Leto VII ¥ Celju, dne 29. avgusta 1912. Št. 35. izhaja Tsak Četrtek; ako je ta dan praznik, p« dan poprej. — 7ae poSiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanj* itd.) je pošiljati u naslov: »Narodni List1' v Celju. — Reklamacije io poštnine proite. — Uredništvo: Dolgo poljg It^V. 1. „Narodni List" stane na celo leto 4 K, ia pol lete S K, ca četrt leta 1 K. Za Ameriko in 4rnge dežele na leto 5 E 60 vit. NaroCnina ie plačuje vnaprej. — Posamezna itevllka ne >Q »In. irnmmammmmmmmmm+ammmmmmmmmmmmmmMmmmmimmmmmmmmmmmmmmmm^^mmmmmmm .. - ■ M r - OI '•'{ ^ 5oh ^-i f > r. ' •• r m K O Najvažnejša naloga ptihodnjega glavnega zbora pa naj bi bila, da se enkrat natančno pogovorimo o vseh svojih organizacijskih in agita-cijskih načrtih in sredstvih. O organizaciji se je že toliko govorilo, toliko poskušalo in vendar še zmiraj nismo prišli nikamor. Zadnje, kar se je nasvetovalo, so bila politična društva. Dolgo je že od prvega takega nasveta, dolgo je že od sklepa za ustanovitev prvega političnega društva, kajti misel je ugajala, toda vkljub vsemu temu še nismo prišli skoro nikamor, Tu je pač potrebno, da si sami pošteno izprašarno vest ter obudimo kes. Vse naše tarnanje o neuspehih je tako dolgo neupravičeno, dokler se ne pokažemo s smotre-nim organizatoričnim delom, ki mora biti tudi podlaga za vse nadaljnje početje. Kolikor mi je znano, deluje doslej še le eno naše politično društvo, to je ono za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj. Pripravljali sta se dve v celjskem okraju in menda tudi že drugod. Misel ustanovitve v Žalcu in Škofjivasi kaže, da celega načrta še nismo dovolj premislili. Zdi se mi namreč primerno, da se izrečemo za ta le načrt: v vsak sodni okraj eno politično društvo. To ni preveč in ne premalo. V vsakem sodnem okraju moremo in moramo dobiti toliko in takih ljudij, ki so zmožni voditi društvo. Če jih še ni, jih vzgojimo. Stvar, ki se da doseči. Ampak treba je več zaupanja v stvar in manj črnoglednosti. S pretirano črnoglednostjo si še nikoli nobena mlada organizacija ni opomogla. S političnimi društvi bi se tudi finančna stran močno pospešila. Tisoče svojih ljudij imamo po deželi, pa jih ne znamo pritegniti k požrtvovalnosti za napredno misel, ki jo zastopamo. Seveda iz Celja ven se vse tja do najdrobnejšega dela ne da opraviti. Če se ustanove okrajna politična društva in se ljudem razloži potreba prispevkov za strankino blagajno ter se jih pouči, kako se pri pobiranju postopa, tedaj bi brez-dvomno šlo. In če ne gre prvič, se obrazloži pomen in potreba še enkrat. Iti pa mora. Saj gre tudi pri vseh drugih strankarskih organizacijah, oso-bito pri socijalnih demokratih. Že na prvih strankinih zborih so možje povdarjali, da je za vojskovanje treba prvič denarja, drugič denarja in tretjič zopet denarja. Toda temu spoznanju je sledilo še premalo sistematičnega dela za zbiranje. Na dnevni red glavnega zbora spada nadalje poročilo in razgovor o strankinem časopisju. Danes imamo itak le »Narodni list«. Potreben je razgovor o sedanjem stanju tega lista. Število naročnikov znaša, če sem prav poučen, okroglo 3000. Priznati se mora, da je za kratko dobo obstoja to število že visoko. Toda vseeno je še mnogo prenizko. So gotovo kraji, kjer bi se dalo še mnogo storiti za strankino glasilo. Kako, o tem se naj zgovori par besed tudi na glavnem zboru. Ravnotako pa bo potrebno raz-tnišljati tudi o tem, ali nam samo »Narodni List« zadostuje ali ne. Mepi se zdj, da je to za naše razmere vendarle premalo. Z »Narodnim Dnevnikom« smo imeli slabe finančne izkušnje, toda ali bi ne kazalo pokusiti z listom, izhajajočim zraven »Narodnega Lista« dvakrat na teden? Kaj bi bilo z novo »Domovino«? Vsekakor ima pri taki želji besedo tudi požrtvovalnost naših somišljenikov. Ne morem si pa misliti, da bi nam ista svojo pomoč odrekla danes, ko vsled tako žalostnih narodnih razmer tako krvavo potrebujemo lista, ki bi bil namenjen pred vsem štajerski narodni inteligenci, meščanstvu, obrtnikom, Oglati ie raOttnajo po 16 vinarjev ena petlt vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po polti na n*»lov: »Narodni Glavni zbor Narodne stranke 1912. (Dopis izven uredništva.) Veselo vest ste nam poslali zadnjič, ko ste objavili sklep za sklicanje glavnega zbora Narodne stranke. Odkrito povedano: jaz in mnogi drugi je že zdavnaj želel, da pride do tega pojava v našem strankinem življenju in marsikateri prepričan somišljenik je brezdvomno bil že ne-voljen, zakaj se glavni ?bor' stranke ne vrše vobče vsako leto, kakof bi to stvar zahtevala in kakor bi to vsak politik smatral za samoobsebi umevno. Izgovori na razne nevesele pojave poli-ličnega in gospodarskega značaja v narodu niso prav nič na mestu. Stranka mora tudi pri najhujših ovirah živeti svoje življenje naprej in mora tudi v najhujših časih dajati od sebe tista splošno razumljiva znamenja svojega življenja. Med ta znamenja spada v prvi vrsti gotovo vsakoletni glavni zbor. Kar se tiče v splošnem naših sedanjih domačih političnih razmer, so iste za napredno gibanje izredno ugodne. Klerikalna gospodarska politika v deželi kranjski, klerikalni terorizem proti vsem ljudem protiklerikalnega mišljenja, klerikalna protislovenska politika (dokazana v uradniškem vprašanju, kjer klerikalci javno podpirajo nastavljanje nemških in izpodrivanje slovenskih uradnikov, dokazana nadalje v preganjanju narodnega učiteljstva, v vseučiliškem vprašanju, v hujskanju proti tržaškim Slovencem, češ da so prenafodnv-v hujskanju proti sokolstvu in Ciril-Metodovi družbi itd. itd): vse to vzbuja dan na dan nove ljudi k odporu in jih samoobsebi tira v napredni tabor. To bo brezdvomno dokazal tudi letošnji glavni zbor naše Narodne stranke, kakor je ravno isto dokazal glavni zbor narodnonapredne stranke za Kranjsko. Smatram pa za dolžnost slehernega somišljenika, da že sedaj vsak v svojem okolišu pripravlja tla za čim lepše zborovanje dne 6. oktobra v Celju. Že zunanjost glavnega zbora Narodne stranke mora pomeniti glasen protest proti vsem hudodelstvom, katera uganja klerikalizem s svojo nesrečno politiko na slovenskem ljudstvu. Razni predmeti so, ki jih bo treba na slavnem zboru obravnavati. Naj tu takoj povem, da me je glede vsebine zadovoljil doslej samo prvi (ustanovnih zbor. Pozneje je postalo vse preveč domače. Sukalo se je vse le okrog enega samega ali kvečjemu krog dveh poročil. Jasnih slik o organizatoričnem delu, o stanju časopisja, o stanju raznih važnih narodnih in gospodarskih vprašanj, ki prihajajo vpoštev, pa ni bilo slišati nič točnejšega. Vse to se mora tudi pri nas enkrat spremeniti. Za vzgled naj nam služijo tozadevna zborovanja socijalnodemokratičnih strank. Takozvano splošno politično poročilo, ki igra na sličnih zborovanjih navadno veliko vlogo, sme zavzeti pri nas sedaj pač še bolj skromen prostorček. V državnem zboru nismo zastopani. Naše poročilo naj bo torej zgolj kritično napram zadržanju klerikalnih poslancev v važnih zadevah Obrambna reforma, uradniško vprašanje, ogrska nagodba, razmere na Hrvatskem, trijalizem itd.). Vse to se obdela prav na kratko. Točno pa bi se moralo poročati o razmerah v deželnem zboru, osobito z ozirom na klerikalno obštrukcijo. Tu mora tudi glavni zbor enkrat odločno povedati svojo besedo. trgovcem, in bi zraven gospodarskih interesov teh slojev zastopa! z vso doslednostjo vse naše narodno-politične težnje. O tem gotovo kaže premišljevati. Kako pa je s politično smerjo Narodne stranke? Kaj smo pravzaprav : agrarci, meščanska stranka ali kaj? So ljudje, ki si s takimi raz-mišljevanji belijo glave, toda po nepotrebnem-. Smo narodna stranka, ki more obsegati stanove. Klerikalci zasledujejo ravno isto politiko in ne brez uspeha, kakor kažejo dejstva. Če ' jp možno vse stanove združiti v enotno organizacijo v svrho jačenja duhovniške nadvlade — saj to je glavni in edini cilj klerikalizma ! — potem pač gre tudi združiti vse stanove v enotno organizacijo v svrho jačenja narodne moči. O tem ni dvoma. Potrebno pa je, da se nahajajo v vodstvu stranke možje-strokovnjaki v zadevah vseh stanov in da se začne enkrat temeljito razpravljanje o gospodarskih interesih posameznih stanov. Tako st^arnp delo privede poprej do uspeha, kakor pa zabavljanje na kogarkoli. Razume se pri vsem tem, da mora največ takega dela biti izvršenega za kmečki stan, ki je najmočnejši. Nobena res n a-rodna stranka pa ne sme zanemarjati trgovine, obrti, meščanstva, delavstva, ker brez teh stanov nikdar ne moremo priti do tiste narodne moči, ki si jo želimo. Kar se tiče klerikalizma, je moje mnenje, da je vsak kompromis z njim izključen. Narodno in gospodarsko škodo trpimo vsled klerikalne nadvlade, torej je tu na mestu najdoslednejši boj. Toda ta naš boj n^j ostane vsikdar dostojen. Ljudstvo je vsled ostudne pisave klerikalnih in nemškutarskih listov že hudo pokvarjeno, in večkrat sem prišel na sled zabavljanjem na »Narodni List«, pri katerih se je izkazalo, da izvirajo zgolj iz tega, ker ne piše v tistem odurnem, podivjanem tonu, kakor »Slov. Gospodar« in »Štajerc«. Toda taka zabavljanja nas ne smejo motiti. Bolj bo držalo, kar se bo pridobilo s stvarnimi razlogi. Tega se zavedajmo pri boju proti klerikalizmu- Tembolj danes, ko je med duhovništvom samim že mnogo elementov, ki se nikakor vpč ne strinjajo z odurnim političnim postopanjem klerikalnih voditeljev. Preostaja še skupina, ki se zbira krog »Sloge«. S temi gospodi pa se bo treba prijateljski pogovoriti o medsebojnem razmerju. V prvi vrsti so bili predsodki, ki sp pas ločili. Ali je bilo to doslej potrebno in neizogibno, o tem ne razpravljajmo več. Uvažujmo le, da so ti gospodje narodni in protiklerikalni. Dve z nami močno sorodni točki. Da bi na Štajerskem napočili še kedaj časi sloge, kakor si jih želi list »Sloga«, tega pač starejši gospodje sami ne verujejo več. Nahajamo se v noyih razrnprah, s tem računite, in skusimo v teh novih razmerah pp novih, flsro Pd klerikalizma vsiljenih pptjh delovati za okrepitev narodne misli. V tej točki se združimo, v tej točki nastopimo skupaj, ker nam je itak vedno bila skupna, na malenkostne razlike pa se ne ozirajmo. Ali bi ne bilo umestno, da glavni zbor tudi tu pove svoje mnenje? To je nekaj točk, o katerih mislim, da bi bilo potrebno govoriti na glavnem zboru. Želeti bi bilo, da se pred 6. oktobrom oglase v našem časopisju še drugi. Zdi se mi pa primerno, da bi se o tako važni zadevi, kakor je strankino glavno zborovanje, razpravljalo v resnem tonu. Podružnica LJUBLJANSKE CELJE sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po P^P*" od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentni davek plačuje banka iz svojega. 2 PacaSJUiiVo at PaIiii obrestuje hranilne vloge počeriši s I UoUJllIllVa. V V>CIJU prvim septembrom 1912 od dne ■ i - . ... uiiDnnui »ma vloge do dne vzdsga pa S V lastni nisi NUKUDNB UČIM S Rentni davek plačuje sama. su 20-3 4 V Slovenci! 20. IX. 1912 se vrši po celem Spodnjem Štajerskem V. »Narodna zbirka" „Kluba napr. slovenskih akademikov v Celju*4. Ji političnega sVcta. Hrvaško. Vedno bolj resno se govori v političnih krogih v Budimpešti (tudi v onih, ki so vladi blizu!), da bo v najkrajšem času komisarijat odpravljen in ž njim tudi izjemno stanje, uvede se zopet tiskovna svoboda, imenovan bo ustavni ban in razpisane bodo volitve v deželni zbor. Kdo bo novi ban, se še ne ve. Ogrsko. Vodja ogrskih protivladnih strank Justh se je izrazil te dni, da bo njegova stranka boj proti sedanji vladi nadaljevala in da noče ž njo miru. Nadalje pa tudi nikakor ne more sprejeti takšne spremembe volilne postave za državni zbor, kakor jo predlaga vlada. V Maroku se je neki E1 Hiba dal od nekaterih maročanskih plemen proglasiti za sultana, Dal je razglasiti, da so odpravljeni vsi davki, zato ima baje vedno več privržencev. Kakor je videti, v tej mohamedanski državi ob severozahodni obali Afrike še ne bo kmalu miru. Beležfcc. Štajerski deželni zbor. Klerikalni listi proglašajo naša poročila o pogajanjih v Gradcu za »liberalne farbarije". Na to odgovarjamo le: 1. da smo te vesti samo na kratko posneli po graških nemških listih, ki so blizu nemškonacijonalnim krogom, 2. pa nam je vseeno, ali se klerika ci v Gradcu pogode ali ne. Da ne bodo v narodnem oziru ničesar pridobili, je danes več ko gotovo. Tako govorijo pošteni katoličani v Nemčiji ! V Achenu v Nemčiji se je vršil nedavno shod nemških katoličanov, ki so vsaj tako verni kakor naši klerikalci. In tam je med drugimi govoril dr. Wienands, ki je dejal: „Mi katoliki visoko držimo svoje prepričanje. Mi hočemo radi in zvesto s tistimi vsemi skupno delati, kateri so z nami ene narodnosti, enega jezika, iste narodne kulture". Ali ste že slišali iz ust kakega klerikalca pri nas take trezne besede?! Proti podraženju sladkorja se »bojuje" v zadnji štev. tisti »Slov. Gosp.", katerega glavni urednik dr. Korošec je nekoč v drž. zboru rekel, da je njemu vseeno, če je sladkor po ceni ali ne, češ da ga naše ljudstvo itak ne rabi mnogo. Tako brezmejno hinavstvo! IV. shod narodno-radikalnega dijaštva se vrši 13. in 14. sept. v Ljubljani. »Straža" pravi v pondeljkovi številki, da se med Nemci in klerikalci dozdaj še niso vršila ni-kaka pogajanja za delazmožnost deželnega zbora. Pogajali pa smo se baje mi »liberalci" in dobili kot »plačilo" dve slovenski meščanski šoli. Mi »liberalci" sicer o takih pogajanjih nič ne vemo, odkrito pa povemo, da bi za »plačilo" dveh slovenskih meščanskih šol že bilo vredno se iti pogajat. Gimperle, slabo si udaril! 0 polomih v »liberalnih" zavodih imajo mariborski klerikalni listi vedno polna usta. Sedaj pa se poreča iz Ljubljane, da je tam propadlo klerikalno društvo »Ljudski oder", ki je bilo osnovano kot konkurenca slovenskemu gledališču, z izgubo več kot četrt miljona kron. Upamo, da bota o tem kaj več pojasnila »Straža" in »Slov. Gosp." Zveza narodnih društev v Celju priredi letošnjo zimo prosvetno skupščino v Celju. Raz- pravljalo se bo obširno in izdelal program za bodoče sistematično delo narodnih izobraževalnih organizacij na Štajerskem. Izlet v Trst 1. septembra Posebni vlak vozi iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 5. uri z južnega kolodvora ter dospe v Trst ob pol devetih dopoldne, kjer bo slovesen sprejem in potem izprevod z go*šb<» »Narodne Delavske Organizacije« na čelu v »Nar. dom«. Ob desetih bo manifestacijsko zborovanje in popoldne od 1. do 4. ure zabavna vožnja po morju iz Trsta nad Milje, Koper, Piran, počez čez Jadransko morje na drugo obal nad Gradeš, Grljan, Mira-mar in zopet v Trst. To je najlepša tura, ki se more narediti iz Trsta v enem poldnevu. Ob štirih je izprevod z godbo po mestu, potem razvitje prapora zidarske skupine N. D. O. in veselica. Posebni vlak vozi nazaj po noči ob 12'20 iz Trsta in pride v pondeljek zjutraj ob 4"22 v Ljubljano. Vožnja s posebnim vlakom iz Ljubljane v Trst in nazaj ter zgoraj omenjena velika vožnja po morju stane vse skupaj za III. razred 8 K, za II. razred pa 12 K. Priglase sprejema društvo »Bratstvo« v Ljubljani v »Nar. domu«. Dne 1. sept. bo v Trstu dan slavlja zavednega slovenskega delavstva, in kdor čuti z njim, naj se udeleži tega slavlja. Naraščaj slovenskega razumništva na Koroškem. Zadnji „Mir" sporoča žalostno dejstvo, da izmed Jl23 slovenskih župnij na Koroškem nima 74 župnij nobenega slovenskega dijaka. Kjer se tako slabo skrbi za naraščaj inteligence, mora naravno tudi narod sam propadati. Tridesetletnico mature bodo obhajali dne 4. sept. učitelji, ki so leta 1882. delali maturo v Mariboru. V sredo se snidejo v Gambrinovi dvorani v Mariboru na prijateljski sestanek, v četrtek pa priredijo izlet v Hoče. III. slovenski protialkoholni shod se vrši 17. novembra t. 1. v Ljubljani. III. avstrijski protialkoholni shod bo letos od 22. do 25. septembra v Solnogradu. V Ljubljani se vrše dne 24. septembra 1.1. dopolnilne volitve za Ribnikarjev in Reisnerjev deželnozborski mandat. Kakor znano, so klerikalci ta dva mandata svoječasno razveljavili in spremenili volilni red tako, da zdaj voli v tej skupini še krog 500 po večini klerikalnih kmetev iz okolice. Tako upajo klerikalci dobiti ta dva mandata v roke. Pa najbrž so se nekoliko za-računili. Sestanek slovenskih abiturijentov vseh protiklerikalnih struj se vrši dne 15. in 16. sept. v Ljubljani v veliki dvorani »Mestnega doma". Celjski okraj. Celje. Cesar je potrdil izvolitev pl. Jabor-negga za župana. Iz celjske okolice. Piše se nam: Cesta na meji Celjske okolice in Sv. Kunigunde je nujno potrebna popravila. Naj bi slavni obč. odbor potrebno ukrenil nujno, ker že sedaj je cesca mokra, kaj šele bo jeseni. --- Potok Črna mlaka, ki teče iz Lopate mimo Ostrožnega in Babnega, je tudi potreben regulacije. Ob povodnjih nam dela mnogo škode in nam odnaša rodno zemljo. Upamo, da bota obč. zastop in c. kr. okr. glavarstvo primerno ukrenila. Iz celjske okolice. Glede naše notice o raznih agentih, ki se pojavljajo v celjski okolici kot Mice Kovačeve, pojasnjujemo, da se ne gre za domače, t. j. v Celju ali v okolici bivajoče agente, ampak za tuje. Iz Celja. Herzmannovo hišo na Bregu je kupil Slovenec krtačar Šimenc. — Na Bregu na-peljavajo v nekatere hiše vodovod. Voda bo napeljana iz mestnega vodovoda. — V novi nemški ljudski šoli, ki je že skoro čisto gotova, se prične to jesen s poukom. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 29. avgusta v gostilni pri »Jelenu" v Celju. V Žalec je premeščen vsled lastne prošnje živinozdravnik g. Jos. Kodre iz Vranskega. Rečica ob Savinji. »Vera po duhovnikih gor, Vera po duhovnikih dol", ta stara slovenska pri-slovica se vedno bolj izpolnjuje tudi pri nas. Če Vam katehet na svatbi celo noč pleše in ga drugi dan, ko bi moral učiti šolsko mladino, ui na svetlo, je menda to jako lep vzgled, kako se vera v ljudstvu utrjuje. Kmet pa delaj noč in dan. da boš podpiral take razmere. Iz Loke pri Zidanem mostu se nam piše, da bi tam potrebovali nujno čevljarja in mizarja. To željo dajemo na znanje. Sv. Štefan pri Šmarju. Zopet so pogoreli naš oče župan s svojim brihtnim tajnikom vred. Vkljub temu, da so jim glavarstvo, namestnija in ministerstvo dovolj jasno povedali, da treba glede volilnega imenika postopati po postavi in ga raz-položiti v obč. hiši in ne na županovem domu, so naš oče župan mislili, da za njih vse to še ne velja in imenik je bil zopet nepostavno razpoložen. Zato je glavarstvo zdaj znova ukazalo, da se mora imenik še enkrat in sicer v obč. hiši razpoložiti. Župann se je izrekla graja in se mu je zagrozilo z globo 100 K. Ali se bo dal župan še dolgo od svojega ta jnika na vrvici voditi in za uorca pred javnost postavljati?! Dne 8. septembra 1912 tekma, javna telovadba in veselica Celjske Sokolske Župe v Sokoikem domu v Gaberju pri Celju. Loka pri Žusmu. Tu smo imeli 24. avg. občinske volitve. Dasi pri nas ni razvito izrazito strankarstvo, vendar lahka rečemo, da je občina v naprednih rokah. Izvoljeni so možje, katere smo si želeli. Neki zagrizeni klerikalec in par nemškutarjev se nad izidom jezi. Klerikalec bi bil rad prišel v odbor, pa se mu ni posrečilo. V Ljubnem so v petek 16. t. m. na nekem rokodelskem shodu, na katerem je govoril znani »prijatelj" obrtnikov dr. Verstovšek, sklenili rezolucijo, v kateri pravijo, da hočejo nekateri celjski gospodje od narodne stranke vgnezditi v snujočo se zvezo obrtnih zadrug liberalno stran-karstvo. Mislimo, da bi ne bilo odveč, ko bi pripravljalni odbor za imenovano organizacijo taka iz trte izvita snmničonja v interesu stvari same zavrnil. Savinčani, v nedeljo vsi na sokolsko slavnost v Braslovče! Št. Pavel pri Preboldu. Naš »Sokol« je poslal svojega načelnika Jožefa Rozmana v Ljubljano v 14-dnevni vaditeljski tečaj v svrho na-daljne telovadne izobrazbe. Iz Polzele se nam piše 27. avg.: Danes dopoldne je padel na Menini (Šaunci) sneg. Po celi Savinski dolini je temperatura zelo nizka. Čudno, saj smo vendar v avgustu, pa se naj že za zimo pripravljamo. LISTEK. v Češki otok pod nemškimi valovi. Spisala Sokolova. — Poslovenil Š. K. (Dalje.) »Bog vam daj zdravje, za denar se ni treba vam bati in jeziti«, je prosil Zavora še na pragu. »Mogoče bode nam in vam Bog kako pomagal«, je pristavila Petrička. »Saj se ve, da tudi ml živimo iz roke pa v usta.« Bila je v zadregi. Ko je Zavora govoril o svoji ženi, ji je postajalo prav vroče. Vsaka beseda je zadela njo. Kolikokrat je skrivaj pogledala na Tono, ki je hlastno poslušala Zavoro. Ah, da, ta Zavorica bi bila Toni po godu! »Če bi tako govorila njena mati. Kako bi jo šele ljubila«, je padlo Petrički v glavo. Skoro ustrašila se je. Ali je mislila Tona na to? Ali primerja njo z Zavorico? Kako bode sodilo o tem njeno dete o njej? Se je čutila prejšnji hvaležni Tonin pogled, d zopet se je prikradla bojazen za hčerino ljubezen. Trudila se je, da bi bila za Tono najboljša, a sedaj naenkrat vstane med Zavorinim govorom nekdo v mislih pred njo, katerega bi njena hči, in ena njega mnogo boljše umevala. Danes prvič se je porajal ukor v njeni glavi — ne proti možu, ne proti Toni, ker sta drugačna, kakoršna si ju želi ona, temveč ukor proti njej sami, ker nima v sebi nečosa, »o čamnr bi bila blizu b^eri. da bi bila z njo ene misli, po čemur je tako hrepe^ nela. A komaj jo je spreletela ta misel, zopet se je trudila jo zatreti. Ko je Zavora odšel, in se je Tona z iskrenim vzdihom: »zopet novi pregnanci!« prijela dela, se ni mogla Petrička vzdržati, da ne bi rekla z drhtečim glasom: »Kaj ne, Tona, s to Zavorico bi se ti razumela! Nje bi vam treba bilo, kaj ne?« Tona ni vedela, kaj se godi v materi, pa je odvrnila smehljaje: »Takšno potrebujemo povsod. In ravno pri njih so jo največ potrebovali, kakor se vidi. Presodite, sedaj bi Zavorini otroci hodili v nemško šolo, odtujili bi se narodu, če ne bi bilo nje na straži!« »In tu, če ne bi bila ti z očetom na straži, bi tudi otroci hodili v nemško šolo, in tudi bi se odtujili narodu«, je govorila mati. »In to vama vedno očitam!« Tona ni vedela, kaj se je dogodilo v materinem srcu, jo je začudeno pogledala in videč, da se na njenem obrazu svetijo solze ganutja, se je tudi ona komaj vzdržala solz. »Ali mamica, midva z očetom dobro veva, kaj vas vodi, da nama očitate. To je samo skrb za nas«, doda z mehkim glasom. »In vi niti ne veste, kako je nama hudo, da se vi tako mučite radi nas.« »A tega ne rečeš, da vaju mučim jaz?« »Ali... saj vi naju ne mučite, samo naju boli.« »Pusti to, pusti to, vem«, ji prekine mati besedo. »No, le čakaj, poskušala bom posnemati Zavorico. Vem, da se je pokojna mati pregrešila, ket me je dala v nemški samostan v šolo, ali ona sirota je mislila dobro za me, in ni vedela nič boljšega, kakor tudi jaz ne, ker se ne razumem na to narodnost, kakor vi. Ne bodem vaju več motila in ovirala, bodeta videla. In mogoče napravita iz mene ko-nečno še rodoljubko —« je dodala s plahim nasmehom. »Mamica, mamica«, vsklikne Tona, in čudo, da ni prerinila stroja, tako hitro je skočila k materi. »Objeti vas moram«, ji reče prisrčno in jo poljubi. Drugače ste se poljubili le ob slovesu, ali pri godovih, danes pa je bilo materi in hčeri pri poljubo-vanju nekako svečano v duši. Petrička je bila srečna, Tona je mislila o svoji radosti: »Sedaj naj pride kar hoče nad nas, ko ie z nami mati.« Dalje sledi. Iz Trbovelj. Sijajno se je obnesla 25-letnica našega gasilnega društva. Vse Trbovlje so bile v zastavah. Slavnostno zborovanje v soboto 24. t. m. zvečer je pokazalo simpatije odločilnih krogov do društva. Društveno zgodovino je na zborovanju podal dr. Albert Kramer, Zvezo slov. prostovoljnih gasilnih društev je zastopal g. dr. Rih. Bergman. Lepa spominska darila so podarili požarniki načelniku g. Iv. Kramerju, ki vodi društvo že 25 let, in podnačelniku Ant. Počivavšku. Na nedeljsko slavnost so prišli požarniki in drugi gostje v velikih množicah od blizu in daleč. V sprevodu skozi Trbovlje je bilo 234 požarnikov in 5 zastav. Zastopanih je bilo 18 slovenskih požarnih bramb. Pred gasilnim stolpom je imel trboveljski župan g. Gustav Vodušek na gasilce, osobito na domače društvo, lep nagovor. Nato je razdelil častne kolajne, katere je naklonil cesar za 25-letno delovanje v gasilnih društvih, gg. Ivanu Kramerju, Ant. Počivavšku, Ferd. Rošu, Al. Podmeniku, Jož. Dolinšku in lv. Sorčanu. Županja Frida Voduškova je pripela nato na prapor trboveljskega gasilnega društva lep trak, darilo trboveljskih dam. Na ostale zastave sta pripeli spominske trake gdč. Mollova in Podmenikova. Nato se je vršil občni zbor »Zveze slov. prostov. gasilnih društev«, popoldne pa velika ljudska slavnost, katere se je udeležilo več tisoč ljudi. Cela slavnost je pokazala, da slovensko gasilstvo vkljub oviram s strani nemškega dež. odbora in vkljub rovarenjem z gotove slovenske strani krasno napreduje. O nekaterih podrobnostih še poročamo. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkov8k^ in sin v Humpolcu (Češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke. 107 48-29 trtžifti oKraj. Surovina. Hlapec Anton Jabernik v Oplotnici se je peljal te dni z vozom skozi vas. Od-zadaj je splezal na voz 12-letni Anton Latal. Ko je Jabernik začel vpiti in kleti nad njim, je fant skočil z voza. Jabernik je pa še pobral kamen, ga vrgel v dečka in mu izbil desno oko. SloifetijcgraflSi okraj. Šoštanj. Naša poštarica gdčna Lissetz (oči-vidno pristno nemško ime!!) hoče povzdigniti „neinški" značaj našega mesta. Ko je dala na novo pobarvati poštni voz, je zginil prejšnji dvojezični napis in se umakni! samonemškemn. Tudi se drzae vsiljevati slovenskim strankam samo-nemške tiskovine. Takih izzivanj ne trpimo, in če ne bo kmalu v obeh ozirih spremembe, bomo govorili na drngem mestu! Sevnie?. Za načelnika požarne brambe je izvoljen posestnik g. Lovro Krulej, za njegovega namestnika posestnik g. Ant. Dokler. Nemškutariji v tem društvu je torej odklenkalo. Iz Bizeljskega nam pišejo: Bizeljanci bomo imeli letos slabo leto. Vsled deževja in drugih vzrokov se nam je naselila v vinogradih plesnoba (oidium) in napravila velikansko škodo, posebno ako je kdo zamudil pravočasno žveplati. Nekatere zgodnje sorte, ki so ob tem času že ponavadi zrele, so se komaj začele mehčati in barvati. Edin naš up je še, da bo ugodno vreme v mesecu septembru vsaj deloma popravilo to, kar je doslej zamujenega. Iz Brežic. Pred prilično 2 leti je upravno sodišče na slovensko pritožbo razsodilo, da se je volilni imenik za občinske volitve nepravilno sestavil in da je nekatere naše volilce sprejeti v imenik. Posledica te sodbe bi moral biti razpust odbora in določitev novih volitev. Toda zgodil se je čudež — akta ni bilo več najti. Iskali smo ga pri upravnem sodišču; le-to je reklo, da je akt na namestniji; ta pa se je izgovarjala na glavarstvo itd. Skratka, akta ni bilo in tudi dr. Benkovič ga ni mogel izslediti. Sedaj po preteku 3 let, ko se imajo itak izvršiti nove volitve, prišel je akt od namestnije. Glavarstvo je sedaj odbor razpustilo in imenovalo kot komisarja bivšega župana Fa-leschinija. Slovenski zahtevi, naj se za komisarja postavi kak političen uradnik, glavarstvo ni ugodilo, češ da baje tega posla sedaj ne more prevzeti uradnik, ker se zida vodovod, kanalizacija itd. Jasno je, da je imela zopet namestnija svoje umazane prste zraven. Volitve se bodo vršile še to leto. Iz Zabukovja. V nedeljo 25. t. m. smo imeli torej že dolgo napovedani shod dr. Janko- viča in dr. Benkoviča. Celi potek lahko opišemo v kratkih besedah: Ko je izgovoril dr. Jankovič, je župnik Stoklas, držeč klobuk v zraku, rekel: kličite »živijo«. Ker nismo hoteli ubogati, smo dobili v plačilo psovke: suroveži. H koncu pa je stopil na stol kmečki sin Jožef Pajk, Benkovičev klijent jn prvi zdražbar v Zabukovju, iz Laš doma. Čisto Kam je dal poslancem zaupnico. Bil je bled kakor farovški zid, za katerim je stal. Zakričal je sam »živijo« in skočil raz stola. Shod pa so zaključile tri stare ženske, ki so čakale popoldanske službe božje. — Dr. Benkovičeve laži v »Straži« glede njegovega vprašanja na g. Božiča pa bomo v prihodnji številki razkrinkali in postavili tega pasjebičanega »poštenjaka« v pravo luč. Spomnimo ga danes samo še na nemški pregovor: »Ein Mann liigt nie«. CjutotnersKi oHraj. Iz Ljutomera. Pri našem davčnem orsdu službuje mož s tevtonskim imenom Urschitz, ki se je nekoč v družbi sebi enakih „Nemcev" bahal, češ: moj oče se je še pisal s kljukicami. Tega „značajneža" si je torej izbral naš župan, notar Thurn, da iztrga Slovencem še tretji razred v občinskem zastopu. Poveril mu je izpisavanje volilcev in gotovo tudi sestavo volilnega imenika, kajti zatrjuje se, da bo po njegovih besedah vsaka reklamacija s strani Slovencev brezuspešna. Ta mož, duhteča cvetka gnilega posilinemštv^, je državni uradnik. Vprašamo pristojno oblast, ali se njegovo početje strinja z njegovo slnžbo. Slovenske merodajne kroge pa opozarjamo, da jih čas ne prehiti. Notar Thurn pošilja temu molilnemu geometru" tudi jerebice in buteljke, menda da bi mu pri delu duh ne opešal; zakaj gospod že vedo, česa mu je v prvi vrsti treba. Iz Ljutomera. Naša okrajna šparkasa ima preveč slovenskega denarja, zato je razdelila čisti dobiček zadnjega upravnega leta v izključno nemške namene (za nemška društva v trgu 1800 K, za ptujski Studentenheim 50 K, za Schulverein 50 K, za Siidmarko 50 K itd). Za slovenske kulturne in gospodarske namene nima seveda niti fičnika. V Slaptincih pri Št. Jurju ob Ščavnici je prišel kočar Franc Janžekovič z obema rokama med valje parne mlatilnice. Zmečkalo mu je obe roki. V bolnišnici v Radgoni so mu jih še tisti dan morali odrezati. Kdo je kriv, bo dognala preiskava. Iz Gornje Radgone. Notranje ministerstvo je razsodilo, da se je volitev v okrajni šolski svet gornjeradgonski, katero je izvršil še slov. okrajni zastop dne 24. jul. 1911 in katero sta glavarstvo in namestnija kot baje nepostavno sistirali, izvršila popolnoma pravilno. MOIA STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in obranjenje nežne, mehke kože in bele polti iu boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mleCno milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetschen a. B. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" Čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-29 JKarfoorjHt oKraj. Iz Maribora. Dne 20. tm. se je hotel zastrupiti 20 letni sin ravnatelja tukajšnje vinarske in sadjarske šole, Franc Zweifler. Odprl je petelina pri plinovi cevi in izpustil plin. Našli so ga nezavestnega v sobi. — Odvetniku dr. Mravlaggu so vlomilci iz stanovanja odnesli srebrnin v vrednosti 3000 kron. Cerkvenega tatu so 21. tm. zasačili v župnijski cerkvi v Št. Lovrencu nad Mariborom. Zalotil ga je cerkovnik ob 12. uri opoldne ravno, ko je ropal iz nabiralnika pri Marijinem oltarju. Poklical je ljudi, ki so ga odpeljali najprej na občino, odtam pa žandar v Maribor. Ropar je star okrog 40 let in nima nikakih dokumentov. V Karčevini pri Mariboru je 21. tm. umrla Ana Ferš, stara 101 leto. Redka starost! V Selnici ob Muri se vrše danes 29. tm. občinske volitve. Upati je, da v tej obmejni občini zmagajo tudi tokrat slovenski možje. V nedeljo I. sept. v Mestinje k Smehu! Tam se vrši ta dan ob 3. uri pop. na vrtu narodna veselica s šaloigro „Kateri bo ?"', godbo, petjem, sre-čolovom, šaljivo pošto, plesom itd. Vstopnina je za sedeže 80 vin., za stojišča 40 vin. Mestinjčani in sosedje iz Lemberga, St. Petra, Šmarja itd., obiščite nas! PtnjsKi oKraj. Iz Št. Janža na dravskem polju se poroča, da je tamošnji občinski zastop soglasno sklenil, pozvati slovenske deželne poslance Dravskega polja, naj se zavzamejo za to, da se čim prej skliče de želni zbor in prične zopet z nujno potrebnim gospodarskim delom, ker beda med kmečkim ljudstvom vsled draginje denarja in neprestanih ujm strašno narašča. Poleg tega je pa tudi nujna zahteva vseh krajev ob Dravi, da se regulacija Drave nadaljuje. Iz Rogatca. Dne 24. tm. se je peljal skozi vas Ceste klobučarski tovarnar Gerersdorfer iz Zagreba v naedem dira v avtomobilu. Nasproti mu je prišlo par kmetov in delavcev s košnje. 60-letni posestnik Jožef Bukšek se je hotel avtomobilu umakniti na drugo stran ceste; a avtomobil ga je povozil in na mestu usmrtil. Gerersdorferja so pri sodniji v Rogatcu zaprli. Iz Središča. Naša nedeljska sokolska slavnost se je izborno obnesla. Klerikalni shod v Obrežu je bil klavern. — Dne 8. sept. se vrši pri Sv. Bolfenku Fleger čeva slavnost. Zjutraj ob 10: uri bo pri Šv. Bolfenku maša, nato odkritje nagrobnega spomenika, popoldne ob 3. uri pa bo ua domu v Vodrancih odkritje spominske plošče, nato ljudska zabava. Iz Žetal. Tu so bile na dan Marije Tolažnice 19. t. m. konfiscirane vse ptujske klobasice, ker so smrdele že od daleč. Cndno, da jih ne konfiscirajo tudi v Ptuju, kjer prodajajo r»vno takšne in od istega fabrikanta. Tam jih prodajajo ubogim kmetskim ljudem pred Strašilovo in Huterjevo žganjarno; seveda, saj obe smrdljivi reči skupaj spadata. Pa vseeno tudi ubogi kmet ali siromak, če kupi za zdrav denar klobaso, želi da bi bila zdrava, ker tudi nima pasjega želodca. Sicer pa bi tudi dobro bilo, ko bi ljudje enkrat sprevideli, kak strup je ptujski šnops. Le poglejte sedajne fante pri naboru, kako so slabotni. Kolikor jih ne uničijo tovarne, pa šnops, ker vsak misli, da piti se mora, samo da teče. Ko bi ljudje vedeli, kaj piše o alkoholu sloveči dr. Kopp, bi dali tisti denar za mlado drevje in včakali doma zdravo pijačo. Sv. Martin pri Vurberku. Tu je umrl 16. tm. posestnik in gostilničar g. Ignac Amer v 68. letu starosti, zadet od srčne kapi. Pokojnik je bil splošno priljnbljen, kar je pokazal njegov pogreb, h kateremu je prihitelo ljudstvo od blizu in daleč. Bil je skrben oče, dober mož in varčen gospodar. Zato so ga tudi soobčani volili v razne zastope. Bil je več let občinski predstojnik, načelnik krajnega šolskega sveta, cerkvenoskladnega odbora in brodarskega društva. V krajnem šolskem svetu je deloval od ustanovitve tega zastopa pa do svoje smrti. Bil je tudi načelnik domače posojilnice. Kot Slovenec je bil vedno značaj. Časten mu bodi spomin! DrtgtVene in druge prireditve. Iz Podsrede. Tukajšnja požarna bramba priredi v nedeljo, dne 1. septembra veliko ljudsko veselico. Na dnevnem redu je poučni govor zastopnika »Zveze narodnih društev v Celju«, nastop mladih goslačev ter razne mladinske igre in petje. Srečolov na dobitke. Veselica se vrši na občinskem pašniku, v slučaju neugodnega vremena pa v gostilni pri Jazbecu. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 20 vin. — Izkupiček je namenjen za nabavo čelad požarnemu moštvu. Braslovče. V nedeljo se zbere pri nas vsa Savinska dolina ter bo tako pokazala svojo naklonjenost sokolskim junakom. Opozarjamo še enkrat, da imajo Celjani in drugi gostje, ki hočejo zvezo z železnico, na razpolago avtomobil. Pot domu v Št. Peter, Žalec, Petrovče in Celje bo torej kratka in nagla. Pelje se lahko 15 oseb naenkrat. Opozarjamo na vožnjo s čolni po ribniku na slavnostnem prostoru, na plesišče itd. Priprave se delajo že več dni od jutra do večera. Opozarjamo še posebej na tekmo pri javni telovadbi. Darila imajo vrednost nad 150 K. Obdaro-vanih bo 6 telovadcev, 3 domači in 3 drugi. Na svidenje 1. septembra v Braslovčah! Polzela. Da ne bomo Polzelani pri zadnjih, smo si sezidali nov »Gasilni dom«, katerega bomo 22. septembra slovesno otvorili. Na sporedu je mnogo zanimivih točk, ki bodo vsem gostom nudile razvedrila in zabave. Savinčani 22. septembra vsi na veliko narodno veselico v Polzelo! Pevsko društvo v Št. Rupertu pri Gomll-skem priredi 15. septembra t. 1. veliko veselico. Spored na lepakih. Prosi se, da se sosedna društva blagohotno ozirajo na to prireditev. _ Javna ljudska knjižnica pri Sv. Štefanu blizu »marja priredi v nedeljo 8. septembra ob 3. uri popoldne pri gosp. Jož. Seničarju v Volčji jami veliko ljudsko slavnost v prid knjižnici. Na sporedu je godba, petje, srečolov, šaljiva pošta, prodaja šopkov, boj s konfeti in — ples. Igrala bo domača društvena godba, več lepih slovenskih pesmi bodo zapeli domači fantje, ki se pridno pripravljajo na prvi nastop. Krčmar bo dobro preskrbel za želodec. Zabave bo vsakogar dovolj. Veselica bo ena najlepših, kar jih je kdaj bilo pri Sv. Štefanu in v bližini. Gostilna je tik okrajne ceste, zato je pričakovati udeležbe iz vseh sosednih krajev, v prvi vrsti pa seveda od domačinov. Na svidenjel Šmartno pri Slovenjgradcn. V nedeljo, dne 1. septembra t. 1. priredi naša šola ob pol 4. uri popoldne v prid šolarski kuhinji na vrtu g. Jožefa Rotovnika p. d. Plesnika, gostilničarja v Legnu. veselico z gledališko igro „Slepa ljubezen" in prosto zabavo s petjem, šaljivo pošto itd., k kateri se vsi prijatelji in dobrotniki uboge šolske mladine najvljudnejše vabijo. Zaradi blagega namena se vsakojaka darila podpirateljev te šole najhvaležnejše sprejmejo; sosedna različna društva pa so prošena, da se pri svojih prireditvah blagovolijo na ta dan ozirati. Sv. Jurij ob Ščavnlel. Izvanredni užitek so nam priredili prleški dijaki dne 15. t. m. Iz prijaznosti sta jim pomagali dve Križevčanki gdč. Križanič in Novak ter domačinka gdč. Trstenjak. Uprizorili so veseloigro „Bratranec" in burko „Bacek v strahu". Da nam bodo naši dijaki-prleki nudili nekaj posebnega, o tem smo bili prepričani, a da bi se tudi igralke tako postavile, tega nismo pričakovali. Nastop gospice Dobske (M. Križanič) nas je kar očaral, pa tudi nje ko-ketna hišna Zora (M. Novak) in služkinja Lizika (F. Trstenjak) sta kaj dobro rešili svoje vloge. Občno mnenje je bilo, da takih igralk je bilo pač še malo na našem odru. Po predstavi je nast rila dijaška vrsta k telovadbi na orodju. Maof. .številno občinstvo je z burnim ploskanjem odobravalo njih proizvajanja. Pri prosti zabavi Bodemo 11 Jo našli? Iičemo gospodinj, ki ie ne uporablja Schichtovega mila! Hočemo )1 pojasniti, da Je zapravllivost, če se perilo s slabim, torej dragim milom uničuje. smo imeli obilni srečolov, šaljivo pošto, konfeti itd. Da pri slavni KOctflutovi godbi nismo mogli mirtii ostati, je samo ob sebi umevno, zato smo se pridno snkali. Izmed neštevilnega občinstva, ki nas je posetilo, gotovo nikomur ni žai, da je prišel, kogar pa zdaj ni bilo, pa raj ob prihodnji prireditvi poseti naše prleke, ne bo mu žal. (iespodarsKi paberHf. Gnojite deteljišča ln travnike! Znano je, da so deteljišča in polja za pridelanje krme vsled lanske suše in vsled suhega vremena letošnje spomladi jako trpela, da jih je treba o podbrati. Posebno se je tO čutilo tam, kjet- je bilo malo gnojeno. Dobro so se obnesla deteljišča iu travniki, ki so redno bili gnojeni s Tomasovo moko, ki je znano kot najcenejše in najuspešnejše fos-fornokislo gnojilo. Kmetovalci, iie žatnudite pravočasno nakupiti Tomasovo moko, ker je v jesen Veliko povpraševanje po njej in jo je takrat težje dobiti. Stiskalnice. V kletarstva se rabijo dandanes različne stiskalnice; to se ravna potem, ali je ffiali, srednji ali veliki obrat. Industrija kmetijskih strojev je tako silno napredovala, da nudi vinogradnikom stiskalne priprave, ki izvršijo mnogo dela pri mali porabi sil in časa. Med mnogimi drugimi so se osobito izdelki tvrdke Ph. Majfarth & Co., Dunaj II. Taborstr. 71, zaradi svoje solidne sestave in velike sposobnosti hitro Udomačili. Za male obrate so posebno dobri izdelki z znamkami ,,Na ional",,.Mignem" in „Gnom". Prostornina znaša 5—100 1. Za velika kletarstva so osobito sadne in grozdne stiskalnice „Her-knles"' v najrazličnejših izvedbah. Ima najrazličnejše prednosti pred drugimi izdelki, osobito, da se lahko dela na njem brez izgube časa z izpraz-njevanjem. Stiskalni koš drži 2000 litrov in se da razložiti v tri dele. Da se lahko stiskalnice prevažajo, je imenovana tvrdka Oskrbela tudi za to potrebne priprave. Opozarjamo naše čitatelje na tovarno Ph. Mayfarth A Co., II., Taborstr. 71. LETNI IN ŽIVINSKI SEJMI NA ŠTAJERSKEM. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovanimi z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 1. sept. na Žigarskem vrhu, okr. Sevnica; v Št. Ilju v Slov. gor. — Dne 2. sept. v Arnočah, okr. Šoštanj; v Ternovcih**, okr. PrUj; v Slovenjem Gradcu**; v Zrečah**, okr. Konjice; v Marija Tinskem**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Ormožu*; v Celju*. — Dne 3. sept. v Radgoni*; v Račjem*, okr. Maribor (tudi konjski sejem); v Ormožu (sejem s ščetinarji). — Dne 4. sept. na Ptuju (konjski in govejski sejem, te tudi sejem s ščetinarji); v Imenom (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Vuhredn*, okr. Marenberg; v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež. — Dne 5. sept. na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino in konji). — Dne 6. sept. v St. Pavlu v Sav. dol.*, okr. Celje; v Gradcu (z zaklano živino); v Spodnji P.Jskavi (svinjski sejem), okr. Slovenska Bistrica; v Rogatcu (sejem s ščetinarji). Trni Iz Št. Jurja ob juž. žel. Šentjurska čuknlada je bila pravcata klerikalno-smešna prireditev. Pokazalo se je, da jinl je to nekaj tujega, ukradenegri. Zato se jim tudi ne gre za resnost ttlovadbe same, nego za pornp in štafažo. Samo pavovo perje, polondija-deficit. Bobnali so v svet o 4000-ih, a vetet jim je sproti odnašal ničle — in ostanek je bil nič. Računi na mastni dobiček so splavali po vodi. „Določene" gostsmo še tako daleč, da bi, nas s svojim „fajerberjem" par od slovenskega ljudstva odvisnih obrtnikov na tako barabski način žalilo. Posedaj še miren slovenski človek zna vzrojiti in se bo z gnjevom obrnil od svojih zaničevalcev. Občani si pa naj dobro premislijo, če Je treba še nadalje pomagati taki požarni brambi, ki si do-sedaj ni napravila še najmanjšega gasilnega orodja in ki ima le uniformo, dk dela štafažo pri raznih nemčurskih prireditvah sebi v zasmeh, Novocer-kovčanom pa v sramoto. Ne vzamite nič ne da bi povprašali, če je: jpi-dbo; dii se skrbno prepričali, če: nosi enak „prave:Franckove:" kakovosti iz tovarne Henrik, Frahcka sinovi v Zagrebu, „kai)in Mlinček", kateri je natisnjen m Vsa- kefk zdbojčku in vsakem zavitku. Kakovost jamči dobroto, cenost, jeder -natost in slaštnost pravega :Franckovega: pridatka za kavo. im lil Haznt n^osti. Živinska kuga na gobca in parkljih seje se je začela vedno bolj širiti tudi po zgornji Dravski dolini na Koroškem. Trgovina z živino je v nekaterih krajih popolnoma zaprta. Vellkri noč dne 23. marca. Nekaj redkega bo I. 1913. Veliko noč bodemo imeli že dne 23 marca. Omenimo naj še, da bodo za Veliko noč trije prazuiki. Dne 23. marca bo b.amreč Velika noč, 24. drugi velikonočni praznik, dne : 5. marcn pa bo prazuik Oznanjenja Marije Device. Pač redek slučaj. Krvava žalolgra radi zemljišča. Gašper Mance ima v Kozinju blizu Senja v hrvaškem Primorju posestvo, ki ga je upravljal njegov stric Josip Mance. Ta dva sta tf zemljišče razdelila in sklenila pogodbo, da Josip Mance upravlja tudi Gašperjevo zemljišče. Zatu mu je moral Josip vsako leto izplačati izgovorjeni del denarja in pridelkov. Staremu Josipu to lli ".rilo po volji iu je vedno tuhtal, kako se bi rešil pred Gašperjevimi terjatvami. Pred nekaterimi dnevi je prišla GašperjeVa žeiia Marija s tremi malimi sinčki k stricu Josipu po svoj del. Medtem, ko se je mudila v Josipovi hiši. se je naenkrat zaslišal iz hiše obupen krik in vpitje. Prihiteli so sosedje, ki so zapazili pred seboi grozen prizor. Na tleh je bžala v mlaki krvi Marija, a okoli nje so kričali na ves glas njeni otroci. V kotu je stal stari Josip s krvavim nožem v roki in je s široko odprtimi očmi blazno buljil predse na zaklano žensko. Nož. od katerega se je še cediia kri, je bil krvav do ročaja. Zadal je Mariji dve smrtnonosoi rani sko/.i prsa v pljuča. Nasilnega starca so odpeljali orožniki v Senj v jeco, a o.:;oke sirote njihovemu očetu v Reko. Zadnji dopisi. V Slovenjgradeu se je vršil 25. t. m. občni zbortamošnje Ciril-Metodove podružnice. Izvoljeni so v odbor možje, katerih imena jamčijo, da bo podružnica lepo uspevala. Obširno poročilo prinesemo. V celjski bolnišnici je 25. t. m. umrl vpo-kojeni namestniški podpredsednik dr. Benedikt grof Giovanelli-Chersburg, star 70 let. V Rogaški Slatini, kjer je bil v zdravilišču, se je zastrupil. Celje. V soboto, dne 31. t. in. se vrši ob 8. uri zvečer v rudeči sobi »Narodnega doma« v Celju prijateljski sestanek vseh tovarišev »klu-bašev« in »starih hiš«. Na svidenje! V Laškem trgu je umrl 27. t. m. sodar delniške pivovarne Vaclav Novotny. Najedel se je sadja in nato napil piva. V Celju je umrla danes 29. t. m. žena čevljarja M. Mačeka. Na Balkauu so bile razmere zadnji čas skrajno nadete. Albanci so se sicer pomirili in povrnili na svoje domove, a turško vojaštvo in prebivalstvo je s svojim postopanjem izzvalo srd treh sosednih držav: Bolgarije. Srbije in Črne Gore. V Bolgariji je začelo vreti, ker so — kakor smo že poročali! — turški prebivalci mesta Ka-čane v Macedoniji poklali krog 200 kristjanskih Bolgarov. V Črni Gori je začelo vreti, ker je turško vojaštvo vhajalo črez tnejo itt streljalo na Črnogorce na njihovem ozemlju. Črna Gora je že začela mobiližirati svoje vojaštvo. Srbija je pa vzplamteia ob novici, da so turški vojaki v Stari Stbiji in Novem Pazarju poklali stotine Srbov. V vseh treh državah je med prebivalstvorfi silno vrelo, in mklo je manjkalo, da ni prišlo do splošne vojske proti Turčiji.' jLoterijske številke. Trst, dne 24. avgusta 1912: 6, 37, 11, 8, 55. Line, „ „ „ 56, 66, 46, 4, 24. LISTNICA UREDNIŠTVA. Bajhenburg: Pride prihodnjič na vrsto! Hvala! Pišite večkrat, pa kolikor mogoče kratko! — Žaleč: Sprejel. Hvala! Pa danes nemogoče, ker vendar precej dolgo. Glede N. pa se mi zdi nujno potrebno, da tudi mi kaj povemo, ker to m gte te ftfeaafM. Dtapče bed« mtm^ mnenja* da mi celQ to odobravamo. ln_ kot naroden Časbpis pal te$A ne |chefii& — Sfrfedišče: Tudi d£ines ni več šlo obširno. Pride! Hvala in zdravi! — Ševhica: Enako! — Št. Parel pri Preb: Obljubo bom izpolnil, kakor hitro bo pripuščal prostor! Zdravo!— Braslovče; Tako obširno žal zaradi prostora ne moremo. Kar je mogoče, sem storil. Veliko uspeha. Jaz šem ta. dan v Mestinju. Žal torej ne morem k Vam. Glede cvetličnega drteva pa se dogovorite z g. Prekorškom, ki pride. Zaradi one zadeve pridem začetkom septembra. Ždravif LISTNICA UPftAVNlSfVJL Dobje: Ali niste opazili y zadnji štev. v listnici naših opojnb glede Vaše in P. naročnine ? Prosimo še enkrat, da dam naznanite, če imate še kaka potrdili. P. — u pa lista sicer nismo niti ustavili. A. C. je list odpovedal. Zahvala. Podpisano vodstvo izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je XXIV. glavna skupščina „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih dru"tev" dne 10 in ll. avgusta t. 1. v Celju uspela tako lep". Prav posebno se zahvaljuje pripravljalnemu odbora, posebno njegovemu načelniku tovarišu Franu Brinarju in njegovi gospei soprogi, za obilni trud. ki ga je imel s pripravami za Zavezino zborovanje; slavni ,,Posojilnici" v Celju za prepustitev prostorov v Narodnem domu za zborovanja; gg. dr. Ivanu Lahu, Engelbertu Ganglu, Karlu Kvedru in Melhiorju Rismalu za njihova izborna temeljita poročila; tov Franu Brinarju za navdušen govor in iskren pozdrav, ki ga je izpregovoril v imenu „Oeljskega učiteljskega društva"; g. dr. Vekoslavu Kukovcu. ki jias je pozdravil v imenu na-rodno-napredne stranke na Štajerskem; g. ravnatelju H. Schreinerju za lepe besede, s katerimi u&s je vzpodbujal k vst ajnemu. neumornemu delu na šolskem polju; tovarišu Viktoriniju za pozdrav, ki ga nam je izrekel v imenu češkega učiteljstva; g. Antonu Fiali za pozdrav v iinenu jugoslovanskega narodno • socialnega delavstva; damam pevkam in tovarišem pevcem za lepo petje na učiteljskem koncertu; vsem onim. ki šo brzojavnim in pigmentih potom pozdravili naš shod. vsem dragim in milim gostom neuči-teljem. ki so prihiteli med nas, in sploh vsem udeležencem, ki so pripomogli, da je nastopila „Zaveza" tako impozantno. Vodstvo „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev'. Predsednik Tajnik: VILIBALD RUS I. r. L. JELENC I. r. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 vin. navadno tiskane pa po 4 vin. Znesek je vpo-slati naprej, ker se drugače inserat ne objavi. Ženitna ponudba. Vdovec, star 45 let, brez otrok, s premoženjem 30000 K in letno pokojnino 700 K, želi znanja z gospodično ali vdovo brez otrok. Ponudbe pod št. 515 na upravništvo .Nar. Lista'. 515 2-2 Hiša se proda v Spodnji Hudinji št. 51 pri Celju za 7200 K. Je 6 sob. so vse oddane, nesejo mesečno 46 K najemnine. Vknjiženih lahko ostane 3635 K; posestva z vrtom je krog 3/4 orala. Franc Kerth. 530 2-1 Dobro idoča trgovina s špe-cerijo in mešanim blagom, v lepem kraju, 5 minut od kolodvora, se odda v najem. Pogoji nizki. Več pove uredništvo ,Nar. Lista'. 537 Prodam lepo malo posestvo, obstoječe iz: lepe zidane hiše, 3 s.ob. kuhinje, 2 obokanih kleti, novih govejih hlevov, svinjskih hlevov, kozolca, domačega mlina z jako močno vodo, pripravno za umetni mlin ali žago, lepega sadovnjaka, 4 oralov zemlje; leži na lepem kraju blizu mesta in kolodvora Slovenjgradec. Cena 10800 K. Maks Murko, Legno p. Slovenjgradec. 534 3-1 !! 500 kron !! Vam plačam, če moj zatiralec koreninic ,Ria-mazilo' ne odstrani vaših kurjih očes, bradavic, roženice v 3 dneh brez bolečin. Cena 1 lončka z garancijskim pismom vred 1 krona. Ke-meny, Kaschau, I. Postfach 12/227 (Ogrsko). 512 30-3 Ženitna ponudba. Vdovec, blizu 50 let star, se želi takoj poročiti z vdovo ali samico, ki ima 2000 K premoženja ter veselje do gostilne in trgovine. Ponudbe pod ^Gostilna" na upravništvo „Nar. Lista.". 518 2 2 Razjasnim vsakemu, kako se tudi najbolj zastarela kila brez operacije hitro ozdravi ali pa zmanjša. To vem iz lastne izkušnje. Naslov: Vaclav Hod'bod", LuštSnice št. 103 (Češko). Prostor za lesno trgovino se da na več let brezplačno v najem. Dotični prostor je tik železnične postaje blizu hrvaško-kranjske meje. Naslov pri upravništvu „Nar. Lista". 536 1 Prodajalka, 19 let stara, zmožna nemškega in slovenskega jezika, želi vstopiti v trgovino z mešanim lilagom s 15. septembrom ali pozneje. Naslov pove upravništvo „Nar. Lista". 544 2-1 Hlapec h konjem in priden trezen postiljon se takoj sprejme. Ponudbe pod „Je-senski čas" na „Narodni List". 548 Proda se popolnoma nov daljnogled. Cena 24 K. — Izve se v uredništvu Narodnega Lista. Nakupovale! vin, pozor! Vljudno opozarjamo, da imamo v zalogi najboljša spodnještajerska vina vseh vrst, katera prodajamo sedaj po izjemno nizkih cenah, da se pripravimo za fiakup riovih vih. Opozarjamo pa čisto posebno nato, da prodajamo mi le zajam-čerio pristna štajerska vina, medtem ko vinski trgovci razpečavajo slabejša ogrska in hrvaška viha pod imenom našifi gtajefških. Imamo' iudi veliko dobro uvinjenih transpbHnilr Ifi zello^hih isodov, katere oddamo po lastni ceni. Prva južnoštajerska vinarska zadruga V Celju, reg. zadruga z omejeno zavezo. naznanilo in priporočilo! Podpisana vljudno naznapjaifi slavnemu občinstvu, da prevzamem s 1. septembrom ti. gostilno g. Šavca. (po domače pri divjem možu) na Spodnji Hudinji pri ' j a. — Tem potom priporočani izvrstno vinsko kapljico, vedno sveže' pivo in sploh postrežbo. Pri ni jem od cenjenih gostov iz mesta » r rcHceg j, obiska. 304 2-1 Fani Guzej. Živinski sejem na Cvenn na Murskem polju. Občina Cven pri Ljutomeru hoče živinski sejem, ki se vrši tam dne 7. septembra z nova oŽititi in povzdigniti. Našo živino, posebho slavno-znane ljutomerske konje, pokupijo večinoma ogrski prekupčevalci, ter jih potem kot ogrske konje prav drago prodajo na Kranjsko in v Italijo. Dobiček od tega imajo le prekupci. Kdor želi toraj kupiti lahke jezdne ali vozne konje, orientalce in amerikanske dirkače, ta naj pride dne 7. septembra na Cven, tukaj jih dobi iz prve roke, ker edino le na Murskem polju redijo te konje. Za vzgojo konj skrbi tukaj „Zadriiga za rejo žrebet" z obširnim pašnikom. Kmetovalci pa redijo tukaj tudi prav obilo lepe goveje živine. To rejo pospešujete kmetijska in bikorejska zadruga. Opo-iai-jrimo tudi na to, da se tukaj vrši dne 8. in 9. septembra sloveča konjska dirka. 543 2-1 Prodajalci in kupci se toraj prav vljudno vabijo, da posetijo v prav obilnem številu živinski sejem na Cvenu dne 7. septembra. Cven je oddaljen od železniške postaje Ljutomer le pol ure. Za prihod so na razpolago 4 vlaki na dan, ravno toliko za odhod. Županstvo Cven pri Ljutomeru. Ceno češko posteljno perje 1 kg sivega spuli enega K 2'—, boljšega K 2 40. polbelega K 360, belega K 4'80, prima mehkega ko puh K 6"—. še boljšega K 7-20, najboljšega K 8'40. izrednofinega snežno belega K 9"60. 533 6-1 CAtA^ff ftACfatiff iz g°3tonitega- rudečega. mo-HVlvVK JJUjtlUjV drega, belega ali rumenega nankinga. dobro napolnjene, 1 pernica ali podpernica 180 cffi dolga. 116 cm Široka. K 10, 12, 15, 18; 200 cm dolga, 140 cm široka K 13, 15. 18. 21, 1 zglavnik 80 cjn dolg, 58 cm širok K 3, 3"5Q, 4; 90 cm dolg, 70 cm širok K 4'50. 5'50. 6. Netigajajoče se zamenja ali vrne denar. Obširni ilustrovani cenik gratis in franko. Benedikt Sachsel, Lobes 927 pri Plznju (Češko). Vabilo k občnemu zboru prostovoljnega gasilnega društva Sv. Lenart-Hrastnik, kateri se vrši v nedeljo, dne 11. septembra t. 1. ob 5. uri pop. v gostilni g Eerd Roša v Hrastniku. V SPORED : 1. Letno poročilo. 538 2. Poročilo blagajtlika. 3. Volitev načelnika in njegovega namestnika in drugih faukcijonarjev. 4. Predloei in nasveti. Prosto vol jno gasilno društvo S v. Lenart- Hrastnik 24. avgusta 1912. t. Sorčah, i č. tajnik, k. P6dm6nlk, t. č. načelnik. I. štajersko skladišče za hmelj v Žalcu, dne 30. avgusta 1912. Št. 209 Mabilo k kateri se bode vršil v nedeljo, dne 8. sept. 1.1. ob 3. uri pop. f občinski pisarni f Žalcu po sledečem redu: 1. Poslovno poročilo. 2. lla&Uii za leto i9ill/12 in odobrenje bilance; določi se tudi vrednost zadružnih deležev v šmisltt § 7 zadružnih pravil. j v, 3. Kako se naj vporabi dobiček oz. fcstko se naj pokrije zguba? 4. Predrtigačenje zadražnib pravil. 5. Volitev predstojništva in nadzorništva. 6. Nasveti. ZA PREDSTOJNIŠTVO : podpredsednik: tajnik in blagajnik: F. Roblek I r. A. Petrlček t. r. Dve hiši na prodaj, hiša s pe-_ koncesijo _______, r..r_____J_____„____ druga hiša je s tremi sobami, kuhinjo, dvemi kletmi, v dobržjm stanju, z gospodarskim poslopjem, štirimi orali zemljišča v lepi ravnini in lepim sadovnim vrtom. Vpraša se v upravništvu „Nar. Lista". 547 3-1 Za dobro idočo gostilno tik farne cerkve na Spodnjem Štajerskem se išče oženjeni računski natakar Vstop I« novembra 1.1. V mesarski obrti izUčeni, z malo kavcijo, imajo predhost. Kje, pove uredništvo. 817 3-2 iz boljše rodbine se sprejme na stanovanje in hrano. Strogo nadzorstvo. Celje, Miklavški hrib, Vila ,.Cairo". 545—3 5000 kron zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 300 kosov za samo 6.50 kron tii priložnostni kup in sicer: 1. prava švicarska slst. Roskopi-pat. žepna ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno triletno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. doublezlata prstana (za gospoda in damo), 1 angL pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (5 delni), 1 eleg. bela kravata (vzorec po želji najnovejše fazone), 1 krasna kravatna igla s similibriljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni in lasni koljer Iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Ros-kopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane 6 K 50 h. Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od: J. GELB, razpošlljalnica Novi Sandec 264. Če se naročita dva zavoja, se 6 najfinejših žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen. 33 pa rti i kov I 33 parnikov! Avstro-Amerikana, Trst S j Redno prevažanje potnikov in blaga v Grško, Italijo, Španijo, Severno in Južno Ameriki). V Njujopk iz Trsta z novimi brzoparniki Auštro-Amerikane ..Cesar Franc Jožet I." ali ,.Marta Washisigton". Prevoz od Gibraltarja v Njujork traja 7—8 dni. Pred-idočih 6 dni je jprezplačna zabavna vožnja po Jadranskem in Sredozemskem morju, ker je cena za skupno potovanje ista ko sicer za navadni prevoz. Bližnji odhodi: „Cesar Fran^lpjte? I." 17. avg.. .jAlice" 2 i. avg., „LaUra" 31. avg.. „Martha Wašhlnffton" 14. sept. Za krožna potovanja po Srednjem morju z velikimi par- niki posebne cene. Podrobne podatke daje: ravnateljstvo v Trstu, Via Molin Piccolo 2 in Kari Kiffmanna nasl., Maribor, Grajski iig 3. 484 3-3 Širite „Napodni List"! I iOOO Vuv TTtTtTi Super fosfati mineralični in anjmalični, najpreizkuše-nejša, najzanesljivejša m najcenejši fosforna gnojila za vse W vrste zemlje "TO Vsebina strogo zajamčena. Najsigurnejše in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žetev krme, bogate 18 na fosfornokislih soleh. 30-24 Superfosfat -'m povzroči pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvorbo zrn in popteinenitenje sadeža, tako tudi pri kroinpirjii, repi itd. atataijakove, kalijeve in soliteme m- supertoštate -TO prodajejo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarni: Praga, Pfikopi 17. w U U t? Uv w A A. ^ A rv A /S I w v w v7 \J \J v7v/ U V T ifiAA a&e za ženske in sukno za moške obleke tadnje m« de razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju. Vzoi ti na zahtevo poštnine prosto. mmm | Rastlinska destilacija „RADECKI" 1 Ivan Čater v Celju vas postreže priznano povsem_ najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 241 in žganja. 42-25 Špecljalitete: „Radecki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. »»fr*!* >?I'x>?I'x Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseli steklarskih 50 del! 51-34 Na debelo! Na drobno! 1 M. RAVTAR Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino, šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. 317 26-19 I Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, polj enega 2 K, bolj-(ega 2 E 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K ; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, gnežnobelega, pnljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 443 dobi franko. 50-7 v Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13'—, K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok K 4 50, K 5"20, K 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. _ Bogato ilustrirani ceniki zastoj in ti a n ii iS Emil Brandeis ss komisijska trgovina s hmeljem = liorimberk Mestna hmelj arna št. 6. se priporoča za prodajo hmelja po kolikor mogoče najvišji dnevni ceni. Reelna postrežba. 513 20-3 Kulantni pogoji. Hiša Celju naprodaj! Zelo ugodno! Enonadstropna hiša, šele dve leti stara, z veliko delavnico, ki je pripravna za vsakega obrtnika, se proda. Zraven je velik vrt, ki meri 1800 m2 in en stavbeni prostor. Hiša je v kraju, kjer se mesto zelo razvija. Proda se zaradi bolezni za K 16.000. Pod ugodnimi pogoji. Več pove iz prijaznosti Viktor Bevc, slikarski mojster v Celju, Graška cesta štev. 8. 520 3-2 IKBBRH 1 a ffl a b tssci Svuji k svojim j Največja trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine, i ® ■ a srebmine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, 3 h brilanti in drugimi kamni. 68 51-34 ■ I Za ženini! in nenestice ££ T« SST j ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov Itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom i BBHHBHRBflBBBflBaflBBBgiHBBEBI! 1S8HBHBBI ZVEZNA TISKARNA V CELJU. .v.-. Brzojavni naslov: Zvezna tiskarna Celje. Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. Čekovni račnn pri c. kr. poštni hraniln. št. 75.222. v.v Lastna knjigoveznica. !vK ■■■■■s Nič več beganja kadilcev cigaret OTTOMAN Ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. 335 52-18 v. Nahrbtniki m najboljše kakovosti po raznovrstnih cenah, nadalje planinske dO-pisnice Savinjskih alp, papirnate čase in iz aluminija, se dobivajo pri tvrdki ===== Za vrtne veselice: lampijone, bonfeti, serpentine, barte za tombolo, papirnate brožnibe, ser-vijete itd. — Zaloga raznega papirja. Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 26 52-35 Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. Najnovejša iznajdba! zamore se lahko in naglo pogasiti le s lfelik požar Smekalovimi brizgalnicami z 40% delavska sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — Y vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno! R. A. Smekal, Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev ter motor-miinov. 276 26-22 Odplačevanje na obroke fiSlEH »29 odlikovanj! Slikar pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Syojiksvojim! Viktor Bevc, Celje 90 Graska cesta st. 8. 49-21 r. Hla Tomasova žlindra o znamka Stern, zvezda 539 4-1 se, kakor nčijo skušnje, sigurno in dobro splača pri jesenskih setvah, travnikih in pašnikih. Ima prednost, da je poceni in da se njene redilne snovi čez zimo ne izgubijo v zemlji. Varujte se ponarejanj in manj vredne žlindre. Naročila na cele vagone in na drobno sprejema veletrgovina z železnino »Merkur" kjer je zaloga in prodaja tvrdke Thomasphosphatfabriken, Berlin, W 35. i 151 ais iJ ANTON KOCUVAN Ring štev. 2 CELJE M Ring štev. 2 Priporoča svojo špecijalno trgovino za prave švicarske vezenine. Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah. Za mnogobrojni obisk prosi rZ Ant. Kocuvan, trgovec, Celje. Naše najmodernejši urejeno špecijalno tovarniško podjetje stoji že 40 let na čelu tovarn za stiskalnice (preše) in uživa v strokovnjaških krogih najboljši glas. «6io-7 Zahtevajte posebni katalog št. 448 a vinskih in sadnih stiskalnic, kompletnih moštarnic, hidravlskih preš, sadnih in grozdnih mlinov, strojev za snemanje jagod, navornih sesalk itd. Nad 700 medalj in prvih priznanj Pl« iUSavIaittk SL špecijaina tovarna strojev za pri- rffl BtaajTann ©C VUi delanje vina in sadnih izdelkov. Dunaj II. Taborst;*. 71 1500 delavcev. Zastopniki se iščejo. _ nJ L*- fTl Ivan Rebek, t» stavbeni in umetni ključavničar, g vodovodni instalater (Poljska ni. i4> g 5 se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic Ser | G za vsa kosištrntecfis&a dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vod« C* njake, kopališča. Izdelujem močne prem osme tehtnice (Briicken- »S C; wagen). Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteže. | | Celje. Vse dnevnih cenah. 105 48-21 Celje. $ Tolstovrško slatino ki je najboljša namizna in zdravilna kisla voda in se naroča r Tolstem vrhu, Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte le pošta Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravograd, pošta in postajališče Guštanj, Koroško. Brzojavni naslov: Oset, Streiteben. — Tam se nahaja tudi dobra gostilna in prenočišče. Prazne steklenice drugih voda se sprejmejo v polnitev. Cene nizke. Plakati, prospekti in ceniki na razpolago zastonj in franko. — Uporablja se kot zdravilna voda fn namizna osvežujoča pijača. Več priznalnih in pohvalnih pisem. — V lastni uporabi'pri mnogih odličnih zdravnikih cele Avstrije. — Preurejen vrelec! Znižane cene! 462 16-7 iT Slavno p. n. občinstvo se vljudno opa-zaria na veliko zalogo na novo došlega modnega volnenega blaga za obleke, bluze itd. — Krasne novosti za jesen in zimo. Postrežba solidna! Svoji k svojim! Najstarejša narodna manufahturna trgovina Karol Ifanic Celje? ifarodini dom. Na debelo in drobno! Točna in sol. postrežba! Velika zaloga barhenta in flanela v najnovejših krasnih vzorcih; ravnotako bogata izbira belega barhenta za spodnje obleke po izjemno nizkih cenah. Za gospode so došle krasne angleške novosti! Vedno na nova: modni svileni in volneni robci, kravate, stezniki (moderci), perilo za gospode in gospe po nizkih ceiah Krojači in šivilje dobivajo poseben popust 1 1 kes:-a Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. 62 51-35 Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Lastni dom ® sprejema HT hranilne vloge od ^ JI š f0 Ol % "IF Pei OU SIO lo# Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12 Uraduje se vsak dan raiun nedelj in praznikov od 8.—12. ure »s® dopoldne. © © ® Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Kupujte; za ljudstvo Zatožna tvrdka: KLEINMAVR & 37. }etni$t -f| Varstv. znamka Sv. Jožef V LJUBLJANI. lf ilasbeno šolo Glasbene Matice * Ce!i» se vrši od 1. septembra 1912 naprej vsak dan od 10. do 12. jre. Obenem se takoj prične s poufeom (glasovir, vijolina, glasbena teorija, in druga glasbila). 523 3-9 promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adtolf Bursik v Celju Cene zmerne. Postrežba točna Cešplje kupuje t vsaki množini žganjarna Robert Diehl Celje. 5213-2 r Edino pristno s to 189 44-28 varstveno znamko Hšgierieva voda za zobe najbolfša za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarlev. Trgovina s špecerijskim :: blagom :: Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje ita. Zaloga žgane sveže kave. Slovenci! Zavedajte se! Ivan Ravnikar Celje Graška cesta štev. 21. iT ".*', : Na drobno in na debelo. Točna In solidna postrežba. Trgovina z moko in :': žalnimi pridelki Glavna *lov. zaloga snbih ia oljnatih barv, čopičev, :: 1'irneža m lakov :: Kupujem vse deželne pridelke po najvišji IV dnevni ceni. Zaloga rudninskih voda S««® Edino delniško pivovarn iško narodno podjetje Delniška dražba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v ,'.i,il>Ua"i Svoji k svojim! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno i?i granatno pivo 126 v sodčki!} in steklenicah. 47 30 347 Razpošiljala zaloga 52-17 dalmatinskih vin Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 Ima v svoji veliki zalogi najboljša vsakovrstna dalmatinska vina in razpošilja na veliko iu v steklenicah. Črno vino „Plavac" za slabokrvne in druge vinske špecijalitete se tudi razpošiljajo. !!Zahtevajte cenik!! Piebivalcem v mestu in bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za naročila od 56 litrov naprej velik popust,. Za naravnost vina se garantira. IV* Priporočam svoj vinotoč na drobno. BB ■g Južnoštajerska hranilnica v Celju w Narodnem domu. Qprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po MfT* 4 !/g °/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Soitanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-21 ——1—T\osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, -L' za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavddov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne 07. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico.