Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva V»« »p se, ¥ očem, t .-.slane knjige itd. Je pošiljati »»mo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. poSiHfltve le pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta ... . 2*50 „ oosamezne Številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostoipne petit-vrste, če se tiska, enkrat . . 14 h dvakrat . . 12 „ >» >» n trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb ie plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Življenjsko vprašanje Slovencev: Srednje šole v Trsta. Trst, 25. nov. 1912. V četrtek, 21. t. m. je zborovalo tržaško učiteljsko društvo v znamenju zahtev učiteljstva glede ureditve slovenskega srednješolskega vprašanja v Trstu. Zborovanje se je vršilo v novi Ciril Metodovi šoli pri Sv. Jakobu v Trstu in je bilo jako mnogobrojno obiskano. Med navzočimi sta bila tudi c. kr. okr. šolski nadzornik g. Nekermann in g. dr. VVilian. Učiteljsko društvo za srednje šole. O vprašanju slovenskih srednjih šol v Trstu je referiral dr. J. Mrhar: Ni prvič, da se zbirajo člani in razpravlja Učiteljsko društvo o našem šolskem vprašanju. Saj se je Učiteljsko društvo bavilo in se še temeljito bavi s proučevanjem vseh strok šolstva v Trstu in okolici. Učiteljsko društvo je dialo tudi iniciativo za veliki manifestacijski shod, ki se je vršil 2. julija 1911 v »Narodnem domu«, in ono je pripravilo najpodrobnejši in vsestranski material o stanju tržaškega šolstva za. ta siiod. Na tem velikem in pomembnem shodu sta tedaj poročala ravnatelj Ulča-kar in dr. Rybar. Prvi je imel referat o tržaškem šolstvu s strokovnega stališča, drugi pa s politiškega. Prvič je tudi bilo na tem; shodu, dia se je v jasnih točkah napram vladi in javnosti fiksiral šolski program tržaških Slovencev, ki slove sledeče: Uverjeni, da je pravična ureditev šolstva v Avstriji mogoča le na podlagi načela narodne avtonomije, poživljajo (Slovani!) vlado in zakonodajne korpo-raciie, da prepuste potom državnega zakona ustanavljanje, vzdrževanje in vodstvo vseh šol posameznim narodom, oz. narodnim svetom, izvoljenim; za vsako narodnost na podlagi enake in splošne volilne pravice z uporabo proporonega zistema. Dokler pa do takega zakona ne pride, zahtevajmo: 1. da se uvede na vseh c. kr. ljudskih in meščanskih šolah v Trstu slovenščina kot obvezen predmet za slovenske otroke, ker je naravna posledica odredb, po katerih je postala slovenščina obvezen predmet za Slovence na c. kr. realki in gimnaziji; 2. da se nemudoma podržavijo in primerno izpopolnijo vse tržaške ljudske šole, ki jih doslej vzdržuje slovenska šolska družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani; 3. da se ustanovi popolna realna gimnazija s slovenskim učnim jezikom, oziroma da se uvedejo slovenske vzporednice realnogimnazijskega značaja na c. kr. drž. gimnaziji v Trstu; 4. da se potem izpremeni c. kr. pripravnica za srednje šole v Trstu in na Proseku v slovensko ljudsko, oziroma meščansko šolo, ker z izpolnitvijo zahteve pod točko 3. odpade vsak predpogoj za njen obstanek; 5. da se podržavi, oziroma izdatno podpre po državi obstoječa zasebna Slovenska trgovska šola v Trstu; 6. da se ustanovi v smislu v državnem zboru že sprejete resolucije, stavljene po poslancu dr. O. Rybaru, slovenska obrtna šola v Trstu; 7. da se z ozirom na prenapolnjenost posameznih okoličanskih šol in na oddaljenost mnogih krajev v okolici od šolskih poslopij ustanove nove slovenske okoličanske ljudske šole, zlasti v Sv. M. M. spodnji, Rocolu, Kjadinu, Škorklji m za Grapado in Padriče; 8. da se ustanovita vsaj dve meščanski šoli, v Skednju in Rojanu; 9. da predloži vlada v prihodnjem zasedanju deželnega zbora tržaškega načrt deželnega šolskega zakona z ločenimi šolskimi sveti za Slovence in za Lahe. C. kr. vlada in pretirane zahteve! Trdili so in še hočejo trditi po vsej sili, da so te naše zahteve pretirane in previsoke. Toda Učiteljsko društvo je temeljito proučilo ves položaj, preden je postavilo ta program in se je postavilo tudi pri določitvi tega programa na najrealnejše, naj-pravičnejše in najskromnejše stališče, kar smejo in so upravičeni Slovenci zahtevati v Trstu. Naše zahteve niso previsoke, mi ne zahtevamo nikdar preveč, zakaj Učiteljsko društvo je dobro poučeno o naklonjenosti vlade in oblasti do nas Slovencev. Tudi med samimi Slovenci, ki smatrajo naše zahteve zaradi tega za pretirane, ker nam jih vlada in šolske oblasti ne bodo hoteli izpolniti, vlada napačno mnenje: »Zahtevati moramo odločno, mnogo zahtevati, da vsaj malo dosežemo!« Program naš ni točka dneva in samo sedanjosti, temveč je preračunjen na več, morda deset let. A tega programa se držimo! Pojdimo za uresničenjem' njega po stopnjah, da nam tudi oblasti koncedirajo točko za točko. Realizacija prve točke našega programa. Letos smo doživeli, da je vlada vendar prišla do realizacije prve točke našega šolskega programa. Na državnih šolah je prišlo namreč do odloka, s katerim so obvezni otroci nenemške narodnosti biti poučevani in obiskovati tudi pouk v materinščini. Vendar zadeva še ni popolnoma realizirana in definitivno rešena. Premagati bo ovire od nasprotniške strani, ki ji ni zaupati, niti kadar se kaže popustljivo ali celo izrečno pripoznava naše zahteve. Vlada je namreč dala sedaj besedo o tem vprašanju še nemškemu učiteljstvu. In to učiteljstvo je sicer diplomatsko pri-pozmalo našo upravičenost in ravnoprav-nost, a je že našlo pretvezo, da se je izrazilo v nasprotnem smislu. Zato bomo pozvali vodstvo Slovencev v Trstu, da pazi in prepreči to mahi-nacijo! Danes se imamo pa v prvi vrsti pečati s tretjo točko našega šolskega programa. Obili statistični materijal o ljudskem šolstvu iz Kleinmayerjeve brošure »Slovansko šolstvo v Trstu« nam govori jasno o razmerah našega ljudskega šolstva. Toda danes hočemo na isti način posvetiti v naše srednješolske razmere. Naklonjenost naše vlade glede slovenskih srednješolskih zahtev je sicer vi besedah precej velika, zakaj vlada nam na vso moč pripoznava upravičenost slovenskih paralelk na naših srednjih šolah, a le — da nam jih ne! Se bolj temeljito nam pa kaže naklonjenost vlade za slovensko šolstvo na Primorskem z državnim proračunom. »Piccolo« o tem. S tem vprašanjem! se bavi tudi »Piccolo« z dne 17. novembra t. 1. na 4. str. Tam se »Piccolo« namreč jezi in tarna, da vlada premalo skrbi za italijansko šolstvo v Primorju. Podatki glede državnih izdatkov so v »P.« seveda opremljeni in prikrojeni italijanskemu duhu, a iz njih se tudi lahko razvidi, da srkbi vlada v prvi vrsti za nemško šolstvo na Primorskem, potem še v obilni meri za italijansko šolstvo, in kako bore malo je vlada v proračunu za prihodnje leto odkazala slovenskemu in hrvaškemu šolstvu na Primorskem, ki je v večini v tej deželi. Državni proračun za leto 1913 govori jasno o naklonjenosti do posameznih narodov na Primorskem. Proračun c. kr. avstrijskega naučne-ga ministrstva za 1. 1913 nam kaže jasno mero vlade med Nemci, Italijani, Slovenci in Hrvati na Primorskem, in najsi potem že pogledamo proračunske postavke za visoke, srednje šole (gimnazije in realke), učiteljišča, liceje, trgovske akademije, pripravnice ali ljudske šole. Glede vseučilišča so Slovenci in Hrvati popolnoma prezrti; Italijani imajo vi tej postavki za juridično fakulteto izkazanih 130.000 K izredne podpore; za Nemce bi bilo pa naravnost perfidno, če bi tudi LISTEK. Iz umetniškega sveta. »Katka Poljakova«. Tovariš E. Gangl je napisal novo gledališko delo. ki se imenuje »Katka Po-ljakova«, drama v treh dejanjih. Snov tej drami je zajeta iz sodobnega socialnega življenja. — Kakor čujemo, uprizori najprej to delo dlne 14. grudna t. I. »Dramatično društvo« v Idriji. Nova oprema »Zvončka«. Tovariš Ivan Erbežnik, učitelj na Bledu, je že dovršil nove okraske in vi-njete za »Zvonček«, ki se bo z njimi odel s prvo številko prihodnjega letnika. Vse risbe so krasno, umetniško izvršene in bodo »Zvončku« v posebno lepoto, mladini pa res v veliko veselje. Slovensko deželno gledališče. Traviata. Opera v štirih dejanjih. Libretto spisal F. Piave, uglasbil G. Verdi. Vsebina: I. dejanje: V salonu pariške kurtizane I Vjolete Valery je zbrana velika družba ■ v. veselem razpoloženju. Med, gosti je tudi « njen oboževalec Alfred Germont, ki ji odkrije svojo vročo ljubezen. Dosedaj ni bila vajena takih besed, zaljubi se v Alfreda in sklene opustiti svoje razuzdano življenje. — II. dejanje: Na deželi v bližini Pariza uživata Alfred in Violeta brezmejno ljubezensko srečo. Niti na vsakdanje skrbi ne mislita dosti, in nekoč mora Alfred v mesto, da proda dragocenosti in z denarjem poplača dolgove. Njegov oče obišče medtem Violeto in jo za božjovoljo prosi, naj pozabi Alfreda, ker bi njuna zveza uničila srečo njegove zaročene sestre. Violeta ugodi starčevi prošnji in zapusti Alfreda pod pretvezo, da si želi nekdanjega razkošnega življenja. Alfredi se vrne iz mesta in nima časa o vsem premišljati, ker ga oče premoti in v toplih besedah spominja doma. Šele ko zve, da obišče Violeta slavnost v zloglasni hiši demimondke Flore, mu je jasno, zakaj ga je ljubica tako nenadoma zapustila. — III. dejanje: Na zabavi pri Flori zapazi Violeta Alfreda pri igralni mizi. Prezira jo. Tega ona ne prenese: pove mu, da ga je zapustila, ker je to zahteval nekdo, ki je bil opravičen. Alfred jo v jezi razžali, zato ga njen častilec baron Duphal pokliče na dvoboj. — IV. dejanje: V svoji spalnici na bolniški postelji leži Violeta. Zaradi Alrredovega nastopa in njegovih očitanj se je preveč razburila ter začela I hirati. Zdravniik prizna služkinji Anini, | da so Violetine ure štete. Germont uvidi, I da Violeta hira le iz prevelikega hrepenenja po Alfredu, zato mu dovoli, da jo poroči. Toda prepozno. Violetino srce je izkrvavelo, in ona umre v Alfredovemu objemu. — Vsebina opere je posneta po še dandanes mnogo čitanem romanu A. Dumasa »Dama s kamelijami«. Moderna snov je to, ki obsega malo dejanja ob razvijanju skozinskoz modernega problema in slikanju duševnih bojev. Par oseb, skoro nič zbora, dramski dialog nadomestujejo večja mesta s parlando-petjem. Vsekakor se glasba Traviate razlikuje od one prejšnjih Verdijevih oper. Očara po svojih ljubkih melodijah. Kdor se mnogo peča z glasbo, jo enkrat radi posluša, pozneje se pa kmalu naveliča onih večnih mta, mtata, mtatatata. Ni raznoličnosti in kontrastov. Traviata macstra Verdija bo pa kljub temu romala po svetovnih odrih in doživela še mnogo uprizoritev, ko bodo novejša mnogo boljša operna dela počivala v gleda-liščnih arhivih. Naslovno vlogo je kreirala Richter-jeva. Njen zvonki glas mi je od predstave do predstave simpatičnejši. Podala je Violeto premišljeno, z globokim čuvstvova-njem in situaciji primerno igro. Ganljivo je pela X zadnji sceni četrtega dejanja, v. prvem dejanju pa dokazala, da bo sčasomi izvrstna koloraturka. Presrčne ovacije, ki jih je publika prirejala, so ji dokaz, da je v Ljubljani priljubljena! — Nasprotno je s tenoristom Vondro. Igra dobro, poje slabo. Nima obsežnega organa, vendar je na nekaterih mestih vsaj deloma zadovoljil. Sicer pa Boga zahvalimo, da sploh imamo tenorista! Ko so že vsa druga gledališča imela svoje osobje angjažirano, smo še dvomili o nadaljnem obstoju slov. gledališča! Boljših moči ni bilo dobiti. — Fejfar je lepo pel v vlogi Alfredovega očeta Germonta, da je zlasti ugajala njegova arija koncem drugega dejanja: »Ali te ne miče kraj, kjer prebil si mlade dni?«, Fantova, Peršlova, Križaj, Bukšek, Pov-he in Kovač so v svojih neznatnih vlogah storili, kar je bilo v njihovih močeh. — Orkester je rešil svojo nalogo po-voljno. Kapelnik Hrazdira se je potrudil za skrbno naštudiranje in dostojno izvedbo opere. Fejfarjeva režija točna, in-scenacija okusna. Gledališče polno. —ec. Slovenske narodne pesmi s Koroškega nabral in čveteroglasno za moški zbor postav» Oskar De v. Založil L. Schwentner. Cena K 2.—. Nova, pravkar izšla zbirka narodnih pesini. o kateri o priliki več. na Primorskem — kjer jih sploh ni — zahtevali svoje visoke šole. V isti postavki imajo potem tudi Italijani za trgovsko šolo Revoltello izkazanih kot podporo še 15.000 K, torej v tej postavki Itilijani, ki so v deželi v manjšini, 145.000 K; Slovenci in Hrvati, ki so v ogromni večini — nič! Prezreti pa ne smemo dejstva, da celo Nemci, ki so na Primorskem le priseljenci, zahtevajo v slučaju, da pride laška univerza v Trst, tudi nemške stolice tu, dasi imajo v Gradcu vseučilišče in tehniko. Še bolj krivična je za nas postavka glede srednjih šol. Tu namreč tembolj občutimo krivico, ker vlada protežira v tej deželi namesto slovenskega — nemško šolstvo. Na Primorskem, kjer se o Nemcih in nemškem narodu sploh govoriti ne da, izda vlada za nemške šole — ki so pa zidane in obstoje le zaradi pohajanja slovenskih otrok vanje — letno 741.626 K rednih izdatkov. In če primerjamo to postavko z italijansko vsoto, tedaj vidimo, da je krivica še večja: Italijani, ki jih je tu več od Nemcev, dobe manj podpore, in sicer le 501.000 K. Nemci dobe za: gimnazijo v Gorici 190.460 K, za gimnazijo v Trstu 179.228 K, za realko v Trstu 123,000 K, za realko v Gorici 73.000 K, za gimnazijo v Pulju 85.000 K, za realko v Pulju 89.464 K, torej skupaj 741.626 K. Pri primerjanju teh številk pa ne smemo pozabiti, da nemške posesti v teh mestih sploh ni! Poleg tega ne smemo pozabiti, da Sprejemajo Nemci tudi1 za novi zasebni licej izredne podpore 10.000 K, ki narašča baje celo na 40.000 K, in da je vlada kupila za nemško-nacijonalne politiške namene lansko leto tudi poslopje šol. sester v ulici Besenghi za ogromen denar 1 milijon kron. Italijanov je več kot Nemcev na Primorskem, a njih postavka tu znaša le 501.000 K, in sicer: za podržavljenje obč. realke v Trstu 150.000 K, za gimnazijo V Kopru 68.845 K, za realno gimnazijo v Pulju 60.703 K, za licej v Pulju (izr. podp.) 4000 K, za trgovsko in nautično šolo v Trstu in Mali Lušinj 217.452 K, skupaj za Italijane 501.000 K. Hrvatom, ki po številu lahko konkurirajo z Italijani in Nemci v tej deželi, je v tej postavki izkazano za gimnazijo v Pazinu 73.436 K. Slovenci, ki so v večini na Primorskem, nimajo tudi v tej postavki — nič! Pa bodimo do pičice pravični in natančni ter upoštevajmo še vzporednice na gimnaziji v Gorici ter recimo, da od 190 tisoč 460 K odpade 60.000 K na slovenske in laške razrede. Če odštejemo teh 60.000 K, ki so postavljene za Slovence in Italijane, tedaj ostane Nemcem še vedno 681.626 K. Od 60.000 K + 6000 K odpade na Lahe 30.000 K + 3000 K, tako da imajo Lahi potem od vlade izdatkov za srednje šole skupaj 534.000 K. Za vse Primorske Slovence ni direktno v proračunu — nič; le če se vzame izdatek izven postavke ali iz postavke same, tedaj bi prišlo na vse primorske Slovence za srednje šole 33.000 K. Ta vsota je z izdatki za Nemce in Italijane ravno proporčno v diametralnem razmerju s številom prebivalstva in s potrebami. * Glede učiteljišč je proračun sledeči: Izdatek za žensko učiteljišče v Gorici se lahko prišteva za vse tri narodnosti (slov., ital. in nemško) na enake dele in znaša 203.657 K. Lahi dobe poleg tega še za učiteljišče v Kopru 56.938 K, in v Gradiški 47.727 K, torej še posebe 104.665 K. Slovenci dobe v tej postavki še za moško učiteljišče v Gorici 79.283 K, za pripravnico v Tomaju 3625 K, torej skupaj 82.908 K. Če primerjamo, dobe manj od Italijanov. Hrvati dobe za učiteljišče v Kastvu 53.320 K. Torej tudi v tej postavki proporčno vlada ni pravična do Slovencev! * Najkrivičnejša je pa postavka glede ljudskega šolstva! Tu skrbi vlada le za Nemce in indi-rektno prisiljuje Slovence in otroke slovenskih stršev v nemške šole; zakaj nemške šole se vzdržujejo in širijo le na pod-Tagi otrok slovenske narodnosti. Nemci dobe za ljudske šole: Piazza Lipsia (moško) 149.033 K, Piazza Lipsia (žensko) 146.551 K, Fontana 159.042 K, Pulj 31.233 K, Mornarska šola v Pulju 7200 K, za razne remuneracije na Goriškem in v Istri 14.000 K, skupaj 507.059 K. Najznačilnejša je tu postavka 14.000 K, ki je očividno postavljena za podpira- nje šulvereinskega šolstva na Primorskem. Za Italijanske šole ne da vlada v tej kategoriji nič. Za slovenske ljudske šole — en otroški vrtec v Gorici za celo Primorsko — 1500 K. Za hrvaško ljudsko šolstvo — nič! Primerjajmo zopet te postavke državnega proračuna in reči moramo: Država protežira na Primorskem Nemce in očitno namenoma prezira Jugoslovane! * Poleg tega je pod klavzulo »za razvoj ljudskega šolstva« še postavka 150.000 K. Kam gre ta denar, ni povedano! Za slovenske šole gotovo ne, ker vsi podržavljeni učitelji na družbini šoli so všteti v proračunu k nemški šoli na Lipskem trgu. (Medklic: Morda gre ta denar za avstrijske šole v Carigradu, Solunu in Albaniji!) Po bodimo do pičice pravični in odštejmo še znesek 45.000 K (za slov. drž. učitelje na C. M. šoli) od nemške postavke, vendar ostane še za nemške ljudske šole na Primorskem postavka 462.059 K. Od postavke 150.000 K trecimb, da gre res nekaj za hrvaške šole v Istri, gotovo pa gre tudi od tega zneska večina, recimo 100.000 K, še za razne nemške šulfereinske šole v Trstu, Škednju, Opatiji itd. Država izda za šolstvo» na Primorskem za: Nemce 1,150.000 K Lahe 780.000 K Hrvate 180.000 K Slovence 170.000 K Krivico države in vlade torej spoznamo v tem, da izda za Slovence in Hrvate država manj kot tretjino tega, kar izda za Nemce, več kot polovico manj kot za Lahe in le šesti del skupnega izdatka od tega, kar izda za nemško in italijansko šolstvo. Krivico države in vlade pa spoznamo še jasneje, če primerjamo uradno statistiko ljudskega štetja in vidimo, da je 6000 otrok slovenske narodnosti samo v Trstu postavljeno na cesto, medtem ko za nemško šolstvo v tej deželi vlada izdaja milijone._(Dalje.) Zveza slov. učit. v Avstriji. Brzojavno poročilo. Dunaj, 26. novembra. Danes je imel glavni odbor Zveze slovanskega učitelj-stva v Avstriji tukaj sejo. V razpravi so bila najaktualnejša šolska in učiteljska vprašanja. Posebno so bili predmet razpravam: 1. izprememba § 55. drž. šol. zakona; 2. sanacija deželnih financ; 3. češke šole na Dunaju; 4. poklicanje učiteljev v višje šolske urade; 5. višja izobrazba učiteljstva; 6. znižanje železniških voznih cen za učiteljstvo. V Zvezo se sprejme Vil-na, organizacija ukrajinskega učiteljstva v Bukovini, tako da šteje Zveza sedaj 13 deželnih organizacij. — Posebna debata se je razvila o skrajno mučnem in neznosnem položaju naprednega učiteljstva na Kranjskem. Predsedstvo Zveze izda o tem posebno spomenico. Prihodnja skupščina Zveze se vrši meseca avgusta 1. 1913. v Ljubljani o priliki 25 letnice Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev in ob III. slovenskem vse-sokolskem zletu._ Pevski zbor učit. Zaveze. Dne 19. novembra popoldne so se sešli mnogi glasbeniki in pevci v prostorih »Učit tiskarne« v Ljubljani da zasnujejo veleidealno pevsko združenje pod okriljem naše Zaveze. Interesantna in uvaževanja vredna navodila pa je poslalo na ta sestanek tudi nekaj priznanih naših skladateljev in učiteljev pevcev. Po poročilu Zavezinega tajnika se je vnela med prisotnimi živa debata o za-snutku stalnega učiteljskega pevskega zbora. Podrobnosti, ki so za vse naše učiteljstvo jako važne, prinesemo natančneje v prihodnji številki. Z ozirom na slabo finančno stanje in na skrajno neugodno sedanje stališče naprednega učiteljstva se sklene, da se ustanovi pod okriljem Zaveze — po vzorcu moravskih učiteljev — za sedaj samo stalni moški pevski zbor. v katerega se vabijo vsi napredni učitelji in srednješolski profesorji. Ta samostojni pevski zbor oskrbi lastna pravila z določenim poslovnim redom in posebni pevski sklad. Misel, ki je obrazložena v »Oklicu«, da se namreč pritegne vse v Zavezi stoječe učiteljstvo v svrho redne in sistematično urejene nadaljne izobrazbe na pevskem polju, se prejkoslej obdrži v evidenci. V pripravljalni odbor so bili voljeni: soglasno naslednji: Hinko Druzovič in Rajko Vrečar (za Štajersko); Krnil Adamič, Karel Mahkota in Gustav Waschte (za Primorsko); prof. dr. Pavel Kozina in prof. Ivan Masten (kot zastopnika srednješolskih profesorjev); Rudolf Dostal, Ludovik Drmelj, Engelbert Gangl, Karel Humek, Ferdo Ju-vanec, Janko Levstik, Janko Likar, Fran Marolt, Alojzij Novak, Josip Pavčič, Andrej Rape, Anton Razinger, Vilibald Rus, Vendelin Sadar in Janko Žirovnik (za Kranjsko in Ljubljano). Z vzklikom so bili izvoljeni v pripravljalni odbor: predsednik Janko Žirovnik, njega namestnik Anton Razinger, tajnik Vilibald Rus in blagajnik Vendelin Sadar. Prva seja tega odbora ki postavi vso zadevo na stalna tla, se vrši na praznik, dne 8. decembra 1912, ob 3. uri popoldne v prostorih »Učit. tiskarne«. Iz naše organizacije. Skupne zadeve: Iz vodstva Zaveze. S III. vodstvene seje upravne dobe 1912/13 (10. novembra 1912). 1. Korektor »Učit. Tov.« večkrat ni dobil v pregled posameznih številk, kar je bilo vzrok, da je časih v stanovskem glasilu kar mrgolelo napak. Vsa zadeva se je uredila. 2. Občni zbor društva »Korotan« v Celovcu je pozdravila Zaveza pismenim potom. 3. Resolucija glede stalnega name-ščenja okrajnih šolskih nadzornikov, sprejeta na zadnji naši skupščini, se je odposlala na Dunaj c. kr. ministrstvu za uk in bogočastje. 4. »Ljubljansko učiteljsko društvo« je prijavilo v pomnoženi pripravljalni odbor za 251etnico Zaveze 3 članice in 11 članov. 5. Vodstvo Zaveze ukrene dogovorno s predsedstvom »Učit. tiskarne«, da se izvršuje odpošiljanje »Učit. Tov.« redno vsak petek ob določeni uri. 6. Razprodajo mladinskih spisov, ki jih je založila Zaveza, vzame v nadaljno oskrbo Zaveza sama. 7. Zavezina knjižnica, ki je spravljena v steklenih omarah v načelstveni sobi »Učit. tiskarne«, se uredi. Napravi se natančen katalog vseh knjig. 8. Stare letnike »Učiteljskega Tovariša« uredi njega upravnik. Isti napravi vsak teden sproti tudi zaznamek preostalih novih številk stanovskega glasila. 9. Nekatera učila »Šolskega muzeja« so se prodala »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Zaveza je dobila zanje 10 kron. 10. »Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji« je poslala vsem članicam besedilo ogorčenega protesta zoper nemško nasilje napram češkim šolam na Dunaju. 11. Na sestanek glede ustanovitve »Pevskega zbora Zaveze« so se vabile učiteljske deželne Zveze in nekateri glasbeniki iz učiteljskih vrst. 12. Došla je zahvala pevskega društva »Hajdrih« za soudeležbo pri slav-nosti 251etnice društvenega obstoja. 13. Državnega poslanca dr. Vlad. Ravniharja se ie obvestilo s primernimi podatki zastran neke interpelacije pri na-učnem ministrstvu. Učiteljsko društvo za brežiški in sev-niški okraj je zborovalo dne 17. novembra 1912 v šoli na Vidmu. Navzočih je bilo s predsednikom vred 28 članov in članic ter gosti iz Celja, Krškega, Artič in Vidma. Vzeli so se na znanje dopisi — došli društvu od zadnjega zborovanja, in poročili o Zvezinem in Lehrerbundovem zborovanju. Glavna točka tega zborovanja je bilo predavanje predsednika tov. Knapiča: »Spomini ob društveni štiridesetletnici«. Bila je to natančna slika o delovanju in razvoju našega društva od njegovega poeetka do današnje dobe. Veliko delo je zahtevalo mnogo skrbljivosti in požrtvovalnega napora. Poslušalci so poslušali predavanje z največjim zanimanjem. Po zborovanju se je sestalo učiteljstvo pri Podjeau, da natihem proslavi ta dan. Zakaj hrupne slavnosti v našem položaju niso umestne. Počastili so nas krški tovariši in tovarišice s svojim pose tom. Štajersko. Učiteljsko društvo za ormoški okraj zboruje v četrtek, dne 4. decembra 1912, ob 10. uri predpoldne v ormoški okoliški šoli po nastopnem vzporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Poročilo delegatov v Zavezini skupščini v Celju. 4. Eventualno predavanje. — Cenjeni tovariši in tovarišice^se pozivajo, da se pripravijo za kratko aktualno predavanje. Podovatelja bomo potem, pri zborovanju izmed pripravljenih izvolili. 5. Pobiranje članarine za Slov. Šolsko Matico. — Kdor ne pride k zborova- nju. naj članarino pošlje poverjeniku do 4. decembra, ker je najskrajnejši čas. 6. Slučajnosti. Odbor. Goriiiegrajsko učiteljsko društvo ima svoje glavno zborovanje dne 8. decembra 1912 v Bočni ob 10. uri dop. po sledečem vzporedu: 1. Nagovor predsednikov. 2. Dopisi. 3. Predavanje. 4. Poročilo tajnice. 5. Poročilo blagajnika, s katerim se naj poravnajo takrat tisti, ki še poprej tega niso storili. 6. Volitev predsednika in odbora. 7. Slučajnosti. Glede kosila se je javiti tov. naduči-telju v Bočni. K polnoštevini udeležbi vabi najvjludneje odbor. Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje dne^8. decembra 1912, ob 2. uri popoldan v Šmarji po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Bitka na Kosovem (v zgodovini in poeziji), predava g. dr. Ilešič iz Ljubljane. 4. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi Tomo Kurbus. t. č. predsednik. Slovensko učiteljsko društvo za mariborsko okolico je zborovalo dne 7. nov. 1912 v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Mariboru. Navzočih je bilo 42 rednih članov. Kot gostje so zborovanju prisostvovali tov. Planer, Gomzi, Lešnik, Mejovšek, Čuček in Wudler ml. Kot novega člana smo z velikim veseljem sprejeli tov. Jože Žemljica, učitelja v Selnici ob Dravi. Po predsednikovem pozdravu smo rešili dnevni red, ki je imel med drugim sledeče zanimive točke: Dopis Selbsthilfe zaradi obilnejšega pristopi k njej. Tovariš Matija Lichtenwall-ner nam razjasni pogoje pri društvu, ki so jako ugodni, posebno za mlado učiteljstvo. O skupščini v Ptuju dne 29. junija 1912 nam je poročal tov. predsednik v tej v Celiu v avgustu pa tov. Vodenik in Pučelik, ki sta ses kupščine udeležila kot delegata. Nato nam poroča tov. predsednik o zadnjih odborovih sejah »Lehrer-bunda« in »Zveze«, o svojem delu pri teh sejah ter o sedanjem že boljšem soglasju med obema društvoma. Prihodnje zborovanje bo glavno zborovanje v mesecu januarju 1913. K. Ptujsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 5. decembra, ob polu 11. uri predpoldne y okoliški šoli v Ptuju po sledečem vzporedu: 1. Zadnji zapisnik. 2. Iz vseli kotov našega okraja. 3. Iz zborovanja »Zaveze«. V. Kajnih, A. Selinšek. 4. Iz naše organizacije: a) Naše gmotno stanje. b) Sankcija zakona o regulaciji učiteljskih plač v Dalmaciji in na Koroškem, 5. O kletarstvu. 6. Predlogi in nasveti. Odbor ima svojo sejo ob 10. ari v okoliški šoli. Po društvenem zborovanju skupen obed. Ob 2. uri popoldne praktičen pouk o kletarstvu v kleteh največjega posestnika vinogradov na Štajerskem in Ogrskem, cros.p Konrada Fiirsta. Tovarišice, tovariši! Pridite! Gosti, dobro došlii! Ivan Klemenčič, t. č. predsednik. Goriško Učiteljsko društvo za goriški okraj zboruje v četrtek, dne 5. decembra 1912, v Gorici, v dvorani »Trgovskega doma« ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Problem »izobraževanje« na dnevnem redu II. kongresa za izobraževanje mladine in miadinoslovje (v Monakovem od 3.—5. oktobra 1912), predava gospod profesor dr. K. Ozvald. 2. Predlogi. Zaradi zanimivega predavanja pričakuje polnoštevilne udeležbe odbor. Književnost in umetnost. Oborova seja »Matice Slovenske« dne 18. novembra 1912. Gradivo za veliki tehniški slovar ie abecedno urejeno tudi že v okviru poedinih črk. — Tisk zemljevida slovenskega ozemlja napreduje; vsi deli so bili v prvi korekturi, nekateri tudi že v drugi in tretji. — Knjige za leto 1912 se dotiskavajo. — Sprejme se drama A. Funtka »Tekma«. — Na podlagi predsednikovega poročila se razpravlja o literarni zapuščini dr. K. Štreklja: za Matico je najvažnejše gradivo »Narodnih pesmi«. »Pravljic in pregovorov«. Za novega urednika »Narodnim pesmim« se imenuje dr Josip Glonar, uradnik vseuči-liške knjižrice v Gradcu. Štrekljevo »Zgodovinsko slovnico slovenskega jezika«, ki je v nekaterih poglavjih (za kakih 25 tiskanih pol) povsem za tisk izdelana, ki ji pa nekatera druga poglavja čisto manjkajo, bo laže in uspešneje izdala »Jugoslovanska akademija« v Zagrebu. — Glede nabave Štrekljeve slovenske knjižnice za Ljubljano je predsedništvo « 0 Zaloga Grubbauerjevih in Siatnar jevih zvezkov ter vseh priprav za trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalfie Šole. car vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26 (nasproti „Zlate kaplje". Cene nizke! Postrežba točna! Matiee stopilo v zvezo z vodstvom tukajšnje ficejske knjižnice in muzeja »Ru-dolfina«; Matica bo rada sopodpirala tozadevno prošnjo, ki bi šla na visoko vlado. — V okviru Matice Hrvatske se izdeluje načrt za veliko ilustrirano delo v Istri, ki bi se mu pozneje pridružila slična dela o Banovini, Sloveniji, Dalmaciji, Bosni. Matica Slovenska je ta načrt izročila v presojo slovenskim strokovnjakom. Knjiga bi morda mogla iziti kot skupna edicija obeh Matic. — Za leto 1912. manjka z oziroin na proračun še 3000 kron udnine. Članov je plačalo dozdaj 2463. Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda je izšel. Prinaša poleg seznama družbenih članov in računskega pregleda tudi nekaj člankov poučn vsebine, posebno zanimiv je pregled CM. Družbe na Koroškem. Koledar vsem toplo priporočamo. Politiški pregled. + Lahi in Avstrija. »Corriere della Sera« izrecno izjavlja, da obstoji največja nevarnost za Italijo v tem, da bi se Avstrija s Srbijo mirnim potom sporazumela. Ker bi utegnilo priti do sporazuma, pravi rečeni list. postaja za Italijo položaj jako resen »assai grave«. — Kakor kaže, hodi naša diplomacija po kostanj v žerjavico za Italijo. Vse simpatije smo izgubili na Balkanu, sedaj pa naša diplomacija dela za italijanska stremljenja. Neki ugleden Lah }e izjavil: Položaj se za nas ugodno obrača. Italija si polagoma pridobiva simpatije Jugoslovanov, gojenju katerih hoče obračati največjo skrb. Kakor hitro bi pa bila Avstrja zapletena v vojno s kako državo, izjavila bi vladna Italija, da se mora ozirati na željo ljudstva, pretrgala bi dosednje obveznosti in storil bi to, na kar se že toliko let pripravlja: osvoboditev bratov pod «tujim« jarmom. * Čehi in Albanija. »Venkov« piše: Čehi zahtevamo naj se nam dovolijo tiste pravice, ik*i jih hočejo dati Nemici iri Madjari Arnavtom. Še manj zahtevamo. Dajte šole Slovakom, vrnite jim za-rubljeno narodno imetje, ne kaznujte in ne zapiratje jih več za to, če slovaško govore. Dajte Čehom vseučilišče na Mo-ravskem, ne zatvarjajte nam šol na Dunaju, ne zasledujte naših ljudi zato, ker svojo narodnost priznavajo, dovolite nam češki uradni in armadni jezik, ne raztrgajte našega kraljestva, ne uničite naših manjšin, ne ponemčujte nas s silo na Mo--ravskem m v Šleziji, uvedite na Dunaju češko službo božjo in ne podirajete čeških nagrobnih spomenikov. Vi, ki nimate niti najmanjšega smisla in čuvst-¡va za kulturne delovne in napredne narode avstro-ogrske države, se upate pred vsem svetom trditi, da vam gre le za kulturne in moralne koristi Albanije. To je narobe svet. vnebovpijoča neodkrito-srčnost in faiizejstvo! * Novi dreadnoughti. »Narodni Listy« poročajo, da se je v avstrijski delegaciji izjavilo, da se vrši bodoče zasedanje delegacij marca 1913. Delegaciji se predloži predlog za kredit 300 milijonov kron za zgradbo štirih novih dreadnoughtov. Srednješolski vestnik. ++ Društvo slovenskih profesorjev vnovič vljudno vabi vse izprašane slovenske prof. kandidate in pa tudi vse one, ki stoje neposredno pred izpitom, še študirajo, oziroma so se letos nanovo posvetili filozofičnemu študiju, naj se javijo odboru z vsemi potrebnimi podatki, ako tega še dosedaj niso storili. Le z natančnim statističnim pregledom more z uspehom zastopati koristi mlajših moči. Rav-notako se more pri eventualnem posredovanju ozirati le na one, ki so se javili. V interesu neprijavljenih mlajših gospodov tovarišev je torej, da naznanijo društvu svoje ime. stroko in stadij izpita, odnosno stadij študii, v katerem se nahajajo; že izprašani pa nenastavljeni datum izpita. ** Reklama za nemško gimnazijo v Gorici. Odkar so ustanovili slovenske in italijanske paralelke na goriški gimnaziji, gre nemški oddelek svojo rakovo pot in le slovensko - italijanski brezbrižnosti se je bilo letos zahvaliti, da ni bilo treba zapreti že ietos prvega razreda nemškega zavoda. Ker m bilo več prostora v starem anilem poslopju in ker so zaradi tega razredi nastanjeni po mnogih privatnih poslopjih v Gorici, kar povzroča stroške in velike sitnosti se je vlada odločila, da zgradi novo moderno poslopje ki bi odgovarjalo vsem zahtevam takega velikega zavoda. Kupila je v ta namen letos prostorno Formentinijevo vilo s krasnim parkom. Z veseljem smo pozdravljali in odobravali ta vladin sklep, s katerim je dokazala, da vendar nismo v Turčiji, kakor so sklepali nekateri. Saj Avstrija rada skrbi za šole, le da so te nemške! Druge prihajajo,, ako postaja kak pribetek od nakupa novih topov, oziroma dreadnoughtov. A mi smo obračali, na Dunaju pa so obrnili. Strmite, kaj je določilo naučrio ministrstvo! »Corriere« piše, da ostaneta slovenski in italijanski oddelek v starem poslopju in da nemškega premeste v novo palačo. Razloček med starinsko bajto in med Formentinijevo palačo, obdano s krasnim parkom, je tako velik, da bodeta marsikak slovenski, oziroma italijanski oče že radi higijeničnih ozirov pošiljala otroke v nemški zavod. Higienične razmere v starem poslopju so namreč pod vsako kritiko. Mi protestiramo proti temu, da bi se s takimi sredstvi delala reklama za nemško gimnazijo! Obrambni vestnik. ++ Preslepi jeni in oteti. Pod tem naslovom je prinesel novi koledar Družbe sv. Mohorja povest za slovensko ljudstvo. Pisatelj dr. J. Pregelj si je izbral za eno glavnih oseb učitelja. A ne predstavlja ga slovenskemu ljudstvu kot učitelja, temveč kot — pohujševalca in zapeljiv-ca. Naj sledi kratka vsebina povesti. Srečni so bili ljudje na Visokem. A njih srečo in enakomerno življenje je prekinila grad-ba nove šole in učiteljev prihod. Učitelj takoj začne vabiti ljudi v krčmo h Mihcu ter jih zapeljuje k pijančevanju in igranju. Začne se družiti s — pobalini. Prireja plese, katerim sledi vedno — pretep. Prej mirni ljudje se začnejo rezati z noži. Otroci se ne zmenijo več niti za — umirajoče starše. Sreča in blaginja sta izginili iz vasi. Da bi pa prikiti krčmar in neod-kritosrčni učiteij ujela še več ljudi, ustanovi učitelj društvo. Učiteljev mešan zbor ima svoje pevske vaje v krčmarjevem salonu. Odkar je postavil Mihec v salonu še šumen avtomat, je ta središče splošne omike. A hvalohlepnemu učitelju še to ni dovolj. On nikakor ne more videti, da ljudstvo spoštuje dobrega in ponižnega duhovnika. Zato začne rovati proti ubogemu starčku. Da, posreči se mu, da privede ljudi celo tako daleč, da ti začnejo pobijati šipe častitljivemu duhovniku. A greh se kaznuje. Učitelj učaka najprej veliko ponižanje. Urednik »Resnice« mu v, pričo vseh meščanov prisoli zaušnico. Ne izostane pa tudi božja kazen. Plaz odnese, ravno v času, ko učitelj najbolj ruje zoper duhovnika, salon in podsuje učitelja. Res, pretresujoča in »poučna« povest. Ysa čast gospodu pisatelju. Goriški »Novi Čas« utegne dobiti v njem vnetega so-trudnika. Tovariši, podpiratje Družbo sv. Mohora, ki širi med slovensko mladino in ljudstvo take spise! Priporočajte jo! ** Učiteljstvo izstopi zi Mohorjeve družbe! Kaj tako gnusnega, tako podlega še nismo kmalu čitali: V letošnjem Mo-horskem koledarju je med rugim tudi povest »Preslepijeni in oteti«. Glavno vlogo v tej povesti, ki je skrajno tendenciozna, imata učitelj in župnik. Človeka mora pograbiti jeza, ko čita to povest! Edini namen vsega spisa je, učiteljstvu vzeti še to trohico ugleda, kar ga ima, da, ra-hločutnž mora obupati nad toliko hudobijo, ki je tu nakupičena. Ali smo res popolnoma brezpravni, ali se res sitne na tako nesramen način proti učiteljstvu hujskati? Kje so oblasti, ti strogi cenzorji, če je treba konfiscirati kakšen nedolžen članek v naprednih listih? Skoro se nam usiljuje misel, da to pisarjenje odobravajo! A pride čas plačila prejalislej! Učiteljstvo! Naša dolžnost je, da izstopimo vsi brez izjeme iz družbe ki je, milo rečeno, tako netaktna, da pusti žaliti stan, ki ga je dosedaj prištevala svojim najzve-stejšim naročnikom! Prečitajte povest sami in videli boste, na kako gnusen, nesramen način se nas blati! Noben značajen učitelj, nobena značajna učitljica ne more, ne sme biti še nadalje ud Mohorjeve družbe! _ Učiteljski konvikt. Velikodušno darilo. Tvrdka M. Grub-bauerjevi sinovi v Lincu, tovarna šolskih zvezkov je darovala »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani« od letošnjega izkupička 700 K reci: sedemsto kron. V imenu društva se p. n. Grubarje-vim sinovom zato velikodušno darilo naj-topleje zahvaljujemo, hkrati pa prosimo stanovskozavedno učiteljstvo, da rabi v šolah edinole Grubbauerjeve šolske zvezke, ki so izvrstne kakovosti ter vstre-zajo v vsakem oziru vsem zakonitim predpisom. Kdor podpira nas, podpirajmo ga tudi mi; zato pa uvedimo po vseh šolah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem, v Istri in Dalmaciji Grubbauerjeve šolske zvezke. Če bo prihodnje leto izkupiček še večji, bo tudi darilo našemu društvu toliko večje; zato pa: »Svoji k svojim!« Letnina za leto 1912: Josip Ivančič, učitelj v Poljubinju pri Tolminu; Janez Zupančič, nadučitelj v Ratečah pri Beli-peči. Hvala! Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta je izdalo pravkar te-le nove knjige za mladino: A. Rape: »Mladini« II. in III. zvezek. — E. Gangl: »Zbrani spisi« III. zvezek. — Jos. Ribičič: »Spisi za mladino« I. zvezek. V tisku sta pa IV. in V. zvezek »Spisov Mišjakovega Julčka«. — Mi delamo in jahamo, psii pa lajajo in grizejo! _ Kranjske vesti. Fran Orožen. Dne 26. t. m. zjutraj je po dolgi in mučni bolezni umrl v Ljubljani Fran Orožen. c. kr. profesor ljubljanskega učiteljišča, star 59 let. Pokojni prof. Orožen je bil kot človek in učitelj izredno blagega in plemenitega srca. Na ljubljanskem učiteljišču je deloval 23 let. Živahno delavnost pa je razvijal kot pisatelj učnih knjig ter kot pisatelj znanstvenih del — bil je neumorno vztrajen delavec na šolskem, pedagoškem in kulturnem polju. Bil je so-trudnik »Slovenske Matice«, ustanovil je »Slovensko Planinsko Društvo«, ki mu je bil dolgo vrsto let predsednik, bil je tudi ustanovnik in prvi predsednik »Društva slovenskih profesorjev«. — Tudi našemu listu je bil sotrudnik. Pisal je vanj »Usta-voznanstvo«, ki smo ga pozneje izdali v posebni knjigi. — Izvrstnemu šolniku in iskrenemu prijatelju naprednega slovenskega učiteljstva bodi ohranjen blag spomin ! —r— Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Anton Kadunc, nadučitelj, Banjaloka; Ana Lebar na pomožnem razredu za duševno zaostale otroke na IV. mestni deški šoli v Ljubljani; Marjeta Cundrč na mestni slovenski dekliški šoli v Ljubljani; Ana Goli, Gorenji Logatec; Ernestina Schott, Bloke; Josipina Martinčič, Rakek; Leopoldina Šircl, Toplice pri Zagorju; Jan. Weber, Dol. Zdihovo; Kristina Demšar pride v Podkraj in Viktorija Uršič v Šmartno pri Litiji. Na Viču se sistemizirajo štiri definitivna učna mesta. Ljudska šola v Črnem vrhu se razširi v trirazrednico, v Moravčah v štirirazrednico. Učno mesto se ustanovi na Dobravi in poseben oddelek za oddaljenje otroke v Višnji gori. Dalje so imenovani: M. Humek-Perha-vec. Krško; Marija Zagorjan, št. Rupert; Frančiška Lunder za dnevno zavetišče pri IV. mestni deški šoli v Ljubljani. Goriške vesti. i i? i ■ : r —g— Učiteljska usposobljenja pri jesenskem terminu v Gorici so si pridobili sledeči kandidatje in kandidatinje: a) s slovenskim« učnim jezikom: Andrejčič Ivan, Cibič Karel, Del Cott Olga, Droč Zofija, Fakin Vincencij, Ipavec Armin, Ivančič Ljudmila Jug Ignacij, Jurko Emilija, Kabalj Ljudevit. Kancler Antonija. Klavora Adolf, Lenarčič Ema, Pahor Sla-vica, Pečar Elizabeta, Požar Ljudmila, Rustja Karel, Rukli Marija, Šavli Valerija, Ščuka Franc, Škof Franc, Štih Josipina, Štrukelj Maks, Troha Fran. Visenjak Jerica, Vodopivec Alojzij, Žagar Ferdinand; b) s slovenskim in nemškim ličnim jezikom: Ambrožič Josipina, Cej Marija, De, reani Ivanka, Dugar Marija, Gorup Urbana, Horvat Ernst, Janovski Josipina, Jurko Olga, König Marija, Kuhar Ivan, Lekše Marija, Mlekuž Ljudmila (z odliko, Pagon Frančiška, Slokar Albina, Soban Josipina (z odliko), Stegu Angela, Surz Marija, Šalamun Marija, Vrečko Martin; c) z italijanskim učnim jezikom: Aragni Angela, Bisener Marija, Brancovig Marija, Bru-mat Antonija, Camisig Pia, Caucig Ana, Degrassi Marija, Grassi Alma, Illicher Viljemina (usposobljena tudi za nemški učni jezik), Kurschen Lidija, Macuz Antonija, Miani Ana, Moretti Marija, Razza Emilija, Santolini Marcela, Sossich Marija, Stanta Carmela; d) z nemškim učnim jezikom: Deise Jožef, Kotnik Stana (z odliko), Lenček Hermina, Mayr Valerija (z odliko), Rufcar Ernesta, Steperer Herta, Sutter Evgemja, Strammer Marjeta^ Šorli Marija, Vipauz Karolina ( z odliko), Vi-pauz Marija, Wagner Adolf ( z odliko); e) Faini Henrik iz druge skupine za meščanske šole z italijanskim učnim izpitom. — Dopolnilne izpite iz posameznih predmetov ali učnih jezikov: Bortolotti Marjeta, Faini Avgust, Ferluga Ferdinand, Hren Adalbert, Katnik Valentin, Medič Hinko, Vrtovec Ciril; iz francoščine: Bortolotti Marija, Gutman Marjeta, Mozetič Zora, Rossi Pia. —g— Laški pripravljalni tečaj za vstop v gimnazijo. Zveza laških učiteljev se je obrnila na goriški magistrat s prošnjo, da naj otvori pripravljalni tečaj za vstop v laško gimnazijo. Tak tečaj otvo-rijo prihodnji februar in se bo vršil do konca šolskega leta po 3 ure na teden. —g— Kako skrbi goriški dež. odbor za napredek v kmetijstvu. Z odlokom od dne 10. 9. t. 1. je vabil kmetovalce na na-ročbo umetnih gnojil z 20% popusta. Kmetovalci, ki jim je vsak vinar dobro došel, so se rade volje odzvali temu vabilu ter naročali gnojila za izboljšanje travništva. Stranke so — kakor običajno — naročale gnojila potom županstev, ki so morala potrditi, da je prosilec vreden podpore. Čas za povračila je bil do 30. 9. t. 1., t. j.: vsakdo si je gnojila lahko naročil potom pristojnega županstva do 30. 9. Po tem odloku so se županstva tudi ravnala, zakaj dež. odbor, ki ni drugače posebno točen, je opozoril: »kasneje, t. j. po 30. 9., došle prošnje, ki bi ne bile 'podprte od županstva, se brez drugega zavrnejo«. Pa glejte! Županstva, ki so se držala gorenjega roka, so dobila od tega odgovor: »Zaloga je bila s prej došlimi prošnjami izčrpana«. Kdo je sedaj kriv? Vsekakor županstva, kaj ne? Kaj vas briga, ako so vam prošnje došle 2. ali pozneje, rok za vlaganje je bil dan do 30.! Kam so pa gnojila romala? Najbrže v Furlanijo, kjer je travništvo bolj revno, kaj? Ubogi Krašovci pa čakajte! Saj niste tako potrebni in saj se vam, nudi tako velikanska ugodnost 20% popusta! Istrske vesti. —i— Popravek. Na strani 1. v 4. koloni članka »Odprava nesoglasja na šolskem polju v Istri« se je vrinila v II. odstavku 6. vrste neljuba pomota in se mora glasiti za vejico »ta definitivnost« namesto »teT definitivnost«. — Obenem prosimo tudi poslance, naj se zavzamejo za to zadevo! —i— Okrajna učiteljska konferenca za Koprski okraj se je sešla dne 20. t. m., in sicer slovenska v Dolini pod predsedstvom okr. šol. nadzornika Hinka Domin-ka. Italijanska konferenca se je vršila v Piranu. Kot zastopnik učiteljstva v okr. šolskem svetu je bil izvoljen Italijan Mas-solin z 271 glasovi proti 46, katere je dobil slovenski kandidat, deželni poslanec Valentič. koroške vesti. —k— Kako skrbe Nemci za šole na Koroškem. Nemci dobro vedo, kako velikanski faktor so ljudske šole. To umevajo ti ljudje in podpirajo šole z vso vnemo in požtrvovalnostjo. Toda še nekaj jih Tiodri pri tem delu in to je bržkone glavni spiritus agens: Ponemčiti deželo, po-nemčiti slovenske otroke. In to se najlože zgodi v šoli. V nežni mladosti pri prvem pouku se materni jezik učenca zanemarja, naravnost zaničuje, v sijajen blesk pa se stavi nemščina. Otroku to ostane in težko se tih vtiskov otrese pozneje, tudi če ostane zvest svojemu materinemu jeziku. Žal. pri veliki množini otrok pa rodi ta tendenciozen pouk zaželjene sadove, slovenski otroci se ponemčijo in ostanejo tudi pozneje nemški janičarji. Koliko dajo torej Nemci za šole. se razvidi iz sledečega. V Grebinju pri Velikovcu so sezidali letos novo ljudsko šolo petrazredni-co. Za to stavbo sta darovala Siidmarka in Schulvereiti vsak po 10.000 K. Pri Sv. Lovrencu pri Spod. Dravogradu pa so sezidali novo šolo enorazrednico. Šola je stala 23.000 K in je za stavbo dal samo Schul verein 16.000 K. Brez komentarja! Splošni vestnik. Pri včerajšnji volitvi dveh zastopnikov in dveh namestnikov učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu smo premagali naše klerikalne koritarje. Izvoljena sta Janez Leve in Juraj Bežek in namestnika Marija Mehle in Fran Črnagoj. Več o zanimivi voiitvi prihodnjič. Boljši razvoi vrtnarstva bi doprinesel h gmotni povzdigi vseh naših krajev. Kakor povsod je tudi za razvoj vrtnarstva mogoče doseči povoljne uspehe — le z združenimi močmi, zato se je osnovalo podjetje, v katerem je na dosti različne načine dana priložnost za sodlelovanje, in vsi prijatelji vrtnarstva ter sploh vsi prijatelji narave naj se blagovolijo priglasiti na naslov: »Goikova vrtnarska šola« v Kranju, da zamoremo potem skupno delati našo nalogo v popolnem1 prepričanju, da delamo za svoj in svojega bližnjega blagor. Vabilo k pristopu v Društvo vpoko-jenega učiteljstva Dasi je število članov »Društva vpokojenega učiteljstva« precej naraslo, vendar se čez polovico cenjenih vpokojencev še ni oglasilo k pristopu. Zato vljudno vabi odbor ponovno vse cenjene tovariše(ice) in učiteljske vdove k pristopu našega društva, ki je neka samopomoč, da blagovolijo v obilnem številu se odzvati temu vabilu. Cenjene tovariše v aktivni službi pa zopet vljudno prosimo, da blagovolijo v svojem okrožju dotične vpokojence(ke) na to opozoriti, ker mogoče. da dotičnim naše vabilo ne pride v roke, oziroma v vednost. — Pojasnila daje: J. Božja, Rakovniška ulica 5, ali S. Punčuh, Mormont. ulica 18, oba v Ljubljani. Prav lepo napreduje »Slovenski llustrovani Tednik«. Zadnja številka obsega 16 strani ter priobčuje 19 jako zanimivih lepih slik. »Vse tiho? Vse tiho! Le spite, kar bojna Vas nosi ravan!« Ta Aškerčev .verz je moto slike, ki jo priobčuje Slov. llustrovani Tednik« o bitki pri Bitolju. Razen te slike so še naslednje: Sultan Muhamd V. :n njegov brat ekssultan Ab-dul Hamd zapuščata Carigrad; po bitki pri Lozengradu: Porušen obrambni zid in za njim padli junaki; železniška nesreča na bojišču; makedonski prostovoljci v prednjih stražah pri Drinopolju; pripovedovanje ranjenca; naval pred bolnišnico v Belgradu; Zekki paša, vrhovni poveljnik makedonske turške armade, ki so ga z vsem štabom in armado vjeli Srbi pri Bitolju; Vanduh beg. vodja skopeljskih Arnavtov: pogreb glave J. Radiča, Srba, katerega so Turki v Sandažaku umorili, glavo nataknili na kol, truplo razmesarili in razmetali; slovenski major in učenjak Davorin Žunkovič; slov. fotoamaterji v Gorici; pogled na čataldške in carigraj-ske utrdbe: Turki na begu; lov na medveda na Dunaju; Črnogorci, ki so bili zaposleni pri gradnji belokranjske železnice v Novem mestu, a so na brzojavni poziv odšli na vojno itd. »Slov. llustrovani Tednik« res lepo napreduje; skrbimo, da se razširi vsepovsod._ Listnica uredništva. Fr. L. Sv. J. ob Šč.-. V četrtek po novem letu ni treba imeti pouka, ker tega ministrstvo ni ukazalo. Odredilo je le, da se božične počitnice začno že 21. grudna. Tega se je držati. Drugače ukrepati nima nihče pravice! — V. B. Št. J.: Hvala! Porabimo! — Liga mladih: Prav tako! V kratkem odgovor! Na zdar! — ZAHVALA. Podpisano šolsko vodstvo se tem potom najtopleje zahvaljuje »Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«, ker je novi dekliški Ciril Metodovi šoli pri Sv. Jakobu v Trstu podarila krasno zbirko najraznovrstnejših učil. Vodstvo šole je bilo uprav sedaj glede učil v precejšnji zadregi, ker je šola glede učil še precej revna, a skoro ni več na družbo apelirati, ker so njeni izdatki in žrtve uprav za Trst že itak ogromne. V tem polžaju se nas je spomnila »Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev« s krasnim darom. Bodi ji izrečena torej javna zahvala in naj bi našla še kakega posnemalca. Vodstvo dekliške Ciril Metodove šole pri Sv. Jakobu v Trstu. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkovsky in sin v Humpolcu na Češkem Vzorci na željo franko. Zelo S zmerne cene. Na željo dam tu Izgotovitl gosposke obleke. ZEFIRE Uradni napisi učiteljskih služb. Št. 3220. Kranjsko. Na na dva razreda razširjeni ljudski šoli v Kovorju se razpiše vnovič drugo stalno učno mesto s postavnimi prejemki. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potom vložiti pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 5. grudna 1912. Prošnje vložene vsled natečaja z dne 2. junija 1912, št. 1367, ostanejo v veljavi tudi za ta razpis. Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpri-čevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Kranju, dne 17. novembra 1912. Št. 2273. Na enorazredni ljudski šoli v Št. Lambertu se razpisuje s tem učiteljska služba v stalno name-ščenje. Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 22. decembra 1912. Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 22. novembra 1912. Štajersko. Sv. Križ pri Ljutomeru, 6razr., meš. š., II. kr. r., mesto učitelja oz. učiteljice, st. oz. zač., n. in si. Pr. o. prošnje do 31. dec. 1912 na kr. š. sv. Sv. Križ pri Ljutomeru, pošta Križevci. C. kr. okr. šolski svet Ljutomer, dne 20. decembra 1912. Učiteljica šestrazredne šole želi službo menjati z učiteljem ali učiteljico tri- ali štirirazredne šole. — Tretji plačilni razred. Kraj je pol ure oddaljen od železniške postaje. Prva postaja niže Ptuja. — Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Učiteljskega Tovariša". Za odgovor je priložiti znamko. Naš denarni zavod Geslo: K»r Dlodonosnn naložim, v pomoč le sebi podarim, Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrov na sadroza i omejenim iarnstvom. Promet do konca septembra K 156.552'68. Uradne are: Vsak četrtek od 7»*.—V»3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Solid.no d.elo! • •••••••mu Tovarna šol. zvezkov M. Gmbbauerla sinovi :: Line ob Donavi :: priporoča slav. ¡učiteljstvu svoje izvrstne izdelke, posebno zvezke in risanke (za ljudske šole. Zvezki se dobivajo v vseh trgovinah papirnate stroke v mestu in na deželi. = Postrežba točna. = XDoToer papir! Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice Marije Jirsove učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met. (dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K. __ Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastoj n in franko. 33Z j i^oveznica Iv. Bonae Ljubljana, Šelenburgova ul. priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice. Cene zmerne, delo solidno. ^mmmmmm J • J 8. X Ljubljana Dunajska cest» Alojzij Luznik Dornberg pri Gorici, Primorsko. Slike, pohištvo, glasovirji, harmoniji, šolske in društvene zastave. Kdor želi cenik za pohištvo, naj blagovoli naznaniti, rabi li opravo za spalnico, obednico, katere komade itd. Vsi izdelki najsolidnejši. Cene zmerne. Plačevanje po dogovoru. Šivalni stroji, kolesa in pisalni stroji • • • • Pletilni stroji. AVGUST AONOLA Ljubljana, Dunajska cesta 13 ———— poleg „Figovca" ——— priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za Šolske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsakovrstna stekarska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. ::: Učiteljska tiskarna r. z. z o. z. vin Frančiškanska ulica štev. 8. priporoča: Kuverte za šol. naznanila, negumirane. Uradne kuverte z napisom za šol. vodstva in krajne šolske svete. Učne načrte za vse kategorije šol. Načela za občni učni načrt ponavljalne šole. Cesarsko pesem, čveteroglasno. Telovadba, Brunet. Narodne pesmi, J. Zirovnik, I in II. zvezek. Slava cesarju Francu Jožefu I. in besedilo E. Adamič. O prvinah in skupinah. Stupar. Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Dr. E. Bretl. Meterske trake, mape za šolsko matico, pisemski papir s kuvertami, pivnik, ovojni papir, podkladek itd. Izvršilni predpis k dokončnemu šolskemu in učnemu redu, slovenski in nemški. Popravna znamenja na veliki lepenki. : Ceniki zastonj in poštnine prosto. : Znamenje pravega Franckovega pridatka za kavo je kavni mlinček. - Nahajajo se pa tudi ponaredbe. - Tedaj pozor pri nakupu! Pravi :Franck: izdeluje se iz najboljših sirovin. ==— Tovarna v Zagrebu. — »1 im 119/24574 Učiteljska tiskarna y Ljubljani, p. z. z o. z. Frančiškanska ulica št. S priporoča vse potrebne tiskovine za obrtno-===== nadaljevalne šole === Te tiskovine so veljavne za Kranjsko, Štajersko in Primorsko. III CeniM zastonj In poštnine prosto. III Gosposka ulica 11. (V. G. Carducci.) Gorica Ivaitčič in Kurinčič modna in manufakturna trgovina. Usojava se naznanjati uglednemu učiteljstvu posebno g. učiteljicam ročnih del, da sva založila vse potrebščine za vezenje in ročna dela. Z ozirom na to, da sva sklenila dati primeren popust v prid učiteljskim dobrodelnim namenom, se nadejava mnogih cenj. naročil. Obenem se dovoljujeva opozarjati p. n. ugledno učiteljstvo na krasne novosti jesenskega in zimskega modnega blaga za ženske in moške obleke. Vzorci poštnine prosto proti vrnitvi. Priporočava se uglednemu učiteljstvu za blagohotno naklonjenost ter beleživa z odličnim spoštovanjem Iyančič Kurinčlč.