Izgradnjo Inke v celoti, posebno pa njenih zaprtih skladišč, ki bodo uporabljena za vskladiščenje, čuvanje, sortiranje in predelavo raznega blaga.« Ko pisec zaključuje svoj članek z mislijo. da se v letu 1962 pričakuje še večja aktivnost naših Iuk, navaja vrstni red važnejših pristanišč, kjer je Koper na drugem mestu za Reko in pred Zadrom, Splitom, Slbenikom, Pločami in Dubrovnikom. Vsekakor pomeni navedeni članek v »Medjuna-rodnem transportu« potrditev afirmacije koprske luke, ki se je uspela v nekaj letih uvrstiti med važna Jugoslovanska pristanišča. (mus) Pomanjkanje domačih vrtnih in poljskih pridelkov v pretekli zimi in začetku letošnje pomladi je povzročilo, da naš trg v koprskem okraju in še posebej v obalnem pasu ni bil zadostno in stalno oskrbovan, da smo morali seči po dovozu in celo uvozu in da so se cene čez vso mero dvignile. Kje naj iščemo krivdo za ta no-jav? Predvsem moramo ugotoviti. da je bilo vzrokov več. Ti so bili: 1. obče količinsko manjšanje pridelkov v zadnjih letih, povzročeno po naglem padanju proizvodnje v privatnem sektorju in prepočasno dviganje v socialističnem ter zaradi tega manjšanje tržnih viškov; 2. neugodne vremenske razmere v lanski pomladi; 3. prevelika in prenagla odprodaja v jeseni brez zadostnega upoštevanja potreb po zalogah za zimo; 4. kvar zaradi pomanjkanja ustreznih skladišč; 5. zgodnji nastop zime; 6. razne subjektivne napake proizvajalcev in trgovske mreže. Tako se je zgodilo, da je znašala že lanska proizvodnja ranih pridelkov v obalnem pasu znatno manj kot leto prej in so se zaradi tega znižali tržni viški na 3092 ton, medtem ko bi jih potrebovali 8730 ton. Primanjkljaj je znašal kar 5638 ton. Mimo tega je šel del pridelkov tudi v izvoz, ki pa je že od leta 1958 v upadanju, Tega leta je šlo v izvoz še 27 odstotkov tržnih viškov, lani pa samo 18 odstotkov, Iz tega vidimo, da že rani pridelki niso mogli kriti potreb,, še manj pa možnosti izvoza. Prav tako tudi proizvodnja pridelkov za jesen in zimo ni ustrezala povpraševanju, čeprav so se vremenske razmere po slabi pomladi znatno izboljšale, Poseben padec smo doživeli pri krompirju in vinu, velik porast. pa nasprotno pri raznih vrstah sadja, posebno pri jabolkih in češpljah. Gotovo bo zaradi tega zanimalo, kakšen položaj moremo pri- čakovati letos. Po strokovno zbranih predvidevanjih bomo — če bo seveda vse v redu — dosegli . letos tržne presežke pri namiznem paradižniku, ohrovtu, papriki, poru, kumaricah, bučkah, pe-teršilju, rdeči pesi, zeleni, jajčev-cu (melancane), pfeferonih, endi-viji in še nekaterih manj pomembnih pridelkih. Nasprotno pa jih ne bomo dosegli pri ranem krompirju, stročjem fižolu, stročjem grahu, rani čebuli, česnu, industrijskem paradižniku, cvetači, ranem zelju, solati, korenju, rdečem radiču, motovilcu, špinači, blitvi in še nekaterih vrtninah Vsekakor bo položaj letos boljši od lanskega in smemo zato upati, da se bodo razmere z večanjem obdelovanih površin ter boljšanjem gojitvenih pogojev postopoma boljšale in bomo v do-glednem času na našem obalnem ozemlju razpolagali z zadostnimi viški pri vseh kulturah, ki tu uspevajo. — R, G. v v VESELE PRVOMAJSKE PRAZNIKE VAM VOSCIJ SV UVOZ IN IZVOZ VSEH ARTIKLOV PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM ¿Z OBMEJNEM SPORAZUMU. OPRAVLJA TUDI PREVOZ S -fr SVOJIMI AVTOVLAKI IN HLADILNIKI PO DOMOVINI iš IN INOZEMSTVU. KOLEKTIV SE ZLASTI PRI-iV POROČA ZA OBISK LASTNE KOBILARNE iš V LIPICI! Tovarna pletenin Sežana izdeluje trikotažne izdelke najmodernejših vrhnjih pletenin za moške, ženske ter otroke • • • Kolektiv priporoča zlasti svoje športne modele! • • • PREPRIČAJTE SE O KAKOVOSTI IN KONKURENČNIH CENAH! PRIJETNO PRAZNOVANJE PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV VAM ZELI OB RADIJSKIH SPREJEMNIKIH »TRIGLAV«, »SOČA«, »VESNA« IN IZLETNIKOM OB TRANZISTORJIH »BLED« f . KOLEKTIV TOVARNE RADIJSKIH SPREJEMNIKOV VSEM INTERESENTOM sporočamo, da izdelujemo specialne, najmodernejše točilne mize (Sanke) za gostinstvo iz najboljših materialov Cene konkurenčne! - Izdelava solidna! Mizarsko podjetje »BOK« Komen INDUSTRIJSKO PODJETJE ÄLUMIIIJ K OMEN NA KRASU Livarna, predelava metalov, gradnja kioskov in montaža vseh vrst gradbenih elementov iz aluminija ★ * PRIPOROČAMO NAŠE USLUGE zlasti gostinskim podjetjem za boljšo opremo! RESTAVRACIJA » M O H O R C I C « V SEŽANI postreže z okusnimi specialitetami kraške kuhinje V obratu v Komnu in v restavraciji v Sežani je na voljo vedno pristna kapljica KRAŠKEGA TERANA! PRIPOROČAMO SE vsem cenjenim gostom za obisk hotela CENTRAL PORTOROŽ Na preurejeni terasi vsak dan godba in ples! Gostinsko podjetje »HOTEL CENTRAL« Portorož Gostilna MARICKA ŽIVEC v Dutovljah na Krasu čestita vsem cenjenim gostom k prazniku dela! Trgovsko podjetje na veliko in drobno s. ppsw mm s poslovalnimi enotami: skladišče Portorož in trgovine na drobno ob obali, skladišče Rakek, klet Pivka, sodavičarstvo in klet v Postojni se priporoča vsem odjemavcem tudi v prihodnje. Nudi: gospodinjske predmete in tehnično blago iz uvoza, gradbene materiale, tekstil, konfekcijo, železnino, računske in pisalne stroje ter pre-hranbene artikle. Takojšnja dobava prehrambena industrija predeluje, sortira, suši, melje, meša, ekstrira, praži in embalira sadje in zelenjavo, gozdne sadeže, zdravilna zelišča, aromatična zelišča, domače in kolonialne začimbe, čaje, kavovine in eterična olja POTROŠNIKI POZOR! -¿r V VSEH TRGOVINAH S KEMIČNIMI IZDELKI lir ZAHTEVAJTE SAMO IZDELKE Z ZAŠČITNIM lir ZNAKOM TRGOVSKO PODJETJE i. I nakupuje in prodaja TEKOČA GORIVA IN MAZIVA Črpalke: KOPER. PIRAN, UMAG, BUJE. DIVAČA, KOZINA, NOVI GRAD IZDELUJEMO sobna pohištva lipa »Kras«, kombinirane omare in druge pohištvene dele po naročilu CENE KONKURENČNE! -¿r DOBAVA TAKOJŠNJA! -fr ZAHTEVAJTE NAŠE PONUDBE! ix NAROČAJTE NAŠE IZDELKE! TOVARNA POHIŠTVA Ml D IT T O V L J E PRI SEŽANI SREDI OBILICE DELA' ZA' LEPŠE ŽIVLJENJE DELOVNIH LJUDI NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE, KO 2ANJEMO VSE VEČJE SADOVE NAŠIH NAPOROV — PRAZNUJEMO LETOS SE BOLJ SLAVNOSTNO PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA VSEGA SVETA — 1. MAJ. K TEMU VELIKEMU PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM PREBIVALCEM OKRAJA KOPER: it OKRAJNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV * OKRAJNI ODBOR SZDL it OKRAJNI SINDIKALNI SVET OKRAJNI KOMITE LMS it IN ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV OKRAJA KOPER ISKRENE ČESTITKE K PRAZNIKU DELA VSEM PREBIVALCEM OKRAJA KOPER u I ZA PRAZNIK DELA ČESTITAJO VSEM OBČANOM in jim želijo nadaljnjih uspehov pri delu za še boljše življenje OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBORI ZB, ZROP IN ZVVI V Želimo veselo praznovanje 1. maja in čestitamo k doseženim uspehom pri delu za vsestranski dvig naše občine: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ° OBČINSKI KOMITE ZKS • OBČINSKI ODBOR SZDL o OBČINSKI ODBORI ZB, ZROP IN ZVVI <= OBČINSKI SINDIKALNI SVET o 'OBČINSKI - - KOMITE LMS HRPELJE VSEM PREBIVALCEM OBČINE KOPER ČESTITAMO K DOSEŽENIM DELOVNIM USPEHOM V VSESTRANSKEM PRIZADEVANJU ZA NAPREDEK NAŠE KOMUNE. LETOŠNJI PRAZNIK DELA NAJ NASA PRIZADEVANJA SE PODKREPI. — V TEJ 2ELJI ČESTITAMO it OBČINSKI LJUDSKI ODBOR it OBČINSKI KOMITE ZKS i? OBČINSKI ODBOR SZDL' it OBČINSKI SINDIKALNI SVET it IN OBČINSKI KOMITE LMS SOPEE V PRIZADEVANJU ZA NADALJNJI NAPREDEK NAŠE TRGOVINSKE MREŽE VSEM NAŠIM ČLANOM OBILO USPEHOV PRI NADALJNJEM DELU! RGOVINSKA BORNICA OKRAJA KOP ER OB VSAKEM ČASU boste postreženi z najboljšimi vini, ribami in drugimi toplimi jedili, če obiščete GOSTINSKO PODJETJE »RIBIC« V IZOLI KOLEKTIV SE PRIPOROČA in čestita za praznik dela! KOLEKTIV TOVARNE MOTORNIH VOZIL SE TUDI V BODOČE PRIPOROČA VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE IN JIM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA! Iskrene čestitke z najboljšimi željami pošilja za praznik dela vsem delovnim ljudem naše domovine KOLEKTIV PERUTNINARSKEGA ZAVODA PIVKA — SEDEŽNEVERKE VSEM NAŠIM KOMITENTOM Kolektiv ISKRENO ČESTITAMO K PRAZNIKU DELA! V KOPRU VZDRŽUJE IN POPRAVLJA CESTNO OMREŽJE OKRAJA, GRADI MOSTOVE IN CESTE ZA PRAZNIK DELA ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE!. PRIPOROČAMO SE VSEM INTERESENTOM ZA PROJEKTIRANJE IN IZVEDBO INŠTALACIJ CENTRALNE KURJAVE, VODOVODA, PAROVO-DOV, PLINOVODOV, ELEKTRIKE, KLIMATSKIH IN ZRAČNIH NAPRAV! MONTAŽNO PODJETJE ET~—1 AVTOTURISTICNO PODJETJE LJUBLJANA - OBRAT KOPER s svojimi poslovalnicami v PORTOROŽU, KOPRU, PIRANU, SEŽANI, LJUBLJANI, ZAGREBU in REKI čestita vsem delovnim ljudem za I. maj! * * * Priporoča se za prevoz z udobnimi avtobusi, za tovorni promet po domovini in inozemstvu, za generalna, srednja in servisna popravila vseh vrst motornih vozil ★ -k * Servisi »TAM«, »DKW« in »VW« * * * TURISTIČNA DEJAVNOST: potovalni uradi in usmerjanje turistov, menjalnice itd. VSEMU PREBIVALSTVU IZOLSKE OBČINE, ZLASTI DELAVCEM V IZOLSKIH TOVARNAH, ZELI VESELO PRAZNOVANJE 1. MAJA IN ČESTITA K DOSEŽENIM DELOVNIM USPEHOM ndikaln a r.VlT pr i"; J gst^m* n rj f-~i DELOVNI KOLEKTIV kombinata konservne industrije v izoli Oíü JALAO- 11 PORTOROŽ ZELI OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA MNOGO NADALJNJIH USPEHOV ZA IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJA VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE! o o o PRIPOROČA SE ZA OBISK SVOJE KAVARNE »JADRAN« IN DRUGIH UDOBNIH AMBIENTOV MED SEZONO! obrtna delavnica »INSTALATER« KOPER nudi svoje usluge po konkurenčnih cenah! gradbeno p odjetje v 1 i I I I SEŽANA izvaja najrazličnejše gradnje po sodobnih projektih ali po posebnem naroČilu in okusu investitorjev l/SEM NAŠIM STALNIM IN PREHODNIM TER PRILOŽNOSTNIM STRANKAM ŽELIMO ZA LETOŠNJI ' PRAZNIK DELA MNOGO USPEHOV PRI NJIHOVEM DELU HokUtiv iyt fiiatni GRADBENI LES PO NAROČILU, KURIVO IN DRUGE GRADBENE MATERIALE LAHKO NABAVITE PRI trgovskem podjetju KOPER DOBAVA TAKOJŠNJA! CENE ZMERNE! V POSLOVALNICAH TRGOVSKEGA PODJETJA -SOČA« KOPER v kopru,. izoli, ilirski bistrici in pivki VAS POSTREŽEJO Z NAJKVALITETNEJŠIM INDUSTRIJSKIM BLAGOM, TEKSTILOM, TRAKOVI, USNJENIMI PREDMETI, ŽELEZNINO, POSODO IN Z VELIKO IZBIRO TEHNIČNIH PREDMETOV! KUPUJTE TOREJ SAMO V TRGOVINAH »SOČE« KOPER! ■....'. ..'.ivfiUjcvv nudi svoje cenene usluge: ZIDARSKE, MIZARSKE, SOBOSLIKARSKE, PLESKARSKE IN KOVINSKE DEJAVNOSTI Predvsem pa se svojim strankam priporoča za USLUGE MEHANIČNE DEJAVNOSTI, ZA POPRAVILA MOTORJEV ZNAMKE »TOMOS«! Kinematografsko podjetje »Svoboda« ilirska bistrica čestita k letošnjim prvomajskim praznikom posebno svojim stalnim obiskovalcem predstav ter se jim priporoča, da bi tudi v prihodnje obiskovali predstave v kinu »SVOBODA« v Ilirski Bistrici! ("hmuSm peuvmm pito"") IZDELUJE MOŠKE OBLEKE, UNIFORME IN DRUGA OBLAČILA PO NAJMODERNEJŠIH KROJIH KOLEKTIV SE PRIPOROČA ZA NAROČILA! GOSTINSKO TRGOVSKO PODJETJE ! § pihan nudi v svojih poslovalnicah: »ISTRSKA KLET« v Piranu, »PLAZA« Portorož in »PLAZA« Strunjan vsakovrstne delikatesne izdelke ter veliko izbiro alkoholnih in brezalkoholnih pijač POSTREŽBA SOLIDNA, CENE ZMERNE KADIMO PO NAROČILU IN ŽELJAH INVESTITORJEV: VISOKE IN NIZKE GRADNJE MEHANIZACIJA NAM OMOGOČA, DA IZVEDEMO KAKRŠNA KOLI GRADBENA DELA V POSTAVLJENEM ROKU IN* SOLIDNO lir iT -k INVESTITORJEM SE PRIPOROČAMO! ||v k o l e k t i v IZOLA Z GRADBENIM SEKTORJEM V LJUBLJANI IN V KOPRU GOSTINSKO PODJETJE SOCk BISTRI K A C A VABI NA OBISK SVOJIH GOSTIŠČ, ZLASTI PA V NOVO KAVARNO »TURIST« — POSTREŽBA Z DOMAČIMI PRIGRIZKI IN PRISTNIMI VINI — V GOSTIŠČU »ZMAGA« SO NA VOLJO TUDI PRENOČIŠČA! Pivka SE SE NADALJE PRIPOROČA SVOJIM ODJEMALCEM GROSISTlCNO DETAJLISTICNO TRGOVSKO PODJETJE SEŽANA oskrbuje področje sežanske občine s prehrambenimi in industrijskimi artikli — — Kolektiv podjetja se zahvaljuje svojim potrošnikom za zaupanje in se jim priporoča tudi v bodoče! Jadranske pomorska agencija filijala koper Pristaniški trg 5 telefon 21-297 in 21-396 telegram: Jugoagent Koper poštni predal 60 OPRAVLJA vse agencijske posle v mednarodnem pomorskem prometu, sprejema in odpravlja domače in tuje ladje, sklepa prevozne pogodbe, usmerja prevoze na vse relacije in posreduje prevoz potnikov v inozemstvo ZALAGAMO TRAFIKE IN TRGOVSKO TER GOSTINSKO MREŽO S TOBAČNIMI IZDELKI IN DROBNO BAZARSKO GALANTERIJO SE PRIPOROČAMO! TRGOVSKO PODJETJE IZDELUJEMO DROBNE LESNE IZDELKE IN POSAMEZNE MANJŠE KOSE POHIŠTVA, ALI BOLJE ZA OKRAS: RAZNE MIZICE, KNJIŽNE POLICE, POLICE ZA VAZE IN PODOBNO CENE KONKURENČNE! kolektiv lesnega podjetja MALA OP R Eli A • IZOLA LESNIM PODJETJEM, MIZARSKIM DELAVNICAM IN OBRATOM NUDIMO REZAN LES IGLAVCEV IN LISTAVCEV podjetje 4itka* KOZINA KOPEK GOSTINSKO PODJETJE »HOTEL JAVORNIK« POSTOJNA s svojimi obrati: Motel ob Tržaški cesti, Buffet Kolodvorska restavracija, Gostilna »Lovec«, Buffet »Nanos« in Gostilna »Snežnik« z obratom v Hruševju se priporoča za obisk! Solidna postrežba! Cene 2merne! h ms§ iMUn Us trgovsko grosistično podjetje Qi> ILIRSKA BISTRICA nudi v svojih skladiščih in v trgovinah na drobno na območju vse občine Ilirska Bistrica kvalitetno in naj- različnejše industrijsko blago 1er živila, se odjemalcem! 3riporoča Gostinsko podjetje »MALALAN« SEŽANA postreže v svoji priznani restavraciji z domačimi toplimi in mrzlimi jedili ter vini, zlasti s pršutom in teranom! V prizadevanjih za modernizacijo kmetijstva na našem območju, zlasti sadjarstva, v kooperaciji s posameznimi kmetovalci urejujemo plantažne nasade jablan, sliv in hrušk — Priporočamo se tudi za cdkup pridelkov ter za nakup agrotehničnih sredstev v naših trgovinah z reprodukcijskim materialom. KMETIJSKA ZADRUGA »4. JUNIJ« Ilirska Bistrica v P i r a ffs u izvršuje vsa popravila na večjih in manjših ladjah ter gradi po naročilu najrazličnejše ladje za potniški in tovorni promet po morju, investitorjem se zahvaljuje za naklonjenost in zaupanje del®wmi kaflektiiv ŽIVEL V naših trgovinah, dobite po zmernih cenah najrazličnejše industrijsko in prehrambeno blago Postrežba solidna! inrncDij] Kolektiv ,MEsram Postojna Eîek v Sežani TRGOVSKO PODJETJE VB*i ca" Izola SE PRIPOROČA svojim potrošnikom tudi v bodoče! V poslovalnicah »MAVRICE« boste vedno solidno postreženi! • • • NA ZALOGI bogata izbira vseh vrst industrijskega blaga po zmernih cenah! OSKRBUJE Kras, Postojnsko in Brkine z električno energijo ★ V SERVISIH v Sežani, Postojni, Ilirski Bistrici in na Kozini popravljajo solidno in poceni vse električne gospodinjske in industrijske stroje ★ RAJONI v Sežani, Postojni, Pivki, Ilirski Bistrici, Podgradu, Divači, na Kozini in v Kubedu pa vzdržujejo omrežje in si prizadevajo, da bi bila oskrba s tokom kar najbolj redna in nemotena ime* VELETRGOVSKO PODJETJE EXPORT-IMPORT Çf vzdržuje z modernimi lovorno-potniškimi ladjami — z odhodom ladij vsakih 30 dni redno expresno progo © JADRAN—ZDA (iz Jadrana v New York, Phila-delphio, Baltimore, Savnnnah in Boston $ ter redno službo okrog sveta (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko, ZDA — zahodna obala, sredozemske luke $ Nudi tudi ladijske prevoze po vsem svelu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 1-1.000 ton nosilnosti © Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, PIRAN, Zupančičeva 24, O telegrami: Plovba Piran, Telex: 035-22 telefoni: 51-70, 51-71, 51-73, 51-75 O in na naše agente po vsem svetu. O Kolektiv čestita k prazniku dela vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem naše domovine! KOPER NABREŽJE JUGOSLOVANSKE MORNARICE 1 a S SAMOSTOJNIM OBRATOM AVTO-MOTO SERVIS KOPER, VELEBLAGOVNICO »DOM« KOPER, POSLOVALNICO »MODA« KOPER. »BRANKA« PORTOROŽ TER S POSLOVALNICAMA AVTOMATERIALA V KOPRU IN UMAGU SE ŠE V NADALJE PRIPOROČA SVOJIM POTROŠNIKOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM! Predstavništva: Beograd, Ljubljana, Zagreb, Osijek, Rijeka. Pomembnejši telefoni: direktor 21-539, komerciala 21-080. računovodstvo 21-544, grosistična dejavnost 21-254, široka potrošnja 21-569 in 21-505 ter Avto-moto servis 21-272 — vse v Kopru. Telegrami IMEX Koper, Telex 035-11, na predstavništvu v Ljubljani pa 03-174. Prodaja na veliko in drobno: industrijskih artiklov, za reprodukcijo in široko potrošnjo — Servisne službe: Mercedes, Auto Union, Alfa Romeo, Fiat, Pretiš in Ferguson. V POSLOVALNICAH TRGOVSKEGA PODJETJA BOSTE NAJBOLJE POSTREŽE NI Z VSEM, KAR POTREBUJETE V GOSPODINJSTVU, ZLASTI ZA PREHRANO! ★ ★ ★ KOLEKTIV SE PRIPOROČA TUDI V BODOČE VSEM POTROŠNIKOM! © IZVAJAMO VISOKE IN NIZKE GRADNJE, o ADAPTACIJE STARIH HlS, G R A D I M O NOVE STANOVANJSKE ZGRADBE. © VRSTNE HIŠICE IN OBJEKTE DRUŽBENEGA STANDARDA PRIPOROČAMO SE INVESTITORJEM! KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA P P KOTE R Gostilna »PRI PERKANU« Ilirska Bistrica se priporoča za obisk. Postrežba z najpristnejšimi vini! Gostilna »PRI MORJE« Alojz Butinar,- Podgrad vabi cenjene goste na kozarec žlahtne kapljice po zmernih cenah! Gostilna »PRI LOVCU« Pivka postreže ob vsakem času z dobrimi vini! Pri nas dobite vedno narezek domače šunke in pristno istrsko kapljico. — Priporoča se Gostilna »POD SKALCO« Pi v k a , Kolodvorska c. 39 Gostilna »PRI LAZARJU« — Škocjan pri Kopru vabi v svoj prekrasen vrt s plesiščem — Restavracija lahko postreže s prigrizkom domače šunke, polenovke, • j etre in z drugimi pripravljenimi jedili ter najboljšimi vini po zmernih cenah — Vabljeni! POTNIKI NA RELACIJI KOPER—LJUBLJANA! 0 Ustavite se na Ravni pri Senožečah! Tamkajšnja 0 gostilna »PRI MATIJI« ima parkirni prostor in G vas postreže hitro in solidno po najnižjih cenah! MIZARSKA ZADRUGA STAVBENO, POHIŠTVENO MIZARSTVO TER USLUGE PO NAROČILU KOLEKTIV » (( ČESTITA ZA PRAZNIK DELA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN SE PRIPOROČA INVESTITORJEM! ■fr -fr -¿r GRADIMO TUDI STANOVANJA ZA TRG V POSTOJNI ."dr "¿r -k PRIPOROČAMO SE ZA SODELOVANJE IN NAROČILA! To čestitko dajemo zaradi podpore »Slovenskemu Jadranu«. Gostilna »Pri Muhi« — Lokev na Krasu KOLEKTIV KAVARNE ^ [L O Z V KOPRU postreže ob vsakem, času z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami — Poskrbljeno je tudi za prigrizek kraškega pršuta ★ ★ -k V letni sezoni krasna terasa med vazami s cvetjem! Nudimo visoko kaloričen premog za industrijo, obrt in za kemično predelavo raznih sulfatov — Cene konkurenčne — Dobava promptna! — Priporočamo se z "a naročila.! TRGOVSKO PODJETJE HRFELJE-KOZINA si prizadeva zadovoljiti z vsem industrijskim in prehrambenim blagom potrošnike svojega območja — Poslovalnice so čedalje bolj zalozene z najrazličnejšimi artikli — Kolektiv se priporoča! Pridružujemo se prvomajskim voščilom z najboljšimi željami za naše odjemalce in dobavitelje, katerim se priporočamo tudi v prihodnje! MESTNA PEKARNA POSTOJNA Odkupujemo kmetijske pridelke ° Z njimi zalagamo potrošnike na območju piranske občine, prizadevamo pa si izboljšati naše kmetijstvo z gojitvijo donosnejših kultur, zlasti vrtnin. Poslovnim prijateljem se priporočamo! kmetijska zadrugm LUCIJA PRI PORTOROŽU izdeluje vso gradbeno ključavničarsko opremo opravlja kleparske usluge, usluge kova-štva in sorodnih strok o o o Cene konkurenčne o o o Lastni izdelki za trg: samokolnice, ventilacijske naprave in podobno KOLEKTIV 60ZDMEGA GOSPODARSTVA S T © J M A SKRBI ZA NEGO IN NAČRTNO EKSPLOATACIJO GOZDOV ★ ★ ★ ZA PRAZNIK DELA POŠILJA VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE ISKRENE ČESTITKE Z ŽELJO, DA BI IMELI V BODOČE ŠE VEC USPEHOV V NAPORIH ZA IZBOLJŠANJE IN NAPREDEK NA VSEH PODROČJIH - ŽIVLJENJA! - Oskrbujemo s pivom gostinsko mrežo obalnega — turističnega področja Zahvaljujemo se za do 'sedaj izkazano zaupanje in želimo vse najboljše v praznovanju letošnjega 1. maja! TRGOVSKO PODJETJE PIVOPROMET IZOLA STANOVANJSKA SKUPNOST s svojimi servisi v IZOLI želi vsem prebivalcem Izole kar največjih uspehov in zadoščenja pri nadaljnjem delu! KOLEKTIV TOVARNE IGRAČ IN KOVINSKIH IZDELKOV V IZOLI ČESTITA ZA PRAZNIK DELA vsem odjemalcem in delovnim kolektivom naše domovine! * * * TRGOVSKI MREŽI SE PRIPOROČA za nadaljnje sodelovanje pri prodaji igrač! Gostišče »TURIST« IZOLA ki posluje zadnje čase v sklopu Gostinskega podjetja »ZORA«, se še v bodoče priporoča vsem stalnim in prehodnim. gostom za obisk! V TRGOVINAH TRGOVSKEGA PODJETJA V IZOLI BOSTE PRAV GOTOVO NAJBOLJ ZADOVOLJNI S POSTREŽBO — BOGATA IZBIRA PREHRAMBENIH ARTIKLOV IN KOLONIALNEGA BLAGA PO ZMERNIH DNEVNIH CENAH! se čedalje bolj izrecno specializira za napredek živinoreje na svojem območju — Kmetovalcem-živinorejcem priporoča najdonosnejše pasme, jih oskrbuje z agrotehničnimi sredstvi in odkupuje njihove pridelke! ZA USPEŠNO DELO TUDI V BODOČE: »LE TAKO NAPREJ!« Področje ilirsko-bistriške občine oskrbujemo z zelenjavo, kruhom, mesom in mesnimi izdelki--V lastni klavnici pripravljamo meso tudi za izvoz--Za dosedanje uspehe našega podjetja iskrena hvala vsem potrošnikom --Tudi v bodoče si bomo prizadevali sodelovati z njimi! IZDELUJEMO NAJBOLJŠA KAZEINSKA LEPILA IN PRIZNANO MASLO o o o KUPCEM ZAGOTAVLJAMO KAKOVOST IN PROMPTNO DOBAVO o o o POHITITE Z NAROČILI! PROIZVODNJA MORSKE SOLI TIPA »PIRAN«, FINE MLETE SOLI, KRISTALNE IN BIOSALIRANE SOLI, SOLI ZA KOŽARSTVO IN DENATURIRANE ŽIVINSKE SOLI ★ ★ ★ PRIPOROČA SE KOLEKTIV! iTIJS 7 H II 0 S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI □ IN POSESTVOM □ ČESTITA ZA PRAZNIK l.MAJA O IN SE PRIPOROČA ČLANOM □ TER POSLOVNIM PRIJATELJEM □ ZA NADALJNJE SODELOVANJE □ V PRIZADEVANJIH ZA IZBOLJŠANJE □ NAŠEGA KMETIJSTVA! TRGOVSKO PODJETJE V SEZONI NUDI CENJENIM POTROŠNIKOM — KADILCEM TOBAČNE IZDELKE VSEH NAŠIH TOVARN it -k nir • KOLEKTIV SE PRIPOROČA KMETIJSKA ZADRUGA ezaia ČESTITA ZA 1. MAJ VSEM ČLANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM--PRIPOROČA SE ZA SODELOVANJE TUDI V PRIHODNJE! PODJETJE S T E §z L o IZOLA izvršuje vse usluge, bodisi pri rezanju stekla ali montiranju steklenih naprav O o V delavnici izdeluje tudi steklene predmete, kot ogledala m podobno o o Kolektiv se priporoča! ROJSTVA! V koprski porodnišnici so rodile: Marija Cotar t; Gabrovice — deklico; Franka Mahnič ir. Dragonic-Scčovljo — dečka: Marta Hrvatln i7. SmarlJ — dckiico: Ana Bubnič iz Ir.ole — deklico; Netina Jerman lr. Borita — deika; Mnri.ta Bubnli iz Huj —Hrpe-ljc — deklico: Antoniia Rn1c ir Irole — deklico; Anita Gvassi Iz Strunlana — deika; Einillia Gregorlč l.- Gažona — deika: Antoniia I.ovrcilč Ir. Parlnr — deika: Irena Paradi: o Iz Sežane — deika; dr. Ema Zore iz Sežane — deika; Ana AgapltO iz Marčenelje — dečka; Alda Tomašič Iz Izole — deklico; Dorina Bubnič iz Škofij — de- klico; Ana Mailla Gnmtnr I/. Ajdovščine — deika; Ana Marija Merile lz Sv. Martina (Buje) — deika; Siivana Mohar Ir. Ir.ole — deklico; Albina Grl-žnn iz Padne — deika; Zofija Šinkovec Ir. Skoclana — deklico; Irla Sera-žln ir. Dobravelj — deklico. V postojnski porodnišnici so rorllle: Ana Krappf. I'. Konjskega hrda — dečka; Ivana Penko 1 z. Petelini — deklico; Emilila Baša Ir. Jasena — deika: Marija Otonlčar ir Grahovega — deika; Frančiška Benčan ir. Dolenje vasi — dečka: Veronika Zlatoper Iz Tolmina — dečka; Zora Koron Iz Ajdovščine — deklico: Ana Mnler iz Dolente vasi — dckiico; Ivanka Cotii iz UPRAVNI ODBOR GRADBENEGA PODJETJA Li C RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. gradbenega tehnika za vodjo gradbišč oziroma ekonomskih enot s pooblastilom za izvajanje gradbenih del in s prakso v vodenju gradbišč, 2. dveh gradbenih tehnikov, lahko začetnikov, za dela v gradbeni operativi in konstrukcijskem biroju, 3. dveh mlajših moči za računovodski sektor s srednjo ekonomsko šolo in dvoletno prakso ali končano osemletko in 5-letno prakso v knjigovodstvu, 4. samostojnega nabavnega referenta z najmanj 2-lctno prakso, 5. gradbenega delovodjo za visoko gradnjo. Osebni prejemki pn pravilniku podjetja. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim opisom šolske kvalifikacije in sedanje prakse na naslov ali naj se zglase k razgovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. RAZPIS Komisija za razpis delovnih mest pri Industriji plastičnih maj in umetnih smol I P L A S Koper razpisuj prosta delovna mesta: 1. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE 2. NABAVNEGA REFERENTA Pogoji pod 1. Ekonomska srednja Šola s S-lttno prakso na tem delovnem mestu 2. Srednješolska izobrazba s 5-letno prakso na tem delovnem mestu Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o razdelitvi osebnih dohodkov in nadomestil podjetja. Interesenti naj pošljejo ponudbe ali se osebno zglase do 5. 5. 1962 pri splošnem sektorju podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. RAZPIS Komisij* za sklepanje in odpovedi delovmn razmerij Gostinskega podjetja »Hotel Metropol« Piran razpisuje delovno mesto ŠEFA RAČUNOVODSTVA Pogoji: srednja šolska izobrazba s petletno prakso na podobnem delovnem mestu. Rok prijave: do 5. maja 1.1. na komisijo za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij pri navedenem podjetju. mik fragic&virs Šempetra — deklico: Milila Copli Iz Lokavca — deklico; Marina Slrola Ir. Vipave — deklico; Marta CcrnlgoJ Ir. Skrili i — deklico; Jurllta Stomlicrgar Ir. Koner. — deika; Pavla Rovan Ir. Kanala — deklico; l.ella Novak Ir. Plima — deklico; Štefanija Jurettč Iz Grgarla — deklico; Iva Vrlar Ir. Velikih nlok — deika; Darinka Svet 17. Unca — riečkn; Ivnna Kobnl ir. Podkralji — dečka: Zofija Silnice ir. Ilirske Bistrice — deklico: Vilma Količina ir. Meri."ine — dckiico; .Tolanda Kovač I/. Lokavca — dečka: Kida Marija U.šal lr. Vrtovinn — deklico; Rafaela Koncila Ir. Temnice — deklico; Frančiška Zorn Iz Ošcvljekn — dečka; r let, iz To-stoine! Zora Milavee, roj. Gabrovcc i r. Pošto me. Stara ."'0 let: Helena Sibenlk. rol. Riharlč ir. Postojne, stara 72 let: v UlrtkO-lilsl rlškl komuni: Uršula Rutar, gospodinja iz Vrhova 43, stara 77 let; Ivana Skok, družinska upoko-lenka Ir. Topolca 34. stara 7!l let; Franc Candek. kmetovalec Ir. Janežc-vrfia brria 8. star M let: Jože Kova-člč, kmctovalec Iz Smrja 55, star 57 let. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili do zadnjega počivališča našega ljubljenega JOŽETA GODINO se Iz vsega srca zahvaljujemo. Prisrčna hvala vsem, ki so mu kakor koli lajšali zadnje ure njegovega življenja. Zlasti se zahvaljujemo zdravnikoma dr. Koblerju In dr. JerSku, ki sta se požrtvovalno trudila, tla bi mu rešila življenje ali vsaj olajšala predsmrtne bolečine. Posebno zahvalo «mo dolžni predstavnikom množičnih organizacij in občine, pevcem domače »Svobode«, govorniku učitelju Cermelju, darovalcem vencev ln vsem, ki so mu na zadnji poti Izkazali z udeležbo pri pogrebu ljubezen In spoštovanje, nam pa, ki objokujemo njegovo smrt, nudili blažečo tolažbo. Vsem In vsakemu posebej prisrčna zahvala. Žalujoči: žena PF.PCA, hčerka IDA In sin JOŽKO z družinama ter ostali sorodniki Čestitam za prvomajske praznike vsem delovnim ljudem, mojim kllentom pa se priporočani tudi v bodoče! UMBFRT CEROVAC »Hladilnik Koper« Prešernov trg 4 Iz Kopra: Omar Zvonka, Kavrečlč Raimuntl, Jadranska pom. agencija, Oobrlnja Otllljn, Šmarje: Prlbnc Karel Ir. Izole: Cotar Rado Ir. Ilrpel.l: Benčič Franc,Kozina: Poženi Marija, Metlika Malti. Bač: Udovlč Marija, MrSe: Guardljančlč Danilo, Tatre: Gustlnčič Lovrenc, Zar.lrt: Ukovič Zlvka, Studena gora: GrlJ Anton, Sahonje: Sluga Ana Marija Iz Sežane: Fablanl Peter. Jelerčlč Mirko, Kazlje; Saražln Albin, Šmarje: Ukmar Ludvik. Mali dol: Kukali la Ivanka. Divača: Skril Jože, Storje: KJuder Mnrlo, SkocJan: Dc-les Angela, nrje: Zegn Danica, Komen: PcrovAek Alojz, Svelo: Mar-kuž.a Alojzija, Dutovlje: Pipan Olga, Počkar Albina, Skrbina: ripan Slavko Ir. Postojne: Skrjanc Milan, Železniško podjetje Postojna, Zagon: Bizjak Raj ko Ir. Ilirske Bistrice: Maslo Franc, Je-lerčlč Viktor, Lenarčič Ivan, Brne Boris, Tomenje: Uril Vinko, Urh Viktor, Dol, Zcmon: Grli: Antoniia, Marije: Mahne Ivan, Hrvatln Vilko, Boštlančlč Alojz, Forco Aloir., Bošt-jančič Ida, Forco Jožko, Forea Silva, Cckada Jožko, Boštjani!«'' Gabrijel. Boštjančič Anton, Marije 4(1. Boštjančlč Anton, Marije .">0. Bošt-janilč Alojz, Marije 77. Boštjančič Albert, Boštjančič Alojz., Marije flfi, Boštiančlč Vinko, oi.il In Milena, Majdlč Milena. Valenčlč Milka, VI-čii Pavla, Vlili Jožko, Mršnik Antonija, Urh Jožko, Urh Rudi, Tor-jan Milena, Torjan Alojz, Samsa Marijan, Slrcclj Milka. Itoic Alojz, Prosen Anton, Počkaj Milka, Prime Ivan, Polh Marijan, Polh Nnrtn. Pregelj Marija, Makuc Anton, Gombač Lucija, Gombač Alojz. Gombač Andrej, Boštjančič Rudi, Boštjančič Jože, Volk Mircla, Logar Dominik I/. LJubljane: Potokar Marijan Iz Višnje gore: Grom Marta Ir Knlna: Peiarič Alojz. Modcrc Ivan Ir. Nemčije: Grebene Roris Ir. Kanade: Franc Dckleva, Bcrzan Bruno Ir. Ajdovščine: Hočevar MIlan Ir. Osljeka: Maršlč Vinko Ir. Sinja: Jcnček Viktor Ir, Olova: Kor, Pavel Ir. Ruine: Stemberger Albin Iz Kruševca: l.ovrečlč Angel Iz Kočanov: Slivo Fatur iz Trlpollja (Libija): Vidlc Frane Iz Pulja: Iskra Roman Iz Travnika: Bizjak Ivan Ir. Blhaca: Baruca Marijan OB V ASIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Gnribaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in poriia za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Po-streženi boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! Bi: L A KRAJINA je 27. aprila priplula lr. New Orleansa v domovino. BIIIAC je 20. aprila prispela v Bombay In nadaljuje plovbo proti Ade-nu ln Tort Saldu BLED le 22. aprila ortplula z Reke proti ZDA BOHINJ le na plovbi Ir. Genove proti Palermu, Neaplju, Benetkam, Trstu In Reki BOVF.C bo 4. maja priplula v New York DUBROVNIK Je 22. aprila priplula v Dubrovnik GORANKA je nn plovbi proti Sredo-zemlju GORENJSKA Je 10. aprila priplula na Reko KOROTAN je 22. aprila priplula v Slngapur, od koder nadaljuje plovbo proti Džakarti, Hong Kongu In Japonski LJUBLJANA je 21. aprila odplula iz Dubrovnika proti Zdanovu MARTIN KRPAN Je 20. aprila priplula v Conakry PIRAN le 25. aprila priplula Iz ZDA na Reko POHORJE ie 2.1. aprila odplula iz Splita v Duhrovnik ROG jo 25. aprila plula skozi Gibraltar in nadaljuje plovbo proti Splitu TRBOVLJE je v zahodnih pristaniščih ZDA ZELENGORA Je 23. aprila priplula v Anglijo Obrtna delavnica » Z I D A R «Koper želi delovnim ljudem naše domovine vse najboljše za praznik dela. Obenem se priporoča za svoje cenene in kvalitetne usluge! mm Visokokvalificirana KUHARICA s 25-letno prakso išče zaposlitve ob morju, lahko kot šef kuhinje. Ponudbe pod » Marljiva « na upravo Slovenskega Jadrana »PETROLskladišče v Postojni, sprejme v službo trgovskega pomočnika za prodajalca na servisu v Portorožu, Prošnje naslovite na komisijo za sprejemanje in odpovedovanje delovnih razmerji pri »Petrol-t v Postojni. SREČANJE DOLOMITSKIH BORCEV Dne 3. junija 1962 bo v Dolomitih srečanje ob 20-Ietnici ustanovitve Dolomitskega odreda. Na predvečer dneva ustanovitve odreda bo tiull zbor borcev Dolomitskega odreda. Tovariško srečanje bo prireje»-no za vse borce Dolomitskega odreda. Vse borce prosimo, da takoj pošljejo svoje naslove na ObLO ZB Vič-Rudnik, Trg mladinskih delovnih brigad 7. V dopisu naj navedejo datum vstopa v odreci in enoto, v kateri so sodelovali. Pripravljalni odbor za proslavo ustanovitve Dolomitskega odreda BOLNICA PIRAN: Justina Kokotec; DELAMARIS: Irma Snjnovlč; ELEKTRO-KOPER: Roman Sekš; GOSPODINJE: Celestina Altln. Otlllln Cermelj, Cilka Blaškovlč, Mali la C ari, Ivnna Cadež, Marlla Gorela, Ana Grižon, Marija KlemeA» čič, Antonija Lapajne, Francka Ma-rušič, Emili la Novak, Milka Ovnik, Marija Pnviln, Ivanka Sluga. Dragica Hoič, Ana Urner, Janja Vodlšek, Antoniia Zudič, Zorka Zudič; INTEREUROPA KOPER: Janez. Vodi-šck; JADRO PIRAN: Albin Debeljak, Li-IJana Fcrarln, Ciril Kovač; KMETJE: Ivan Cenclak, Božič Gra-vlzl: KZ LUCIJA: Ivan Basaneze, Llbera Bernardi, Irrnn Podgorelec; KK KOPER: Peter Jankovič; KOMUNALNO PODJETJE PIRAN! Vladimir Cernoga, Terezija Golob, Franc Kocjan, Valentin Mahnič. Milan Matovlna, Konstantin Mirea, Anton Mršnik, Gvido Ruzier: KOMUNALNO PODJETJE — OBRAT CVETJE PORTOROŽ: Marija Novak, Vlkloriia Panger, Edvard Ren-čeli, Terezija Sever, Ivanka Sladič, Lojzka Vlžintln; KRKA - PODRUŽNICA PIRAN: Rezka Ber; LADJEDELNICA: Jože Toni; MESO PIRAN: Janko Anderlič, Silv?, Brodar, Ana Burslč, Štefan FartelJ, Danica Loboda, Ivan Kortnik, Angel Košuta, Lili Plsanec, Ana Potu-Sek; OSEMLETKA PIRAN: Ivan Ovnlk; POMORSKA SREDNJA SOLA: Espe-rii Babič, Viljem Barlič, Anton Ber-lot. Janko Brezočnik, Valter Biir-ger, Aloiz Glavina, Miroslav Gosar, Marko Kandare, Oskar Kogoj, Hi-larij Pegan, Igor Požar, Stane Rudi, Rudi StiplovSek, Drago Šinkovec, Janez Smuč, Franc Štrukelj, Jože Teran, Janez Vebcr. Aloir. 2bogar; DIJAKI RIBIŠKE SREDNJE SOLE: Maksimilijan Brunčič, Osmanov Hartžl. Vlado Peskar; SREDNJA MEDICINSKA SOLA PIRAN: Marlla Brellh, Milunka Jankovič, Milka Kale. vida Močnik, Zlnka Pogiavnlk, Mira Novakovič, Milena Zvipan; STANOVANJSKA SKUPNOST PORTOROŽ: Romana Markežlč: ŠPORTNA ZVEZA SLOVENIJE — POČITNIŠKI DOM: Franc Milavee, Jerica Milavee; ZAVOD ZA GLUHO MLADINO PORTOROŽ: Terezija Bajec. Janko Bla-žei. Mlranda Bržan, Marjeta Do-brrla. Slava Ipavec; ZAVAROVALNICA PIRAN: Mariji Bralko, Marija Colner, Henrik Kuk, Lil lana SergaS, Jožko Simčič, Rozina Sušmelj. OBVESTILO Zaradi prvomajskih praznikov bo naslednja številka Slovenskega Jadrana izšla v petek, 11. maja 1962. V sporazumu z Oddelki za gospodarstvo Občinskih ljudskih odborov okraja Koper objavlja Trgovinska zbornica za okraj Koper naslednji poslovni čas prodajaln za prvomajske praznike: 1. V soboto, 28. 4. 1962 velja za vse prodajalne običajni odpiralni čas, ki so ga z odloki določili Občinski ljudski odbori za svoja območja; 2. V nedeljo, 29. 4. 1962 poslujejo vse prodajalne po običajnem nedeljskem urniku; 3. V ponedeljek, 30. 4. 1962, t. j. dan pred praznikom, poslujejo v Kopru, Izoli, Piranu, Kozini, Sežani, Postojni, Pivki in Ilirski Bistrici vse prodajalne ves dan neprekinjeno do 19. ure; 4. V torek, 1. 5. 1962, za praznik dela, so vse prodajalne ves dan zaprje; 5. V sredo, 2. 5. 1962 poslujejo vse prodajalne po nedeljskem urniku, razen mesnic in prodajaln z živili, ki imajo v zgoraj navedenih krajih odprte dežurne prodajalne. Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri ObLO Koper razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov ln njihovih organov (Ur. 1. FLRJ št. 52/57) mesto DIREKTORJA podjetja KOMUNALNI SERVIS Koper Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. gradbeni inženir s pooblastilom in triletno prakso na vodilnem mestu; 2. gradbeni tehnik s pooblastilom in 10-letno prakso na vodilnem mestu. Kolkovane ponudbe (s 50 din drž. takse), z življenjepisom, opisom dosedanje zaposlitve pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Koper v roku 15 dni od dneva objave. — Družinsko stanovanje preskrbljeno. Še večja ugodnosti . — cElAiiaa« • — JOŽE G 0 D!Na V Hrpeljah Je umrl ao-letnl Jože Godina. Pokojni je bil eden izmed tipičnih predstavnikov pred-votne generacije, ki Je v časih italijanske zasedbe uporno kljubovala poizkusom nja in dokazovala poitalljančeva-svojo narodnostno zavest v pogumnem združevanju v prosvetnih društvih, zlasti pevskih in dramatikih. Jože Godina je bil dolgoletni zvest član takratnega društva .Zvezda' in aktivni pevec. Po poklicu čevljar se je po svoji nadarjenosti udelstvoval kot blagajnik pri hr-peljski hranilnici ln posojilnici, pozneje pa tudi kot računovodja gostinskega podjetja v Kozini. Pred prvo svetovno vojno je bil 4 leta v Ameriki, kjer še danes živi njegov brat Vinko Godina, med ameriškimi rojaki znani in zaslužni društveni organizator in delavec, Pokojni se je tudi med osvobodilnim bolem izkazal kot zaveden pripadnik Osvobodilne fronte, za katero je na tem področni vodil blagajniške posle. Ko Je bil upokojen, je bil več let tajnik Društva upokojencev. Vedno In povsod se je odlikoval z Izredno vestnostio in požrtvovalnostjo. Z ženo pepco sta Imela 4 otroke, od katerih sta jima dva umrla. Bil je tihega, dobrodušnega značaja, vedno pripravljen sodelovati pri organiziranem delu v prid skupnosti. Domačin! so mu priredili lep pogreb In počastili njegov spomin z veliko udeležbo in številnimi venci. Ob odprtem grobu so mu pevci Svobode zapeli v slovo ža-lostlnke. učitelj Bruno Cermelj pa ie v svojem govoru orisal njegovo življenjsko pot In delo. Naj mu bo lahka domača zemlja! Komisija za razpis službenih mest pri Okrajnem sodiSču'v Sežani razpisuje mesti 1. zemljiškoknjižnega pristava-pripravnika. — Pogoj; popolna srednja šola. 2. pisarniškega uslužbenca. Pogoj dokončana osemletna šola. Prošnje s potrebnimi dokumenti je vložiti pri lom sodišču v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa. Franc fleiec Razpisna komisija pri okrožnem sodišču v Kopru razpisuje MESTO STROJEPISKE I/a ALI I/b RAZREDA Plača po zakonu o javnih uslužbencih, — Prošnje, kolkovane s 50 din, življenjepisom, spričevalom o strokovni izobrazbi' in o opravljenem strokovnem izpitu vložile v 15 dneh po objavi. Ob izgubi dragega očeta IVANA DRUŽINE lz Prelož se zahvaljujemo vsem. ki so na njegovi zadnji puli sočustvovali s svojci in sorodniki ter se oddolžili njegovemu spominu. Prav lepo se zahvaljujemo pevskemu r.bnru OP!» Svoboda Ir. Ilirske Bistrice za čustvene pesmi, posebna zahvala pa naj velja Občinskemu odboru S/ni, Ilirska Bistrica ter njegovemu predsedniku Antonu Gustiu-člču za ganljiv govor ob odprtem grobu. Žalujoči sinovi In hčere z družinami ter ostalo sorodstvo Ravno sedaj mineva 17 let, ko so enote narodnoosvobodilne vojske doživljale na Primorskem težke dni. Nemci, četniki, domobranci in druga drhal je skušala za vsako ceno uničiti enote na Primorskem, da bi tako pripravili teren za varnejši umik nemških enot, ki so se borile s četrto armado. Divjanje okupatorja so še zlasti občutili na svoji koži kurirji relejnih postaj na Primorskem. Kurirska karavla P 7 je bila ustanovljena v prvih dneh me-seca januarja leta 1943. Svoj sedež je Imela na Vršeh pri Ccpo-vanu. Po italijanski kapitulaciji pa jo preselila svoj sedež v Gornjo Tribušo, kjer jc delovala vse do osvoboditve. TV P 7 je bila centralna kurirska karavla na Primorskem. Preko nje je šla vsa pošta za partizanske enote in terenske organizacijo na tem področju. Kurirji so prevzemali in dostavljali na zveze tudi vso literaturo in dnevno časopisje. Naj povem lc en primer, ki dovolj zgovorno pripoveduje o tem, kako brezhibna je bila kurirska zveza, »Partizanski dnevnik«, ki ga jc tiskala tiskarna »Slovenija« v Studencih pod Vogalcami na Vojskem, je bil že istega dne v rokah toron-cev v Gorici, naslednjega dne pa tudi že v Trstu, Tržiču, Istri in Slovenski Benečiji. Iz tiskarne so redno odnašali po štiri polne nahrbtnike, kadar pa je izšla izredna izdaja, ali pa so bili natisnjeni letaki, lepaki in razne brošure in knjige, pa jo bilo tega gradiva tudi do deset nahrbtnikov in vsak nahrbtnik je tehtal vsaj deset kilogramov. Pri vsem tem pa so morali kurirji sami skrbeti tudi za svojo prehrano. Kor je bilo partizanskih enot tod precej, je bilo hrano težko dobiti. Srečo jo imel tisti partizan, ki je v začetku aprila leta 1545 še našel na Vojskem ali v Tribuši za nahrbtnik korenja ali repe. Hočeš nočeš so se tudi kurirji zamislili nad tem, kje naj bi dobili hrano. Svojega intendanta so poslali na vse strani. Delo ,ie dobro opravil in naposled je hila težava šc v tem. kako spraviti hrano v karavlo. V neki partizanski enoti so si sposodili mulo. Partizanov je bila tako navajena, da je ni bilo troha voditi niti za uzdo. Tudi med hajkami je bila disciplinirana. S to mulo so se odpravili po hrano na Banjško planoto. Ko so se s tovorom vračali proko Lo-kovca, Cepovana v Gornjo Tribu-šo, so se ustavili pri Matevžu v Krtovši. Hoteli so se odpočiti ter okrepčati. Mulo so privezali h kozolcu, ji vrgli nekaj sena, sami pa odšli v hišo. Tod so se namreč stalno ustavljali. Ni minilo niti petnajst minut, ko je gospodinja opazila, da se k hiši tihotapijo Nemci. Kaj sedaj? Gospodinja je kurirje opozorila na nevarnost. Pograbili so nahrbtnike in orožje in planili iz hiše. Kritje so si poiskali v bližnjem potoku. Komandir Bruno je skočil k muli. Hotel jo je odvezati in odpeljati s seboj. Bil je prepozen. Nemci so ga opazili, Zadrdrala je njihova brzostrelka. Svinčenka ga je zadela v peto in tako se je le z največjo muko odvlekel na varno. Smrtno pa jc bil zadet kurir Bohona iz Podgorice. Istega clne in skoraj ob istem času so Nemci ne daleč od tod ubili še dva kurirja iz karavle P 7, ki sta nesla pošto na zvezo s kurirji TV P 21 v Dol. Tribušo. Nemci so se nad mrtvimi kurirji okrutno maščevali, brcali so jih z okovanimi škornji, jih suvali s puškinimi kopiti in celo razmesarili. Tudi nad domačini so se znesli. Grozili so jim, da jih bodo pobili in jim vse požgali. Navsezadnje pa so jim pokradli vse, kar je bilo kaj vredno. Štiri dni zatem pa je kurirjem pripravila svojevrstno presenečenje tudi mula. Nemcem je pobegnila iz postojanke in ob enajstih zvečer prikolovratila v Gornjo Tribušo, Razbijati je začela po vratih hleva, kjer so spali partizani. Lahko si mislite, kako so se kurirji, ki so jo zagledali, začudili. MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPE IZVRŠUJE ŠPEDITERSKE USLUGE IN PREVOZE PO DOMOVINI IN V INOZEMSTVU ★ ★ ★ POSREDUJE LADIJSKE TOVORE PREKO KOPRSKEGA PRISTANIŠČA ★ ★ ★ PRIPOROČA SE TUDI V BODOČE SVOJIM POSLOVNIM STRANKAM! UREDITE SVOJA ZAVAROVANJA ČIMPREJ. DA NE BO ŠKODE! — POSVETUJTE SE Z ZASTOPNIKOM, ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! TRG BRATSTVA l/II SPOROČA NOVOST: Vse usluge, ki jih izvršujejo PTT enote (pošte), lahko opravi tudi vaš pismonoša. Ali se zanje nanj že obračate? Ce ne, povprašajte ga! Medunarodno ofpremništvo FILIJALA KOPER Poslovnice in predstavništva: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Koper, Dubrovnik, Novi Sad, Osijek, Subotica, Slavonski Brod, Pula, Dimitrovgrad, Senj, Bakar, Split, Ploče, Bar, Kozina, Sežana, Jesenice, Kotoriba, Maribor, Novi Vino-dolski, Raša, Vinkovci, Vukovar in New York. UVOZ — IZVOZ —r TRANZIT — REEXPORT — POMORSKA AGENCIJA — LOKALNA ODPREMA — EMBALAŽNI SERVIS Naša organizacija je pripravljena posredovati v vseh transportnih poslih najhitreje, najceneje in najbolj ekonomično! PREVOZNIŠTVO OBRTNA DELAVNICA . KOPER ___ NUDI SVOJE USLUGE V PREVOZ.IH NAJRAZLIČNEJŠIH 'MATERIALOV PO MESTU IN OKOLICI! LIIC T R ¥ KÖP1U \ s svojimi servisi v KOPRU, IZOLI in PIRANU ' ter rajoni v KOPRU, IZOLI, PIRANU, MAREZIGAH in DEKANIH VZDRŽUJE električno omrežje na obalnem področju OSKRBUJE gospodinjstva in industrijo s tokom POPRAVLJA električne stroje in sodobne gospodinjske pripomočke -fr . # -k.. ......... • ' . P O SLUZU J TEM NAŠIH SERVISOV! OSTINSKO PODJETJE PIVKA I vabi na obisk Kolodvorske restavracije in kavarne »Kras« na Pivki. Solidna postrežba z vsemi jedili in pijačami po zmernih cenah! S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI ODKUPUJE NA SVOJEM OBMOČJU VSE KMETIJSKE PRIDELKE TER JIH NATO POSREDUJE TRGOVINSKI MREŽI PRIPOROČA SE ČLANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA NADALJNJE SODELOVANJE NUDIMO zidarske, mizarske, kleparske, soboslikarske in vodo-inštalaierske usluge po najnižjih dnevnih cenah — V LASTNEM KAMNOLOMU pripravljamo vse agregate za betoniranje — PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA! ilirska iisiiici ILIRSKA BISTRICA PROIZVAJA VINSKO, CITRONSKO IN MLEČNO KISLINO, KAZEIN TER RAZNE KLEJE PRIPOROČA SVOJE BREZALKOHOLNE PIJAČE »LAKTA« -fc ZAHTEVAJTE PROIZVODE TE VRSTE SAMO Z ZAŠČITNIM ZNAKOM »TOK«! vas želi Kar najbolje postreči z raznimi prevoznimi uslugami, udobnim prevozom potnikov ter hitrim prevozom tovornih pošiljk Poslužite se in zadovoljni boste! Kolektiv RIŽANSKEGA VODOVODA KOPER se pridružuje prvomajskim voščilom z željo, da bi njegova prizadevanj.-} za trajnejšo zagotovitev zadostnih količin voda za obalno področje podprla tudi širša družbena skupnost! Gostinsko podjetje »JADRAN« HRPELJE-KOZINA postreže v svojih obratih ob vsakem času s pristnimi istrskimi vini in domačimi jedili ★ ★ Vljudno vabljeni! Odkupujemo po najvišjih dnevnih cenah VSE ODPADKE od industrije in potrošnikov Dobavljamo strokovno sortirane ODPADNE MATERIALE za ponovno predelavo Priporočamo se! Kolektiv podjetja za promet z odpadki »ODPAD« LJUB LJ A N A Glavna odkupna postaja KOPER z bazo na KOZINI S SVOJIMI SERVISI PREDSTAVLTA ŽE MOČAN FAKTOR V USLUŽNOSTNI OBRTI---ŠE V NADALJE SE PRIPOROČA SVOJIM STRANKAM ZLASTI ZA GRADBENE USLUGE, ZA USLUGE V ŠIVALNICI. CEVLIARSKI DELAVNICI, MIZARSTVU, PLESKARSTVU IN IiNŠTALATERSTVU! ICMETIJS1Á ZADRUGA OBVEŠČA, da se je zadrugi pridružil bivši ŽIVINOREJSKO-POLJEDELSKI KOMBINAT POSTOJNA — Vse poslovne' prijatelje vabi, da se za kakršne koli posle obračajo na upravo KMETIJSKE ZADRUGE POSTOJNA, Tržaška cesta! \ ★ ★ ★ KOLEKTIV ZADRUGE pa hkrati s tem obvestilom še posebej čestita za praznik dela! Kmetijska zadruga Koper * ODKUPUJE vse kmetijske pridelke, na lastnem posestvu pa si prizadeva uveljaviti nove. najsodobnejše metode proizvodnje z mehanizacijo V SVOJI SEMENARNI na koprski tržnici skuša zadovoljiti kmetovalce z izbranimi semeni in drugimi kmetijskimi potrebščinami OBČNI ZBOR AVTOMOTO DRUŠTVA KOPER HQ V nedeljo so se sestali člani Koprskega Avto-moto društva in se pomenili o prihodnjem delu te organizacije, ki ima giede na nagel vzpon motorizma zmeraj večji družbeni pomen. Osnovna dejavnost društva je vsekakor prometna vzgoja. V tem pogledu je društvo napravilo velik napredek. Organiziralo je 36 predavanj o prometni vzgoji, ki se jih je udeležilo nad 1200 otrok, članov prometnih krožkov, Izpite za značko AMSJ II. in III. stopnje je opravilo 60 pionirjev, za letos pa pričakujejo, da bo to število še večje. Razen tega so organizirali poseben krožek dvajsetih pionirjev, mladih prometnih miličnikov, ki se bodo v kratkem potegovali zlato značko AMSJ. Osem članov tega krožka že vozi moped in je nastopilo na lanski prvomajski paradi v Ljubljani. Nadalje so izdali nad 670 potrdil mopedistom o znanju prometnih predpisov. Kriterij je bil precej strog, kar je povsem pravilno glede na naglo naraščanje prometa. Avto-moto društvo je nadalje' opravilo veliko delo na področju vzgoje šoferjev tako med prebivalstvom kot v JLA. Organizirali so 13 tečajev za prebivalstvo, od tega tri v okolici Kopra (Šmarje, Hrvatini in Gračišče). Skupaj se jih je udeležilo nad 300 kandidatov. Za starešine JLA in za mladince predvojaške vzgoje pa so ŠPORTNI DAN KOPRSKIH ¿j ClTEL JIŠČNIKO V «rfinuli teden so imeli tudi koprski učiteljiščnlkl. svoj športni dan. Namenili so ga orientacijskemu pohodu, ki so ga organizirali in vodili dijaki IV. letnika. Zmagovalci so bili ekipa IT. a letnika, ki je od 110 možnih točk osvojila 103 točke, drugo mesto so zasedli dijaki I. a letnika s 102 točkama, tretje in četrto mesto pa sta si razdelili ekipi III. a in III. b letnika s po 100 točkami. bž organizirali 7 tečajev, ki se jih je udeležilo 125 mladincev in 12 starešin. Kvaliteta uspehov v prvih tečajih ni bila povsem zadovoljiva, Pozneje pa se je popravila, ko so začeli pripravljati nov pravilnik o voznikih motornih vozil, ki bo dal društvom večje kompetence. Društvo' je doseglo vrsto uspehov tudi na športnefn področju. Predvsem velja tu omeniti uspele mednarodne dirke v Portorožu in dvoje tekmovanj za vozila go-cart. Posamezni člani društva (zlasti Pintar, Piciga in Zelnik) so dosegli več izrednih uspehov ne samo v domačem, ampak tudi v mednarodnem merilu. Pintar je bil prvi na dirkah v Velenju, Kamniku, Novi Gorici, Portorožu in Sisku, medtem ko je Piciga dosegel na teh dirkah več prvih, drugih in tretjih mest. Član društva Miro Zelnik pa je na evropskem prvenstvu v Hochenhei-mu v eni izmed voženj zasedel s svojim Colibrijem Special prvo mesto. Kljub velikim uspehom pa ima društvo še zmeraj vrsto težav, ki preprečujejo še širši razmah. Predvsem so naglasili, da bi nujno potrebovali primerne prostore za učilnice. Lanski tečaji so se selili sem pa tja in nedvomno je tudi to vplivalo na nivo znanja kandidatov. Razen tega bi potrebovali kvalitetne kadre v društveni delavnici. Ta delavnica bi morala biti v pomoč članstvu, da bi se lahko v njej posluževali kvalitetnih uslug po zmernih cenah. Eden izmed perečih problemov je tudi ureditev poligona. V zadnjem letu se je na primer močno razširilo zanimanje za vožnje z go-cart vozili, vendar zadeva ne napreduje, ker ni primernega prostora. Poligon bi seveda vsestransko uporabljali v prometne namene in ne bi služil samo športu. Zato so tudi nekatera prometna podjetja pokazala pripravljenost, da bi prispevala nekaj sredstev. Upamo, da ne bo ostalo samo pri željah! V razpravi so nadalje naglasili, da bi društvo lahko še razširilo svoje vrste predvsem z mladino. Prav tako je bilo govora o raz- širitvi prometne vzgoje med mladino in bodo s tem v zvezi poglobili sodelovanje s šolami. Društvo se je nadalje tesneje naslonilo na organizacijo LT in na turistične organizacije. Prav pri športnih atraktivnih prireditvah, kakor so dirke z go-cart vozili, bi lahko dobili več pomoči od turističnih gospodarskih organizacij. Košarkarji koprskega okraja so doslej odigrali štiri tekme okrajne članske lige. V prvem kolu je Partizan iz Sežane "visoko odpravil B ekipo Nanosa iz Postojne z rezultatom 59:32, dočim je slavilo B moštvo Partizana iz Ilirske Bistrice dvojno nepričakovano zmago v srečanjih s Piranom in Koprom. Rezultata: Piran—II. Bistrica B 44:60, Koper—Ilirska Bistrica B 53:54. V nedeljskem drugem kolu so odigrali samo tekmo Nanos B— Piran. Pred 200 gledalci so po boljši igri zmagali gostje z rezultatom 47:25 (20:9). Po nepopolnem drugem kolu je lestvica takšna: II. Bistrica B 2 2 0 114:93 4 Sežana 1 1 0 59:32 2 Piran 2 1 1 91:85 2 Koper 1 0 1 53:54 0 Nanos B 1 0 1 57:106 0 Moštvi Partizana iz Ilirske Bistrice B in Nanosa B iz Postojne igrata v ligi izven konkurence. (ma) NAMIZNI TENIS Letošnje okrajno namiznoteniško prvenstvo v Kopru preteklo nedeljo je znova potrdilo, da so koprski igralci in igralke brez prave konkurence, številna udeležba, nastopilo je okoli sedemdeset posameznikov ter 13 moških in ženskih ekip, lepe finalne igre, precejšen napredek podeželja — zlasti igralcev iz Škofij in Prestran-ka, porazi lanskih prvakov, so glavne značilnosti letošnjega prvenstva. Novi prvaki so: moški posamezno: Stanko Mahne — Partizan Koper ženske posamezno: Katka Šalamun — Partizan Koper moški ekipno: Partizan Koper ženske ekipno: Partizan Koper moške dvojice: Skabar—Mahne, Partizan Koper Najbolj zanimive so bile borbe v disciplini moški posamezno, Zato so poskrbeli finalisti Mahne, Korošec, Jež in Toni, ki so se za naslov prvaka pomerili vsak z vsakim, sicer pa je bilo tekmovanje po izločilnem sistemu. Junak finala in tekmovanja sploh je bil petnajstletni Jež iz Kopra, ki je v tekmi za vstop v finale gladko odpravil veterana Skabarja iz Kopra 2:0. Za presenečenje je poskrbel tudi vihravi Korošec, ki je izločil v pol-finalu lanskega prvaka okraja in Primorske Kumerja, Toni pa enega od favoritov 2elezingerja. Vsi ti igralci so člani koprskega Partizana, se dobro poznajo med seboj, zato ni nič čudnega, da je prišlo do tako nepričakovanih razpletov. Najtežje delo za vstop v finale je imel Mahne, ki je po težki borbi z 2 : 1 izločil mnogoobe-tajočega Kavrečlča. Najlepša borba na prvenstvu je bila v flnainem delu med Mahnetom ln Ježem. Mladi Jež je prerasel samega sebe ln z odlično napadalno igro s protiudarci z leve ln desne strani popolnoma razbil živčnega nasprotnika. Ko je bil na tem, da osvoji naslov prvaka, pa je Jež nepričakovano izgubil s Korošcem, mor da ravno zaradi velikega pričakovanja osvojitve naslova. Mahne ,ie premagal v finalnem delu Korošca in tako je o prvaku odločala razlika dobljenih in izgubljenih nizov. To je jasen dokaz izenačenosti finalistov. Toni je potem, ko je izgubil s Korošcem, predal igro in tako zasedel četrto mesto. Rezultati finalnih iger: Korošec — Jež 2 : 1 (23 : 21, 15 : 21, 21 :16), Jež — Mahne 2:1 (21 : IS, 18 :21, 21 :19) Mahne— Korošec 2 : 0 (21 :16, (23 : 21) Vrstni red prve osmorice: Mahne, Jež, Korošec, Toni, Kavrečlč, Skabar, Cetin, 2elezinger (vsi iz Kopra). V ekipnem tekmovanju so se v pol-flnalu srečali prva ekipa koprskega Partizana, ki je gladko odpravila izolski Partizan s 5:0 in druga ekipa koprskega Partizana, kateri je nudil Partizan in Prestranka kljub visokemu porazu 5:1 kar dober odpor. Finale, kjer bi se morali srečati obe ekipi koprskega Partizana, nI bil odigran. A-ekipa Je namreč predala dvoboj zaradi pozne ure B-ekipl. v ekip- nem tekmovanju je zapustil Partizan iz Prestranka najboljši vtis v postavi Jože Kenič in Ivan Kenič ter Bergoč. Prav tako naj omenimo dostojen nastop mladih igralcev Partizana Škofij, ki so prvič igrali na takem tekmovanju. Skofljčani — brata Grlj, Batagelj in Furlanič — imajo vse pogoje za hiter napredek. Partizan iz Izole ni dal pričakovanih iger. V ekipnem ženskem tekmovanju igralke koprskega Partizana niso imele nobenih težav in so v finalu odpravile gladko ekipo italijanske gimnazije. Te pa so odpravile v predkolu ekipo učiteljišča. Med posameznicami so se uvrstile v finale članice koprskega Partizana Šalamun, Mesarlč, Horjak ln pa Loici iz italijanske gimnazije. Kot je bilo pričakovati, je osvojila prvo mesto Salamunova, ki je brez težav odpravila svoje nasprotnice z 2:0. Druga je talentirana Mesaričeva, ki je premagala v finalu bivšo prvakinjo Horia-kovo z 2:1 ln Loicijevo z 2:0. Horja-kova je nastopila brez treninga in je zasedla šele tretje mesto, medtem ko je temperamentna Loicijeva še premalo Izkušena za prve tri igralke, Ima pa vse nogoje, da se ob pravilnem treningu uvrsti med najboljše igralke na Primorskem. Loicijeva je sicer izgubila vsa sre- NOGOMETNO PRVENSTVO KOPRSKEGA OKRAJA V 3esetem kolu nogometnega prvenstva koprskega okraja so dosegli naslednje izide: Postojna-Jadran 8:2, Pivka-Tomos 1:6, Ilirska Bistrica-Tabor 4:3 in Sidro-Dčlamaris 1:2. Največje presenečenje tega ko-, la je pripravila Ilirska Bistrica, ki je premagala sežanski Tabor. Po visokem porazu v Kopru je malokdo upal na uspeh domačinov, Toda tokrat so domačini z izredno borbenostjo zasluženo prišli do dveh točk. Trda borba za točke je bila v Piranu. Izolčani so bili v prvem polčasu boljši in so dosegli vodstvo 2:0. V drugem polčasu so domačini skušali izenačiti, vendar je bila obramba gostov na mestu. Tomos je v Pivki odlično zaigral. Domačini so se upirali le do' dvajsete minute prvega polčasa, ko je bilo stanje 2:1 v korist Tomosa. Ko pa so Koprčani dosegli še tretji zadetek, so domačini naglo popustili. Pri To- ODBOJKARSKI TURNIR V počastitev 1. maja bo občinska ¿veza za telesno vzgojo priredila 29. aprila ob 9. uri v gimnazijski telovadnici turnir odbojkarskih ekip, ki ga bodo udeležila moštva iz okoliških vasi. Prireditelj pričakuje veliko udeležbo mladinskih in .članskih, moških ln ženskih ekip. Zaključne prijave za tekmovanje sprejema Občinska zveza za telesno vzgojo Koper. mosu je treba pohvaliti desno stran napada, zlasti Kavaliča, ki je bil najboljši igralec na igrišču. Visoka zmaga Postojne je marsikoga presenetila. Toda treba je upoštevati, da je Jadran nastopil v oslabljeni postavi pa tudi igralci se prehitro demoralizirajo. Pogled na lestvico kaže, da sta se Delamaris in Tomos že tako oddaljila, da druga moštva ni- majo teoretične možnosti, da bi ju prehitela. Lestvica: Delamaris 10 8 2 0 26:7 18 Tomos 10 9 0 I 41:13 18 Sidro 9 3 3 3 22:15 9 Postojna 10 3 2 5 27:18 8 Tabor 9 3 2 4 23:22 Jadran 9 3 15 II. Bistrica 10 2 1 Pivka 9 11 8 14:23 7 7 16:45 5 7 4:31 3 REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA V nedeljo so se začela tekmovanja v republiški košarkarski ligi, v kateri tekmuje 12 moštev, in med njimi tudi Uirskobistriča-ni. Prvo srečanje so imeli v Ljubljani z ekipo Moste in izgubili s tesnim rezultatom 45:44 (13:17). Tekma je bila nadvse razburljiva posebno še, ker sta h končnemu rezultatu po svoje »prispevala« tudi sodnika z nepotrebnim zaustavljanjem igre na račun gostov. Odločilnih pa je bilo zadnjih 30 sekund igre, ko je sodnik prekinil napad Stembergarja z znakom za tri sekunde, čeprav je imel ta igralec v bližini kazenskega prostora lepo priložnost za usmeritev poteka igre in postavitve drugačnega končnega rezultata. Ta tekma ponovno daje priporočilo, naj bi zveza določila delegate, ki bi objektivno, ocenili delo sodnikov med igro in onemogočili pristransko sojenje. D. P. Minuli teden so imeli člani TVD v Šmarju redni občni zbor in so ugotovili, da je bila kljpb velikemu zanimanju za telesnovzgoj-no in športno delo društvena dejavnost bolj skromna. Ko so udeleženci zbora analizirali vzroke sedanjega zastoja, so sklenili, naj bi okrepili sekcije za odbojko, košarko, mali rokomet, namizni tenis in strelstvo. Največje zanimanje pa vlada za nogometni klub TKG Šmarje, ki deluje v sklopu Partizana. Prvi uspehi izvajanja novega programa dela po sekcijah pa se bodo pokazali že ob proslavah 1. maja in Dneva mladosti. Društvo namreč pripravlja več športnih tekmovanj med ekipami Tovarne kovinske galanterije, ekipami kmečke in šolske mladine in ekipami drugih društev v občini. Da bi tekmovanja kar najbolje uspela, so v vasi že uredili športno igrišče in začeli zbirati sredstva za nakup prvih športnih rekvizitov. V Šmarju upajo, da bodo .želje po telesnovzgojni ter športni dejavnosti, predvsem želje mladine, našle razumevanje tudi pri delovnih kolektivih gospodarskih organizacij, saj se že zavedajo, da je delovnemu človeku po vestnem delu nujno potre- bno utrjevanje njegovih telesnih in umskih sposobnosti. To utrjevanje pa je možno samo v teles-novzgojnih in športnih organizacijah. — d j DVE ZMAGI NANOSA Košarkarji K. K. Nanos iz Postojne so imeli prejšnjo sredo zvečer v gosteh Partizan Zelene jame iz Ljubljane, ki je član ljubljanske podzvezne lige. Prijateljsko srečanje se je pred kakimi 300 gledalci končalo s premočno zmago Nanosa. Po vodstvu 30:20 v prvem polčasu je zmagal z 6*1:38. V predtekmi se je ženska vrsta Nanosa pomerila s Partizanom iz Logatca. Zmagale so domačinke z rezultatom 31:19 (18:7). Najuspešnejša strelka je bila Korče-tova, ki je sama dosegla kar 18 košev. — (ma) čanja s 3;0, je pa pokazala ob pomanjkljivi tehniki največjo borbenost in neobhodni temperament, V igri moških dvojic sta bila zopet prva, naslov branita že več let, Mahne in Skabar. Za presenečenje pa sta poskrbela brata Grlj iz Škofij, ki sta v polfinalu izločila odličen par Ku-mer-Korošec. Na prvenstvu smo odkrili nekaj mladim talentom, katerim bi morali zagotoviti več kvalitetnih srečanj. To velja zlasti za Ježa. Kavrečlča, Groma, 2elezlngerja, Salamunovo, Mesa-ričevo in Loicijevo. Koprski Partizan bi se moral letos udeležiti kvalifikacijskih tekem za vstop v drugo zvezno ligo. Toda zaradi pomanjkanja sredstev ni šel na kvalifikacije, prav tako ni šel na kvalifikacije za republiško ligo. Skoda je, da ne skrbimo za kvaliteto. Koprski igralci se letos niso udeležili niti enega republiškega turnirja, čeprav bi se kot dolgoletni prvaki Primorske morali. Tudi podeželju je zagotoviti več turnirjev. Pogoji so zreli za ustanovitev okrajne lige, v kateri na:l bi poleg druge ekipe koprskega Partizana še igrali partizanska društva Izola, Prestranek, Sežana, Škofije in Divača ter šolska društva iz Kopra. V Kopru pa bi bilo prav, da bi ustanovili mestno ligo, v kateri naj bi sodelovale ekipe delovnih kolektivov in vse ekipe šolskih društev ter druga ekipa škofij. Miljutin VESEL OKRAJNO ROKOMETNO PRVENSTVO V koprski moški rokometni ligi je Partizan Piran visoko premagal Kovinarski šolski center z 38:15. Izola je premagala Koper B s 27:21, Partizan Koper gimnazijo s 26:17, učiteljišče pa je premagalo Piran B z 19:12. Vodi še zmeraj premočno piranski Partizan. V ženski ligi preseneča neodločen izid B ekip piranskega in koprskega Partizana. Vsekakor lep uspeh Koprčank proti vodečemu na lestvici in tudi spodbuda za prvo moštvo, ki ima za seboj obetajoče igralke. Z odlično igro so se tokrat predstavile igralke učiteljišča, ki so premagale ESŠ z rezultatom 7:2. DOPISUJTE V MALI ROKOMET Poraz Koprčank na tujem igrišču V desetem kolu republiške ženske rokometne lige so Koprčanke igrale v Kranju s kr. Mla- Ena izmed številnih nalog športnega letalstva, aeroklubov in njihovih letalskih šol je razvijanje turističnega, poslovnega in sanitetnega letalstva. Dosedanje zelo živahno delo Športnega letalskega centra v Postojni pa se je usmerilo v prirejanje raznih tečajev o padalstvu, jadralnem in IZ DELA IN ŽIVLJENJA TABORNIKOV KOPRSKEGA OKRAJA S H . Program ln statut Zveze tabornikov Jugoslavije učita našega mladega človeka, da mora biti požrtvovalen, nesebičen, tovariški, iskren, delaven in predvsem skromen. Mislim, da nihče nam ne bo očital, da skromni nismo bili. Ce je kdo, ki nam to očita, mu gladko in jasno v oči povemo, da je neobjektiven in krivičen do naše mladine. Do sedaj smo vedno z veliko hvaležnostjo sprejeli vse, kar nam Je kdorkoli nudil, da smo našo dejavnost razvili do maksimuma in želi pri tem vidne uspehe ne samo v okviru naših komun ali okraja, ampak celo v republiškem in zveznem merilu. Vsa sredstva smo zelo pošteno ln pravilno Investirali, čeprav ne moremo trditi, da smo jih vedno imeli v izobilju. Investirali smo jih zato pravilno in koristno, ker smo Jih dali na razpolago naši mladini, ki je željna dela, uspehov in uveljavljanja. Morda se bo kdo vprašal, zakaj pa naša mladina tudf sama ne išče možnosti preko raznih oblik dola, da pride do nekaterih lastnih sredstev? Mislim, da to pravi tisti, ki se v mladinsko življenje preveč ne poglablja in ker je morda pozabil, da je bil tudi on nekoč mlad. Vsi vemo, da za katerokoli delo ne zadostuje vedno le dobra volja. Ta je nujno potrebna, zato je naša mladina z njo bogato založena, vendar brez prave finančne In materialne podlage mladina t'.dl z dobro voljo ne more zgraditi gradov v oblakih. To je Isto, kakor če bi se lotili gradnje mladinske proge, ne da bi imeli na razpolago lopate, krampe, tračnice Itd. Skratka, brez inštrumentov nI muzlke, ali pa: kolikor plačaš, za toliko tudi plešeš. To je morda čudna primerjava, vendar kljub temu je realna in resnična, lser vsaka dejavnost zahteva svojo materialno osnovo. Kljub temu smo taborniki skromni in uvidevni ter bomo taki tudi ostali, ker se ne mislimo izneveriti našim programskim načelom, kajti dobro vemo in razumemo, da Je glavnina družbenih sredstev usmerjena v prepotrebne ključno objekte v okraju in da zato zelo malo ostane za drugo dejavnost. Vendar se sprašujem, ali ni tudi to zelo nujna in važno Investicija, če naši mladini damo nekaj sredstev, da se bo skozi šport, družabno življenje, izlete, z akcijami ln tekmovanji vzgajala v zdravem duhu socialističnega državljana? Mladina ni preveč zadovoljna samo s seminarji in predavanji, ampak si želi tudi drugih oblik, ki so morda že bolj učinkovita kot klasična predavanja. Nič laže ni mladini predavati o NOB in naši socialistični izgradnji na izletih, med odmori športnih tekmovanj ali pa na taborjenju. Upamo si trditi, da smo s takšnimi oblikami dela uspeli v večji meri vzgojiti v našem mladem rodu zdravega dulia, delavnost in predanost ciljem naše revolucije. Vprašujem se tudi, komu naj posvetimo pozornost, če ne našemu mlademu rodu, ki predstavlja naše največje bogastvo ln našo bodočnost v socialistični skupnosti? Pomislimo nekoliko na to in bodimo bolj prožni v skrbi za potrebe in. hotenja našega naraščaja in ga ne ocenjujmo povprek. Bolje je, če kdaj pa kdaj ocenimo sami sebe in se pri tem vprašamo, kaj sem napravil, da bi pripomogel k razvoju osebnosti posameznega mladinca in mladinke? Ce nekoliko razčlenimo našo dosedanjo dejavnost, vidimo, da smo se morali ponekod boriti za sleherni dinar, če smo hoteli mladini dati mož- nost uveljavljanja. Okrajni zvezi tabornikov v Kopru se letos obeta, da bo njena dotacija za približno 30«/. nižja od lanske, čeprav so se njene vrste povečale in ima v programu akcije ln tekmovanja, ki so del njene redne vsakoletne dejavnosti in se jih ne more v nobenem primeru odpovedati. Odpovedati se jih ne more ne le zato, ker brani številna prva mesta v republiškem in zveznem merilu, ampak predvsem zato ne, ker bi s tem ukrepom ranila ponos mladine in njeno voljo do uveljavljanja In dela. Na žalost smo se morali kljub temu odpovedati udeležbi naših ekip na pohodu »ob žici okupirane Ljubljane«, stikov s hrvatskimi taborniki, nakupu nekatere opreme, tečajem itd. Predvsem nam je žal po seminarjih in tečajih, kajti tu se mladina seznanja z našo preteklostjo, sedanjostjo in z glavnimi osnovami iz taborniškega življenja. R. Siškovič motornem letenju — skratka postojnska letaska šola je svojo nalogo nadvse zadovoljivo opravila in kaže, da bo v prihodnosti imela polne roke dela s šolanjem mladih letalcev, jadralcev in padalcev. Toda kljub temu bo moral Športni letalski center posvetiti več skrbi za razvoj turističnega in poslovnega letalstva. Ti dve veji letalstva sta v nekaterih krajih in okrajih v naši državi že dosegli zavidljivo raven, le v našem okraju smo obtičali pri začetnih razpravah. Gre namreč samo za nabavo turističnih letal, ki so bolj udobna kakor športna. Turistično letalo ima najmanj pet sedežev. Sedaj, ko je ukinjen regres za nakup takih letal in je njihova cena okrog 16 milijonov dinarjev, pa se postavlja vprašanje, kako zbrati tolikšna sredstva. Obstaja predlog, naj bi ta sredstva zbrala nekatera podjetja, ki so neposredno zainteresirana za širjenje turizma, in turistična društva. Takšno letalo pa bi lahko služilo tudi v druge namene, kakor je na primer hitro in udobnejše-potovanje poslovnih ljudi v oddaljenejše kraje države ali v inozemstvo, tudi gozdarji bi se ga lahko posluževali za preglede razsežnih gozdnih površin, dalje bi lahko letalo služilo hitrejši zdravstveni intervenciji in tako dalje. Skratka gre za koristno pobudo,, ki je osnovana na bogatih izkušnjah letalskih centrov v Ljubljani, Lescah in v Ajdovščini, In to pobudo bi veljalo čimprej uresničiti, saj so razen postojnskega in ajdovskega letališča predvideni tudi prostori za pristajanje manjših letal v Sečovljah, Ilirski Bistrici, Divači in Cerknici. — DG dostjo in izgubile s 5:7. Koprčanke so bile v prvem polčasu boljše in dosegle vodstvo 4:3. Sploh so imele v tem delu igre več lepih priložnosti, da bi povišale razliko in si tako najbrž zagotovile zmago. V drugem delu igrfe pa so Kranjčanke spretno izkoristile zmedo v vrstah gostov in zasluženo zmagale. Lestvica: Slovan 9 7, 1 1 74:51 15 Mladost 9 7 1 1 65:47 15 Drava 10 4 2 4 62:59 10 Branik 8 4 1 3 66:58 9 Piran 9 4 1 4 49:51 9 Koper 10 2 1 7 44:59 5 Svoboda 8 2 1 5 43:58 5 Črnomelj 9 1 2 6 41:60 4 STRELSTVO Koprski občinski odbor Jugoslovanskih pionirskih iger je minulo nedeljo priredil prvenstveni šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 33 ekip s 123 tekmovalci. REZULTATI: A) Srednje šole: 2enske — 1, ESŠ Koper, 2, Učiteljišče Koper: Moški — 1. Slovenska gimnazija; 2. ESS, 3. Učiteljišče; B) Osnovne šole: Mladinke — 1. Osnovna šola Gračišče, 2. Osnovna šola Pinka Tomažiča, Koper, 3. Osnovna šola Dekani; Mladinci — i. Gračišče, 2. Dekani, .3. Osnovna šola Janka Premrla-Voj-ka, Koper; Starejše pionirke — 1. Koper I, 2. Dekani, 3. Marezige; Starejši pionirji — 1. Koper II, 2. Šmarje, 3. Dekani; Mlajše pionirke — 1. Koper I, 2. Dekani. V nedeljo je bil v Postojni drugi tradicionalni medmestni turnir v streljanju z malokalibrsko puško v počastitev 23. aprila, praznika občine Postojna, Turnirja za prehodni pokal Zavoda Postojnske jame se je udeležilo 9 štiričlanskih reprezentanc občinskih B mest LRS. in sicer z Jesenic, Kamnika, Škofje Loke, Tržiča, Izole, Trbovelj, Ilirske Bistrice in Postojne. Svečana otvoritev, na kateri sta govorila predsednik občinskega strelskega odbora Postojna Er-nest Šav in predstavnik pokrovitelja Elo Garzarolli, je bila ob 9. uri na strelišču za Sovičem, Zatem so moštva disciplinirano in ob odlični organizaciji tekmovala do 15. ure ter se nato skupno odpeljala k Pivki jami, kjer so v Turističnem domu razglasili zmagovalce, podelili pokal, diplome in praktične nagrade. V ekipni konkurenci je letos zmagala reprezentanca Kamnika pred lanskim prvakom Jesenicami in Postojno A. Rezultati ekipno: 1. Kamnik 926, 2. Jesenice 920, 3.'Postojna A 907, 4. Škofja Loka 899, 5. Tržič 860, 6. Postojna B 830, 7. Izola 826, 8. Trbovlje 751 in 9. Ilirska Bistrica 622 krogov. Tudi med posamezniki je bil z 249 krogi najuspešnejši Kamni-čan Florijan Šunker, ki je zadel šest krogov več kot Vlado Brejc iz Tržiča. Na tretje mesto se je plasirala Vera Otrinova z Jesenic (242), na četrto inž. Amer Krivec iz Postojne (236) in na peto mesto Alojz Stržinar (236) iz Škofje Loke. Po razglasitvi rezultatov so si tekmovalci ogledali Pivko in Črno jamo, koder se je vtihotapil v podzemlje minerski vod IX. korpusa ob priliki požiga sovražnikovih zalog goriva v Postojnski jami 23. aprila 1943. leta. — (ma) ZMAGA GORICE Nogometaši Gorice so v nedeljo prepričljivo premagali celjskega Kladi-varja s 3:0. Zmago so si zagotovili že v prvem polčasu, ko so dosegli vse tri zadetke. V drugem polčasu so bili gostje nekoliko boljši, vendar je solidna domača obramba odbila vse nevarnosti. Gorica se Je po tej zmagi še bolj utrdila na petem mestu. Im« sedemnajst točk, medtem ko ima šs-stouvrščeni Kladivar 14 točk. KOPER, 27. aprila 1962 ZADNJA STRAN LETO XI. — ŠTEV. 18-19 PTICE RADE LETAJO NAZAJ V GNEZDO, KJER SO SE IZVALILE I^gubi|@[n3@ i I y ^ o jj © (Odisejada begunca, ki se je po petih letih vrnil v domovino). Pripoveduje Marjan Matic 24, aprila leta 1956 sem še z dvema tovarišema skrivaj pobegnil preko meje. Premamila r.av je propaganda, češ da se v tujini, posebno v zahodnih državah, cedita samo mleko in med. Prišli ¿rao v taborišče " Vidmu. Staknili smo g'ave ir, tuhtali, kaj neki naj oblastem obesimo na nos. Drugi, k\ so živeli tukaj že lep čas, so nam svetovali, da se bomo najbolje izmazali, če bomo rekli kaj političnega, drugače da nas bodo vrnili v Jugoslavijo. Rečeno, Storjeno, Vsi trije smo sc debelo zlagali. V RUDNIK Pričakovali smo razne komisije, ki so iskale delavce za delo v različnih evropskih državah. Sklenili smo. da bomo podpisali pogodbo s komisijo, ki je iskala delavce za rudnike v' Franciji. Pogodbo smo podpisali za leto dni. 11. oktobra smo prišli v Francijo. Sprva nas je bilo 13. pozneje pa je prišlo še več skupin, tako da nas ie bilo v tem rudniku več kot 350 emigrantov. V tem času ie bilo življenje v Franciji trikrat bolj znosno kakor danes. Vsi nestrpni smo pričakovali prvo plačo. Ko smo poravnali svoje dolgove, dotlej smo kupovali vse na upanje, nam je ostalo le bore malo. Rudnik ie bil tako pomanjkljivo zaščiten, da je v njem le redkokdo vzdržal dlje časa, kaj šele do konca roka, za katerega se le bil s pogodbo obvezal. Po šestih mesecih nas. je ostalo v rudniku le še dvajset. Večina jih je pobegnila v Pariz. Tudi mene je začela preganjati mi-^el da bi obesil rudarsko čelado na klin in pobegnil v Pariz. Pravili so,' da je življenje v Parizu boljše in lažje in da tudi zaposlitve ni težko dobiti. Lepega dne me ni bilo več v jamo. Mahnil sem jo v Pariz. BEG V PARIZ " Pariz — lepo in prijetno me-,to, ni kaj .reči, toda samo za tistega, ki ima kaj cvenka . . . V Parizu . sem srečal veliko nekdanjih znancev iz rudnika. Potikali so se po mestu, iskali zaslužka, živeli nekako na račun Rdečega križa, prenočevali po parkih, pod mostovi ali pa tudi po parkiranih avtomobilih. Bilo je še hladno, zato sem tudi jaz nameraval preživeti svojo prvo pariško noč v kakšnem tovornjaku, preskusil sem nekaj tovornjakov in 'naletel na pravega. Bil je odklenjen-Zlezel sem vanj in se zleknil po sedežu. Nisem še dobro zaspal, ko me je iztaknil gospodar. Odprl je vrata in pljusnil po meni polno vedro vode. Skočil sem pokonci in si po-mel oči. Bil sem utrujen in lačen, zato tudi nisem bil na-Dadalcn. Zbegano sem ga pogledal in mu rekel: »Mar nimate nič srca? Zakaj ste me polili?« Možakar ga je imel malce pod kapo. Nasmehnil se je m delal: »He, he . . . Vse umazance je treba'enkrat okopati.« Zlezel sem iz avtomobila in ves ostali del noči tekal in poskakoval, da bi obleka na meni ne zmrznila. Zgodaj zjutraj sem se seznanil še z več jugoslovanskimi emigranti. Šklepetali so z zobmi in pripovedovali, kako so prebili noč. TUJSKA LEGIJA Zaposlitev sem dobil v tovarni avtomobilov Renault. Brž ko sem nastopil službo, sem zaprosil za predujem. .Povedal sem, da sem brez božjaka v žepu, da nimam niti za hrano, še manj pa prenočišče. Dali so mi dva tisoč frankov In mi svetovali, kam naj se obrnem, da bi dobil prenočišče, Tam so menda lahko spali vsi tisti, ki niso imeli laslilc sobe. Ko sem imel denar v žepu, sem se počutil manj potrtega, Z dva tisoč franki bi se lahko štirikrat do sitega najedel . , . Napravil se.m si načrt, kako bom denar ' porabil . . . Zavil sem v ccncno restavracijo. Tod je prodajalo zijala kup demo-bilizlranih legionarjev (pripadnikov Tujske legije). Med njimi je bilo tudi nekaj Jugoslovanov. Pozanimati sem so hotel. kako neki se živi v legiji, toda pameten razgovor z njimi je bil nemogoč. Ljudem so bili podobni samo na zunaj, sicer so pa človeško dojstojanstvo že zdavnaj izgubili. V gostilni so prežali na goste, ki bi svojega obroka ne mogli pojesti do kraja. Kadar se je tak gost dvignil, so planili h krožniku in ga dobesedno polizall. OKRADEN Prenočil sem v hiši, ki so ml jo bili svetovali v tovarni. Prenočišče je bilo res brezplačno, vendar me je ta noč drago stala, Ves denar, kar sem ga še imel, so mi med spanjem ukradli. Odslej nisem šel več v ta imenitni hotel. Prenočišče sem si našel. v slami nedaleč od tovarne. Svoj denar sem delil s tistimi, ki niso imeli ničesar, in poskušal najti kakršnokoli sobo. In ko sem jo ravno staknil, so me poklicali na policijo. »Dobili smo obvestilo, da ste pobegnili iz rudnika.« so mi dejali. »Ce se takoj ne vrnete. vas bomo morali pregnati iz Pariza.« Delo v rudniku mi je smrdelo. Smrdelo? Ne, hotel sem še živeti. Rudnik je bil skoraj nezaščiten In zatorej je bilo delo v njem več kot nevarno. »In kam me nameravate pregnati?.; sem vprašal. :-V Saint Etiene.c Privolil sem, čeravno sem vedel, da nI bilo lam jugoslovanskih emigrantov. Plačali so mi karto za vlak. Zaposlitev sem dobil v livarni. Delal sem pri samih umazanih delih, pri takšnih delih, ki jih ni hotel opravljati noben Francoz. SI USTAŠ? SI CETNIK? Dopisoval sem si z domačimi v domovini, večkrat sem jokal kot otrok, živel v baraki z zamorci, in čeravno je bilo delo veliko bolj naporno kakor v tovarni Renault, sem zaslužil le 34.000 frankov — šest tisoč frankov manj kakor v tovarni avtomobilov. Ko je minilo deset mesecev, nisem več vzdržal. Pobegnil sem v Pariz. Oglasil sem se spet v tovarni in jih prosil, če bi me hoteli sprejeti nazaj na delo. O tem niso hoteli niti slišati. Tovarno so ravno tedaj preurejali. Potem sem se potikal po mestu, se skrival pred policijo in iskal kakršnokoli zaposlitev. Naposled mi je zmanjkalo denarja. Kam sedaj? Večkrat sem slišal za nekakšne hrvatske in srbske organizacije. Pomoči sem iskal pri cnili kot pri drugih. Prišel sem k Hrvatom in ti so me vprašali: »Si ustaš?« »Nisem.« »Potem pa nimamo nič zate,.« Pridem k Srbom. »Si četnik?: me vprašajo, »Cetnik? Ne. nisem.« ••Tamle so vrata'.: Nekateri so se zlagali; enim so rekli, da so četni ki, drugim, da so ustaši. Dobili so po dve pokvarjeni konservi, 500 frankov, dve ponošeni srajci in oguljen plašč, s katerim so lahko pokrili vso svojo sramoto. V LYONU Vsega skupaj mi je bilo dovolj. Brez vozne karte sem sedel na vlak in se srečno pripeljal v Lyon. Tri noči sem spal na prostem, potem pa sem staknil nekakšen servis za tujce. Denarja mi niso mogli dati, službe tudi ne, pač pa so me napotili v nek hotel. Bil je več kot mizeren. Tam sem naletel na več naših emigrantov. Lep čas sem živel na rovaš njihovega sočutja; ta ml je posodil sto frankov, drugi tri yto, naposled sem dobil službo v tovarni. Plača — 45.000 frankov, domači delavci so dobili za enako delo 90.000 frankov. Zahteval sem za enako "delo snako plačilo, boril sem se za to, da bi' ne bil lačen in gol. Jedel sem samo konservirano hrano, le enkrat na teden sem si privoščil toplo jed. BEGUNCI MED SEBOJ Skoraj , vsa večer smo se jugoslovanski emigranti sešli v kakšni gostilni. Kvartali smo, igrali domino in popivali. Edino v pijači je bilo mogoče najti še kaj tolažbe.' Skorajda ni bilo večera, da bi si Srbi in Hrvati ne skočili v lase. Začelo 1 se je s prerekanjem, končalo pa s pretepom in . bunka-mi. Gospodar gostilne, ki se je zbal, da bi mu pretepi ne odvrnili gostov, Je zavrtel telefon in poklical policijo. Zatulile so sirene policijskih avtomobilov. Vdrli so skozi vrata. začeli deliti s pendreki pravico na levo in desno — in spet je bilo vse mirno. Naslednjega večera smo šli popivat v drugo gostilno. PEŠ V NEMČIJO To Je trajalo pet mesecev. Ker se je govorilo, da je v Nemčiji bolje, sem se zmenil z nekim kolegom, da jo bova mahnila preko Maginotove linije. Srečno sva prešla mejo In pripešačila v Mannhelm. Bila sva lačna in utrujena. Potrkala sva na vrata prve policijske postaje. Povedala sva, da nimsva dela, da sva pobegnila iz Francije in da bi rada dobila zaposlitev v Nemčiji. Dokumenti? Namesto na delo so naju za tri tedne vtaknili v zapor. Potem so poslali kolega v Pariz, mene pa nazaj v Lyon. Kaj se je zgodilo s kolegom, ne vem. Pisal se je Ivan čizmarevič, doma je bil iz okolice Karlovca. Imel je šele 21 let, in vendar ni imel v ustih niti enega zoba več. Ob neki priložnosti mi Je dejal, da je zobe Izgubil bržkone zaradi tega, ker je živel le ob -suhi hrani. Hočeš nočeš sem mu moral verjeti, saj sem tudi jaz zaradi pomanjkljive hrane izgubil šest zob. POLICIJA: POTRDILO O BIVANJU? Vrnil sem sc v Lyon, Dolgo časa nisem dobil zaposlitve, naposled pa mi je le uspelo dobiti delo v tovarni makaronov. Na mesec sem zaslužil 30.000 frankov. S tem denarjem ni bilo mogoče niti živeti niti umreti. Trgovci so izrabljali vladne krize za to, da.so lahko navijali cene. Ker sem imel komaj za hrano, si tudi stanovanja nisem mogel omisliti. Največkrat sem spal kar na prostem, od časa do časa pa me je kak naš emigrant povabil v svojo sobo, Ko je ostal tudi on na cesti, sva šla skupaj spat na prosto. Zaradi tega smo imeli s policijo neprestane sitnosti. Kadar smo se morali Javiti, da bi si podaljšali- pravico' bivanja, so najprej zahtevali potrdilo o stalnem bivališču. Razgovori so bili največkrat takšni: »Imate potrdilo o bivanj u7« : »Ne, nimam.« »Kako. — nimam?« »Enostavno — nimam. Kdo pa naj mi :izstavi potrdilo o bivanju, če stanujem nekje na polju?« . »Ulica?« »Kakšna ulica neki! Tam nI nobene, ulice! Saj vam pravim, da stanujem na polju, v po(ir-tiji, ki sem si jo. izpletel iz prot.ia in napravil iz slsme.« »Hišna, številka?« »Hišna številka? Ah ... . Kako pa naj zabljem v slamo hišno številko?* Ce jim.rečeš, naj te pustijo pri miru in pošljejo v domovino, je takoj ogenj v strehi. »Vi,« pravijo, »vi dolgujete Franciji težke denarje in te boste morali prej ali slej vrniti!« ■ In tako so nas seganjali na takšne kraje, kjer- smo jim bili bolj na očeh. Nazadnje sem le prišel v domovino. Sele v tujini zna človek prav ceniti lastni dom, razen tega pa spozna še nekaj bolj dragocenega — v tujini se človek šele prav zave, kaj je domovina. Tujina je mačeha, ne, nekaj hujšega od mačehe. Jt->' . s> ■ ' wa ' HffiflS V vrsti prizadevanj za uveljavitev našega ladjedelništva pripada vedno bolj pomembno mesto tudi Piranski ladjedelnici, Ta že izdeluje vedno bolj zahtevne železne plovne objekte tudi za tujino in gornja slika kaže njenega delavca na krovu lepe potniško-tovorne ladje, ki jo pravkar končujejo za Indonezijo. REKORD V NEUMNOSTI Pred kratkim se je proslavil 21 let stari Ke\vyn 0'Brian. Hotel je doseči rekord v plesanju tvvista. Nameraval je preplesati ta preimenitni ples 100 ur zdržema. Ni vzdržal, vendar preseneča že njegov doseženi rezultat: plesal je 96 ur in 31 minut. Classerai fmmmïïmcan V kratkem desetletju se je pojavilo že nekaj nenavadnih fenomenov; najprej se je pojavila Françoise Sagan, nato pesnica Minou Drue'., sedaj -pa še Ellen Shapiro iz Sid-neya (Avstralija). Za razliko od prvih dveh Francozinj je Ellen zablestela na področju zabavne glasbe. Lepega dne je poskusila srečo in -se prijavila za nastop na javni radijski oddaji. Z lastnimi skladbicami, ki jih je sama zapela, je požela velik uspeh. Takrat ji je bilo 14 let. Kmalu seje pojavila v prodaji-njena prva plošča z značilnim naslovom: »Don't thing I'm a child!« (Ne mislite, da sena otrok!), druga plošča ji je utrla pot k slavi. Njen naslov: »You don't know« (Ne veš). Danes ima toliko vabil za nastope, da jim lahko le s težavo ustreže, Bila je že na turneji po Avstraliji, Novi Zelandiji, odpravlja pa se tudi v Evropo. Nastopila bo v Nemčiji in Belgiji. O njej govore v samih superlati-vih. Zanimivo pri vseh teh fenomenih je, da so to večinoma dekleta. Kolektiv Rižanskega vodovoda Koper slavi letošnji 1. maj s pomembno delovno zmago. Nad Portorožem spusti 28. aprila v pogon nov vodni rezervoar z zmogljivostjo tisoč kubičnih metrov. S tem bo imelo portoroško področje dva tisoč kubičnih metrov vodne rezerve. Tako bo za sedaj Portorož preskrbljen z vodo. Kolektiv Rižanskega vodovoda spusti v soboto, 28. aprila, v pogon tudi novo zgrajeno črpališče v Semcdeli pri Kopru. Sedem švedskih Lucij, ki so se sprejel tudi predsednik ObLO SzS®8 v pravem času V francoskem mestu, požara, ki bi bik povzročil Carsell, nedaleč od Lyona, kakšno večjo gmotno ško-ni bilo v dvajsetih letih do. Vse to je bila zasluga gasilske čete, ki je skrbno bdela nad varnostjo mesta, se marljivo učila in imela vse priprave vedno v najboljšem redu. Za vestno službovanje je mestni svet sklenil, da gasilsko četo nagradi. Vsej četi so iz občinskih sredstev plačali izlet v Chamonix. Slovo na postaji je bilo več kot ganljivo. Dobro uro potem, ko so se gasilci odpeljali z vlakom, je v poslopju občine izbruhnil požar. Zupan je moral poklicati gasilce iz sosednjega kraja. Ko so se naposled le pripeljali v tr dni mudile v Portorožu, je Carsell, je od občine ostal Piran tov. Davorin rerligoj le še temelj. 0 KOPER: 27,, :!8, in 30. aprila ameriški film GROBA SILA; 30. apr. in 1. maja NURNBERSKI PROCES: 2. maja jugoslovanski film DALEČ JE SONCE; 4., 5. in 6. maja nemški barvni CS film MONPTI; G. maja matineja jugoslovanskega filma DALEČ JE SONCE: 7. in 8. maja nemški film DOKLER NAJU NE BO LOČIL DENAR; A. maja češkoslovaški film KROG: 10, maja poljski film LOCENCI, IZOLA: 27. aprila, poljski film SMRTI ZAPISANI; 23. In 29. apr. ameriški W barvni film ŠERIFOV SIN; 29. maja matineja jugoslovanskega filma DALEČ JE SONCE; 30. aprila, in 1. mala jugoslovanski film NEBEŠKI ODRED; 2, in 3. maia nemški film NURNBERSKI PROCES; 4. maja jugoslovanski film DALEČ JE SONCE; 5. in 6. maja nemški film DOKLER NAJU NE BO LOČIL DENAR; 7. in 8. maja poljski film LOCENCI; 9. in 10. maja italijanski barvni CS film SVET PONOČI. ŠKOFIJE: 28. aprila francoski VV film DIVJAD JE SPUŠČENA; 29. aprila jugoslovanski film NEBEŠKI ODRED; 1. maja nemški barvni CS film MONPTI; 3. maja jugoslovanski film DALEČ JE SONCE; 5. maja nemški film NURNBERSKI PROCES; 6. maja jugoslovanski film NEBEŠKI ODRED: 8. maja italijanski CS barvni film SVET PONOČI; 10. maja češkoslovaški film KROG. ŠMARJE: 28. aprila sovjetski film DAMA S PSIČKOM; 29. aprila francoski VV film DIVJAD JE SPUŠČENA; 2. maja nemški barvni CS film MONPTI; 5. maja jugoslovanski film NEBEŠKI ODRED; 9. maja nemški film DOKLER NAJU NE BO LOČIL DENAR. SEŽANA: 27. aprila bolgarski film PRVA LJUBEZEN; 28. in 29. apr. angleški CS film SPOMINI IZ ITALIJE; 1. in 2. maja nemški film ZVEZDA IZ RIA; 3. in 4. maja jugoslovanski film PREDSEDNIK MAJHNEGA MESTA; 5. in 6. maja ameriški CS film WICITA; 8. in 9. maja francoski CS film MODERATO CANTA-BILE; 10: in 11. maja italijanski CS film POLETNE PRIPOVEDKE; POSTOJNA: 27. aprila ameriški barvni CS film CAS LJUBEZNI IN CAS SMRTI; 28. in 29. maja jugoslovanski CS film ZNAMENJA NAD MESTOM; 1. in 2. maja ameriški barvni VV film ZADNJI VLAK: 3, in 4, ma.ia francoski CS film v barvah NENAVADNA AMERIKA; 5. in S. maja ameriški barvni CS film PO PLANINAH DIVJEGA ZAHODA; 8. in 9. maja ameriški barvni film LJUBEZEN MAD-GORY MORNINGSTAR; 10. maia - madžarski film LJUBEZEN NA RAZPOTJU. ILIRSKA BISTRICA:. 28. in 29. aprila italijanski film DAVID IN GOLJAT; 1., 2. in S. maia italijanski film SLADKO ŽIVLJENJE: 1. in 2. ma.ia matineja jugoslovanskega mladinskega filma IZGUBLJENI SVINČNIK; 5. in R. maja sovjetski CS film KOCUBEJ: 9. In 10. maia danski film PLES MLADOSTI. POROČILA VSAK DAN ob 7,30, 13,30 in radijski dnevnik ob 15,00. PETEK, 27. aprila: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,45 Tečaj italijanskega jezika (II. del — ponovitev 28. lekcije) — 13,40 Poje zbor Ukrajinske SSR p. v. A. V. Svešnlkova — 14 00 Vedro in popularno — 14,30 Odlomki iz operet Planinska roža In Melodije srca — 13,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 28. aprila: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Nekaj veselih in poskočnih. NEDELJA, 29. aprila: 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša reportaža: »Pred odločitvijo — Ob mesecu poklicnega usmerjanja mladine« — 9.15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Ed To\vnsed — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje Piranski oktet — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. PONEDELJEK, 30. aprila: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15,ls Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. ' TOREK, 1. maja: 13,40 Čestitke delovnih kolektivov — 15,15 Mednarodne pesmi dela. SREDA, 2. maja: 8,40 Dvajset .minut veselih in-poskočnih — 9,00 Reportaža; »Pomorščakov 1. maj« — 9,15 Pojo primorski pevski zbori — 13,30 Čestitke delovnih kolektivov — 14,30 Narodni plesi iz raznih krajev. ČETRTEK, 3. maja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Igra violinistka Noucha Doina z orkestroma Bela Sanders in Richard MUller-Lam-pertz — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. PETEK, 4. maja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Poje zbor RTV Ljubljana — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Operetne melodije — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 5. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Petnajst minut z ansamblom Veseli Planšarjl, , TE L EV i Z IIA TV SPORED STUDIA LJUBLJANA od 27, aprila do 10. maja 1962 PETEK, 27. aprila: 19,30 DOMA IN NA TUJEM — informativna oddaja; 20,20 S TV PO SVETU: RODEZIJA 20.35 SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO — javna mladinska oddaja; 22,00 ZADNJA POROČILA, SOBOTA, 28. aprila: 19,00 TV POSTA; 22,15 POSTNA KOČIJA — serijski film. NEDELJA, 29. aprila: 10.30 Boško Trifunovič: PRAVLJICA O CARJU IN PASTIRJU — prenos mladinske igre iz Celja; ŠPORTNO POPOLDNE. PONEDELJEK, 30. aprila: 18,00 Milčinskl: BUTALSKI GRB — prva. epizoda iz serije lutkovnih iger; 22,00 KNJIGE IN LJUDJE: Avtorji partizanskih dnevnikov; 22,30 ZADNJA POROČILA. TOREK, 1. maja: 17.00 PRENOS PRIREDITVE KOTALKARJEV. SREDA, 2. maja: 17,00 KONCERT ZABAVNIH ANSAMBLOV DPD SVOBODA; 18,00 TV SLIKANICA: MALI LOVEC; 18,10 DVA KRATKA FILMA; 18.30 NASVETI: O RAZMNOŽEVANJU OKRASNIH RASTLIN; 18,40 S KAMERO PO AFRIKI — serijski film; 19,05 DVA POLJUDNOZNANSTVENA MEDICINSKA FILMA; 19,30 TV OBZORNIK. ČETRTEK, 3. maja:' 20.20 DOKUMENTARNI ALI KRATKI FÍLM; 20.30 TIŠINA — ODDAJA; zabav- no-glasbena oddaja; 22,00 SERIJSKI FILM. ■ PETEK, 4. maja: 19.30 DOMA IN NA. TUJEM — informativna oddaja; 20,20 PEPEL, KI ZGE — xilm O Mauthausnu; 20,40 SLUŽABNIK I-IIPOLIT - madžarska filmska komedija iz sporeda jugoslovanske kinoteke — za uvod predava prof. Brenk. SOBOTA, 5. maja: 22.13 POSTNA KOČIJA — serijski film. NEDELJA, 6. maja: 10,30 VETER — serijski film. PONEDELJEK, 7. maja: 18,00 Milčinskl; BUTALSKA SOL — II. epizoda iz serije lutkovnih iger; 19.00 IZKUŠNJE UPRAVLJAVCEV: Življenjska raven; 20,30 Ivan Cankar: HLAPEC JERNEJ — uprizoritev TV drame za Sterijino pozorje. SREDA, 9. maja: 18,00 V DEŽELI SANJ — oddaja za otroke: 18,20 RISANI FILM: 18,40 S KAMERO PO AFRIKI — serijski film: 19.05 SODOBNA KTRURGI.TA — VII. Operacija srca — predava dr. Miro Košak; 19,30 TV OBZORNIK ČETRTEK. 10. maja: 20,20 DOKUMENTARNI ALI KRATKI FILM; 20.30 PRVI SLOVENSKI FESTIVA!.. POPEVK — nreno« z B'eda LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Ona: »Moj oče je obogatel, ko je bil še zelo mlad. Gotovo bi vas zanimalo, kako je to napravil?« On: »Ne ravno posebno. Zanima me le, če je še vedno tako boaat.« MAR» TWAIN: «Prav mogoče je, da jc sorodnik tisle nesrečnicc sedaj v dvorani in posluša, kaj si naše mesto misli o tistem podlem zločincu. Upam, da naše besede sedajle vleče na ulio.« Ah, moj bog, kako se je Fuler zdrznil in kako zbegano je pogledal okoli sebe! Ni mogel več vzdržati. Vstal jc in odšel. Naslednjega dne je Fuler dal sporočiti, da je v Mehiki kupil rudnik in da hoče zaradi tega čimprej razprodati vse, kar ima tukaj, in se odselili tja, da bi osebno nadzoroval dela. Dobro je zaigral svojo vlogo. Rekel je, da bi vse prodal za štirideset tisoč dolarjev — četrtino v gotovini, ostalo pa v vrednostnih papirjih — vendar, da je pripravljen popustiti pri ceni, ker denar nujno potrebuje; čimprej bi ga rad vložil v svoj novi rudnik. Tako jc vso svojo imovino tukaj prodal za trideset tisoč dolarjev. Pomisli, kaj je potem napravil! Zahteval je, naj mu vso vsoto izplačajo v severnoameriških dolarjih. Dejal je, da je tisti človek, od katerega je kupil rudnik, nekakšen čudak iz Nove Anglije, ki ima rajši dolarje, kakor pa zlato ali menice. Vsem se je zdelo to nekam čudno, ker bi lahko dobil na mcnico, ki bi sc glasila na kakšno banko v New Yorku, brez kakršnih koli težav enake dolarje. Ljudje so se čudili tej nenavadni zahtevi, vendar so na to pozabili že naslednjega dne. V Dcn-verju ni teme, ki bi o njej govorili dlje kakor en dan. Ves čas sem mu bil za petami. Ko je prodal rudnik in prejel zanj denar — bilo jc 11. aprila — ga nisem več izpustil iz oči. Tc noči — ne, to jc bilo že 12. aprila, ker jc minila polnoč — sem mu sledil do njegove sobe, ki jc imela vhod iz istega hodnika kakor moja, samo štiri sobe dlje jc bil. Ko se jc vrnil v svojo sobo, se je v njej preoblekel. Nadel si jc blatno delavsko obleko, si z nečim namazal obraz, v mraku odprl na špranjo svoje sobe in sedel na majhen kovček. Nekako sem slutil, da bi se rad v tem času neopazno izmuznil iz Denverja. Pol ure kasneje je šla mimo moje sobe starka s kovčkom v roki. V nos me je zbodel tisti znani duh. Pograbil sem svoj kovček in šel za njo. Tista starka je bil Fuler. Iz hotela je odšel skozi zadnja vrata. Na vogalu je zavil v pusto in mračno ulico. Bilo je temno kot v rogu in dež je rosil. V tej ulici je minil tri vogale, nato pa sedel v kočijo, ki ga je po dogovoru že čakala. Zavihtel sem se na zadnji del kočije, na tisti del, ki jc namenjen za prtljago. Konji so prhnili in odpeketali smo iz mesta. Vozili smo se kakih petnajst kilometrov, potem pa se je kočija ustavila na neki železniški postaji. Fuler je izstopil in poslal kočijo nazaj. Odšel je pod napušč postaje in sedel na nekakšen voziček, do katerega je komaj še segala svetloba. Odšel sem v čakalnico in nisem odmaknil oči od blagajne. Fuler si ni kupil karte. Tudi jaz si jc nisem. Kmalu jc prišel vlak. Fuler je vstopil, tudi jaz sem vstopil v isti vagon, samo da pri drugih vratih. Sedel sem na sedež za njim. Kondukterju jc povedal, kam potuje in plačal karto. Medtem ko mu je kondukter vračal drobiž, sem si prebral mesto. Sedel sem nekaj sedežev nazaj in ko je prišel kondukter do mene, sem tudi jaz kupil karto do istega kraja kakor on. Bilo je mesto, ki jc bilo kritih sto petdeset kilometrov od tod proti zahodu. Cel teden dni me je vlekel na vsemogoče strani. Zdaj je potoval na desno, zdaj na levo, vendar se je v glavnem držal smeri proti zahodu. Po prvem dnevu se ni več maskiral v starko, marveč sc je preoblekel v delavsko obleko, kakor tudi jaz, in nosil bujne umetne zalizke. Moram reči, da sc jc znal imenitno maslcirati in je igral svojo vlogo s pravo lahkoto, saj je bil nekdaj delavec, in tako ga nc bi mogel prepoznati niti najboljši prijatelj. Naposled se jc ustavil tukaj, v tem odljudnem in od vsakogar pozabljenem planinskem taborišču v Montani. Postavil si je leseno kolibo in sc vsak dan odpravlja na iskanje rude. Po cele dneve ostaja zunaj in sc izogiba kakršne, koli družbe. Stanujem v bedni rudarski baraki: leseni pogradi, slaba hrana, umazanija — človeku sc kar lasje vzdi-gujejo. 2e štiri tedne sem tukaj, vendar sem ga videl lc enkrat sam-lirat. Vsako noč sem mu za petami in skrbno pazim, da bi sc mi ne izmuznil. Brž ko se je naselil, sem jo mahnil v mesto, ki je dobrih osemdeset kilometrov od tukaj. V hotel v Denver sem poslal telegram, naj mi varujejo prtljago, dokler jim ne sporočim, kam naj mi jo pošljejo. Tukaj mi ni potrebno nič drugega kot dvoje srajc, čevlji in obleka. To pa sem prinesel s seboj. Srebrna soteska, 12. junija Zdi se mi, da novica o tistem, kar se je bilo zgodilo v Den ver ju, sploh ni prišla do semkaj. Seznanil sem se z večino ljudi, ki žive v tem taboru, vendar ni nihče omenil, vsaj pred menoj ne, da bi kdaj slišal o takšnem zločinu, Fuler sc zaradi tega najbrž čuti varnega. Bržkone se mu dozdeva, da je prišel na varno mesto. Tri kilometre od tukaj je na skrivnem mestu v planinah odkril rudišče. Bržkone je bogato, zakaj Fuler dela zelo marljivo. Ah, kako se je ta človek spremenil! Nikdar se ne smeje, vedno je sam in z nikomer se ne druži. — On, ki .ie še pred dvema mesecema tako ljubil družbo in ki jc bil tak veseljak. V zadnjem času sem ga nekajkrat mimogrede videl — sključil se je, vleče se kot starec in sploh ga jc žalostno pogledati. Tukaj je spremenil svoje ime. Sedaj se piše David Wilson. Prepričan sem, da bo ostal tukaj vse dotlej, dokler ga spet ne dregnemo. Ker ti tako zahtevaš, ga bom pognal tudi iz te nesrečne samote, vendar se mi zdi, da bolj nesrečen, kakor je, ne more biti. Vračam se v Denver, da se spet malce naužijem udobnega življenja in da sc najem hrane, ki jo je moč jesti, da se naspim v pravi postelji in da se pošteno okopam. Potem bom prinesel semkaj svojo prtljago in sporočil svojemu ubogemu očetu Wilsonu, naj pobere šila in kopita. Denver, 19. junija Tukaj jc vsem žal, da je tako iznenada odšel. Vsi upajo, da mn gre v Mehiki dobro in tega nc govore le z usti, marveč tudi š srcem. Veš, vedno je mogoče uganiti, kdaj govori kdo iskreno in kdaj kar tako, zaradi lepšega. Priznam, da sem se tukaj zadržal že predolgo, vendar bi me najbrž ne obsojala, ko bi bila na mojem mestu Vem' kaj mi boš rekla in. povsem prav imaš: ko bi bil jaz na tvojem mestu in da bi jaz nosil \ srcu tiste grozovite spomine... Jutri zvečer bom skočil na večerni vlak in se vrnil v tisto prekleto sotesko.