Z3I. »evilko.
v Uominni,«sredo u. oktobra 19ZZ.
Uto LV.
^flHfl jBB     ^1^^ I^HflH HIHJI IA BH ^^M flli^H i^H         B3 ^^1    flB    IHH^    ^^^^   HfljG^^
Iihaja vs*k dan popoldne, lircemil nedaćo lo praznika.
•nseratl s do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst alDSO p, večji inseratl petit vrsta 2 D;  notice,  poslano, izjave,  reklame, preklici  petit vrsti   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponuJbs besech 75 ">. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prilozi znamka za odgovor.
tJp*airnl£tvo „Slov. Naroda'* ln „Narodna tiskara«*1 Knaflova ulica št. 5, pritlićno. — Telefon $i. 304.
Uradalatvo „Slov.  NaraiU"  Knutiovi ulica st  5,  I.  nad stro? i«
TeU'on £ter. 34.
Dopita apraian* 1a p» liisa n la zaiostao  Irankovane-s_m*r    Rokoptaov sa na   vrata.    ~~W&
£HT P^samazni Steklo: 198
v Jugoslaviji  vs^ dni po  Din V— w InozemsUu navalna d *i Oin 1f nadelje Din 1*25
Poltnšna pJairnnn v gotovini.
„Slovenski Narod"  velja:        |        ,       *  ^'-'^ij'    ■   . t  —'   V laozetnat™
"                  ________________^_______      v  Ljubljani_______po pošti____________________
12 mesecev......        Din  120-—     Din  144*— I Din 216 —
6        ,           ......          .       60—       .       72-—       .     10S- —
3        .           ......          .       30—       „      35—       .       54—
i........io—     ,     u—     .     i«-—
Pii morebltnem povišaiiju se ima dališ.i naročnina doplaeati.
Novi   naroCmiki   naj   pošljcjo v prvič  naroćnino vedno    £^£7    po nakaznicl
N.i    amo nismenn naručili brez poslatve denarja se ne  moremo  oziratl.
General R. Maister:,
Prvo poglavje koroškega plebiscita.
O prizadevanjih za rešitev Koroške takoj po preobratu je naši javnosti razmeroma malo znanega.
Zato hočem kratko izpregovo-riti o tej dobi i njenih dogodkih jaz: prvič, ker so se ti dogodki od pre-otfrata naprej odigravali ves čas neposredno pred menoj in drugič, ker hočem tej za nas prevažni in odgovornosti polni penjodi resiti suhi zgodovinski značaj.
Je pa to, kar podajam clanes, samo zRodovinska skica, v katero nisem mogel vplesti vseh podrobnosti.
Ta skica pa bo venđar pripomo-£ek k razumevanju poznejših trdih orožnih in peresnih bojev za ozem-lje, ki je bilo tisočietna last našega naroda.
Vsi detajli pa dobe svoje mesto v posebni knjiei. ki bo govorila o Koroški od preobrata do plebiscita.
Rado se naglaša, da nas je pre-obrat 1. 191S., ki smo ga sicer težko pričakovali, zadel vendar nepriprav-Ijene, ker je bušnil po splošnem računu nrez^odaj v svet. Res! Jaz pa Še pristavljam, da bi nas bil zalotil preobrat leta 1920. istotako nepri-pravljene, in danes tuđi.
Naš! vodilni politiki nišo bili pred preobratom z našimi oficirji v prav nikakem stiku. Menda tuđi sploh ni bilo nobene organizacije za slučaj preobrata in nobeneera izdela-neea fiksneea programa, kakor so ga imeli Čehi. In ako je eksistiral tak program za nas, ni v pravem trenutku nihče mislil na njegovo izvršitev.
Veliki moment za dosego naci-jonalnih aspiracij je brezpogojno podleeel hrupnemu veselju, da se je Avstrija sploh zrušila. Zato je vsaka nacijonalna obme.ina ofenziva iz naših central pooolooma izostala. Iz Beograda, iz Ljubljane, iz Zagreba. Tn premišljena, krepka, a takojsnia nacijonalna ofenziva enera sameera dne za Časa preobrata in splošne zmede, bi bila več zaleela in redila, nego naitrša narodna resevalna borba celih stoletij v normalnih* časih. A ne samo, da je izostala taka ofenziva za naše slovenske me je iz Ljubljane. Tuđi navodil in nošene zveze in nobene tipalnice ni bilo od tam. M no ero so menda res pripomogle k tej pnsivnosti vesti, da nam bodeta 'dala Wikon in Pariz vse, kar hoče-čemo- Trst. Gorico, celn Korono, ćelo Prekmurje in na Staierskem makari Gradec. Na vsak način pa da pridemo vs! Slovenci pod eno stre-
ho. In vse je verovalo tem dobrodej-nim pravljicam.
Tako so ostale jezikovne meje na Koroškem, Štajerskem in v Frek-murju v najhujših in obenem najod-ločilncjših dneh prepuščene nakmu obmejnemu prebivalstvu, ki pa je zbegano vse trepetalo pred neznani-mi, prihajajočimi dogodki.
V Mariboru smo začetkom oktobra 1. 191S. včrtali v specijalno karto s prof. dr. Kovačičem, prof. dr. Slavičem in drugimi poznavatelji obmejnih jezikovnih raziner naše maksimalne narodne zahteve za Štajersko, Korosko in Prekmurje z na-menom, da od tega, kar mogoče resimo izrabljajoč situacijo. Seveda v prvi vrsti na §tajerskem. Fh ta mali program nnm je zadostoval, da smo mogli na Jta^'erskem iztrgati vlado iz rok Nemcem.
Stanje koroških Slovencev ob preobratu je bilo posebno nevzdrž-no. Plutje bolj^evisko navdnhnjene-ga vojaštva vsch narodnosti iz soške fronte, požie beljaškega kolodvorske ga sklad'šča. ropanje na cehovski in na drugih postn.hli, drzni roni in najrazličnejsa nasilja po debeli, žuganje zagrizenih Nemcev — vse to je na<5e Korosce, v srrahn ?n i?-gubo živliem'a in imetja pritisnilo prav do obuna.
Narodni sveti v Borovijnh, Pnć-kloštru, Pliberku in dru^rod so bili prepičia zaslomba in sami zbegani. Naravnost izvrrstno pa je delovnla politična orearizpcija v Celovci*. ka-tere vodstvo je iwel v roknh vikar Smodej, namestri'k mu *e h\\ cefnv-.^ki odvetnik dr. M;"T!ler. /^nli^og ni^ta imela ta dva koro^ka stehra ?r cU*c-kutivo notrebnih rroči za *eMi. Informacije, ki sta jih pošiljala Ijiib-ljnncki vladi in rrem, pa 5^o bile t?ko točne, da bi noben poizvedovnlni urad ne bil morel voćnj^ti bol^-c.nra materiia'a o nočetju in stanju koro-ških Nemcev.
Tr>koi j)rve dni novembra je k^'kriio: Porpapraite nnm Koronom! Prvn sta bila omeniena ćvn voditelj. Potem pa je venomer teknio: Od Obira. od Peče, od DoV??a. Nninrej v LiT^bljano. potem v Maribor. Deputacije, posameznik!, pisma. Jaz za korosko akcijo tnkrat ni^em bil ^e doi'olj močen Po^iljal sem toreinroš-njike v LjnHjnno. Vsaki dnn sem sam srovoril telefonično s po^erieni-^f\rom za narodno brambo. kakor tuđi z TI. vojnim okro?jem in opomi-m'al k zasedM Koro^ke.
Dne 5. novembra je dospela deputacija Korošcev pod vodstvom dr. Pirnata v Ljubljeno. Torej Korošci so morali sami n:: vlado pritisniti, da se jih je spomnikt in se ganila. Na rotenje te deputii-Jjc je dobil kapt. Lavrič dne 8. novcirbra od predsed-ništva Narodne vlade povelje, da »proizvede vojaško organizacijo slovenske Koroške in dovede pokrajino v slovensko obmoCje.«
Od poverjenika za narodno bramho je dobil 5c nnročilo, da naj izvede vo.faško or^^nizncijo le pod Drnvo in izvzemši sodni okraj PH-berk. —
\Fojaška oblast pa je še podcrtala, da mu za to akcijo ne more •dati niti encea vobka, ker jih ima še za najnujnejšo varstveno služilo premalo, naj se torej sam potriidi, da dobi mostvo, za drugo pa da se bo že poskrbelo.
Zbiranje moštva bi se imelo vršiti na samem Koroškem. Izteklo pa se je v strašni klavernosti brez vsega uspeha. Popolno, brczprimer-no ravnodusje med koroškimi Slovenci. V nekaterih krajih so preplašeni naši Korošci celo očitno kazali nezaupanje in sovnuen duh napram našim naborr.im osebam. Zato je po-serrcl Lavrič na Porenjsko in nabral s pomočjo nadpor. Hajnricharja, Krena in drugih do 16. novembra v okojfšili Skofje L-!vC Jesenic in Trtica 7 oficirjev. 5S n?ož, s katero pe-ščico iri 3 strojnica mi je proti večeru isteka dne odriril preko Tržiča v Horovlje. ki jih je do noči zasedel in hrez hoja razoro.iil tamkajšnjo nem-ško gardo.
Lavrič je debi v Borovljah in okolici ra vse krip!;e in nastrpal sa-T^o7nVestno. da se Je Celovec vstra-ši! premoći In po^nl k Lavriou v Bo-rovlie nodn^Tk. Hulfrertha in odvet-nika dr. Pflin7la na pogovor. Po točnih navodilih. ki jih je hil dobil Lavrič od svojera poverjeništva v LjuMinni, je določil hočeš — nočeš s Cclovčani kot demarkacijsko crto Dravo.
S to demarkacijsko crto se pa seveda komisor Smodej ni strinjal in ž nfim vred ^ploh vsa slovenska koro?, ka javnost ne. Iz tega je nastalo ncso<r1n«ie med koroškimi Slovenci in Iribljansko centralo in je bežnl k^misar Smodej v Ljubljano protestirat proti nezndostnim varnostnim odredbam in proti nezasedbi jezikovne meje.
Videlo se je torej ž*e takoj iz početkn. koliko bi bila zaleela dobra zve7a   Narodne   vlade   s   koroškimi
voditelji. Tuđi Lavrič ni bil zadovoljen z Dravo kot demarkacijsko crto. Pa kaj naj in kam naj s 65 mož bro-ječo četico? Da je imel vsaj 2U0 mož in popoln strojniski (;ddelek, kolikor poznam njegovo energijo in inicijativo, bi bil gotovo na lastno odgovornost in proti dobljenim navodilom zasccicl Celovec in nam rcšil situacijo. Tak rat je bil čas za to. In kj bi bil dofcil v tem času komisar Smodej Celovec v roke, bi bil postal in ostal   gospodar  Koroške.
Nemci so res dobili z omenjeno demarkacijsko crto nekoliko du^ka in so začeli v prvi vrsti misliti na odvoz bogatega materijala iz koro-ški skladišč. Vsa por(^čila: od mariborskoga policijskoga komisaria dr. Scnok^viča, komisarja Smodcja, dr. Miillcrja, dr. Pirnata, gg. Oscta, Tavčarja in drugih so ?oixla^ala, da so skladišča vojaška in kolodvorska v Celovcu nabasana z živili in drugim Ma erom. V Beljaku pa je ležalo provijanta, čevljev, oblcke. perila, Tisnja i. dr. za so^ko arkado 7a ne-kaj mese^ev. Torej veMkanski milijom in mitiioni. Pa sto in sto tovornih automobilor.
Discipliniranega T*ojaštva Nemci tište dni še nišo Imeli. Policijski komisar dr. Senekovič je odšcl no rnojem naročHu v Celovec, Reljak in driTgc kraje in mi prinesel natančre podntke o štcvUu in sestavi koroške »Volks^vehr^. Ti podafki so se popol-noma ujema!i s poročili. ki sem jih dobil r,d dr. M;Tl!erja in komisaria Smodeia: v.^ega skrpaj okrog 4H0 do^amr/nih pohaikovalcev, ki so vo-lili svoje komandante.
Med tem je izbruhni'a v Meži-ški dolini pravca Ta anarhija. Odpo-slanci s o prihajnli k meni po pomoč zoper rcmškc tolpe in ohorožene dc-lavce. V sporp-^umu s celjsko posad-ko sem odredi!, da grc od tam vo-ja^ki odde'ck ^ Snodnji Dravograd.
Nadnoročntk Malcraj se je sam takoj javi! in s tretni oficirji, 40 mož-mi in štirlmi strojnicaini zasedel dravogradski ko!od\ror. 5e istega dne je 7n\'7cl z delom svojih bram-bovcev Prcvalje. Pridrnzil se mu je je poročnik Arnefčic s 15 mo:!rrti slo-ven.fe^mške nnrodne straže. Arnej-čič je rasede! Ouštanj. kjcr je Rajko Kotrik orcrnni^iral svoje krdelo. Ko je Mnjnrof c^obil pomoč iz Celja fpo-ročm'k Mikič in 30 mo^), je še postavi! straže v Crni, Mežici in Libc-!i<*ah. Dne 23. novembra je znsedofl Plibcrk in 30. novembra Velikovec s sto mo^ broječo četo.
Dne 1. decembra je priše! v Ve-!iko\-r»c k Mnl^niti odnoslnnec celov-
škega nemškcga »\Vehrausschussa«. podpolkovnik Verstandig protestirat proti zasedbi Volikovca in zaprotil, da naskoči mesto, ic se ".Uilgaj ne umakne. Mal^raj je naglaial, da je »dobil od generala Maistra povelje, zasesti in držati ta kraj in da se ne gane od tu, pa naj priđe, kar li oče.«
Res so se nato nemške čete raz-vrstile v smeri iz Celovca za napad. Njihova moč je bila 6<)<» pešcev, dva oklopna, 15 tovornih automobilov, 7 topov, 7 topov je ostalo ob Krki. M ni gaj je štel 5 oficir jev: Lncivik, Mikič, Oset, Pavlič in Svetozar Mi-trovič, dalje 100 mož in 6 strojnic.
Odločni nastop Malgaja je pri-*= f 1 i 1 \'erstćindiga, da se je po krat-keni strcljanju, kateremu so nn^e' strojnice prav uspešrjo odgovnrjafe, vrril k Mnlr-'nju kot parlamentar, te-lefoniral v Celovec, da se ir-iakne. ker jngosiovan^ke čete koinaj čakn-jo boia z Nemci in se res odstranil v smeri Celovca.
Dne 1. decembra smo imeli torej v rokah Plil^erk, celo Mežiško dolino in Velikovec z okolico in to vse brez pomoći iz Ljubljane in brez pravih bojev.
Koroški ncmški voditelji so bili vsled teh dogodkov ponolnoma pripravljeni na zn^edbo Koroške. ker se je tndi splošno govorilo po Cc-loveu, da prihnjajo črez Ljrbelj ^rbi in da udarim jaz preko Vclikovca na Celovec.
Dne 29. novembra mi je še pisaf dr. MiiHcr: ^Cclovčani so pripravljeni na to, da se mesto zasede in se menda nikdo ne bo zoperstavljal. Nekateri so mnenia, da so Srbi ~,o zasedli Celovec, ker bodi g. major Lavrič vedno v spreTnst^'u kakili šestih Srbov k po Era jn nj em . .. Nemci bodo sednj izvažali vse. kar boda moHiM Zato prosimo mijnosti, vse bo šio mirno.«
Sredi teh dogodkov s -?i Jmel v Mariboru s polkovnikom IV.s«;yjcni, odposlanccm štajeske dcželne vlade in zastopnikom graške vojaške oblasti, dogovor radi štajerske demarkacijske crte. V svojih zahtcvafi sem \Tosfeval že znsedbo Koroške \n po-teeru'l crto tako. da bi tekla sklc^je-no dalje po Koroški. Tuđi zasedba te dežele je bila v pogodbi omenjena. To pocrodbo so Celovčani napram komisarju Srnodeju in kapt. Lavriču seveda spodbijali, češ, dn imajo Korošci samostojno noveljstvo in da nišo odvisni od Gradca.
Ljubljano sem o tej pogodbi \t-vestil telefonično in zopet pritiska! na zasedbo Koroške in posebno Celovca. Povdnrjn! sem. č!n se da i $?m
M. Z.;
ll?if % «iT??ni?i«
»HL^PCF«. PETDE.TANSKA DRAMA IVANA CANKARJA-
(Konec.)
Višek drame je seja krajnega 5o1sk. sveta pod novo politično konstelacijo in župnikovim predsedovanjem. To je ka-binetno delo in zaradi njega ter tuđi prizora v gostilni sem si mislil, da bi se iz-plačalo igro predelati v satirično komedijo ter jo skusiti poslati med svet. Na Bavarskem. ki je politično tako podobno Kranjski (saj imamo tudl dokaj bavarske krvi v sebi, zlasti nad Skofjo Loko), bi bil uspeh najbrže gotov. Ob-žaloval bi, če bi imenovani prizor ne bil Cankarjeva izvirna duševna last. Baie je imel vzorec v znanih dveh 'grah »Fiachsmatin als Crzieher« in »Der Pro-bekandidatc, katerih žalibog ne poznam, dasi so menda obe že celo slovensko daiali. Kralju so dodelili junaka Jerma-na — zdi se mi, da ie to napačna zasedba. Kralj je premelanhoHčen. Cetudi je ta Jerman sila resen človek in sam
trdi. da je »pretežak«-, mora imeti vendar več ngnja, več volje — vsaj v prvih ši'rih nktih. Manjkalo mu je boiie na-tnre. Zadnjemu slahpmn aktu pa ttidf ni nič na nopre pomnsrai. ker je s svojo zavla^uiočo ?n puMiki zato dnisjoJnsno ijrro hibe dela le s"e prav ohci'tiri dal. V dvomu sem, kak$en smfsel nai tnajo Jermanove besede koncem igre, ko se obraća do knicifiksa: . . . pozdravljen mi, Nazarcnec, zdaj te poznam, tebe in tvoje srce!« Nato vzame revolver, da bi se ustrelii. Domnevamo, da so one be-sede mišlicne ironično, sovražno — kakor »Vicisti Galilae« cesarja Julijana Apostate. Res se Jerman mal-> pt-eje pripravlja k molitvi, dvomi, pa sam. bo li iz duše molil; jasno tuđi ni, jeli identificira pojm Boga s katoliškim Bogom. Kralj je one besede izrekel kakor bla-gedejno izpoznanje. Morda je ravno to prav; ne vem.
Učitelja Komarja, nadležnega in za-pijanjenej?a liberalnega agitatorja, je i-gral Ločnik. Jako hvaležna uloga, ker pedaja tip, ki je pri nas v političnih strankah zelo pogost. Tip je poln zo-perne gobezdavosti,   brez tak ten in ne-
prijeten celo somislienikom — po porazu pa ravnotako zopem pHsta? 7'ua^o-, slavne stranke. To so tišti, ki vedno le-taio k stranki, knteri ravno pripndaio. Tcer ima moč. in hočejo od nje t.airnz-ličneisih crrntifikacij. služb in drucre^a »mejduni, k* sem že tulk stom za naša stranka*. Kadar piha veter druj^ače. pa prvi pljtinejo na stranko z izgovorom, da ni žanje nikdar nič* storiti hotela, da je bil že zadnji Čas Hd. Ali pa celo, ker jim ta ali oni voditelj nekoč baje ni do-volj prijazno odzdravil.
Osebe, ki imajo z učiteljstvom posla, so mi dejall. da je bi! Ločnik prav dober in da se ta vrsta ljudi, dočtm se pojavlja v učiteljskem stanu, precei tako vede. Jaz sem vide! Ločnikov trud in pravo razumevanje, manjkalo mi je pa ne-le nijanse, nego umetnostL Tuđi je zelo nerazločno govoril.
Starega izmozganega Hvastjo, ki »ima ženo in troje otrok#, je podal 2e-leznik s hvalevredno značilnostjo v vnanjosti in igri. Železnik je, hvalabo-gu, sploh skoro v vsakf ulogi dober. Starce igra, kar je redko pri mladim igralcil, morda Še bolje, nego mladeni-če. Sploh se od dne do dre bolj in bolie
opredc^n zn karakterno strn\o. Ta Mva-stja. ki g:n zoprni Knmnr draži s priim-kom »meznar^, je starce ki so mu Šh kolosa bcdnejra živlienia eez dušo in te-lo. Znto se niecmur vec ne znperstavlja in misli !e na preživitek svojcev. Nek-daj je bil tuđi -vn mlad in cffnievite.^i. Plah in odvisen ^e pokorava vsemu. da v miru živi. Življenje c:d je rmučilo zreti na Boga in ohranil si je tuđi dobro srce. V zadniem aktu prinese izgnanemu Jerman u za na pot culico dornačih kolin. Morda so nckdaj tuđi r.jcsa pošiliali no. kazenske službe, doklor se ni »spoko-ril«. Nerazumljivo je le. da daje Čarkar Hvastiji venomer ponavljati tisto o ženi in treh otrokih do meje, da se je začelo občinstvo muzati. Taki neresni domfrle-ki so dobri v veseli ijrn ali v Komediji, ne pa v zadnjem aktu tragedije. Saj pravim: Komedija bi u-.orala biti ta fcra. Tuđi »koline« ne poviSujcjo ravno res-nosti prizora (v sosedmi sobi umira Jermanova mati). Če bi bil Mvastja prinesel »mesa in kruha«, reci.na.
Slabo združljivo s to Hvastjevo gesto je njegova zahteva, da mora Ko-mar, ki ga je v javni gostilni z »mež-narjemc ln podoonim kruto žalil, poz-
neje resnijno poklekniti pred njim. čc-ravno s:a Kotnar na vse načine prosi od-pu^čanja. To je pasje poni'prio in to tipiziranje strr.hopetnosti je Žc simboli-zcm. ki se pa ne strinjn s sicr^nini realističnim dejaniern. Zakaj je Cankar f*» poklckovanjc tako ljubil Osto mora storiti časnikar ^čt'ka v ijrri »Za narodnv bla^or«), ne vem. !n čc hi se bil Ka-mar le uprl — kaj bi mu Hvas*ia rrio?;cl pravzaprav storiti? Ne vejj£m.em, da bi se v resnici na^el človek, ki hi to storil nanram kolegu. Seveda. če bi to zahteval župnik, bi bilo ubijanje rnz-umijiveiše. Pa župnik ima prc\Hiko ob-zorie za take male. n podle trinmfe. On ubija, če ne sre dru^ače, repotrebnih hudohnosti pa ne vganja.
Pijanca Piska je PIiTt izvrstno ic;r:tl. Vsak poltcaj bi mislil. da ima opraviti s pristnim. Je bil luide vrste piianec. pa vendar ni pretiraval. Kovača Kai.ni-dra je predstavlja! Danilo, kakor zv-\ ravno Danilo predstavljati ljudi značil-ne vnanjosti.  Izvrstnn maska.
NaduČitelj, zdravnik. župan itd. — kaj bi o njih povedal? Zc pisatelj jim ni dal ulog. iz katerih bi se dalo kaj prida napraviti. Igralci pa tuđi nišo iz svo-
Stran 2
•SLOVENSKI    NAROD«   dne 11. oktobra 1922.
štv.  231
p iz'datnira odđelkom lahko podpiram tp akcijo.
Telefonično mi je odgovorilo PoverjeniŠtvo za narodno brambo: »Saj je vse lepo to. A tekla bi kri. Mi smo pa sedaj v demokratski državi in v demokratski državi ne srne niti ena kaplja krvi teci. Dosegli bolno vse potom pogajanj.«
In II. vojno okrožje: »Pitanje Eoniško nije zadaća štajerskog ob-tnejnog poveljstva (komandant tega jsem bil jaz), nego jest zadaća IL yojnog okružja u Ljubljani.« . Ražen tega so se bali v Ljubljani, kako prehranjevati Koroško, ako 3e zasedeno, dasi so imeli od zanes-Jjivih oseb poročila, kaki zakladi brane leže tam.                       '
čutil sem, da mi Ljubljana ni jblla naklonjena, zato rudi negativno ;stališče poverjenika za Narodno brambo napram vsem mojim predlo-gom. Dne 26. novembra sem namreČ £e dobil natančno zarisan delokrog jnojegra poveljstva, ki je izključeval vsak moj vpliv na Koroško, izvzemši V-elikovško okrajno glavarstvo.
Tuđi prej sem že od Poverjeni-)>tva za narodno brambo dobil nos >ađl mobilizacije, ki sem jo razglasil na lastno roko za slovensko Štajersko. Ceš, zakaj izdajam tako krvave ukaze. Da bodo že v Ljubljani ve-kleli, Kdaj bo čas za vpoklic voja-štva. In kdo da bo prehranjeval vo-Jaštvo in kdo oblaČiL
In vendar sem s to mobilizacijo >ešil državi sedanjo Štajersko mejo.
In ko sva prišla dne 17. novem-ra s poverjenikom dr. Verstovškom >v Ljubljano, sem bil od iste strani prav nemilostno sprejet: »Kaj pa venđar delate tam v Mariboru? To sq ja operete.«
Koroški nemškl voditelji pa Vsled moje pogodbe s Passvjem ,vendar nišo vedeli, pri čem da so. Zato so v spremstvu kapt Lavriča prišli k meni v Maribor dne 29. novembra podpolkovnik Hiilgerth, dr. Pflanzl, dr. Retnlein, poslanec Gr5-jger in še dva gospoda. Namen te ideputacije: da se dogovorimo o naj-važnejših točkaH Maister-Passvjeve pogodbe z ozirom na štajersko in koroško demarkacijsko crto. Vse ftrugo pa naj bi se obravnavalo v Ljubljani na Ičonferenci, ki je bila zamišljena za prve dni decembra.
Lavrič se je upravičeno bal, da Be bi med tem Nemci Iz Beljaka, Ce-jovca in od drugod odvažali preko |St Vida bogati armadni materijal, Jd je bil gotovo toliko naš, kolikor jcemški. Zato je zahteval na mari-'borskem sestanku tozađevno kon-Jtrolo od naše stranL Predlagal sem, iia pošljemo v Beljak in Celovec po ;20, v Št. Vid 10 naših oficirjev za nadziranje prometa. Nemška deputacija je pristala na to s pripombo, Pda naj se vse podrobno določi na ljubljanski konferenci in obljubila, da se do konference ne bo nič izvažalo.
Med razgovori s Celovčani sem Čutfl, da so ti brez prave odporne inoči. Videli so V Mariboru številno, Fdobro opremljeno in disciplinirano vojaštvo In ređ ter gotovo uvideli tozadevno razliko med nam! In Ce-lovcem. Zato sem še med razgovo-•rom govoril z Ljubljano in zopet silil If žase'dbi Celovca. Odgovor je bil, Ba nimam jaz pocrajati se radi Koro-Ške z nemšlčimi deputacijami, da je e'dini pooblaŠčenee za to teapitan LavriS.
Po moji mobilizaciji sem bil že "toliko močan, da sem imel preko potrebe vojaštva. Zato sem nameraval fcljub ljubljanski negativnosti udariti
na Celovec, posebno po že omenje-nem dr. Mtillerjevem pismu. Tedaj pa je Izbruhnil v mariborski delavni-ci in kurilnici In delotna med proznim železniškim osobjem štrajk, ki mi je onemogočil Izvršitev te na-mere.
Tuđi pogajanja s Celovtem sem prekiniL
Od 9. do 12. decembra se je vrSila v Ljubljani konferenca naših in nemških delegatov. Predsedoval je poverjenik dr. Triller. Konferenca pa ni imela uspeha vsled pretiranih zahtev in vsak sporazum izključujo-čega nastopa nemških delegatov, posebno dr. Reinleina. Nemci so na Koroškem že proti koncu novembra posebno* pa začetkom decembra z nervozno naglico organizirali narodne straže in zbirali proti dobri plači vojaštvo. Do ljubljanske konference so imeli že toliko oboroženih ljudi skupaj, da so pri posvetovanjih na-stopali ošabno in prevzetno.
V tem času so se tuđi že začela pojavljati vsakodnevna nasilja po slovenski Koroški od strani teh nemških straž. Posebno Ziljska dolina je bila polna oboroženih nemških tolp. Nastopale so povsod prav nasilno in skrajno surovo. Naše ljudstvo je bilo vse brez glave. O kakem odporu ni govora. Saj slovenski Korošci nikdar niti mislili nišo, da se bodo sami narodno osamosvojili. Jaz sem ob prevratu to popolnoma razumel in je moral razumeti vsak Slovenec, ki je poznal obupni politični položaj Korošcev in ki je le količkaj pogle-dal v njihova vsled stoletnega nem-škega nacijonalnega pritiska za vsak pokret nezmožna in otrpla srca. Zakaj pa so pravočasno klicali In za-tekali se koroški slovenski voditelji v Ljubljano? Pač zato, ker so vsi naši Korošci. kmetsko ljudstvo in in-telisrenca. pričakovatt rešltve edino le od tam.
Okrog 1. decembra se je Ljubljana vendar nekako otajala in se začela intenzivnejše zanimati za Koroško, odkoder so prihajale vedno razburljivejše vesti in je posebno II. vojno okrožje točno zasledovalo ko-roške dogodke.
Vsled vedno hujŠiTi nemškiH iz-gredov ob demarkacijski crti in vedno se ponavljajočih napadov na naše prebivalstvo, je prišlo sredi decembra nekaj vojaških oddelkov iz Ljubljane in Maribora na pomoč Koro-Šcem, tako v Rožno dolino, kakor v Velikovec in njegov okoliš. Ob demarkacijski crti so nemške puške kar same pokale. Proti Božicu so prišla zopet nova ojačenja. Nemci so se ta čas čutili dovolj močne, da so začeli pripravljati večje napade. Tako so prekoračili pri Rožeku Dravo in prišlo je do bojev pri PodkloŠtru, Št. Jakobu, Podrožici in drugod. Po-vsodi so se morale nemški premoči umikati naše čete. V Gorčah je bil dne 7. januarja težko ranjen kapitan Lavrič, njegov pobočnik, por. Sirnik je padel. Obenem so se pripravljali Nemci na velikopotezen napad na naše velikovške potojanke, ki so ga dne 12. januarja 1919. res izvršili, a so bili popolnoma odbiti in so prosili za premirje.
27. januarja 1919 je prišel prou-Čevat na Štajersko in Koroško slo-vensko-nemške jezikovne mele amerikanski podpolkovnik Milles. Mariborski In sploh Štajerski Nemd ter mariborski socialni demokratje so ta dan demonstrirali pod zaščito Mil-lesove navzočnosti proti naši državi in hoteli z moćnim pucom — demon-
strantov je bilo okrog 10.000 — pd-lastiti se zopet Maribora. Vojaštvo in policija sta ta puč preprečila. Pri tem je bilo nekaj demonstrantov ubitih. Ko se je Milles odpravljal v spremstvu dr. Ehrlicha iz Maribora na* Koroško, sem mu izrazil obžalo-vanje, da se je pripetll ta dogodek baš v njegovi navzočnosti. Milles je to kvitiral: »Saj to ni nič, taki slu-čaji se pojavljajo povsodi, kjer se ljudstvo upre vladajoči oblasti in njenim postavam.«
Zaseden je bil torei od nas Maribor, zasedena štajerska jezikovna meja in imeli smo tam oblast in moč, kar je Millesu popolnoma zadosto-valo — pripoznal nas je za gospo-darje.
V  Parizu je nekaj   tednov po-zneje rekel maršal Foch odličnemu našemu     dostojanstveniku:      »Kar imate zasedenega  svojega  ozemlja in če vlada tam red, ostane vaše.«
Iste besede mi je Disal iz Pariza prlede Maribora in Štajerske dr. KovačiČ in glede Prekmurja dr. SlaviĆ.
Na Koroškem pa se Je Mlllesu po odhodu \z Štajerske pokizala druga slika. Povsoci so ga spretema-ti !e Nemci, videl ie od Velikovca dalie !e nemške vni-iSke nostnjanVe, Celovec v nemških-rokah. Ves krvavi trud fn vse sh^rno dnknrnvanie koro?H<ega 3nma?in3. dr. Phrlicha je doseglo pri komisiji le pol gluha ušesa.
Milles je na podlagi vsega, kar Je videl, predložil Parizu in menda tuđi Wilsonu svoj referat o Koroški. Iz tega referata je vstala bese-da »Klagenfurter Becken — Celov-ška kotlina« in iz te se je rodil plebiscit za Koroško — ker te, po božjem In Človeškem pravu naše de-žele nismo pravočasno zasedli.
Skrčen presrled te prve a za vse poznejše koroške dogodljaje mero-dajne dobe je torej:
1.  Od preobrata    do   približno srede decembra 1918. nišo imeli koroški Nemci nobene odporne  moči, zato so v tem času naše najmanjše čete povsodi lahko vkorakale brez vsake praske. Ta situacija    se    od naše  strani  za  koroško    slovensko ozemlje ni izrabila, iz česar sledi že takratna izguba    velikomilijonskega vojaškega materijala in vse poznejše težave in nesreče za slovensko Koroško.
2.  Ođ približno srede decembra 1918. do 13. januarja 1919. so se pojavi jal! po ohoroženju nemških Korošcev  (vsled na?e pasivnosti)     že zelo občutni napadi na naše   posto-janke. Pohod na Celovec in koroško slovensko jezikovno mejo sedaj  že ni bil več izpeljiv brez trdih bojev.
3.  27. januarja prihod amerikanske komisije na Koroško, ki je v sle-dečih dneh na podlagi od nas neza-sedenega    slovenskega     koroškega ozemlja  proučevala  tamkajšnjo  jezikovno situacijo in potem predlagala v Parizu, da se ustvarita v Ce-lovški kotlini coni A in B in tam izvede plebiscit
To je koneč prvega in odločil-nega poglavja našega koroškega vprašanja.
In kdo je zakrivil to poglavje?
V  širokem okviru:    splošno in popolno nepojmovanje in nerazume-vanje preobratne situacije.
V  ožjem okviru, to je, od strani nekaterih za slovenske neuspehe od-ločilnih in odgovornih, ob preobratu pa vodilnih faktorjev:
Ozkosrčno stopicanje po starih pravnih potih v času, ko so si drugi
osvobojeni narodi kovali nove pa- { ragrafe, manjkanje vsake odločnosti za dosego maksimalnih, no, pa recimo tuđi še tako minimalnih nacionalnih ciljev in bojazen pred odgovor-nostjo.
Ob obletnlcl poraza na KoroShem.
Nikdar in ničesar nam še ni prine-slo toliko spoznanja kot izguba Koroške, one zemlje, ki je vedno čakala moškega in plemenitega nastopa, da se vrne tistemu, kateremu spada. Sedaj lahko spoznamo, kako mladi, plahi in neizkušeni smo bili še, kako smo bili revni in da bi bil naravnost čudež, če bi se Koroska nagnila k nam. S tradicijo Cankarjeve klavrne dobe, z dušev-nostjo male družbe smo hoteli zdrobiti v prah z velikopotezno gesto Goethe-janstva, Nietschejanstva in Bismar-ckovstva prepolno nemško mladino. Slovensko fantovstvo, popolnoma ne-urejeno, t neusmerjenimi svojimi sila-mi, ki ima večji smisel za navaden pre-tep v sostilnah, ker nima ideje in ne mara slikati ničesar, kar je zoper njegove instinkte, ki potroSajo vse svoje energije v bojih med senoj, zaradi čudovitih malenkosti, se ti protivijo z vsem bistvom svojim — Če bi jim na-mignil na borbo izven njih samih — nismo se do tedaj pov^peli do lastnih vrednosti, nismo izrastli iz nas samih, nismo še zbrali v?eh debrih elementov, da bi postavili mogočnost na^e sinteze nasproti dolžnosti in zvestobi Nemcev.
Primorska in KoroSka sta bil! dvoje zrćal, da smo %\ od h!izu in natančno ortedali naš od tlačanstva spaČen obraz, obedve zrcali sta bili odkrlti In ne-izprosni.
Nemci so !me!f zelražene že vse misli, se nišo Sele učili, tisto silno Iska-nje, kot smo ga začeli sele mi, so že končali pred stoletjem in je v Goethe-ju, Schillerju in v remantiki dobilo svoj izraz, v politiki pa v Bistnarcku, ki je izŠel iz romantike. Sedaj gledajo Nemci k tem nekdanjim iskalcem kot k herojem in svetnikom in so zvesti besedam, ki so jih izreklL Koroški Nemci so imeli zaledje, vso Nemčijo, mržnjo do nepoznanega rodu Sloven-cev, katere so Čutili pred seboj, ker so vedno prosili ali ponizno iskali kom-promisov. Nikdo ni izgovoril besede borba. Naš poraz na Koroškem to so činjenice zmag Nemcev v davninah, zmag nad Francozi, krepko se razvija«, joče kulture, literature, Wagnerjeve muzike in razvoja nemške industrije — na naši strani činjenice lene zanikmo-sti in komodnosti, neumerjenosti, silne oblomovščine, frazerstva — vsa naša politika čo majniške deklaracije je le rnalopotezrm, tuđi se je morala boriti s pojmi pravičnosti, dalje z malodušnost jo in plahost jo. Nismo imeli svoje slovenske filozofije, ki bi nam da jala opore, taka, ki bi zrasla* iz nas in za nas, ker bi imela vse korenine v nas samih. Na Koroškem smo prvič poizku-sili svoje moči kakor Rusi nad Seba-stopolom leta 1855., vse je odpovedalo, ker nismo imeli ideje, da bi nas držala v vedni mrzlični napetosti viharnega dela. Cankarjeva doba lažnjivega do-moljubstva se je temeljito maščevala. Tuđi v politiki je bil odsev malopotez-nega naroda, ki Se nima svoje idejne misije med narodi, ne imajoč svojega utemeljenega nacionalizma, plava joč med liberalstvom in klerikalstvom v vednem kolobarju. Naši ljudje ne čuti-jo one temeljne nacionalne zavesti skupnosti, za katero se gre v smrt, ni jim šla v boli in trpljenju, v nemirnem nestrpnem hrepenenju za svobodo v meso in kri — znak otrpele boli je apa-
|ega dodali ničesar, da bi te shemene oživili. Poštar — sićer majekena epizoda — ni bil ničemur podoben, vsaj po-štarju gotovo ne.
Med ženskami fe bila učiteljica Min-ka Juvanova najboljsa, tuđi v vnanjostL Le da včasih napačno naglaSa, kar sem že lani opaztl. Pravi na pr.: »Da ne tre-
pečete, ko bodo nocoj . . . takorekoč----
pisali s o d b o slovenskemu narodu«. NI pa usodepolno, da bodo pisali sodbo, nego da jo bodo pisali vsemu narodu. Naglas torej na na besedl »sodba«, nego na. »slovenskemu narodu«. Se na enem mestu sem to opazil, pa se ga več ne spominjani. Rogozova kot učiteljica Geni je tako »zraven plavala«. Simpatična je bila novinka Zborilova kot učiteljica Lojzka. Ima brez- dvoma talent, govori s čutom in prijetno. Se bo dalo kaj iz ■je napraviti. Morda postane vporabna za salonske uloge, ker ima ugodno vna-njost za to. Pa bogve, težko je prorokovati in nehvaležno. M. Danilova Je svojo malo ulogo razvajene županove hčerke vzela bol] povprek in se je pri-merno zmrdovala. Kovačeva žena (V. Danilova) je »brezbožnega« soproga prav krepko in pravilno v tonu versko fanatične kmetice ozmerjalau Rakarjeva je Jermanovo mater predstavljala firav dMtoiao in y smislu »logc^, — -
Končno bi bil vendar že prav zadnji £as, da začno z lučjo na odru ravnati kakor normalni ljudje. Če smo v sobi in se dela noč, ostaja soba vendar vedno temnejsa, nego pa nebo, ki gleda skozi okno v sobo. Saj prihaja vendar vsa svetloba — dokler ne prižgemo luči — edinole skozi okno v sobo. Le na našem gledišču     soba   samaposebi fosforescira, nebo zunaj pa postane crno kakor tinta.   To je že preneumno! Pravijo:  Slabo urejeni aparati   Pa ni res!   Če lahko sobo kas ne je mnogo bolj zatemne in znajo zunaj (potem ko je že bila absolutna tema!) zopet ustva-ritl nočno osvetljavo, bi morda vendar mogli vrsto tuđi obrnlti. Koliko se s tem početjem pokvari najboljSe »Stimunge«. In Hudožestveniki so pokazali, da se da tuđi z našo elektriko delati zelo naravne prehode. — Čemu je treba, da ostane razsvetljena rampa, t j. spredaj pri tleh, če se začne mračiti. Rampo bi bilo polagoma zatvoriti pred vsemi dnijimi lučimi. — če prižge Jerman v temi malo svetilko, \zg}eda to v zaprti sobni dekoraciji čisto realistično. Soba ostane pre-cej temna, kakor zares v stanovanjib. Pa ne! Kakor hitro napravi luč, mora nckdo — ubil «a Bo«! — prižgati tuđi pol rampe, da izgleda* kakor bi bila za-figattagoifift^            ■■'---------------
Kazimir Przenva Tetmajer:
Slauljenec.
(Ir poliščine prevei V. Mazi) Koneć.
Pred nekaj desetletji, ko je bil Se mladenič, je bil naskiciral njegov prijatelj, že davno umrli slikar, Kri-stusa, ki je upoglbajoč se pod težo križa na poti h Golgoti zbral še toliko moči, da je mogel podati roko starcu, katerega je bil pahnil na tla rimski vojak. O tej podobi se je tište čaše mnogo govorilo. Slikar se je potrudil, da je vdahnil v Krlstusa Izraz neizmernega samozatajevanja, neizmernega sočutja. Sredi čudnega kolobarja vtisov mu je mahoma oži-vela v spominu ta podoba, kl se je morda ni bil domlslil že ćela deset« letja. —
Zakril sf Je obraz z rokamt In sklonil glavo k prsim. Tn se rmi je zazdelo, kakor da ga očitajoč poele-duje Kristus s tlste davne podnbe, prožeč roko padlemu starcu... Prosta so bila njegova ramena in vendar ni ponudil roke nfkomur! Nikdar ga ni stlskalo pomanjkanje, pa je še jOtslUsamgna^.j^      -         —
In vse njegovo življenje, tega pol stoletja dela in triumfov, mu je bilo zdaj docela prazno, jalovo* za-irečkano...
Ali je moral priti ?ele tako stra-šen dogodek, da se je mogel pre-dramiti Iz tega samoljubnega spa-nja?... Zakaj tako pozno?...
Zastudil se je samemu sebi v dno duše. Vsa njegova filozofija, oprta na pravo potrebe, ki izkljuČu-je krivico In zaslugo, se je jela po-dirati — zakaj krivičen je bil.
Mikalo ga je, da bi pometal skozi okno vse vence, spominske knjige in dragocena darila, da bi se siloma otresel spomina na ljudi, ki so se bili zgromadili okoli njega na dan pol-stoletnesa jubileja, da bi ga obsipali s častmi in pokloni.
— Čemu — je ponavljal — čemu nisem bil posadil nocoj za svojo mizo družine tega mizarja, da bi Čitala knjigo, kl naj bi jo bil za nje napfsal in kl naj bi Jim pokazala Kri-stusa...
In znova ga je zagrabll samo-stud; tak grešnik In tako malopridno življenje... Kaj, ko pa je. bilo že prekasno! —
tija. Ali še nimamo tolike lepote zbrane, da bi nas tirala k temu? Ko bi imeli epopejo našega trpljenja, bi se to iz-premenilo, ali ni začetnik take epopeje Prcšercn in so vsa Cankarjeva dela epopeja trpljenja? Politiki še nišo spoznali po Cankarju in Prcšcrnu oprede-Ijene tisočere bolesti. Ko se narod iz-sanja, dobi nov obraz in se poplemeniti. V to spada muzika, slikarstvo, plastika in literatura, vse daje izraz skupnemu narodu.
Povsod smo iskali krivcev zaradi poraza, a vsak Čiovek je delo svojega rodu in ima iste sestavinc kot njegovi soljudje, tuđi oni, ki so Sli na Korosko so imeli sestavine skupne narodove duše, pokazali so, na kateri stopinji stoji ves narod — in ker ni bilo silnega za-ledfa, so si izčrpali svoje moči. Odpad-niki, ki so se oprli na tujo kulturo, ozi-roma narod, nišo njega pridobitev, tcmveč balast, njega privesek in najsu-rovejsi izrodek, v prirodi so take vrste izrodki bastardi — zato ti ljudje samo ovirajo razvoj v narodu, kateremu so pobegnili.
Zadnjič sem slisal, da se je potopil na Bledu tehnik Tavčar. Skočil je v vodo, prijel ga je krč in začcl se je boriti za življenje nedaleč od brega. Na bregu je stalo vse polno gledalcev in kopalcev, vsi so gledali prizor potap-ljanja in ostali mirni in pribiti na mestu, in nikdo ni ime! peguma, da bi šel vsaj zarsd: sebe reševat mlađega po-tapljajočegra se Tavčarja, kaj Se, da bi napravil zaredi njega žrtev. TnvČar se je nato utopil. Morda je bilo med temi Ijudmi dosti ta_kih, ki so se zgražali nad porazom, . nad nesrećo majorja Lavriča, ker mu osebno junaštvo ni za-do?tovaTo, da bi ubranil Nemcem na-daljno prodiranje ali nad smrtjo Mal-gaja . . .
Nagib! onih", kl so 'delall na Koro-sTcem, je bila velika Ijubezen, tista naj-popolnejŠa, ki daje nadčloveške moči in prihaja iz glebin najsvetej^esa pre-pričanja. Tn takih žrtev je bilo na Koroškem dosti.
Ko bo pretežna večina na?e?a naroda vzgojena tako, da bo pripravljena na takšne žrtve, kakršne so doprl-nesli posamniki na Koroškem, bo rečeno tuđi koroško vprašanje in bratom onkraj bo zasvetll dan vstajenja!
KošCeb horaSbs zemlje osuobojen.
»Slov. Narod« je Že poročal o iziđu razmejitve na Koroškem. 30. septembra se je vršila okupacija ozemlja, ki smo ga vsled razmejitve pridobili. Naše oblasti, na čelu jim vođja okraj-nega glavarstva v Prevaljah, dr. Koro-pec, so prevzele urade v Libelicah in solo v Tunelu. Od avstrijske strani ni bil ra2en orožnikov in finančne straže nihče navzoč pri predaji — kar je umevno, kajti kako naj bi avstrijske oblasti izvršile predajo, Če so njihovi ljudje velik del javne premične last-nine prej odnesli. Občinskt urad v Li-beličah so popolnoma izpraznili, niti peči nišo pustili v njem; enako so popolnoma izpraznili en razred ljudske Sole in odnesli ćelo glinasto peč. Iz vo-diteljevega stanovanja so ukradli zu-nanja okna, iz stare sole pa štedilnik in bakren kotel. Prazna je tuđi žendar-merijska postaja. Odpeljali so nadalje vso opremo požarne brambe z brizgal-nico vred. Skratka, izvršil se je navaden rop na občinskl lastnini in to z vednostjo orožništva in deloma ćelo po nalogu politične oblasti Popolnoma oplenjena in brez vsake opreme je tuđi šola v Tunelu. — En donesek več fc poglavju o kulturnem narodu! Ko smo po plebiscitu zapustili Koroško, smo predali v redu vse urade z vsem inven-tarjem !n slišall smo o slučaju, da je nekje izginil kak pisalni stroj, pa ga je naša oblast z vso vnemo iskala dve leti, dokler ga ni izsledila in vrnila av-strijski oblasti. A kakor videti, z no-bleso ne pridemo daleč.
2e pri okupaciji 30. septembra je vladalo veselo razpoloženje v osvobo-jenem ozemlju. Točno ob 12. je prek(r-račila naša komisija staro demarkacijsko crto. Zagrmeli so topičl in slavo-loki in zastave so pozdravljale aošle-ce. Posebno slovesno pa so obhajali osvoboditev drugi dan, t. j. 1. oktobra v Libelicah. Po dveh dolgih letih tuje-jca gospodstva se je narod zopet čutil kot gospodar na svoji zemlji in dal duška svojemu veselju. Končani so bili zanj dnevi mučne negotovosti. Nema so upali do zadnjega, da se mejniki postavijo njim v prid, a Libeličani so imeli odličnega zagovornika v generalu Pliveliću, našemu delegatu pri raz-mejitveni komisiji, ki bi ne bil nikdar pristal na to, da bi se bil ta trdo slovenski kraj izročil kruti usodi nasilne termanizacije. Zato so mu hvaležnl T.ibeličani, pričakujoč, da jih na dan stavlja obiSČe, postavili lep rlavolok z napisom: Živel naš osvoboditelj, gene-xal Pliveiidl
Stev. 231
»S L O V C N SKI    NAROIU   dne  11. oktobra  i*22
Stran 3.
1. oktober 1922. bo ostal Llbeliča-nom kot najpomembnejši dan v njih krajevni zgodovini v trajno lepem spo-minu. Prihiteli so gost je z vseh strani, da pozdravijo Benjamina med brati in se ž njim veselijo njegovega povratka v domovino. Nihče pa ne ve bolj ce-niti Jugoslavije, nihče je ne ljubi tako brez pridržka kakor koroški naši ro-jaki, hrepeneči po svobodi. Na ljudskern taboru sredi vaši so dali razni govor-niki izraza čuvstvom, ki so polnila vsa srca. Po dveletnem prognanstvu se je vrnil zopet domači Župnik V o g r i n e c, blag mož in iskren narodnjak ter po-zdravil svoje farane in zbrane goste. Dr. Cukala, župnik guštanjski, je poudarjal, da nišo Korošci krivi poraza pri plebiscitu, ampak da so bile na de-lu druge, tuje, nam dobro znane sile, ki so nas upropastile. Domačin, učitelj Doberšek, ki je rudi moral po plebiscitu zapustiti ožjo domovino, je sla-vil zavednost Libeličanov, ki se nišo udali tujemu pritisku in se zahvaljeval naši delegaciji pri razmejitveni komisiji. Govoril je še poslanec dr. Ku kove c. Po cerkveni slavnosti na popol-danski veselici je še govoril Maribor-£an g. Š n u d e r 1, eden izmed borcev ob prvi znsedbi Libelič po našem vo-jaštvu ter utrjeval domačine v njih veri v Jugoslavijo. Veliko je pripomo-gel k uspehu slavnosti domačin, učitelj GaČnik, Ijubljenec libeliških fantov, mož, ki si je v boj ih za svojo koroško domovino zasluži] zlato hrabrostno kolajno in žrtvoval zanjo svoje mlado zdrav je.
Prav je ime! učitelj Doberšek in v vseh srcih so našle njegove besede od-mev, ko je izjavil: Tiha, a skeleča bol nas spremlja vse od onega dneva, ko smo — ne po lastni krivdi — izgubili svojo ljubljeno ožjo domovino. Ta bol nas spremlja na vseh potih; ž njo lega-mo spat, ž njo vstajamo, ž njo sanjamo, ž njo delamo. Osvobojene Libeliče pomenijo za nas tolažbo, jačenje naših upov, a ta naša bol preje ne pre-neha, prej se ne naseli pravo veselje in pravo zdravje v naša srca, predno ne bodo osvobojeni vsi naši koroški bratje, vsi združeni z nami v svobođni Jugoslaviji. Posvetimo vsi svoje skromne sile temu velikemu cilju!
Julifska krallna^"
— »Šolsko društvo« lepo napreduje. Komaj je nastalo, šteje že veliko števi-lo članov. Pogreša se jih seveda še mnogo, ki pa gotovo pristepijo k tako potrebnemu »šolskemu društvu«, da se podpre slovensko šolstvo med nami. Poleg tega treba spominjati se šolskega društva ob raznih veselih in žalostnih prilikah. Narod, ki hoče živeti, žrtvuje vse za vzgojo svoje mladine!
—  Italijanska biblioteka v PostojnL Dne 1. t. m. se je otvorila   v Postojni italijanska biblioteka, katero vodi znani Urbanaz, ki si domišljuje, da    se    »na meji italijanske domovine« razširi italijanska   knjiga    v    zadnjo    slovensko kočo.
—    V    Dekanlh v Istri so razveljavili ljudsko štetje  radi  »netočnosti«  pri  ugoto-vltvi občevalnega jezika. Vlada je odredila novo štetje, ker hoče dobiti v dekanski ob-čini vse polno ljudi, ki razumejo italijanskl Jezik.
—  Z Goriškega.     V Gorici se Je vršil občni zbor »Prosvetne Zveze«.   Izvoljen je odbor in priglasilo se Je v Zvezo že precej društev. — V tolminskem okraju se je izvršilo imenovanje več učiteljev In učiteljlc za definitivne in radi pomanjkanja učiteljskih moči je bilo nekaj učiteljev premešče-nlh. V Sebreljskem vrhu se zgradi novo šolsko poslopje. — »Banca d* Italia« je otvorila v Tolmimi svojo filijalko.    Tem povodom je darovala konviktu  »Frana  Škodni-kac 1500 lir in azilu 500 llr. — Nova ljudska Sola v Bovcu se je slovesno otvorila; Trinadstropno poslopje je zelo čedno. Ob-enem se je praznovalo odkritje plošče   na šolskem hodniku,  ki pravi, da  ie  ta  šola rastala  večja  in  lepša  iz  vojnih  razvalin, napojenlh  z  italijansko krvjo. —  V Gorici se je vršil kongres furlanskega filološkega društva.  Tem  povodom  so odkrili  na  hiši glotologa    Ascolija    spominsko  ploščo.  — Novi slovenski fašisti vzrastejo v Prvačinl, v Renčah In drugih manjših krajih, kakor se je sklenilo na zborovanju    fašistov    v Gorici.    TudI  Idrija baje  dobi fašistovsko sekcijo.
—  Ponesrečll «e ie na cesti med Sv. Križem In Prošekom trgovec In posestnik AndreJ Tence iz Sv. Križa.     Splašil se Je konj in Tence je padel z voza ter na po-gkodbah umri. Pokojnik je bil zelo spošto-van mož.____________________________
PRENOS KOSTI VOJVODE   TANKO-ŠIČA.
—  Beograd, 9. oktobra. (Izv.) Vče-raj dopoldne je dvanajst četnikov pre-peljalo zemeljske ostanke   v   bonh za svobodo padlega majorja in četaškega vojvode Tankošiča. Bil je   pokopan na Trsteniku.    V    saborni cerkvi so bUe opravljene cerkvene molitve, na kar  e bil veličasten pogreb. Ves Beograd je manifestiral   in   izkazal   zadnjo   čast neustraSenemu boriteliu    za    svobodo. Kakor znano, je Avstrija leta   1914. v svojem drznem ultimatu zahtevala   od Srbije, da izroči Avstriji majona Tan-košiU CeS da je za2letea y sarajevski atentat                *'    '""""'"    '   .         '
GospodarstOD.
Katastrofalne razmere v železniškem prometu.
in.
Po vsem tem je menda jasno, da vagonov ne primanikuje. Sicer pa do-speva roba iz Nemčije preko Avstrije v dveh do treh dneh v naše obmejne postaje Maribor in Jesenice. Od me je do namembne postaje v Jugoslaviji pa potrebuje ista roba običajno dva do tri mesece! Ako bi bili vagoni pri nas na poti namesto dveh meseeev Ie tri dni, bi mi razpolagali z 20kratnim številom vozov. Moka in pšenica se nakladata v odprte vagone, kjer sta izpostavljeni deževju po ćele tedne. Nasprotno pa se prevažajo železniški pragovi in drva v zaprtih vagonih. Centralna podela kola je pred par dnevi v Ljubljnni zahtevala dostavitev 200 praznih vagonov, ker jih najnujnejše potrebuje v Banatu za prevoz žita. Ti va?oni so se pomu-dili v Sisku, Zagrebu in Ljubljani. Pre-vzel se pa ni niti en vagon, ker ni mo?, nosti snraviti ga preko Zagreba in Siska. Na naših probah stoji na stotine praznih vagonov, ki se iz Avstrije in Italije vračajo za državne železntee, pa ne morejo priti na cilj in nam do dobra zapirajo naše postaje.
Tudl lokomotiv se nam ne manjka. Današnji promet bi se dal z dan'mi stroji z lahkoto premazati. Napaka tičl dniffje. V prvi vrsti smo brez izvežba-nega in izkušenega strokovnega osob-ja. Imeli smo itak premalo izurjenih strojevodij in kurjaČev. Slabe plače že-lezntškega osobja so pregnale boljke profesijoniste. Trumoma so zapust'H in Še zapuscajo službo pri državnih že-leznicah in prestopajo v privatna pod-jetja, kt dobre moči dobro plačnjo. O tej točki pripominjamo, da je Savez željezničara Jugoslavije v Zagrebu že meseca februarja in marca t. 1. sklenil resolucije, v kojih je zahteval izenače-nje prejemkov železniškega osobja s prejemki nameščencev in delavcev v drugih podjetjih.
Mi prejemamo Iz reparacije nove težke lokomotive in nimamo za nje personala. Te reparacijske lokomotive po-tujejo najpreje v Beograd, kjer čakajo, da jih komisija prevzame. Kadar pa pridejo v službo, takrat se pokvarilo ti dragoceni stroji v 14 dneh, ker ni žanje veščega personala. Vrhu tega železni-Ška uprava ne preskrbi najnujnejših potrebščin za oskrbo teh strojev. Meseca septembra t. 1. se je zgodilo, da na državnem kolodvoru v Zagrebu nišo imeli niti kalje strojnega olja za mazo strojev, pač pa so imeli nekaj kilogra-mov repnega olja. Ni čuda, da se ob-čutljivi mehanizem teh velikih strojev protivi in takega ravnanja ne prenaša.
O popravljanju lokomotiv v ino-zemskih delavm'cah se je že preveč pisalo, da bi o stvari sploh še govorili. Res se v kratkem času ne more ustva-riti popolnih lokomotivnih delavnic. Pač pa bi se mogla manjsa popravila izvrševati doma, če bi Ie merodajni go-spodje uvidevno postopali. Tega pa seveda ne moremo več pričakovati! Zajedno prodajo ševe tuđi naše starej-še lokomotive, ker manjka strojniškega personala in ker se lokomotive radi ma-lenkostnih defektov prepuščajo v kuril-nicah in še rajse na odprtih tirih svoji usodi! Tako se prvotno majhni defekti v kratkem izdatno povečajo. In vendar danes še ne manjka lokomotiv za seda-nji   skromni promet v kraljevini.
Ta izvajanja so nas zavedla v stran. Vrnimo se k ugotovitvi današnjega položaja, k tovomemu prometu na progah v Sloveniji, odnosno preko Zagreba in Karlovca. Podatki, ki smo jih navedli, izpričujejo, da se tovom i promet v po-glavitnih smereh v obče več ne vrši. V letošnjem letu so se proglasile razne za-časne prometne omejitve: za Bosanski Brod, za vse postaje v področju subo-tiške direkcije, za vse postaje Beograd loko in Zemunu loko, za vse postaje od Indije do Beograda in južno od Beograda; za vse postaje in proge Bub-njarci transit in za Karlovac transit.
Od 30. avgusta nadalje je promet po državnih železnicah preko Karlovca transit zopet povsem vzpostavljen, raz-ven Zagreba drž. koi. Preko Južne že-leznice za Zagreb transit in Sisak transit je ostal promet še nadalje ukinjen.
Za postaje vseh prog v transitu preko Karlovca, Izvzemši proge Karlo-vac-Bakar, Je promet za vozovne naklade pričenši z dnem 19. septembra ponovno ukinjen ter traja ta ukinitev, oziroma omejitev prometa dne 1. oktobra še vedno dalje.
2e te omejitve oficijetnesra značaja (lokazujejo, da je promet preko Zagreba in Siska dejansko že dalje Časa sem ukinjen. Da se posameznemu pođ-jetniku kedaj posreči s posebno umet-rtostjo odprerniti kak vagon robe, če ne ćfnifjače, kot f»rzovozno pošiliatev. nf-kakor ne ovr?e r\**e njrotovitve. Ven-dat na trd! d'rekcHa državnih Memle v /atretm. da ne obstofa nikako ocranl-eenja prometa na njenih prota* In v
tem smislu poroČa tuđi v inozemstvo. Tovorni promet na teh progali sicer đo-slej ni bil popolnoma obustavljen in če direkcija v Zagrebu pravi, da se roba še vedno prevzema, se pri tem lahko sklicuje na dejstva. Zato si moramo stvar ogledati bližje. Faktično prevzema Zagreb d. k. dnevno 1 do 2 tovorna vlaka, 50 do 100 vagonov, v Sisku pa do 150 vagonov. Če prevzame Zagreb en vlak, je to režijski premog, če prevzame dva, je to prmiog, železniški pragi in drva za Beograd in še 4 do 10 vagonov druge robe, kakor: dva vagona piva, materijal za državne želez-niee, živila za pasivne Krajc in nekaj praznih vagonr^v. To je vse. Vsa ostala roba pa obleži na progah. Na dolonj-ski progi so vpeljani A redni tovorni vlaki na dan, vendar Karlovac ne sprejme niti enega rednega vlaka. Ko je direkcija v Zagrebu proglasila, da ni ograničenja, da je karlovška proga od-prta, so lesni trgovci takoj znčeli izva-žati les proti Beogradu, roba p.i ni mogla naprej. Načelnik postaje v Karlovcu je dne 28. septembra t. 1. brzojavno sporočil, da je moral že zasta-\\t\ tuđi en prometni tir in da ne more nobenh vagonov več deponirati. Izjavil je, da Zagreb d. k. že 15 dni ne spre-jema tovorov in da je zato njegova postaja tako natrpana, du jedva o/prav-Ija osebne vlake. V Caprag ne more pošiljati blaga radi popolne zatrpano-sti postaje Caprag. Postajcnačelnik je zahteval, da se Novo mesto in Ljubljana brezpogojno držita njegove odločit-ve in da ne odpremita niKakega vagona več. TaKo je Šef stanice v Karlovcu moral na svojo roko zapreti progo, da je nišo dospevši tovori popćlnoma za-masili.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu je s svojim razglasom, da ni ograničenja prometa, povzročila, da je iz inozemstva prišlo okroglo 1000 tu jih vagonov, ki sedaj stojijo po naših po-stajah. Za te vasrone pbčujemo ino-zemskim železnicam najemnino na dan f'o 6. novprečno 5 franeoskih frankov. Na?emn«na za tuje vagone nas velja dnevno nad 25.000 Din ali letno nad 10 m«njr*nov Din. Ako k temu Še priraču-namo onih 900 vagonov, ki jih doslej še niti omenili nismo in ki stoje vsak čas pri carinarnicah v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu, se zviša ta vsota na 18 milijoncv dinarjev Jetno! Ako pa računamo, da donaša en voz dnevno pri rednem prometu na tovomini Din 190, potem znaša izguba pri 2000 tu jih vo-zovih, ki bi morali b!ti v prometu, dnevno 380.000 Din ali ietno nad 130 milijo-nov dinar jev! Vse to pa še brez škode, ki se dela našemu gospodarstvu radi tega, ker se promet ne vrSi.
V ilustracijo navajam, du pošili.ajo že stranke robo iz Zagreba v DugoseTo, koja distanca znaša prilično 20 km, 50 kilometrov daleč do Siska, od tu na Novsko in reko Hanove Jaruge nazaj v Dugoselo, tedaj po 4 progah, ki imajo skupno nad 200 km dolžine!
Ker je Direkcija v Zagrebu vedela, da tovori ne morejo skozi Karlovac in Canrag, je naročila podrejenim organom, naj ne prevzemajo novih pošilja-tev in strankam povedo, da je proga pač odprta, da pa ni vagonov za od-premo robe. Na vseh dolenjskih progah stoje prazni vagoni. Naravno je, da se občinstvo razburja nad tako nerodnimi, očtvidno neresničnimi izgovori. Komer-cijelna politika direkcije v Zagrebu je imela prevelike oči. Hotela je v veliki meri spraviti transporte na svoje progo brez ozira na to, da tega prometa ne morejo zmagati. Transporti za Sisak transit gredo večji del iz Maribora čez Ljubijano na Karlovac in Caprag. Tako se državne železnice dušijo po dolenj-skf progi, dočim tovori na Južni želez-nici sploh ne pridejo na vrsto.
—g Sestanek vlno^radnlkov In vtno-trŽcev. V nedelio dne 22. t. m. dopoldne ob 10. se vrSI v držnvni kmetHski 5o!f na Grmu sestanek vinogradnikov [n vinotržeev iz Dolenjske. Na sestanku bode ravnitelj g. B. ?kalicky poročnl o dogovoru s Čeho-slovaško republiko glede Izvoza na§ih vin, kakor tud! o možnostlh tega Izvoza fn potrebni organizaciji v to svrho. Vabijo se vsi Interesenti, ki se zanlmajo za to vele-važno vpraSanje našega vinogradniStva, na) se sestanka sigurno udeležijo.
10. oktober!
Udeleiite se
manifestne!ie za
KOROTHN
nocol ob 19. uri
v Union u!
Pred odSočituijo u demokratski stranki.
NASPROTSTVA  MED   UAVIDOVI
MOST
•
— Beograd, 10. oktobra. (Izv.) Vsa beogradska javnost dancs z veliko napetostjo pričakuje glavne seje demokratske stranke. Notranjei)oli-tična situacija stopa v odločilno ia-zo. \ ečin.a zastopnikov in delegatov posaninili pokrajinskih odborov demokratske stranke je že prispela v Beograd. Do sinoči je Mio navzoCih okoli 00 demokratskih poslaneev, Ki so imeli v posebnih skupinah preJ-konference, oziroma so skušali drug drucrecra informirati o položaju in o stališcu demokratske stranke na-pram resolueijam zagrebškega kongresa javnih radnika.
Nekateri demokratski poslanci so zadnje dneve poskušali, tla se doseže zbližanje lr.cd Ljubo Havidovi-ćem in Fribicevieem. Ti poskusi nišo uspeli in je pričakovati, da ne bo na seji demokratske stranke predložena nikaka resolucija, s katero bi se hotelo zabrisati načelna nasprotja med ohema skupinama. Prijate! ii I-JLibe Davidovića so imeli tekom včerajšnjega dneva sestanke. na kate rili so razpravljali o bodoči takti-ki. Splošno nafflasajo, da je na vsak nac;n potreb-a dosečl sporazum s Hrvati. Tuđi Pribičevk'eva skupina se je včeraj posvetovala o nastopu na seji demokratske stranke.
Kakor rečeno, beogradska javnost v resnici z napetostjo pričakuje današnje nlenarne seje demokratske stranke, ki se prične ob 9. dopoldne. Splošno prepričan ie prevlad*! je. da derrokra^ka stranka ne ho moi:In i ti preko pofitljnih smernlc, k? jth je zacrta! Ljuba Davidovič. Demokratska stranka mora konsekventno izvajati svoj program in stremeti za tem. da se realizira jugoslovenski demokra-tizem.  Demokratska  stranka  pa   na
Cl:M  IN PRIBlCtVlCLM NEPRE-
LJIVA.
drugi strani ne sme nikdar popustiti, da bi se krsiio naše držaMu iit narodno jedinstvo. Sporazum s Hrvati je mogoč Ie na tej ha::i. Splošno prevhiduje v beogradskili krogih iskrena želju, da se doseže ta spo-razum.
Radikalei zaslcdujejn z veliko napetostjo in zanimanjem razvoj no iranjc-politilnili dogodkov. Ministr-ski preusednik Pasić je iinel tekom vCcraj^ujega dneva posvetovanje z radikahiimi pnslanci. Radikalni klub pričakuje najpreje glavnih rezulta-tov sestanka deniokratov, na kar bo o tcTn iircl radikalni klub glavno sejo. Splošno so radikalei razpravljali o mo/iiosti obstoja sedanje vludne koalicije. V erlavnem gre za politiko, ki jo zastopa Pašić in za strujo, ka-teri načeluje Stoian Protić. Ministr-5ki nredsednik Nikola Pašić z vsem zanimrnjeni zasleduie razvoj dogodkov v Zacrrcbu. Tekom včeraj^-njeira dneva je zabteval tuđi kralj, da se Ta izčrpno in točno informira o terdencah Radi'cve nolitike in o splo^ni notranji situaciji.
Pričakovati je. da poda na današnji seji trlavnc.r:i in parlamentarne ga kluba demokratske stranke predsednik Ljuba Davidovic* zelo ob-Šircn ekspoze o političnih smemicah demokratske stranke, eksp^ze, v ka-terem bo nnglasal tuđi nujnost sporazuma z Hrvati. Dobro informirani polili/ni kro^i zatrjfujefo, da ie kompromis n'ed Davidovićcm In Prihičo-vićem izkliučen. O kakem kompromisu ne more biti nbsolutno govora. Demokratska stranka se bo morala na tej seji odlučiti, da odobri stali-sče T-jii^e Davidovića, vY\ pa da izreče nezaupnico svojemu predsed-niku.
Sastanek Baneš-S^^^sr v B?i«?V'3h. —  n^?/iziia italijansk? politike nap^m naii an'^^fi.
—   Benetke,   9. oktobra.   (Izv.) Danes  zjutraj  je prispel   semkaj  v spremstvu    prašketra    italijanskega poslanika  ministrski predsednik  dr. Benes, da se sestane z italijanskim zunanjim    ministrom    Schanzerjem glede definitivne razprave o pomož-ni akciji Avstriji in pa clede stališčn Italije napram mali antanti. Zunanji minister Sehanzer je   danes zjutraj prispel v Benetke. Ž njim je potoval tuđi   rimski  češkoslovaški   poslanik. V hotelu »Danieli« sta bila tekom današnjega dneva dva sestanka.
—  Rim, 9. oktobra.  (Izv.)  Ttali-janski tisk posveča sestanku dr. Be-neša v Benetkah veliko pažnjo. Med drugim   naelašajo  vodilni   kro^i,   da mora   Italija   izvesti   revizijo   svoje politike napram mali antanti. Na tem sestanku   ne e:re samo za sporazum med Česknslova^ko in Ftalijo, ampak Ttnn'ja sploh mora uravna ti svojo politiko nasnroti mali antanti, ki je postala vn'cn faktor v Srednfi f:\Toni.
—  R?m, 10. okt. (Tzv.) O sestanku dr. Rene^a z Itali'ansklm znnaniim ministrom    ScTianzerjem   je  obiavb'en   kra-tek oficiielni komunike,    ki    na^laša s posebnim povdarkom uffotovitev med-sebojnih političnih smernic v vseh naj-važneiših   problemih     Srednje   rTvrope. Aled drugim veli knmtinike, da sta zu-nanii   minister   Sehanzer   in   dr.   Beneš razpravljala na sestanku v Benetkah o I
političnih smernicah. Dr. OeneS Je Izjavil, da bo Češkoslovaška republika tako kakor doslei še vedno stremela za političnim pravcem, ki je bil doslej zanio edino merodajen. Sehanzer Je na drugi strani izjavil, da so politične smernice Čcškoslovaške republike v popohiem seslasju s politiko Italije. To izjavo je podal s posebnim zadovoljstvom, ker Italija uvideva, da je politika Čcskoslovaške republike v popolnem skladu z ono Italije. Oba državnika sta zicrpno razpravljala o avstrijskem problemu. Ugotovljeno je bilo, da vzposta-vi v /!enevi sprejeti sanacijskl program stabilnost državne  politike v Avstriji.
Zelo obširno sta dr. Beneš in Sehanzer razmotrivala o poslobitvl medsebojnih odnošaiev osobito o trg. stikih Češkoslovaške republike z Itali-jo. Razpravljala sta tuđi o odobrenju, oz. razsirjenju trgovinske pogodbe, sklenjene marca meseca lanskega leta med  obema državama.
Na sestanku je bilo dalje sklenjeno, da se skliče pričetkom novembra posebna gospodarska kenferenca v Trst, Ta konferenca bo imela nalogo resiti gospodarske probleme, ki zađevajo Če-škoslovaško republiko in tr?.a§ko pri-stanišče. Italija s! zelo prizadeva, da bi pridobila Čcskoslovaško za Trst da tako vsaj deloma odstrani gospodarsko bedo Trsta.
SKUCANJK CEŠKOSl.OVAŠKEGA PARLAMENTA.
__ Praga, 9. oktobra. (Izv.) Kakor
poroča    »Venkov«,    se skiice 24. t. tn. čcškoslovaški   parlament   na    jesensko zasedanje. JAPONSKA  IZPRAZNI   VLAD1VOSTOK.
— Riga, 9. oktobra. (R. K.) Po poroči-lih iz Rusije, je Japonska odredila izpraz-nitev Vladivostoka, ki bo Izvedena tekom enesa meseca. Japonska tuđi izjavlja, da ne bo krpila ruskih teritorijalnih pravic in da je zasedla otok Sahalin samo za to, da ima garancije glede satisfakcije za dogodke v  Nikolajevsku.
KATOLISKO GIBANJE V RUSTR
__  Petrograd.  9.  oktobra   (R.   K.)   Pe-
trogradski dnevnik »Sjeverni kraj« javlja, da vrši naJuspeSneJŠo propagando za pri-stop v katolicizem petrogradsko »Katoličko dru5tvo«. To druStvo Je v zadnjem času razpredlo zelo živahno pronatcando in zadobiva med Rusi čim več članov. Za rimo-katolicizem se zelo zanimalo nekateri blvSi aHstrkratJe in profesorji.
RUSKE  CERKVENE  DRAOOCENOST1.
_ Stockholm, 9. oktobra. CK. B.) T3an-Cnl sindikat Ie <kleni1. da ne sprejema vcC v varstvo rrskih corkvenih drn^ocenostf, katere Je Iz Rusije izvarala ruska sovjetska  misHa.
_ Reval. 4. oktobra. (R. K.i Tretb fn-ternnciona^a Ie nnr>rocila Moskvo. dn bi J! !zroxi1n del ranicn^nih corkv*»n?h drn<roce-nosti.   Na   Intevencilo  predsednika   central-
necra odbora tretje internacionalc Zinovje-va je moskovska vlada odredila in ukazala svojemu zastopniku v Stockholmu, da proda dol drasocenosti in denar izroči trctjl
intcrnacionali.
PROCES PROTI  MORILCE.M  RATHE-
NAUA.
— Llpsko, 9. oktobra. Prve dni procesa nišo kazale ulice pred državnim sodiŠČem da se odigrava za stenaml državnepja so-disči proces velike važnosti. Panes pa se Ie zbrala pred sodiščem velika množlca naro-roda. Kontrola je zelo stropa; dopušča'o se Ie osebe, kl se hihko legitimiralo. Predsednik je konstatlral, da so navzočl vsi obto-ženci. Dalje je Izjavil, da imalo boleznl, kt so nastopile pri posamnih obioženclh v ne* delio zvečer, resno ozadje. Dosedanja pre-iskava, kl pa še nikakor ni dosegla končne-ga rezultata priča, da ni Izkljnčena sumnja, da ie bil izvršen antentat na zdravie ali pa ćelo živlienie nekater-ih obtožcncev. Nato se je pričela razprava. Giinthler priznava, da je bil v zvezi z Ludendorff^m, s katerim je razpravljal o morebitni obnovi procesa Jacowa. Tudl s Helfferichoni, grofnrn Pc-ventlovom in polkovnikom Bauerom je bD v zvezi.
f        *                 7      1
Tbe Rex Sk Ko., Linbl]aiu^
Stran 4.
»SI   OVPNSKI    NAROD«   <*"»  ll- oWobrB  1922-
Stev. 23i
Politične uestl.
= Pred odločitvijo v demokratski stranki  Iz  Beograda poročajo:  V so-boto dopoidne so imeli vodilni članl de-mokratskcga kluba v finančnetn   mini-strstvu sestanek, na katerem    so raz-pravljali o politični situaciji. Seje so se udeležili Ljuba Davidović, minister no-tranjih del Košta Timotijević,    finančni minister dr. Košta  Kumanudi    in  minister ver dr.  Ivo Krstelj. Dr. Krstelj je skuSal pridobiti Davidoviča,    da  bi  se poravnal  s  Pribičevićem.   Kmalu  na to je bila v narodni skupŠČlni konferenca pripadnlkov levlčarske struje  v  demo-kratskem klubu.   Poleg  Ljube Davido--viĆa so  se  te  seje   udeležili    dr.   Voja Veljković, Dragutin Pečić in Pavle An-fcjelić. Podrobnosti, o katerih se je raz-pravljalo v  teh sejah, se drže v    naj-večij tajnosti, vendar pa se je izvcdclo toliko, da se je z gotove strani skuSalo Ljubo Davidovića pregovori!*, da bi se spravll   s  Pribičevićem.   Davidović     je to baje odločno odklonil. Na seji v narodni skupSčini se je  govorilo    tuđi o hrvatskem vprašanju in o morebitnem Crihodu hrvatskih poslancev na svečanosti v Kumanovo.    Na  tem  sestanku te  je eden    izmed    politikov    izrazili »Kumanovo je bila srcča Srbov. zd\ se, da bo tuđi sreča Hrvatov.« Tekom so-bote je imel Davidović tuđi dolgo kon-ferenco s predsednikom narodne skup-ščine dr. Ribarjem. Temu  sestanku ie prisostvoval tuđi    bivši hrvatski    ban dr. Tomljenović. Kasneje je z Ribarjem konferira] tuđi poslanec Pavle Angjelić.
= Na ka ter i podlagi je bii skle> nien sporazum? »Vreme« piše, da se . je sporazum s hrvatskim blokom sklenil brez revizije ustave. Nova vlada s širokim programom bi se naj osnovala pod predsedništvom Ljube Davidoviča. Glavna naloga te vlade bi bila, da cpremeni zakon o administrativni ra*» delttvi države in o samoupravi. Nadalje bi imela izvršiti agrarno reformo in izvesti več zakonov na korist kmetom in delavcern. Revizija ustave bi se izvršila lele. ko bi se pokazala zanjo ugodna prilika.
= Katere stranke bi tvorile vollt-vtiio vlado? Davidovlčeva skupina de-mokratov in hrvatski blok. Poleg teh bi v prvi vrsti, kakor piSe »Vreme«, prišli v poStev zemljoradniki, 9 kateri-mi bi RadiČ najraje sodeloval. Od radl-kalov bi stopila v vlado samo struja. ki Je za Protiča. V kombinaciji Je baje tuđi Koroščev klub.
e= Davidovlčev somISlJenik  o Prl-
bfčevlČu? Napram sotrudniku beograd-skega »Vremena« se je izrazll eden naj-ugledneJSlh članov Davldovičeve skupine 0 ministru PribiČeviču take-Ie: »Nepomirljivo staUSče ministra Pribi-Cevlča nasproti Davidovičevi akciji je popolnoma razumljivo. Njegova ner-vozno5t !n odločnost, da se nadaljuje dosedanja politika, se razumeta sama ob sebi. On se ne bori niti za ustavo, niti za režim, niti za državo, kakor on tako rad naglaSa, marveč za sebe In za fvojo politično eksistenco. Prlbičevič je prirastel na takSen političen kurz. kakor je sedaj, In samo mal okret na levo ali na desno, pa je Priblčevič že netnogoč. To uvideva tudl on in njego-yi prijatelji v vladi, zato se tudl čvrsto drjte mtnfstrsklh stolić In ne dovolju-lejo, da bi se razčistlla situacija. Njim Je tamo težeče na tem, da pridrže za vsa-ko ceno oblast v svojih rokah, vkijub nezadovoljstvu tako kralja kakor tudl parlamenta In naroda. So med nami, dragi gospod, polittki, ki bi preje pristali na to, da vladalo v mali državici fcakršno je beogradsko okrožje, nego da dovole drugim, da vladajo v veliki in neokrnjeni Jugoslaviji.«
sz Vlada odstopi Se pred kumanov-sko proslavo? Iz Beograda poroCajo: Sirijo se vesti, da je Radič* obljubll, da «.« udeleži proslave kumanovske bitke samo pod pogojem, ako bo takrat že na krmllu nova vlada. Z dobro poučene strani se zatrjuje, da Radič tega pogona ni stavi!. O tem vpraSanju se Je lz-razll politlK. kl aktivno sodeluje pri rtzpletu današnje krize, tako-le: »Hrvatski blok ni zahteval, da mora prlti ■a krmilo druga vlada, ako se hoče. dft se Hrvati udeleže kumanovske proslave. Razume pa se, da bi se politični razplet izvrSll laglie, ako bi pri proslavi desetlctnice kumanovske bitke bila na krmilu že nova vlada. Razni ugledni politiki se v resnici trudiio dosečl da bi vlada demisijonirala že pred proslavo, fiemur pa se vlada upira. Slcer pa ni nemogoče, če tuđi je težko. da bi bila do kumanovske proslavo sestavljena nova vlada, in ako tud! se fce pred for-iruilno demisijo vlade izvrši nova orijentacija parlamentarnih skupln In sporazum 0 volitveni vladi. Toda ako bi se tuđi vse to ne izvršilo tako tahko, bi to še ne bilo nobeno «lo, ker bi tuđi to ne zaviralo hrvatskega bloka, da bi se njegovi poslanci ne udelellll kumanovske proslave m ekskurzije v Prago.«
»e Predzsrodovlna spori*««« * Radićem. »Beogradsko Vreme« javlja a BOgaianiih fioslanca Aagjeliča • Stje-
panom Radićem te-le podrobnosti: Za sporazum med Beogradom in Radičem se je delovalo že dclj časa. Prvaki hrvatskega bloka so dobili pooblastilo. da sklenejo sporazum na plenarni seji. ki je bila 23. in 24. septembra v Zagrebu. Pogaianja z Angjeličem to vodili Stjepan Radič, dr. Ante Pavelič in dr. Mate Drinkovič. Sporazum je bil definitivno sklenjen na seji centralnega odbora hrvatskega bloka preteku' četrtek popoldne. O tem sporazumu ie za iav-nost sestavljen tuđi poseben komunike, ki bo najprvo objavljen v Beogradu. nato pa v Zagrebu. Objavil bo ta ko* umnike posl. Pavle Angjelič. Z objavo pa bo najbrže počakal dotlej, da o sporazumu referira demokratskemu klubu na zboru z dne 10. oktobra.
~ Shod SKS ▼ MetllkL V nedeljo, dne 8. oktobra je dobilo naše belokranj-sko mestece izreden poset. Na shod SKS, kl se je vrSil ob 9. v čitalnlSkih prostorlh, sta kot govornika nastoplla r.aš poljedeljskl minister g. Ivan Puce 1 j In narodni poslanec R a j a r. Shod je odtvori mestni župan g. Jos, TI a i I-m a n, ter f ajedno predlagat »a pred-sednika shoda g. Dajuka. Predsednik je dal besedo poslancu g. Raiariu, ki Je govoril o političnem položaju In o de-lovanjo kmetmke stranke. Neki kleri-kalec ga je hotel motitl, a rborovalcl so «a takoj prisilili, da ie obmolknil. Na shodu ni bilo žensk ali otrok. temveč Ie resnl možje. kmetie, meščani, obrt- ! niki. nekai uradnikov. pt tuđi par kle- ' rikalcev, ki pa ražen onega razgrajača nišo črhnili besede. Po polurnem govoru poslanca Rajarja je nastopil kot govornik minister Pucelj. navduštno pozdravljen. Njegov govor je trajal nad poldrugo uro. Minister je razpravijal o vseh važnih vprašaniih, ki zanimajo naš-ki kmeta. Njegova izvajanja so so bila jasna in točna. Ko je končal. so mu zborovalci priredili navduienc ovacije. Nato sra govorila se župan F1 a j š-m a n in 0 g r i č iz Novega mesta, na kar se je predsednik Đajuk zahvalil ministru Puclju In posl. Rajarju ter za-ključil lepo uspeli shod.
—  Đarthou predseđnlk reparacijiske komlslie.    Oficijelno se poroča.    da Je Barthou  Imenovan za predsednika re-paractjske komisije. Podtajnik mirilstr-skega sveta Colrad je prevzel njegovo mesto ministra iusticlie.
ss Dr Benei ▼ Benetkah. Ko je bilo v Ženevi dovoljeno avstrijsko po-sojllo, se ie tporočilo, da priđe dr. Be-nel v Italijo na razgovor z Italijanskim zunanjlm ministrom Schanzerjem, v glavnem menda radi avstrijskega poso-jila pa tuđi radi drugih zadev, ki se tiče io odnolajev med obema državama. Gotovo ie. da se v pogovorih uveljavi tuđi mala antanta. Dr. Benei je sedai v Benetkah na omenienem razgovoru. Ko se otvori 5eikos!ova!ki parlament, poda dr. Đenel obiiren ekipozć o zu-nanji situaciji ter o tvojem delovanju v Zcnevi in o konferenci s Schanzerjem.
—    D'Annunzio   —   tretierednilu Italijanski listi poročajo, da je pesnik D'Annunzio postal član tretjega fran-čiikanskesa reda. Storll je to iz last-nega nagiba in ne da bi lele poprej pri predstojnikih  reda  povpraSal,  ali  jim je njegovo članstvo vieč ali ne. Ko je ozdravel, je šel v benediktinski samostan v Maguzzanu, kjer so sedaj nastanjeni franeoski trapisti. Pesnik je bil v raspoloženju trpeCega skesanca, po-kleknil je. poljubll  Iskreno    umetniškl drasrocen bizantinski križ in občudoval priprosto  Življenje    konventualcev.    V pogovoru  z menihi  je obljubll,   da bo nadaljeval svoje obiske in dostavil, da se smatra za člana tretjeira reda. Ko se je posiovli, Je Izročll menihom svojo fotografijo * prljavkom: »A ines chers freres    en fli* de L* Homme,    nunc et semper«.    TtalHsrmld    listi so v svojih komentarjih  neVako  v zadregl In prl-plstijejo vstop T>* Aiifiunrift v tretji red deinma posledleam njegovei^a p*đca r. f»«!konn.  o  katerem  umo  pred  <1vema menpcemi poro^ai!. Roleren bi hlla po-«r>e<liR v njem nekako nagnjenie k sa-motl, da se «a?asno edtegne hrupnemu Življenju posvetnjaka. Katolllko čfiso-pi^je se  drži relo rezervirano, ker © kaki pravi spreobrnitvi pri D* Annunzl« ne more biti  rovora. KM tretjerednlk D* Annunzlo ni obvezan, da bi opustll rvrojc Stevllne pokliče. Predsednlic Hfli-ske banke conte Santucci pripada Isto-Casno tretjrmu    redu \n ftaUJ?mskemti «en«tu. Snmo tega ne vedo, ali pa bo JY Annunzio fud! Izpoinjeval vse ritualne dolino«ti, al( bo nosil kuto In ali Ko di?!l njegove prtf pofiveCent Ikapu-lir? Tudl recIfneHt dnevnih molite* te prednftena.   Najbolje   se Je   oftrezal »Oiomaie dMtnHJat, H melagi nuJno-veJVo metamorfoso pe^nlka 1 nzođo-♦Jem ene»a onfh aapekfoVt H počivalo v njfm v brrrrnfrno mno^Irf ob1IVf*K.
» NemCIffi Ui nfffff^ln    10   inWI«rd
Heor^e Izlavil. da Je Nem**«* oltiMa | do sedal na raCun reparacU 10 mllllard j zlatih mark.                                 ■              1
Kultura.
NARODNO OLPDALI6CC   V   LJUB-LJANL
DRAMA.
Tor«k  10. olrt.t Zaprto. Sred« 11. okt.: J»ck Str»w     Isv«a Cetrtck 12. okt.: RomantičM ćnU     R#d Petek 13. okt.: Jack Straw     Red E Sobota 14. okt: Meda Oabler     Red D. Nedclja 15. okt.; Meda Oabler      Izveo, PonedeUck 16. okt   Meda Onbl«r R«4 A,
OPERA:
Torek 10. okt.: Tripiycbon    Red E
5rcda   U.  okt:  Zaprto.
Četrtek \2  okt.: Lakm«     R*d A.
P«t«k  1^. okt.:  Zaprto.
Sobota 14. okt.: Carme«     R«d B.
Nedalia 15. okt.: Ma dam« ĐutterOjr     \mt.
— Nafta drama. Ktr tri itvari ao nam prvi teden prinesli! Kvantitativno 50 torej res marljivi. Tretja igra so bile »Romantić-ne duše«, dramatična slika v treh dejanlih od Cankarja. Je li prav, da te spravlja vse. kar )• Cankarjevo, na od«r. ktr Je Cankar-jevo. n« bom premlftlial. Zanlmivo je vse-kakor. da ie btl Cankar apUal »Romantićn« duše«, itar menda 22 l*t. A U takrat )• imel gledaliiko teliniko, tehniko vodstva prizorov in moC, obdržati zanimanje vedno živo, popolnoma v oblasti. To in pa njegov krasni Jezik so bili paC darovi, kl so ilh Cankarm polofile rojenice v eibeH. Cankar i* velik hipnotizer. Tako iepo In Mnimlvo vodi potek igre. da s« med nio niti ne ra-v«dai izlahka, k^kine nermožnostl gleda dogodkov in znacajev U servira. Tndi v ^Romantičnih dušah« je kup političnih pr-vakov, kakor pri Cankarju ponavadi, in tu-di ti možie so, knkor pri Cankarju vftele), smmi lopovi do kosti. To daje priliko i* dobre karikature, dasi enoitranske in vča-tudl aplph neresnićne. Tuđi ni Imel Cankar, ta bohem, noben^a pojma, kako pravza-prav »buržuii« med aeboj občujcjo. kako se obnašalo ob raznih prilikah- Advokat đr. Mlnkar Javka o svoji Ijubezn! — svojemu 5olicitator]u. fsti privleče umirajoCo ljub-ljcnko napo^led na dom — naravnost Iz bolnice. MM im, da bi Ra bil vsak sekunda-ri| rapodil in po viej pravici. Kakftne vrste človek nai bt bil ta Mlakar, najbrže Cankar ni vedel. V celott moram reci. da je njegova globoka Uubezen do jetične Pavle nekai lepeca, saj obvladuje vse Mlakarjevo ravnanje. Pa Cankar ni tako nameraval. So prizori v Igri, ki so sami zase pravi biseri za oder. Vic skupaj pa Je povtetn zgreleno. Menda ]e Cankar dobre detajlne domisleke imečkai v dramo, naj 10 se skladali, ali ne. — Režiio je imel Skrbiniek »krbno in dobro. Igrali so vsi dobro. Take stvari, do-mač milić, znajo In imalo rani naravne sposobnosti. Oospodfčna D a n i 1 o v a (Ve-ra), čeprav je igrala tuberkulozno devojko, bi pa morala izgledati vendar boli »za zaljubiti.« Ravno tuberkulozna dekleta imaio doRtikrtt neki poseben, fin čar In neino Ic-poto, kl je nekako »angeljska«. Tuđi rdeča lica imajo dnstikrat in ustne. Skrbiniek je posta!, odkar ga r.lsmo viie!l, dosti bol) naraven v isri. Preje sem imel vedno čut da »igra«, da vetvarja Ie U razuma. Tudl *ovor se mu ja ugladil in ni već tako cap-JJtv a teletom. Vsekakrr intellgenten In izo-bražeii Ifralec tar režiser. Dobrodošla pri-dobitev za nai oder. Dobcr kakor po na--idi i(> bil Ž e 1 e z n i k cnvori prepričeval-i!Q \n naravno. Tuđi KrilJ )e bil jako do ber. Posebno pa me Je razveselll L I p a h, k« ga v večjl vlogl do«lej 5e nlsem vidal (ražen v Mariji Stuart). NotarJa VranCIča je prav lepo karakteriziral in bil v vsem ne-prisiljen In verjeten. Juvanova je hetero Olso kajpada dobro igrala. Za take stvari je ta isralka zelo sposobna, ker ima nekaj humorja In temperamenta. Tuđi Rogozova Je bila kot prava »pisarska gospa In hudob-na teta prav na mestu. dasi tudf nna spada med ono odelenjt na tega odra, kl mu črka »s« ne zrc izza zob. Tuđi vsi drugi gospod-je in dama so bili, ktkor f.e rečeno, na svojem mestu, tako da je bila predstava res zaokro?ena. Da bi Ie bile tud! druge Isre vselej take!                                           M. Z.
— Op#ra — »Prodana ••▼•stac Nekam svete ie zavelo v naši operi V »Prodani nevest!« nova, vesela, naša lica. Betteto, ŠImenc, Sflligojeva i. dr. ^P^od. nevesto« bi Clovek rad poslulal v enomer, zlastl tako kakor Je bila včeraj! Seveda )e dal življenje in barvo v§l operi v prvi vrsti na* ljubljcnec Betctto. — Takega Kecala v naSi operi nismo imeli doigo vrsto let Brlljanten pevec, prekrasen igralec! Pozdravljamo ga v domovini ob prvem njego-vem nastopu najiskrenejie, feleč mu kar največ usp«hov, easluženega prlenania In obstanka! Z g. šimencem (Janko) se ie g. Mubadu posrećilo pridobiti ga naš oder iz-vrstnega tenorista, ki bo kos tuđi najtcžjlm partijam. Njegov glas je zmagovit v vi$ini. polnojedrnat, z dobro voljo ga bo mogel ie bolj omehčltl In »aokrožiti. Pri svoji veliki muzikalnosti poje ebsolutno sigurno, intonira čisto in predvsem; enakovreden je kot Devee in iaralee. Podcrtati je treba dalje Uredne pevske sposobnosti gdč. Lcvandov-ske (Marinke). Prodana nevesU > Đettetom, Simencem fn Levtndovsko v glavnih vio-gah se mori mertti ne umo v domovini % vsemi odri, Umed ostalih sta bila Vašck in
glavar komedijantov najboljša. Zlasti po-slednji. Ali mora Vaiek ob koncu stopiti revno na klop? Kako Je to nerodno! Umed ženskih vlog dale mnogo npanja gdfi. SflH-Rojeva. 2elel b| jo slila ti v vefij! vlogi, slcer je telko sodi«. Zbor )• Pfl vel svoji sili proicn in tnakodoneč. Zelcti mu je več sa-monvtstl ln sigurnosti v ustoplh. NI treba loviti tako očltno kapelnikove roke. Dober pevtc pogna) svoj vetop po glasbl Orkf»ter !e bn tupatam prekrep^k ali v splolnosti prar dober. O. Đalatka )• clasil ouverhiro odtaktlral bravumo. ZaCetek ie torej kar najbolji!. Takega smo tuđi prlCakovalll Da opera ottanc na tej viSinU wto nam jamči-jo na novo angaltrine moCi poieg ostalih dobrih staielSlh tci neumorno delo g- Hu-bada,                                   •-.•■-                      ~*
0      —   SlOTeaefco   marUonetno gledallifie otvori v veliki dvorani Mestnega doma    v
oedeljo dnt 15. t nv zopet svojo sezono.
V   dolgem prestanku, v katerem  gledaliSće ni moglo igrati,  se Ie njega  notranjl ustroj temeljito  preuredil  in  izboljšal.      Naslikale so se nove scenarije, napravile nove lutke In IzpopolnUo  igrallko  osobje.      Režijo  je prevzel in igre ng&tudiral poklicani Igraiec-strokovnjak. Radi tega bodo predstavt   v tej sezoni vseskozi scenlčno in igralsko za-res umetnllke. Na repertoar se Jo postavilo najijubkejie    PocIJeve    bajke,    nekaj    lger Sclimidovega   marljonetnega   gledališta     v Mttnchnu, dve igri iz itallittnske »Commedla dcir arte«, Čeikcga  »Zakletcga kalifat    v novi preddelavi dr. Laha,  neka)    izvirnih slovenskib, nanovo naitudiranMi iger in pa literarno znamenito, za slovenski oder posebno prireieno igro prvotnega »fauita«. K otvoritvi te  (tretje) sezone Je splsal dr. Iv. L a h ča&u primeren šaljiv prolog in  Igrala se  bo  kot   premijera   ena   Izmed    nailepMh Pocclnljevih baik  »Kraljević Praiencvet  in prmceie  I.Dijana«.      Igralo se bode redno vsako nedeljo in slc^r dve predstavi, prva ob   15.  popoldne, druga  pa ob  ]$.  zvečer. Dasi so marijonetne predstave zvezane    z vcllkimi stroški, se je nastavilo razmeroma nlzke  vstopnine. Sedežf  stanejo:  1. prostor 6 D, 2. prostor S D, 3. prostor 4 D, 4. pro-stnr 3 D In zadnji prostor 2 D.      Cene so tako  nizke,  da   bo  omogočen  obisk   vsem slojem,  posebno  mladini,  kateri  Je  v  prvi vrsti gledaliSče  namenjeno. Pa tuđi odraslim bodo nudile marijonetne predstave obilo  užitka   ln  zabave.  Predprodaja  vstopnic se prlfine v soboto 14. t. m, v prvem nad-stropju Mestnega doma od 15. do 17. popoldne in v nedeljo 15. t. m. od 10. do 12. dopoidne. Dnevna blagajna se odpre pol ure pred začetkom vsake predstave na hodnika pred veliko dvorano Mestnega doma.
Glosteni vestniKl
—    Spored koncerta Glasbene Matice. kl se vrli v ponedeljek dne 16. t. m. ob 20. zvedfcr   v  union&kl   dvorani:       1.)   Lajovic: Bolest je kovač, Pomladni spev.      Mešana zbora.  2)  Dev: Svatba na  poljani.  Kimo* vec:  Izgubljeni evut.  Meiana  zbora.      3.) Korngold: Pescm Pierota U opere »Mrtvo mesto«, poje g. Julij Betetto. 4.) Adamič;
V  snegu, Ce ti ne boS moj, Ne maram tebe. Mešani     zbori.       6.)   Wolf:   Spev   Weylin. Michl:   Pevcu.      Herman:   Trlje   popotnlki. Pole g. Betetto. spremila ga. Dana Golia-Kobler.  6.)   Hrvatske  narodne:  riatze:   Oj Lazare in Cergo moja čergica ter Andel; Anko Ančiče. 7.)  Mokranjac:  Kozar, Bini* Čkl:  Divna noći. Mokranjac: Rukovet srpskih  narodnih pesml.  MeSanI  zbori.  Predprodaja vstopnic v plsaroi Glasbene  Matica.
—    Koncert perskeia zbora (Basbene Matice) ▼ Ljubljani     Pevskl zbor Glasbene Matice v Ljubljani priredi v ponedeljek dne 16. t m. ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela Union svoj koncert Pri koncertu so-deluleta poleg celotnega mešanega zbora Ie operni basist g. Juli! Betetto, kl poje vec v Ljubljani prvič petih samospevov za bas in katerega spromlja na klavirju ga. Dana Qo-lia - Kobler, profesorica  tukajlnjega    kon-scrvatorija.     Na koncert opozarjamo nale občinstvo in javljamo, da so vstopnice   za ta koncert od ponedeljka dne 9. t m   na DfodaJ v plsarni Glasbene Matice.
—  V petek, dne 13. t bl, vrli se v dvorani    niharmoničnega  društva  v  Ljubljani koncert operne  ln  koncertne    pevke    ge. Zdenke Gregurić iz Celja. Gospa,  soproga poročnika v Celju, je Studirala koneertno in operno petje  Dri  znamenltern  prof.  FIHdu Torstenu na DunaJu ter dovrSIla pri njem popolno koncertno In operno 5olo. Torsten Je na glasu po cetem svetu kot eden naj-boljlfh profesorjev lolopetja, kl ]e Imel samo izbrane    učenke.    Gospa    Gregurićeva ima naitudiran cei operni repertoar, za Časa svojega bivanja med nam i Slovenci, Je pa natanfcno proučila tudl vso na$o slovensko ozlroma sploh Jugoslovansko solistlCno literaturo. Kdor Jo Je  Imel priliko čuti,  se je tako o njenem glasu, kakor tudl o n]e-nem    predavanju    izražal    najpohvalnelte. Koncert se vrši ▼ petek ob 8. rveCer    v Pllharmonični  dvorani   ln  so  vstopnice  za ta koncert v predprodaii od danes naprel v pisarni  Glasbene  Matice,  Gospo&ka    ulica Itcv. 8/T.
—  Koncert ge. Zdenke Oregurlć, operne In koncertne pevke Iz Celja, se vtšI v petek dne 13. t. m. ob 20. zvečer v dvorani FliharmonfCne družbe, na kar občinstvo že danes opozariamo. Natančen spored prl-občimo JutrL  Predprodaja  vstopnic v pir sami Glasbene Matice od 10. t. m. dalje.
So^olstoo.
— Sokol L Telovadba sUrefllh bratov na Ledini ob torkih In četrtkih od 7—B.
Tnristiiifl ln Sport.
PODRUŽNICE T. K. »SKALA. V BOHINJU.
Dne 17, pr. m. se Je v Bohinju ustanovile prva podružnica turlstovskega kluba »Skala« v Ljubljani Za imenovani klub vlada na GorcnJskem, veliko zanimanje, ker Ima najresneJSi smisel za Idealno planinstvo, 35a pravi alplnizem In zimski sport. Sklep kluba, da bo sistematično golII ln podplral timski sport in timski tujskl promet na Go-renjskem ln osobito v Bohinju, Ie dovedln vrle Bohinjct, da to se odloclli v delno raz-bremenitev kluba v Ljubljani, ustanoviti podružnico* v kateri so predvscm domaćini tastopanl.
Ob veliki udelefbi domačlnor In sport-olkov U Bohlnla, Đleda to Jesenle ae Ie vriti ustanoviti občnl »bor Še omenjeni dan ob 1S. v feetavraciji »pri Đeeu« v Bob. BI-•trici-
Zboromnj« ]t otvorll predicdnlk kluba i5kalac v Ljubljani g. prof. Janko Ravnlk kl Je prečltal pismo 2upanstva v katerem Ista poadravlia uetanovltev podružnice ln lagoUvUa ppdporo x yaab njenih   težnjah
V lempcramentnem govoru je na to Imenovani raztolmuul bistvo in pomen zimsketa sporta zit Cloveštvo, za Jujioslovcne iu predvsem xa nas Slovence. Orisul je vai-no$t ln koristi zimskega t;!'skci;a prometa za državo in Hrhlnj sam. Zimski sport je bil pred vojno ie visoko razvit, vse pa Je uni-Cil svetovni požar in zato Jo trtha osnovati organizacijo, ki bo s sodclovanjein izven-bohinjskih uporinikov in turhtov zimski sport in tujski promet dvi^nlla vsaj na predvojno visino in Dohinj v nuže prvo zlm. skosportno letovišće. Važna naloga pi.Uruž*-niče bo, da vzgoji domaćine v sportnem duhu. Izvajanja g. Ravnika so vzeli zhorcv. vaici 1 živahnim odobrdvanjem na znanje. V imtnu Jugoslov. zimskoaportskeK« Saveza je pozdravil ustanovitev podružnice g. Drago Zorko, ki je podružnici želei najlepši razvoj in uspeh pri njenom ddu Ocrtal je organizacijo JZSS in njegova na^ loge v Jugoslov. zlmskem sportu.
Vzroke dosedanjega neuspeha ta pro-cvlt liohinla in zimskega sporta na Gore-nlskem je skušal razjasniti g. hoiellr Alfonz M e n c I n g e r, ki je povdaril, da so dose-danje »centrale* v Ljubljani, BohlnJ neza-dostna ali popolnoma nič podpirale. BohinJ, kateremu *o dani vsi pogoji, da se razvije v sveisko zimsko sportno letovišč^ se en(>-stavno ni mogel razviti, ker se s strani kompetentniji krogov in merodajnih strani sploh ne kaže zanimanja za tujskl promet v tem krainem plauinikem kraju naie domovine.
Razvila se je živahna In burna debata, katere so se udeležiii mno>;i govornikl, ki so tkuiali vsak s svojega stalilča pojasniti vzroke neuspeba za napredek Bohinja.
Zborovalcem je g. Ravnik prečital klubova pravila, kaiere je 2. Zorko v prlmer-nem govoru razlužil in pojasnil klubuvo stališće v alpinizmu in smučarstvu, njegove cilje in njegovo organizacijo.
Z vzklikom se je Izvolil sledeči odbor: predsednik ini Cvetko BožIČ; podpred-eednik Franc R a v h t k a r, gost. ln posest.i tajnik Franc Pokorn inž.; blagainik žel. asistent Minko F a b i a n i; gospodar Franc Ravnik; Odborniki.kaplan Prese'.nik; gozdar Janša; Albin Cop (Jesenlce) Franjo šolar (Bled), Josip Geč in Jakob Rozman; rac. pregleđnika: Valentin Hodnik akad. slikar In Janko Torkar, eksport, akad.
Nad-ilino glasovanje ]e vodil prvi pred-ttdnik podružnice E- inž. Cvetko £3 0 ž i 4, kl se je zahvalil za zaupano mesto in po-verjeno nalogo, da vodi organizacijo, ki bo skušala dvigniti Bohiaj v sportnem \n tuh skoprometnem ozlru, kl se bo s tem, tuđi kulturno ln gospodarsko najlepše razvll.
Sprejeti so bili ti-le predlogl:
1.) Zimikosportni odsek Bohlnj te likvidira, ker Je njegov nadaljnl obsto} z ozt-rom na podružnico brezpredmeten ter priđe smuska skakalnica in drugo imetje v last podružnice, ki prevzame splob vse od* sekove posle.
2) SankaHSČe »Belvederet mora prev-teti v najem ln upravo podružnica ln slcer t vsem Imetjem ln dolgovi, ker gn bodo domaćini najbolje upravljali In se mora Itaji temeljito preuredili ln popraviti. Klub v Ljubljani fce poveri, da v nalkrajšem ftabn resi pravno vprašanie glede lastniitva aaiw kalifa in inventarja.
3.) Dosedanje dri. subvencije, kl so se razdeljavale gotovim instancani in centra-lam naj se podelijo v većini la Botilnju, ki prlde edlni kot zlmskosportuo letovl^Cfi v driavl v poltev.
4.) 5 pomočjo drž. železnlce bo Izda* Jala podružnica redna In točna vremenska poroilla: kljub v Ljubljani pa Jlh bo spreje-mai in občinstvu objavljal.
5.) Podružnica bo vodfla toffno evlden-co stacovanj in prenočiSfi ter bo lzdajala tozadevne stanovanjske lzkaze. Naročlla za sobe in hrano se bo na podlagi izkazov sprejemalo samo potom kluba v Ljubljani in sicer obvezno!
6.) Za Bohini in Oorenisko se bo priredila najsirša reklama in propaganda v tu ln inozemstvu.
7.) Klub V Ljubljani «q poverl, da ta časa glavne zimske sezije skuša dosečl raz-n& prometne olaJSavo predvsem glede Ino» zemskih sportnikov.
8.) Podružnica In klub v Ljubljani pri-redlta v letošnjl zimski sezoni v Bohinju in sploh na Gorenjskem več velikih zimsko-•portnlh tekem in zabav med temi tuđi zlmskosportni teden v Bohinju.
Po slučajnostlh sta govorila §e gospoda postajenačelnik ŽnidarSič in A. Men-clnger, ki sta končno Izrekala klubu »Ska-la« rahvalo za požrtvovalno stremljenje povzdignltl Bohinj v Jugoslovanskl »r>a-vos«. Nato Je predsednik g. BožIČ s proSnjo na vse navzoče, da praktlino podpirajo pr>> druinično delo In z upanjem v lep razvoj Jugoslovenskega zlmskeca sporta zaključll lepo uspeli ln Izredno  živahen občni zbor.
Obeta se nam torej v letošnjl zimi, Ce bodo vremenske prilike ugodne, živahno vrvenje smučarjev, sankačev In drsalcev. Brezdvoma je skrajni čas, da se Je v Bohi~ nju samem tuđi osnovala podružnica, ki Ima velike naloge In lepo bodočnost. Podružnica šteje okoli 70 članov in otvori v hotelu »Triglav« svojo pisarno v svrho in-formacij in lažjega dela. Ako ne bo Jugo-slovenski Komisarljat za tujskl promet de-lal težkoC, potem se v nekaj tednih sanka-Hlfie »Belvedere« temeljito popravi ln tudl podaljla ter se sezlda namesto dosedanjo-ta že skoro razpadlega in neokusnesa pa-villjona -«• restavraclia. Važno je tuđi, da bo podruniica Izdala velike reklamne lepake s fotografiiami (klišeji) najlepših nalih kraiev na Oorenjskem in to v več Jezikih, ObSjrna propaganda, katero Je za-snoval klub »Skala«, bo Sloveniji v vseh ozlrih v največjo korist ln država bo vsled naralfiajočoga tujskega prometa Imela lepe dohodke.
Čuje *•, da se tuđi v drugih krajlh na OorenJikem prlpravljn?r> mtanovitve po-družnic    dobro  orr: ""I "          i  in  acilnega
stev. 231.
•SLOVENSKI    NAROD,   dne  li   oktobra 1922.
5. stran,
Dnevne vesti.
V Liubijam. dne
—  Kralj za državne nameščea-
ce. V soboto je Nj. Vel. kraj Ale-ksander sprejel v avdijenci pruiesor-ja Miiana Andopopovića, predsedni-ka Saveza državnih nameščencev. Profesor Andopopović se je obrnil na kralja kot vrhovnega zašcitnika ^Saveza« s prošnjo, da s svojim visokim vplivom povroči, da se že vencar enkrat resi uradniški zakon. Kralj je izjavil, da mu je znano bed-no stanje, v katerem se nahajajo državni nameščenci vseh kategorij; zato uvideva potrebo, da se čim naj-preje resi zakon o uradniški prag-matiki Vladar je obljubil, da se bo krepko zavzel za to, da se .nemu-doma ukrene vse, kar je potrebno za z^ljšanje gmotnega stanja državnih uradnikov, poduradnikov in slug.
—  Odgovor,   Današnje   »Jutro« me je    počastilo z njemu    lastnimi Ijubeznjivostmi.  Otvorilo  je  volilno borbo z osebnostmi, kar je dobro, da se uerotovi.    Jaz na to polje ne bom sledil. »Jutro« odgovarja na dve polemični notici sinočne^a »Slov. Naroda«. Pravi, da delata razdor v demokratski stranki,    da sem    za ta razdor edino jaz odgovoren ter imenuje moje ravnanje »nczrmčafnost in pustolovščino«. Tnko torej: Ker sem se nprl proti    nediscipliniranosti    in korupciji v stranki, sem neznačninež in pustolnvec. Seveda    bo    ujutro« imelo priliko, da dokaže svoje infa-mije na pristolnem mestii. Za danes Ie ena konstatacija. »Jutro« posreva ekscese volflne borbe    za deželno-zborske volitve iz 1. 190S. Takrat se mi je očitalo to, kar danes ponavlja »Jutro«.    Kmalu pa se je izkazala resnica  in narodno-napredna stranka mi je dala sama   od sebe najsi-jaJnejSe zadoščenje s tem, da mi je ponndila  najčastnejše mesto,    ki je 7 njim  razpolasala: kandidaturo za državni zbor v stolnem mestu Ljubljani. Stvar je bila razčiščena in za obe strani poravnana. Čisto deplaci-rano je torej, one dogodke primerja-ti današnjim. Za klevete ševe priha-jajo tuđi prav. — O mojem nastopu proti današnjemu režimu v stranki. — ne prot! stranki kot taki, to ponavljam — sem v »Slov. Narodu« v člankih, od mene podplsanih. dovolj razpravljal. Nepotrebno se mi vidi, da H ponavljal vzroke za moje ravnanje. Če pa bo po zaslurf »Jutrove« rrosDode treba obSirneje in še jasne-ie govoriti, sem tucji v to pripravljen.                          Dr. Ravnlhar.
—  Prljava škode, prizadete našim državljanom v Primorju.  Mini-strstvo za socialno politiko je pre-vzelo nalogo, da zbere vse podatke, ki se nanašajo na škodo, katero so vretrpeli naši državljani za časa vojne na ozcmlju, ki je bilo po rapaUski pogodbi   zedinjeno z Jtalijo,   kakor tndi na škodo, prizadeto našim državi j crnom   na   ozemlju   U ali jonske okupacije vslcd političnih represivnih mrr in političnih izzredov. OŠkodo-vone osehe, katere teza še nišo sto-rile,   naj predlože   točno in vestno scsfavljene sodnn ali po lastnoročno pncfpisanih pričah overovljene in z vsemi ćokazr.imi podotki in listinami opremljene prvave najdalje do  15. oktobra t.  L, in sicer za Slove-rijn   in   7a  Hrvatsko  In  Slavonijo, 1*fro in Medumurje dntičnim pokra-jfa-kirp upravom v izubijani, oziro-Tnn v Zagrebu, odđelek za socijalno pnlitiko, a v Srbiji, Crni gori in Voj-vndht narnvnost ministrstvu za so-cfjnlnn pnlfffko.
—  Madžarska propaganda v Prek-
finrfn. Tz Prekmurja nam piSeio: Mad-?ari so svofečasno raztrosili vest, da bo del Prekmurja okoli Dolnje Lendave prinadel Madžarski. Z ozirom na te vesti so madžarski asrentje preplavili Prekmurie ter huškali ondotne prcbi-valstvo na oboro^en upor. Ker se luiđje nišo dali zapeliati, so ti acrentje kmalu fzctfnili. Na to so se pojavili na rrad?arskf strani oborozenf elementi, ki so neprestano vznemirjali naSe prebiva Mvo na meji. Bili so to član! madžarske fašistovske organizacije, kl s! Je nadela ime »Fbredo Masrvark«. Nosili so zastave s Črnimt krizi. Ker ta dru-lial le ni mirovala, je vojaški poveljnik v Dnlnji Lendavi podpolkovnik NediČ pnslal madžarskim oblastem noto, v Vateri ie energično zahteval, da se naj r° tolpe tekom 24 ur odstranijo, sicer da bo on aktivno nastopl! proti njim. Ta enersičen nastop je imel uspeh. *lH?arske tolpe so takoj izginile In ^daf je kolikor toliko mir na meii. Madžarski asentje ševe Se nadalje ro-' ariio med prebivalstvom, toda brez vidnc^a uspeha.
—  Slovenci t vojni akademiji. Kakor smo že zabeležili, so letos 304 go-jenci dovršili  vojno akademijo v Beogradu ter bili imenovani za godgomO-
10. oktobra 1922.
nike. Deset najbolje kvalificiranih go-jencev ima pravico, da si lahko izbero v kateri strpki hočejo služiti Vseh deset si je izbralo anilerijo. 1.) v činu je Milan P r o s e n, Slovenec, rojen v Opatiji. 2. Anton Ostanek, Slovenec. 3. Zdravko Milstein, Hrvat. 4. Anton Desnica, Hrvat. 5. Josip Štefutič, Hrvat. 6. Ernest P e t e r 1 i n, Slovenec. 7. Vasilij Matič, Srb. 8. Robert Mersla-vič, Hrvat. 9. Radovan Sokol, Hrvat, in 10. Milan Vitas, Srb. Med gojenci je bilo 200 Srbov, 89 Hrvatov in 15 Slo-vencev. Izmed teh jih je bilo 155 iz Srbije; iz krajev, ki so jih anektirali Ita-lijani, 4, iz Makedonije in Stare Srbije 2, iz Bosne in Hercegovine 25, iz Dalmacije 13, iz Hrvatske in Slavonije 66, iz Črnegore Q, iz Slovenije 11, iz Vojvodine 19. Med novo imenovanimi cficirji je 192 pravoslavnih, 104 katoli-ki, 7 muslimanov in 1 protestant. 23 iih nima ne očeta ne matere, 100 jih ima samo mater (to so večinoma iz Srbije), 30 jih ima samo očeta in 151 ima še očeta in mater. V soboto dopoldne se je vršila v vojni akademiji intimna slavnost, na kateri je bila izročena pr-vemu odličnjaku Milanu Prosencu častna sablja iz fonda na bojišču padle-ga majorja Milana Stefanoviča. Slavno-sti se je udeležil minister vojne in mornarice Miloš Vasič v spremstvu velike-ga števila višjih oficirjev. Podporočni-ku Prosencu je izročil sabljo upravitelj vojne akademije polkovnik Nikolaievič, čestitajoč mlađemu oficirju na odlikovanju in bodreč vsa novoimenovane častnike, naj bodo vsikdar na braniku za kralja in domovino. Na sečivu sablje je vrezan napis na eni strani: »Naj-boljšemu gojencu Milanu Prosenu«, na drugi strani pa »Dar iz fonda na boji-šču padlega majorja Milana Stefanoviča«. Kakor je znano, so bili tuđi lani Slovenci med prvimi gojenci v vojni akademiji.              s
—   Nova naredba o   prflavl zalog živl]enj|skih  potrebščin.  Ministrstvo  za socijalno politiko je izdalo glede prijave zalog,    ki    je predpisana    po    členu 2 pravilnika k zakonu o pobijanju dragi-nje z dne 2. oktobra dopolnilno naredbo, po kateri se ima za sedaj    prijav-ljati samo  zaloge   sledečih  predmetov: pšenico, rŽ, koruzo, ječmen, oves, pšenično moko in sicer ločeno krušno mo-ko in moko za kuno, dalje koruzno moko. otrobe in kokalj. Prijavo imajo izvršiti trgovci, trgovska skladišča, prometna podjetja, banke in denarni    zavodi posebej za vsak našteti predmet, koliko je zaloge proste za prodajo, dalje koliko je že prodano   in   komu   in končno koliko ima pri kom drugem tr-govec v zalogi. Mlini morajo ražen tch podatkov še navesti koliko ie v mletju in za koga se melje.    Zveza gremijev opozarja vse interesirane kroge   na to važno naredbo, ki je  sicer za topotno prijavo dospela nekoliko prepozno, ker poteka    t    10. oktobrom prijavni termin.
—  Osebna vest. Šef policije v Mariboru  nadsvetnik  Krševan  ie  začasno  preme-ščen v  oddelek  ministrstva   notranjih    za-dev, ki ima nalogo skupno z ministrstvom za socijalno politiko preiskati zalogo nako-pičenih  žlvil v  svrho pobiianja draginie.
—  Poročil se ic v nedelio dne 8. t. m. g. Milan Vičič, bančni uradnik, z gdč. Min-ko    Železnikarjevo    iz    Ljubljane.      Obilo sreče!
—  Smrtna kosa. V Ljubljani, na Starem treu št. 5 ie  umrla    ga.  Katarina    A u e r, vdova po veletržeu In posestnica. Blag  Ji spomin!
-    Pomožna    šota za mani nadarjene otroke. To Solo, k! Ie nastanlena v poslop-ju II. deSke ljudske Sole na Cojzovem grnb-nu,   so   zdaj   nekako   »reformirali«.      šola Steje, če smo prav pončeni, šest razredov s sedmimi učnlmi močmf, a Steje vsega skup Ie  —  60 učencev. V  očteled   temu  deistvu se  nam  zdl vendar toliko števllo    učnega osobja za tako mini — — —-------— —
—    Oblastnl   Inspektorat Ilnančne kontrole v Ljubljani, ki mu je flnančna kontrola v Sloveniji v vseh osebnlh In upravnih vpraSan'Ih podrejena, ie dne 5. t m. začel poslovati v svojih prostorih na Starem tr^u št.  34. V  omenjenih vprašanjih,  zlasti  tudl glede sprejema v službo, naj se torei stranke ne obračajo več na delegacijo ministrstva financ ali pa na finančno okrajno ravnateljstvo, temveč edino Ie na oblastni inspektorat.
—    Štlrl    velike stavbe — pod streho. Zadnje dni so postavili že streSnlk na štlrl obsežna  poslopla,  kl so  iih  prlčeli  graditi stoprav pred petiml mesecl letos.     To so: palača »Vzajemne posojilnice« na voglu MI-kloSičcve ceste in Dalmatlnove ulice  (tri-nadstropno uradno In stanovanjsko poslop-je): poslopje Mestne hranilnice ljubljanske« v DalmatinovI ulici  (Stlrinadstropna  stano-vanjska hiSa); poslopje Inspektorata državnih   železnic  ob   CelovSkl    cesti     (enonad-stropno    uradno    poslopje)  in —  poslopje Dohodarstvenega urada ob DunajskI    cesti (dvonadstropna tiradna In stanovanjska hiSa). Tekom prthodnllh dni bodo tudl že po-krlta.
—  Zanlmlv pojav t Uublfanskem zdrar-strenem Izkazn. Kakor je razvldetl Iz statistike zdravstvenega Izkaza, Je umrlo pre-tekll teden 27 oseb In rodilo se Iih Je ena-fco Vt     Umrlo ]e 13 moSklh In 14 ieask.
Rodilo se pa je enako 13 otrok moškega tu 14 ženskega spola.
__ Zdravstveno stanja mesta 1 jubliane.
Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 1. do 7. septembra Ukazuje sledečo sta-tistiko: Umrlo je 27 oscb, 14 žen^k in 13 moških, med temi 15 domačinov in 12 tuj-cev. Smrtni vzroki: življenska slab )$t 3, jetika 5, za^strupljenie rane 1, moiganska kap 1, srčna hiba 1, rak 2, drut'i naravni smrtni vzroki 10, smrtne poškodbe 2, uboi 2. Med tem časom se ie rodilo 21 oirok 14 ienskega spola in 13 moškega spola. Na-znanjene nalezljive bolezni: griza 1, Skrla-Uca 2 in trebušni legar 2 slučaja.
—  Kino Tlvoli. Mme. Louise de Lavali-ere je naslov prekrasne ljubavne tragedije, kl se predvaja Ie še dane6  in jutri  v kinu »Tlvoli«. Film, ki ie krasno   insceniran,   je zgodovinsko delo    izza    časov    franeoskih kraljev Ludovikov in prikazuje življenje teh rnogočne^ev na trancc-sKih    dvorili  v polni luči.  Naj   nihče  ne zamudi  prilike   in  si  ga vsakđo oeleda.
__ Mestno tržno nadzorstvo    radi
snaženja pisarniških prostorov v sredo dne 11. okt. ne uraduje.
—  Motorna brlzgalna Ijuhtjjnskega ga-sllnega  društva  dospe   prihodnje   dni  sem-kaj. Stala bo — poldrug milijon (1,500.000 naSih kron). — Da bi Ie spet ne »zarj:ive-la«    kot preiSnja parna brizgalna z njenim — jetičnim registrom!
__ Zopet težka železniika nesreća. Dne
8. oktobra v dopoldanskih urah se je dogodila med postajama Kapela-Iiatrina in Petrovo Selo težka železniSka nesreća in Ie srečnemu slučaju je pripisati, da je bil ome-njeni vlak tovorni in ne osebni Ko je viak zavozil na progo, so se tračnice najbrže radi trhlih pragov utrgale in 10 vago-nov je trefičilo v globino. Ćlovcških žrtev ni bilo, materijalna škoda je velika. NT.i lice mesta je od§la takoj posebna komisija, da usotovi vzroke in povzroćeno škodo.
—   Zasačen vlomllec    Danes  dopoldne je bil zasačen v  Komenskega  ulici komaj 191etni  Vinko Jcrala, ko je skušal vlomiti v stanovanje Tecczije Arlič. Zasačila ga je lastnica sama, ki je prišla okoli  io. s trga in s huronskim krikom Je privahila stražni-ka, ki je mlađega vlomilca priiel. Vinko Je-rala   predstavlja  tip   modernega    vlomilca. Že zgodaj  je začel  svojo karijero.  Lansko leto je vlomil v stanovanje Josipine Jerale na Emonski cesti  10 in odnesei denarja In jestvin za 12.380 K. Dobro založen je nato odšel na  veselo potovanje v Zagreb.  Elegantno  in  kavalirsko    Je  živel  in  ime!  je vedno dosti prijateljev. Ko je postal zopet »suh«, jo je mahnil nazai na Kranjsko. Sel se Je učit na Gorenjsko za čevljarja k Antonu  Rogaču.   Ker  pa  Je   Vinkotu  pošteno delo  smrdelo,  je  dal  čevljarstvu  slovo  in obenem odnesei mojstru za 30.000 K usni a. Zopet je živel en teden sijaino. KuplI si Je elegantne    glace-rokavice    in    širokocglat amerikanski  klobuk.    »En teden  Je luštno b'lo, pa groza, drug* teden denarja več ne bo!« tako je računal Vinko in sklenil je, da se v Ljubljani preskrbl za zimo. TakcJ prvi dan  Je vlomil — pa sreča mu ni bila mila in  danes  Je  že   na  sodišču  preskrbljen  za ćelo zimo in menda še čez poletje. Kakor smo  že omeniil,  jo živel  »g.  Jeralac zelo elegantno in potratno. Pri niesrovi preiskavi so  naSII  veliko  zalo^o   vlomilnt^a  orodja, približno   19  vetrihov    itd.   Tuđi   za  nočne pesete se  Je oprem!!  z dobro »baterijo«.
Starina in lana dela r IMIiani.
V  Ljubljani se je zadnte tri leta mnogo zidalo In če seštelemo vse palače, niše    in vile,   ki   pridejo   za   stanovanja   v   poštev, znaSa njih  število  danes 75;  drugih  stavb: skladišč,   objektov   raznih   trsrovskih     pod-jetlj itd., — je nad 20. Vkljub temu številu stanovanisklh     zgraćb   se   je   pomanjkanje stanovani  do zdaj neznatno zman:5nlo. Za-kaj stanovantski urad  ima še toliko  »pred-zaznamovanih«   strnnk   In   posamnikov.    ki čakajo  na   nakazanje  kakega    družinskej:a stanovanja  ali  posamne  sobe,  da   ta  urad kar    prežl   na   riše,   kje  bi  kaj   Izslcdil... Manjka   namreč   še   vedno    nad    600  stanovani!
V   tekočem  mesecu  Je  deževno  vreme zidarska dela več dni oviralo In zadrževa-lof zato so pri mnogih stavbah  znatno zaostala, vendar bodo vse do zime dograjene in pod streho.
Palača Kreditne banke na DunajskI cesti ie ometana in osnažena. Plačo »Prve hrvatske štedionice« s svojo lično kupolo in moderno okusno fasado ometavajo. Palača »Trboveljske premogokopne družbe« je dograjena in se deloma že ometava. Pri stavbi »Pckojnlnskega zavoda za name-ščence« ob Aleksandrovi cesti Je temeljno in pritHčno zldovje dodelano. Te dni so dogradili že drugo nadstropje. Stanovanjska hISa »Slovenske eskomptne banke« v Knezovi ulici je ometana; vila trgovca Fr. Stupice na voglu Kolizejske In Knezove ulice je dograjena do prvega nadstropja. Pri stavbi palače »Vzajemne posojilnice« na voglu Dalmatinove ulice In Miklnšfčeve ceste Je dograjeno drugo nadstropje, pri stanovanjski hiši (4nadstropnl) se gradi že tretje nadstropje. Gostllničar In mesar Jer-nej Ccrne Je dal svojo dvonadstropno hišo na vogalu Dalmatinove in Kolodvorske ull-ce (hotel »Štrukel«) za eno nadstropje dvlgnltl In so tozadevna zidarska in tehni-5ka dela, ki iih vodi kot strokovnjak go-spod Srakar, v teku. Pri zgradbi palače Južne železnic© »Ljubljanski dvor« na vok-lu Kolodvorske In Pražakove ulice so temeljni zidovi in kleti že nad polovico do-delanl. Stavba Tflnnlesove stanovanfeke hiše v PražakovI ulici Je dograjena in pod streho. DvoriSčnl tlak »Slov. eskomptne banke« v FrančiSkanskI ulici Je ometan. Hlša J. PlanlnSka v Kmetliskl ulici Je pod streho. Stavba dvonadstropne uradne In stanovaniske hffte mestnega dohodarstvenega urada ob Dunajski cesti poleg topni-čarske volaSnice je dogra'ena do visine drugega nadstropja. Poslopie predavalnlce za medicinsko fakulteto nasproti Leoni5Ča Je dodelano. Vincencijeva družba zgradi prt    J-eonUču prizidek is u )i i delom
pravkar pričelo. V Streligk! ulici se ometavajo in snažijo enonadstrepne vile: Jo-vanova, Kremžarjeva in Smrkoljeva. Upo-rabljajo se novodograjene vile, odnosno hiše: Jovanova, Poženelova ter vila Jugr,-slovenske b.inke«. Balcarčičeva vi!a ni Prulali je pod streho. Drelsetova vila ob Opekarski cesti je ometana. Dvonadstropna mestna uradniška hiša na Prubh je zu-naj in znotraj ometana in osnažena ter bo novembra meseca vporabn.i. Poslcpe inspektorata državnih zelenić cb CelovšM cesii je do^rajeno do druge>:i nadstri p a in bo do zime pod streho. Za zgradbo II. mestne ur:idni?':e stanovanjske hiše so rav-nokar ra2pisana zidarska in ostala stavbra dela in so tozadevne ponudbe bile vloži'.i do 2b. septembra t. 1. Z zgradbo se takoj pri:ne. — V Spodnji Siški sta pod streho Bučar-, Crgant in Kcbalova hiša, dočim je temel.no ridov^e Oroš'.ieve hiše dodelano. Senićeva hiša za Bežigradom ic pod streho, uporablia:o se pa tu že: Saleherjeva in Bratovževa hiša. Dogotovljeni sta tudl Dularjeva vila In Pogačnikova hiša. V Ko-rytkovi uli^i (v Vcdmatu) je dogotovljeni fr. Pustova vila, v Bohorilcvi pa vila T. Dukiča. Na Mirju je 18 vi! in hiS žc ometanih, 6 pa se jih 5e suši, vse pa so žc pod streho. Zidarska dela se izvršuiejo Je pri vili dr. Jeriča in zasebni.:e M. Kfihlerlsve ob priliodnji »rbrcčnl cesti«. Za KnL;l;o (onosrran GradaJči^e) se že vp rab';a o deloma vile in hiše: Skerjanec, J. Kralj, Breskvar ter Jenko in nadz. Moćnik. Zgradba hi?i: Marije Sveiič in Mari;e Ra-bin^ek; z^radba Iinbjanove hi*e pa je dograjena do pritHČnih prostorov. Pod Rož-nikom se ometavajo: Auersper^ova, Duki-čeva in RepiĆeva vila. Za vile: Čepon, Smole - Kmet so temeljni zidovi zxrajeni. J. PoMakova vila na F.riavčcvi cesti se že vporabl'a. Pri tovarniškem pns'.cp'u Karo-la Pollaka r.a 5v. Petra cesti so se zidarska deia pri zgradbi II. nadstropia preki-nila, a bo delo do zime dovršeno. Vila Pavla Pollaka je pod streho. Vila J. Zupan-ca na Spodniem Rožniku je dosrraiena in pod streho. Ob Dunajski cesti blizu topni-čarske voiašnlce gradi Južna železni-a stanovanjsko hišo za svoje uslužbence. Pc-slop'e sladarne pivovarnc »Union« v Spodnji SiŠki ie degrajeno in pod s-reho, istG-tako dimniki. Nova enonadstropna hisa v Prisojni ulici (na Aurovem svetu) ie do-grajena in pod streho. — Radi razširjenja užitninske crte je dala mestna občina zaraditi več novih uradnih cb]ektov, odnosno bo stare stražnice in mitnice opustila. Vsled tega se pomakneio p^slopja dohodarstvenega urada na novodoločene točke ob periferiji mesta. Nekatera teh po-slopij so deloma že zgraiena, osta'a pa bodo dograjena do zime. Pisama z Gcspo-svetske ceste se preseli v nnjete prostore v Spodn:i $iši:i. ena pazniška čuvajnica priđe na polje, v isti namen je ob prelazu južne železnice pri skladiščih drža%*ne že-leznice zgrajeno novo poslopje. Mitnica na Dunajski cesti in pisama ravnateljstva s prejemniškim osobjem. ki ie nastanjeno sedaj še v hiši »Gospodarske zveze« se preseli prihodnic leto v novo poslople poleg topničarske vo;ašnlce, pazniško poslop.'e na voglu Resljeve in Ceste na Južno želczni-co Ie dograjeno in osnaženo in bo še to zimo zasedeno. V Zeleni jami je dfgrajeno enako poslopje. Dohoderstveni urad z mitnico pri Šarabonu na Zalcški cesti se pre-mesti bliže periferije. — Olepšava mesta se nadaljuje s prebarvanjem hiš. Tako so dali zadnje štiri tedne olepSati svoje hise posestniki št. 19 in 58 na Sv\ Petra cesti, posestnlk J. Vokač obe svoji (bivši Mahro-vi) hiši na Vodnikovem trsu in v Kopitar-jevi ulici: v Prcšernovi ulici so prebarvali poslopie Mestne hranilnice z rumeno bar-vo, ki pa se njegovi fasadi in soham ne poda tnko kot prvotna sivkasta barva. Je pa olepšava (barva) bivše Plciweisove hiše na Mestncm trsu ?t. 23, z belkastosivo barvo vse bolj moderna in okusno izvršena in za njeno fasado tuđi primerneiša. — Mestrtt dom kaže še vedno svoio lisasto fasado. Mestna cbčina do zdaj še ni dab, ražen stropa pri rotovškem stebrišču — nobenega posiopja prebarvati in olcpSati, dasi so potrebna, nic mani kot n. pr. Oro-slav Dolenčeva hiša v Cerkveni ulici 21. Torej: Le z lepim zfiledom naprej! — Tlakovanje čest in hodnikov in asfaltiranje zadnjih se je izvršilo do zdaj v nastopnem obses:u: Tlakovanje Sv. Petra ceste je Izvršeno do Škofie ulice; ureja se zdaj Zalo-ška cesta z valjarjem. Ob levem hodniku Dunajske ceste — od kavarne Evropa do Zidarjeve hiše polagajo asfatni trotoar. Na Kongrcsnem trgu tlakujejo s kockami cesto od Selenburgove ulice do Gradišća. V Metelkovi ulici Je napeljan kameniti materijal za tlakovanje te ceste. Pred realc-nim poslopjem so napravili nov asfaltni trotoar. Ob kazin;kem poslopju so podalj-Šall trotoar do vrta. Nujno potreben b! bil temeljite poprave tlak na Starem trsu in v Horlianski ulici ob desnem hodn'ku. Pred škofijo ter pred učiteljiŠČem do čo-pove ceste, ker sta oba v Škardaloznem stanu. Nujno potrebno bi bilo tud! tlakovanje Kopitarjeve ulice, odnosno cesti od Zmajevega mostu do Poljarske ceste, ker je vsled neprestanega tovornesa prometa l vozovi in avti denar za nasipanjc — proč vržen! V glavni Ljubljanični strug! delo stoii. Ravno tako se na stavblšču palače In stanovanjsklh hiŠ »Delavske zavaroval-nice zoper nezgode« še nfč ne nadaljuje z delom, ker se gospoda pri »Centrali« te ravarovalnlce v Zagrebu Se ni premaknlla s svojega staliSČa, da si Slovenci na Kranj-skem ne smejo za svoj denar graditi urad-nega posiopia In stanovan:skih hiS za urad-nlke. Toda ti Ijudje ne razumejo. da se del doKra'enlh temeliev kvari In dela škoda ostalemu materijalu In torel tuđi 1?ubl;anskl podružnici; ne razumejo pa tudl nujnostl te zgradbe, ko ve že vsak otrok, da so danes uradniki in ostali personal natlačenl v najetlh starih prostorih, katerlh stropovi so — s koll podprtl! Nezgod zadnje Stirl tedne na stavblščih ni bilo. Delalo se bo še kakih šest tednov. Največ novih hlš In vil bo zr scdenlh meseca novembra t 1.
Rajnouelša puroflla.
NAŠA  VOJASKA   MISIJA   NA  FRA\-COSKEM.
—  Heograd, 10. okt. (Tzv.)  Po po-roCilih iz Pariza ie obiskala posebna ju-Koslovenska  vojaški misija.    obMojcča vi  štirih  generalov,  Stirih  polkovnikov iu  več  drugih  oficirjev,  francosM  trd-utavi  Metz  in  \'crdun.  Našo   misijo   ic spicniljal povsod  franeoski vojni mini-ster.
SKLICANJE KKONSKEGA SVETA.
—   Dcograd,  10. okt. (Izv.)  Kakar poroča!o listi, sta bila brzojavno pozvana v Beograd knez Arz.cn in princ Pav-\2,  da se  osebno  udeležita kronskesa sveta, ki ima definitivno resiti vprasa-nje spora s kraljevićem Gjorgjcm. Knez Arzcn in princ Pavlc pri^peta v Beograd v sredo.
JUGOSLAVIJA IN GRŠKA.
—  London, °. okt.  »Tiincs'-  poro-čajo iz A ten. da Jugoslavija in Romiini-ia ne bos ta skušale vpllvati na končns sklcpe    konference  v  Mndiiniil.    Beogradska vlada je izjavila £rški vladi, da ne bo izkoriščala nesreće Grške.
KONTERENCA  V  ML'DAMJL
—  Pariz, 9. oktobra. (Izv.) Kon-iercnca za', cznikov s turikimi delegati  v  Mudaniji  se  je   danes  zopet nadaljevala. Obstojajo še vedno tež-koče, ker so Turki glede Trakijc nepopustljivi.
—  London, 9. oktobra. (Izv.) Po poročilih   iz   Carigrada    je   general Harrington na današnji konferenci v Aludaniji poja?nil turskeinu delegatu Izmet paši stališče Antrlijc glede iz-praznitve   Trakije.   Anglija   zahteva garancije za zasčito narodnih manj-sin  v  Trakiji.    Med  Poincarejem  in lordom  Curzonorn  dose.^eni  sporazum   glede Trakije   je   bil   predložen angorski vladi na znanje. Zavezniki še vedno   vztrajajo pri zahtevi,   da angorska  vlada   izpolni  vse  pokoje zaveznibke note  z dne 23.  septembra t. !.
—  Pariz, 9. oktobra.  (Tzv.)   Po poročilih iz Aten Ita'ijn z?.hteva, da Orška odstopi njej Dodekanez.   Pri tem se sklicuje na svojeeasni sporazum s franeosko vlado. Znnam'i minister Schanrer je opoznril grško vTa-do na to. da ne rrmre biti Podek.inez nikaka kompenzacija za teritorijalne izgube v Mali Aziji.
RUSIJA IN ANGORA.
—  London, 9. okt. »Times* p^r^;a-jo  po zanesijlvih virih iz Rige, da je naročil osrednji izvrševalni odbor sovjetske vlade svojemu zastopniku v Angori  sporočiti  tamkajšnji   vladi,   da  ho sovjetska   vlada  smatrala   vsak  spora-
i^^im   med   kemalistr,   Ang!e§ko   in   dni-'giini  vefesilarni  glede     Dardane!     brez znanja Rusije za kršenje rusko - turske pogodbe na Karsu In bo imel ta sporazum zelo resne posledice.
—  Carigrad, 9. okt. (Havas) Komu-nike  angleškega  glavnega  štaba  poro-ča, da so zavezniški generali protestirali  proti  kršenju  nekaterih  točk  nev-tralne  cone  po  kemalistih  in  zahtevali cdhod  kemalističnih  čet iz okolice  Iz-mida.
STAVKA  V  MORAVSKI  OSTRAVL
—.Moravska Ostrava, 9. okt. Ce-rndi §e ni iz vseh rudnikov ostravsko -Karvinskega okraja poročil, je vendar jasno, da je stavka splošna.
Borzna poroči!a.
CURUl  NOTIRA  2.05.
—   Curiti,   10.   oktobra.  Današnja  pred-borza:   Zagreb   2.05,     Berlin   0.175,     Prasa 19J0,   Dunaj   0.006,   Budimpešta   0.207,   Milan  22.77, London 23.63,  Pariz  40.35, New-york 5.3775.
—  Curih.    9. okt.  Zasreb   1.951.  Berlin 0.20-19,  Milan  22.S9,   Praga   18.901,  Londan 23.634, Newyork 5.341.
—  Praga, 9. ckL Beograd  43.—,  Milan 119.—,  London   124.—,  Newj crk  28.15.   Pariz  213.—,  Curih  530.—.
—  IrgiibUa se |e od Dalmatinove ni. do Hoteli Union siva slaze rokavica. Najd;tc!j se naproša, da jo odda proti nagradi v hotelu Union sobarici v drufiem nadstropju.
—  Pozabil se le 9. oktobra v večernem vlaku   proti   Kr.mniku   zabol   z   oblcko.   Pošten naiditclj naj ga odda v pivovarni Union proti nagradi pod ime Franc Leskovar-sodar.
—  NaSel se Je svelen dežnik. Dobi   se Stari trg 30/II., desno.
—  Oseba. ki je na južnem kolodvoru v soboto dne 9. oktobra zamenjala ročni vo-ziček, nai ga pripelje v Uradni?ko menzo, PrcSernova  ulica  §t.  9,   k]er  dolu  svojega nazni. Zamenianl ima na vozu znamko: C. et Komp.
—   Zarekel se je lep. velik pes voleje pasme. sliši na ime »Bari« ter ima na vrani Št. 305, občina St. Vid pri Liublhni. Kdor bi vedel  zanj, naj  naznani  proti    primerni nagradi    Karolu    Novaku,    kamnoseSkemu mojstru v št. Vidu.
Glavni urednik:
RASTO PUSTOSLčMŠEK.
Odgovorni nrednik:
Valentin Kopitar*
I
*>
*S tran 6.
.SLOVENSKI    NAROD«   dne   H- oktobra   1922.
«tcv.  231.
ISelfeano ssbo
9« takoj i§če inVnier. Ponudbe r>od -Prost« Kurjr.v* *54.r>" na i^ravo *>'..v. Naroda.                                                Sf-45
16če- oženjen u radni U brez O;r. k. P«'-nvdbe takoj pod ,Vc.xja soba 8548* na Upravo Siov. Naroda.                        S"43
teivski   invenTar   s   tremi   toalctimi,    v aclo dobrem stanju, se   proda v   Do'.nj: Lendavi.   Pomidbe   pod   .Inventar*   pc* Štno ležeče, Dolnja Le;idaw.           55565
RnjigoBodja in LK nnsi
popolnoma tamostojna moč, vc5C aine-rikanskega knjigovodstva, se išče *a Cinkamo   Celje.   Nastop   služim   takoi.
1551
Soba
*m gospoda se išee proti dobrem« pla-fllu. Ponudb« na postni predal št. 102, Ljubljana.                                       55nS
Tišti grspcil
P9štni »ražališ
liateri se Je zgiasil d^c 9. oKiobra y trgovini F. Pajdtga sin, naj se blacc-Voli zglasiti Se   en'crat.                   £461
Trgovski    lokal   v   dcL><*   idočem Rraju na debeli  se   .,iida   vs:ed   prese • tve,    rto trg.   opremo   rred.   Ponudbe pod „št 300 8560" na   upravo   Slov-n. Naroda.                                          8560
4—5 tob s pritiklinami v nova hi si ali rili se išče 2.1 takoj ali pril:odnje leto. Najemnina se p'aja na željo za Mar let vnaprej. Ponudbe pod .Elcgant-
90 stanovanje S562* na upravo Siov Naroda.                               '           8^62
R&ZjlSS.
OskrbniStvo poeeswa f Gustava Mu-•ja iz Bodeže proda ca
200 tu3
smrchoulh Stote
»a jarni dražbi, katem se bo vršila dne 16. oktobra 1922 ob 10. dop. na fleu mesta v Krznenu.
Jan- Kramarf
župnik in oskfbnik.
Obnovite
naročnino!
Prosa se
oprava za majhno trgovino ali obit. — Ogleda se na Vodnikovi c >ti v Sro.i. Sii'ui, Novak'.                                      J ji»;
psića
4 inesece starj, se ceno pioda. Tr.nkfe Karlovska osta  »2.                       8544
Nova
se proda. N?s!ov pove uprava Sloven. Naroda                                           85:&
pctitsodaika
* ^re'me i?. :o\ „.a. veliko ai malo d?\--> Alojzij Novak, Domžale.          8:o6
Deki©
dobro Lručeno Šivanju in kuhanju, išče službe Kot sumosiOiiia $;ospodinja, dn'-žsbmca nU pri mali družini, najraje na deželi. Nailor pove uprava Slovenske^ Naroda.                                          8511
Ks7rT>letaa J^dllnsi sobi
i% ofclune^a lesn *e etno ©r da. Naslov pri anončni druibi Aioma Com-psriT, Ljubljana, Kongresni tr* 3.
Viia naproBaf .
iegrajena v letu 1^22, t zdravo, solnčno lego ▼ Ljubljani, obsLojeČa iz 5 sob :-kuhinjo, praliico, kopeljo in dr. priti-klinam., z elektr. rnzsvell^vo ir\^ centralno karjavo, pr.^ia takoj. lnformaci e pri uprav; Siov.   Naroda.                8554
Ženilna ponudim!
Inteligentna simpatična gospodičn«*, tr-govsko naobrr-.iena. stara 21 let. 150.000
K premotenia, se želi tfm putom .se-znaniti z inieligcntn'm gospodom. P: d-nost imajo trgovci in urednik!. Rei ne ponudbe. Če rn:">^,'2e s sliko pod „Sr--čna bodočnost S557 na upravo Slove«. Nareda.                                           S557
NAJBOLJI**"^
^DOB! SE PCVSOD
GLftVHft
^^    „^    ZALOGA F. SIBETfLK - LJUBLJHWfl    j
-------------------.-----------------------------------------__,___,L_  ]
Ugodna pHIika!
Proda se dolga zlata danska verižica in črn, nošen zimski pSasč. Naatov p^ve uprava Siov. Narodi.             8528
dva dijaka na stanovanje in dobro do-mačo hrano. Naslov pove upr Sloven Naroda.                                          8550
3nštrttkijc
\&it \i5oko:olec (tenntk) zn realne rred-tneie. Ponudbe rod .Instrukciji 8547* na upravo S'm\   Narr.tia                 ^547
SklaSistmk
irezen in reaen, ne pod 30 let star, se sprejme* takoj. Ponudbe pui .Titrcu skiadiičnik 85^2" na upr. F.lov. Naroda.
Preša ss S&&0
elskt^3motoa> 5 HP, liO Volt1 i«leicen   ž.ied*!nik s 4 luVn:.<nn in
Pf)trehrumi cevmi ter nov« Uopalns banja. Naslov pri AniiiiJui družbi Aloraa v^ompany Ljubljana, Kongr*«ni trg št. 4.                                        853«
4S let stara, \ajena g 5pod n stva ter dobr^ kuliarica, i»Ii služSj« za go-
spod'njo pri kakšnrm ^turejictn go-5pociu aii vdovcu ? mnjlmo Uiulino. Gre tuđi h og. oro7nikom. Naslov pn upravi Stov. NarVds.                                     8561
kat sluga in ink.isant ali kaj siičnega pri kakem prlvatnem podjetj'i poiten, treien in ranesliiv vam. st-a?-.;^ v pokoju. Grem tuđi kot skladifčnik ozir. po'dskladiSČnik a'i preddelavec. Naslov pove uprava Slo?   Naroda.             8548
s priliko za kuhamc išcet.i Co,- o sifu-ran.i bo!j?a zakonska. Če mojiTe s posebnim vhpvlom v sredini me-ta ali nje blizini z?. takoj in plačn'a t'idi za dslj ^,i?a naprH. Vz.Tmet.i tuđi mnjT'no sta-iioranje r nori zgradhu Pouiribc pod ,V. B. 8538* na upravo Stovenskr« Naroda.                                          853S
bwAyji.
Franc Sr.mjdek, ključamičar na Je-senJcah, pro!;iicu'em in obžalujem 2a-* Ijivke, ki s*m jih izgovoril dne 20. septembra 19_2 v fostiln! gđa. Humarja n*s Snvi Droti g. 3ogdinu Žilicu fn Josipu Zali, trfifovcema v Llublfan«, ter se jlma zrhvnljujem, đa sta oćstopila od kazenske^a odstop«nja.
JE^ENICE, 5.' oktobra   2 9.?2.
FHANC SMAJCEK.
On    •   v»
vse'"i vr»t in vsakc množino kupu e tvrdka
Ennst & L^$f?fa
...                  - ■                                            ■   .■   si i?, j E * 2l
i.-. .      .: .      ...   -.fe/ a*fi£5ff«Q
prvovrs+na nsoč, se sprejme tako; za ;ajni-ćo v ve'je trgovsko podjet;e. Vcšča mon bili bcrffktno sloverf.Cinc fn nfmSvinc, stencpr?ifi|C in strojepisja. V poStev priđe o samo prvovr-tne nio^l, katerih ponudbe je n?.<!r=viM p?j upravo Slovcrssk. Naroda pod šffro „Bndofnnst 8563"
uarno ali restavracijo u Slouenlji
bi vze«« dva dobro situirana ^troVov* niaka v zak;*p, "^ proen+r «'; ns r«č'in. V'ar?.č:n!i v gotovini od 40.0fK) do 50.CH10 J-rnn se IshKo roloži fakoi. Tud: vza-inet.i majhen prazen lokal z rnajhnirn •;nnov«nj*m, evenf. proti odkunnini iii «e k'ipi m^jlino stavblftce okoli TO kvadr. metrov ni promei' ' ce«ti. Pcnuc**>e pod .V. P. 8540" na upravo Slovensk. N?roda.                                             8:>40
In Portloirtcgrnsnt
lii opno
?azpo5!liam v v?:iki količini po rintvni rovarniški ceni in sicer, cement ▼ vrečah po 50 in 35 kg. v sodih no 20U kj?, in papirnatih vreča po    50   kg,
apno r>a v žarnih vagonih. Po'.reitijTi   za   ta'iojšnjo   dobavo   1OO vagonov premoga riroba   in  pro-Siiii   za   iakojinje   poujdbe   l   navedbo
cer.e.
Wa nodai imam 50 komada raznih sodo« ia zelje, radalje 50 ko-niridov 10 iel sMrih betonskih cevi in stroj aea di^hli&nje horuie Ler 2   »agena   siro^eqi   mavc«
Ravnatelj M? RO^HflH,
\!^r^ t£,riiui,ij Zidani >.\Al
|                   Zahvala..
Vsem, ki so najini nepozabni mamici
izkazali ladnjo čast, nama pa ob bridkih urah izrazili svojć sočutje, se iskreno zahvaljujeta
|                                                      Klija ia Gabnzla LSiltli.
j            V Ljubljani, 9. oktobra 1922.
■■■■■■aaaaaagna^PBamMSDgaaaTBffgCTff^ii^a?!^^                                 re »i"
Potrti v globoki žalosti javljamo vsem torod-nikom, prijateljem in znancem prježalostno vest, da je naša srčnoljubljena sestra in teta, gospa
trgovca vdova in pesesinica
v ponedeljek,  dne 9. oktobra  1922,   po   dolgi,   nuuni   I
bolezni,  previđana s toiažili sv. vere  mirno v Gospo-   I
du zaspala.                                                                -       I
Pogreb nepozabne pokojnice ^c bo vrbil v sredo,   I
dne 11. t. m. ob 3. popoldne iz hise žalos'i, Stari trg   1
štev.  5,   na  pokopališče k  Sv.   Križu,  kjcr  se truplo   1
položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.            I
I           V Ljubljani, dne 9. oktobra 1922.                       I
^)T-rcl sstalL
*                      "                                      1
frodajo se
obleke, vrhnje jopc, bhire, otroške obteke in crna svilena obleka. Siari trg 28-11 levo.
3000 li nagrade
dobi, fcdor mi ndda 2 prazni sobi za 1. Ponudbe pod .Srerfina mests &4f>R" na upravo  Siov.  Naroda.                8468
Za teko]
ilče bančni urednik mehlirano a!i pf pravno sobo v blizini glivne pošte nh fn Kongresnoga trga. Ponudbe peć .Zvezda 8500* na upravo Siov. Naroda
JdLiO, soiiJen go^p^d
iz fine dnnaiskr hiše, v prav dobri po ziciji, i*će mabfovano sobo Mino . ri odhćiii rovii)iiii. /. fi se pjiKlopljenje k družtni, in pa po^oj. Ponudbe pod »Inženjer 845u* na upravo Si. Nar.   8450
Enpim    "~
ze rabtjen roćnl stroj Mm stiskanje stre&ne opake oziroma sprej-meai delavca za <4-f-'^aiski obiar, ki b; imel tak stroj Naslov pove uprava SI Narodi.                                       8519
Kessčno sci/o
s poseLnim vhodem in vfo oskrbo ali brez nje iiče snliden & spod, tehnik.— Ponudbe nod .Tehnik 8534" na upravo Siov. Nareda.                                 8534
jFrancoščino
poučuie temeljit'* izven doma dlplom. učiteljica. Prijave po^tno Ie2eče gl. posla Ljubljana  pod   .Bouvard   8529".
Qdspo9icna
ifče   dvObro   domaćo   rrrano.   Porndr>t
pod * hrana 8527" na upravo Sioven. Naroda.                                           8527
Preda se
otro!im bela z mtdjo okovana postelja z modrocem, zelo dobro ohrnnitna — •n majhra železna peč. — Gosposvct-ska ce^ta 12—1.                              8535
prsBi se
nova zimska suknja po ogođn: r^ni. Poizve se: PoIj^nsKa cesta 29 pr gospe Černe cd 11 dop. — 3 pcp.        i
prijatelj, su sprejine v p-:po!no eskrbo sciiden, simpatičan, dobro situiran go-«pod. Lahko cristopi tuđi kof tihi dru-žabnik h konc podfetju. Ponudbe pod '.Srs**»nt-vatfc-pri'a*c!j 8546* na upravo Siov. Naroda.                                  8546
Zo ucenc!! u trgovino
bi stopd zdrav in močan fant z dežfle, star 15 let. ki ie izvrlti ?. dobrim u?re-liom I. raz. reaike »n ima veliko vesHje za trgovino. Nfl'raje bi 5el v nie«to. Ponudbe pod „Učenec 8381" na tipr. SIot. Naroda.                                  83S1
Iiočeiia šlvilja
Kt deln po n,»jnv<vej$ih par>ki!i modflili, so priporoča cenj. damam. —
Ona zmerna. Naslov pove uprava Sl^>v NnroiH.                                               84S1
Več ligi!; felkil! in labklli
da'ie vsakovrs'ne m'in^ke potrebtč'n?. kflm<!na, Č:stilnic3 za 'drob, velik trrrr ; .i ri*<*#rije fita, jermenije itd. Nudajs mmenik (vtnecimnar) kompletno ter ▼ retena cirk'.il^rn'h S*g 'C rkn'nr^jc-Spmdc!) ndda firma Ant, GRUNDNčR, Poljane. Slovenija-                        8520
Av^tnobHe
Volena, motori©
pnevmatlko vseb vrst
In drutj« prjfreblUlne ima wed??o ? ralogi
F. Florfančič
Seno, oues, stas1!
nn vag«.ni» **?. il.>bi najbo'ir pri Hl. Oi-mlć, Zagreb,  luri<ićeva ulici 2-i.    ^S12
ŠS?&£nl strej
se prod«. Kje, pove uprava Sloven. Naroda.                                          f3aU
ki Jma  trjrovski   tečaj,   govori   nem^ko in  t'ovensku,   feM  mesta v pisarn«. Grc udi kct proda.'»ika.  Ponud^e pod »Začetnica 83J8" n.i   upravo  Siov.  Njroda.
stovbnesa tehnika"
za pisarniška d.-Ia iiCc.n za ta^o:inji nastop. Dol;rl risa;; z ve»xjo pi»k«o imao pred' ost. Piflča po dog' voru. — Fr*n P«vnikar, mestni tesarski lr.ojster, LI; -ha rtova ul'ca 25.                            «458
Proda se zarr.dl rK.'ezni H13A ni p»-liferiji mrst.i z gos*il. koners. in mesinio, l vf Ukirn vr*cni in dvori?'*em. Ccna ze!o ugodna Kupcu s- takoj odsto-« go^tilna in stanovanje. — Pojasnila daje Ignncn Kozjek, Se!o 28, p. Moste.             8436
^Hi          M$^_^   (Stuka^ure f\ stro-
fl Uf^^&^^ pr izde'u'em z nn) m fš tei1 £% ^w» modemimi stroJI in-
\z najtoljltei m«tff!j^la ter dobavljam v vsaki  množini po na'rM2ji ceni.
los. R. Puh,
LlubtJ*^*«    Gractalka   ulica   23
TKLEFON ST. 513.         5965
Po3or, trgoucU Pmie BiDsfks kel ofroke
v jutastih vrečah, franko vsaka postaia v Sloveniji za K 9 60, pri vagon^kem odiemu K 9. Nadaltc krm ina tnoka franko rsaka postaja K 12. Naslov pove uprava S!cv. Nsroda. (Zn?.mkaJ                  8517
: ?£$   ^L^    ^KT    &^ spodafa   kr:iaf  p-edpasnilii,
A. ČIKESOVIS   nasL E. Sos3
L'nbUana, Mesfnl trg 19.
t:'> meblirano sobo in pi.:."a do-kn.   •' nudbe   n.i   .l'ni.ersi"   na   irr.e
Vrrp.n -7,1.                                                     *" *   4
r.a rt/THj? telja imam na prodaj Ccna P'J doc;<,vrTii. — (^pek.ir^ka cest.i .'^4. Trnovo.  Innacij Iffsrenko.        8199
Licem
đ^re prazni S3ls2
v   sredini   mesta. Ponudbe   pod .Č <1r
srti £/;03'  n^ t-n^vn   S!ovcn.   N-to:!",
l^čem strnovflnle
v   prometnem   kraju,   kjer   bi   biln   pr1 pravno   za   krojača,   takoj   ali    P^nr ponudbe   pod   .Stanovanje    ^513'    . "upravo Siov. Nnr^da.                         Sr>':-
Kontor sliniš
•z:".r]*vn v strojepisju, slovcr.sKi  ; * nev-i ki stenopafi i,   se   sprcime.    h;?n.i :•• *ttrovanje v hl*!,    ^iača   po do£~voT.' Ponudi);   pod »A. S. S404-   na   jpr.i>o ?lov.  Naroda.                                 8104
4% SollO SOjO IO ii«S3:
M^MšL^ Sever  &   Som]?,
— L|ubl|tn>, Wol!oviA nllca 12.
Ma hiisfiua ilfi:; u iianuiU  kud
Zadana !n eep!j~:na. do^tavMi v vsaV množini na dom Jerančsč A.y K.ir-Iovika testa 8.                                   84t.S
Stanovanje zamenjsm.
Je ced^o, s\'otlo ter obstojl \z Štirih vel. sob s pritiklinami v blizini realKv in obrtne sole, za stanovanje s 5 do ^ sobami v sredini rresta. Ponudbe P'--i „Lepo stanovanje P502* na upr. S'o'.-Naroda.                                                8,V.'
Največja Izblra
Aii) pleli!}, m iic, naoavfi
In rokavlc pri tvrdki
B,BE, ShaliBPng ■afg r
ssarel^o? e!i !f!*iov» 3—7 sa   do*i?nep  12—24   r.m   sređn\* debeljci kuj^i f C3 vagan kranjskih posta] vsaka maoii: ^
Sentfaniki premogo^nik
/. .'. AND- JARfL, Ermelf, Ifo!ei^|sko. /. /.
ZshtovsIfG povsod edino !a li Ei III ri£iyyytfl; M^i^is?^^
glpvna zsioga pri:
Ivan P?fdanu v Liubliani
________Vec?r?o dauefj v zalog?!
i                    100 kg Frs.  23'—   ffrenko  Jescnice.                   *■
'                    p!ar!j, pro'i odc!ajnim dokumentom,                   ^
,                 akredHiv   v   L«ubljani,    nudi                         ,
Stratbourg, 1, rue dm la pier»                         >-
j                         re    large,   brzojavni   naslov
j                                          „5LOVE38A".                               >■         r
I                              si ot?1^?te Bicjo zalogo                              ■
! sisi?i^^*«ilk    ^ssls^Ss^^^j
i     v črrl fn rt*»I burti,  k»!rr? ^_a«l«-«m Iz osnii,   r^eiile'ao     u' [     za to stro]9!3«t|fi«   ^fsftrct nrnf* na ?»htero zastonf In franka!     ''
j                                K^c!e?so:l3%a in?3ustr'}"a                                ;<
j   8R&GQ SCHWA3BS L2?BLf AMA, D«-or«I i?«* ži 3-   f:
IV sa^o«f? "Sfth vrsi   s.'&ns,   cb*ei4ea  z*ri.-.1.il,   por5nfxi,   dei   i     [ plaić!, App>rfaa tcaSoe, n^rllo i'.ri.  —   L&mii KODNS S^Ii^M.     t:
Iftzlfke, kiioer! 2 f e ptes^sM papir s. firme &aker gssks-:: firsfne druge IIikoBing s:
"i IfaroCtla ^nreferaa imiK ,!?5rsd«sa knligaris.^'*. 1
Lasuima ia   (^   *^*W^tt« . M*^^Wie*' ~