Leto LIX. številko 286.
v iiDHinn, o soboto 18. decembra 19Z6.
Cena Din 150
Uhaja vsak dan popoldne, izvxemil acdelje ta praznike. — laaaratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst
3Ü 50 p. večji Joserati pctJt vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — tnseratni davek posebej. — ..Slovenski Marod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
Upravntstvo: Knatlova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon ste v. 304. Uredništvo  Knailova ulica št. 5, i. nadstropje.  — Telefon štev. 34
MT      Poštnina platana v gotovini.
Deljene uradne ure
Vlada je začela v zadnjem času uvajati v državnih uradih deljen delovni čas v smislu svoječasnega sklepa ministrskega sveta, na predlog takratnega radičevskega ministra dr. Krajača. Do-cim se v drugih državnih uradih ta sklep šele polagoma uvaja, je prometno ministrstvo v vseh svojih uradih čez noč uvedlo dopoldansko in popoldansko delo. Zdi se nam, da si gospodje pri zeleni mizi niti z daleka ne zavedajo, kako kruto so s tem udarili državno uradništvo, ki je zlasti v letošnjem letu preneslo že nešteto težkih žrtev.
Doslej so bile uradne ure v državnih uradih od 8. do 14., po novi ureditvi pa mora uradništvo poslovati od 8. do 12. in od 15. do 18., kar znači ob enem podaljšanje delovnega Časa za 1 uro. Toda to bi še ne bilo tako neznosno, ako bi bfl materijelni položaj uradništva takšen, da bi mu ne bilo treba iskati zaslužka še drugod. Toda skoraj vsak državni uradnik je danes prisiljen, da išče postranskih dohodkov iz opravljanjem privatne službe v svojih prostih urah. Zlasti pa so k temu prisiljeni Številni družinski očetje, ki s svojimi dohodki pri najbolj skromnem življenju ne morejo izhajati. Vsem tem je z delitvijo delovnega časa odvzeta možnost postranskega zaslužka in obsojeni so, da ali z družinami vred stradajo, ali pa morajo v svoji službi iskati dohodkov in tu so na široko odprta vrata — korupciji in kriminalu.
Proti tej novi ureditvi delovnega časa govori pa še tudi druga okolnost: vladajoča stanovanjska beda. Radi pomanjkanja  stanovanj morajo številne uradniške družine stanovati izven okoliša svojega službenega mesta. Samo v Ljubljani je zaposlenih kakih 2000 državnih nameščencev, ki morajo radi vladajoče stanovanjske bede stanovati izven Ljubljane. Marsikateri uradnik se vozi z železnico po celo uro, predno pride domov. Zgodaj zjutraj mora po koncu, da dohiti jutranji vlak in prispe pravočasno v urad.   Popoldne se je s prvim popoldanskim vlakom lahko vrnil in imel tako doma vsaj hrano, da mu ni bilo treba v mestu kupovati kosila. Vsi ti so sedaj najhuje prizadeti. Domov se lahko vrnejo šele zvečer in si morajo kupovati kosilo, nekateri Še celo večerjo. Pri sedanjih nizkih plačah pa je to večini sploh nemogoče. Kako naj si uradnik, ki ima svojo družino v okolici, kupi kosilo  in  večerjo, ki ga stane najmanj 30 Din na dan? Ker ne bo imel denarja, bo moral živeti ob kruhu in vodi.
In posledice? Bolezen, nesreče, sla* bo opravljanje službe. Kajti naravno je, da uradnik, ki bo moral zgodaj zju* traj vstajati, prebiti ves dan brez hra* ne in se bo mogel šele pozno zvečer vrniti domov, ne more vršiti službe z veseljem, ker bo že utrujen prihajal v urad.
Zato je nova ureditev delovnega časa v državnih uradih vsaj za sedaj povsem neumestna in naravnost škod* Ijiva. Vse dotlej, dokler ne bo državno uradništvo materijelno tako dobro si* tuirano, da bo dovolj odporno za vse napore, ki mu jih nalaga služba, dokler ne bo država poskrbela, da bo imel vsak uradnik v svojem službenem kra* ju primerno stanovanje, vse dotlej država ne sme in ne more zahtevati od uradništva takih žrtev. Zato je edi* no pravilno in umestno, da se ta ured* ba ukine in zopet vzpostavi prejšnje razmerje.
Tri najlepše Jugoslovenke
Izvoljene so bile: ena Slovenka, ena Hrvatica in ena Srbkinja.
Včeraj se je v Zagrebu zaključilo lepotno tekmovanje, ki je vzbudilo pozornost vsega jugoslovenskega ženstva. Kakor smo poročali, je dospelo v finale sedem lepotic, med temi tudi Ljubljančanka Ida Kravanja. Včeraj se je v hotelu »Espla-nade« v Zagrebu vršilo zaključno tekmovanje. Razsodišče je moralo izmed sedmin izbranih lepotic izbrati tri najlepše tekmovalke. Ko je sedmorica tekmovalk — gospodična Kravanja je v zadnjem hipu odpovedala sodelovanje, a mesto nje je tekmovala neka Osiječanka — prispela v dvorano, jih je občinstvo burno aklamiralo. Izbrane dame so morale po vrsti plesati z gospodi, da si ie razsodišče lahko ustvarilo sodbo o njih gracijoznosti, po končanem plesu pa je razsodišče razglasilo za naHepše tri tekmovalke: gdč. Štefico Vl-dačič Iz Zagreba, gdč. Nado Pogačnik Iz Gorice in gdč. Danico 2ivanovič iz Beograda.
Vse tri gospodične bodo na stroške »Fanameta« odpotovale v Berlin, kjer bo strokovna filmska komisija izbrala izmed njih ono, ki naj dobi an ga ž m an kot filmska agralka lo odpotuje t Ameriko,
Zbornične volitve razveljavljene?
Alarmantna, a neresnična vest  «Slovenca». — Komisija je ugotovila pravilnost in točnost volitev. — Ministra Krajača nagovarjajo k razpustu še ne konstituirane zbornice.
Današnji «Slovenec» poroča iz Beograda: «fo popolnoma zanesljivega vira smo zvedeli, da je minister za trgovino in industrijo na podlagi strokovnega poročila posebno imenovane komisije, ki je pregledala ves materijal, kako so se vršile volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo, volitve v to zbornico razveljavil. Akt je bil že pred več dnevi odposlan na velikega župana v Ljubljano v nadaljnje poslovanje.*
*
K temu poročilu dostavljamo: Že več dni raznašajo radičevski krogi po Ljubljani vesti, da so volitve za Trgovsko zbornico razveljavljene, dočim v Beogradu o tem nikdo ničesar ne ve. Z ozirom na današnje «Slovencevo» poročilo smo se ponovno obrnili na našega beograjskega dopisnika, ki nam opoldne javlja iz Beograda:
«Vest, da so volitve v Trgovsko zbornico razveljavljene, ni resnična. Ravno tako je netočno, da je strokovna komisija, ki je pregledala volilne akte, podala poročilo, naj se volitve razveljavijo. Ravno nasprotno je res. Komisija je bila soglasno mišljenja, da so se volitve izvršile pravilno in da jih ne gre
razveljaviti Vsled tega intrige radičev-cev in klerikalcev v tej smeri niso mogle imeti uspeha.
Pač pa se je ministrstvu sugeriralo, naj se novoizvoljena Trgovska zbornica razpusti. To pa se je izkazalo za ne-mor°-e že iz razloga, ker nova zbornica s !oh še ne eksistira, dokler ni konstituirana. Razpust bi bil torej neveljaven in bi tak akt ministrstva trgovine bil brezpogojno od Državnega sveta razveljavljen.*
Povodom današnje «Slovenceve» vesti smo prejeli iz obrtniških in trgovskih krogov že več ogorčenih protestov, ki kažejo, kaka nevolja vlada med obema stanovoma radi samovoljnega zavlačevanja sklicanja novoizvoljene Zbornice. Ako bi se minister trgovine res pustil od partizanstva zavesti do tako nasilnega koraka, kakor bi bil razpust še ne konstituirane zbornice, ali pa razveljavljenje volitev, bi vzbudil med obrtniki in trgovci silen vihar ogorčenja. Posledice bi bile vse drugačne, kakor si jih zamišljajo oni, ki nagovarjajo ministra k temu nezakonitemu dejanju.
Popoldne začno odločilno posojanja
Uzunovič se sestane z Davidovicem, Radičem in Korošcem. — Dopoldne radi državnega praznika ni bilo posvetovanj. — Radikali se boje davidovičevcev.
— Beograd, 17. decembra. Vsled današnjega državnega praznika je na* stopilo dopoldne v politiki kratko za* tišje. Ministrski predsednik Uzunovič je zjutraj izjavil novinarjem pri priho* du v predsedništvo vlade, da se bo za* čel pogajati s strankami radi sestave novev lade šele popoldne. V predsed* ništvu vlade so se zbirali ministri, da odidejo korporativno v saborno cer* kev, kjer se je vršila svečana služba božja povodom kraljevega rojstnega dne. Vse mesto je odeto v državne za« stave. Ob 10. dopoldne se je vršila v katedrali služba božja, ki jo je daroval patrijarh Dimitrije v navzočnosti kra* lja, kraljice, princa Pavla, dvorske su* ite v gala * uniformah, diplomatičnega zbora v pestrih službenih oblekah, uradništva, generalitete in admiralitete ter mnogo odličnega občinstva. — Po službi božji so se visoki dostojanstve* niki napotili v dvor, kjer so se vpisali v dvorsko knjigo.
Radikalni ministri so nato odšli v predsedništvo vlade, kjer so imeli kratko konferenco. Ministri izjavljajo novinarjem, da obstojajo velike težko* če in da bo Uzunoviču težko uspelo setaviti novo vlado. Situacija je zaple* tena. xMandatar krone bo popoldne prosil k sebi predstavnike Radičeve stranke in Demokratske zajednice, da poskusi ž njimi sestaviti novo vladno koalicijo.
— Beograd, 17. decembra. Na opoldanski konferenci radikalnih ministrov je bilo sklenjeno, da se popoldne vrše podrobna pogajanja za sestavo širše koalicije. Maindator krone, bivši rmni-srrskii predsednik Uzunovič, se sestane ob pol 17. s Stepanom Radičem, ob 18.
z Ljubo Davidovicem in ob 19. z dr, Korošcem. Radikalni ministri si ne prikrivajo težkega položaja in izjavljajo, da prihajajo glavne težkoče od strani demokratske srtranke.
Vaš poročevalec je imel opoldne priliko govoriti z uglednim predstavnikom Davidovičeve stranke, ki je izjavil, da se voditelji demokratske zajednice zelo hudujejo na radikalni tisk, ki te dni piše o težkočah od strani Davidovičeve stranke in o nekih nesprejemljivih težkih pogojih, dasi do danes sploh še ni bilo konkretnih pogajanj in demokratska stranka še ni javila svoiih pogojev. Kampanja radikalnega tiska vzbuja vtis, kakor da radikali odklanjajo sodelovanje in koalicijo z Demokratsko zajednico in da jim je najljubša obnovitev stare koalicije z Radičem, ki je najcenejši.
Demokratska zajednica zahteva pet portfeljev in sicer ministrstvo zunanjih del, saobračaja, prosvete, agrarne reforme in en manj važen portfelj. De-mantirajte, da zahtevamo finančno ministrstvo. Nimamo volje, da bi reševali finance, ki so jih zavozili radrkali. Portfelj ministrstva zunanjih zadev ni partijski portfelj. marveč težak portfelj, kjer bo treba popravljati pogreške zadnjega časa. Glede državnega uradništva zahtevamo, da se odpustijo iz službe vsi uradniki, ki so zlorabili svoj položaj v partizanske svrhe. Glede zakona o neposrednih davkih pa zahtevamo temeljite izpremembe.»
Iz vladnih krogov se doznava, da je združitev kluba Ljube Davidoviča z radikalno stranko že sklenjena stvar. S tem bo radikalna stranka pridobila 11 prejšnjim svojih poslancev.
zapušča življenje?
— Beograd, 17. decembra. Včeraj je posetila deputacija iz Bačke, ki jo je vodil dr. Veselinovič, bivšega zunanjega ministra dr. Ntačiča. Dr. Ninčič je izjavil deputactji glede stanja v radikalni stranki: «Rad"kaI-na stranka ne bo razpadla in bo ostala enotna. Portfelja ministra zunanjih poslov ne sprejmem več, dokler v svetu Društva narodov ne nastopi taka atmosfera, ki bo ugodna poutičnim interesom Jugoslavije. Sicer pa sem utrujen in bom vsa] začasno zapustil aktivno politiko.*
BENEŠ V LONDONU
— Praga, 17. decembra. Minister zunanjih poslov dr. Beneš je odpotoval v spremstvu bivšega ministra prosvete dr. KrOmara iz Ženeve v London.
UPOR NA PORTUGALSKEM
— Pariz, 17. decembra. Iz Lisabone prihaja poročilo, da je izbruhnil na Južnem Portugalskem nov upor. Vlada je odposlala iz Lisabone v uporniško ozemlje več regimentov o
Konferenca Male antante
_ Bukarešta, 17. decembra. Tukajšnja
>Politika< poroča, da se bo vršila konferenca Male antante takoj po sestavi nove jugoslo-venske vlade. Konferenca se bo bavila z zahtevo Jugoslavije glede enotnega stališča Male antante napram italijansko-albanski pogodbi.
VOLITVE V JUŽNI SRBIJI
— Skoplie, 17. decembra Demokrati v Skoplju so že vložili svojo kandidatno listo za oblastne volitve. Radikali tega še niso storili, ker se pogajajo z muslimani radi enotnega volilnega nastopa Skupna kandidacijska Usta radikalov in muslimanov za oblastne volitve bo sestavljena še le na konferenci, k! se vrši danes popoldne.
GLADOVNA STAVKA INVALIDOV V ZAGREBU
— Zagreb, 17. decembra. Invalidi, ki se ležijo na Brestovcu pri Zagrebu, so v sreA.'1 zvečer stopili v gladovno stavko, ker jim ministrstvo za socijalno politiko še do danes ni nakazalo potrebnega zneska za nabavo obutve in obleke. Od srede zvečer ni nobeden od stavkujocih invalidov ničesar savüL
Nevarnost nove evropske volne?
V Franciji se boje oboroženega napada Italije. — Za vsak slučaj zavaruje Francija svojo mejo, — Pesimistične vesti pariških listov. — Evropska diplomacija ne računa s konfliktom.
— Pariz, 17. decembra. >Paris Midi< javlja, da je okolica Niče pretvorjena v veliko vojno taborišče. Maroške čete prihajajo oa velikih ladjah, po cestah pa se dovažajo tanki in težka artiljerija. Obenem je pripravljeno izredno veliko število aeroplanov. V Juanskem zalivu se nahaja cela sredozemska flota Francije. Govori se, da bo proglašena delna mobilizacija in obenem koncentracija francoske mornarice. Med prebivalstvom vlada prava vojna psihoza. Nacionalistična >Liberte<, ki je doselj simpatizirala s fašisti, trdi, da so močni elementi v Italiji za vojno, da pa se Mussolini temu protivi. Zlo bi bilo, ako Mussolini popusti. List trdi, da bi morala v tem slučaju Francija zelo drago plačati nemško nevtralnost in pristati na združitev Avstrije z Nemčijo. List se boji, da bi bilo v tem slučaju težko lokalizirati francosko-italijanski spopad, ker se mu bo
prva priključila Jugoslavija, da prihiti Franciji na pomoč.
— London, 17. decembra. V tukajšnjiii in tudi drj£ih evropskih diplomatskih krogih zasledujejo z veliko pozornostjo naraščanje napetosti med Francijo in Italijo. Potrjujejo se vesti, da zbira Francija ob =>voji meji napram Italiji močno vojaške oddelke in da je tudi Italia masirala ob francoski meji velike armadne edinke. Kljub temu diplomacija ni pes i m i.-Učna, ker je uverjena, da Mussolini ne bo hotel izzvati krvavega konflikta, ker bi imel potem proli sebi vso Evropo. Tudi iz Jugoslavije prihajajo pomirljive vesti, ki dokazujejo, da J;mi nihče ne misli na vojno z Italijo m da vojaške oblasti niso ukrenile še ničesar, kar bi se moglo smatrati kot priprava na vojno v bližnji bodočnosti.
Silni msfeži v Ameriki
— London, 17. decembra. Iz Newyorka poročajo, da divjajo v Združenih državah zadnje dni strahoviti snežni viharji, ki so I>ovzročili ogromno škodo in zahtevali številne človeške žrtve. V predmestju Chicaga je bilo 20 oseb zasneženih. Iz okolice je prispelo v mesto na tisoče ljudi, ker jim je viha porušil hiše in stanovanja. V Minnesotti so beležili 40 stopinj Fahrenheita pod ničlo.
Pašič in Črna gora
Svetozar Tomič, član Akademije znanosti in ožji prijatelj pokojnega Nikole Pa-šiča. priobčuje v »Politiki« članek o zaslugah Nikole Pašiča za ujedinjenje Srbije in Črne gore. Iz tega dokumentiranega Članka posnemamo sledeče važnejše odstavke: Prvi začetki samostojne Črne gore segajo v leta koncem 17. in začetkom 18. stoletja. Po ustanovitvi Srbije so se med srbskim narodom pojavile težnje, naj bi se obe bratski državi združili v eno državo. Temu je nasprotovala v prvi vrsti Avstrija, ki je na berlinskem kongresu izposlovala, da je bii ustanovljen novopasarski Sand-žak, ki naj bi delil Srbijo in Cmo goro. Z bukareškim mirom leta 1913. sta Srbija in Črna gora dobili skupno mejo, toda edin-stvo ni bilo i-zvedeno. Dogodki koncem 1915. leta so pokazali, da je vodil črnogorski dvor kamarilsko politiko, med tem ko sta vojska in narod želela sodelovanje s Srbijo. Po zagonetnem padcu Lovčena so morali izmučeni Črnogorci kapitulirati. Kralj Nikola je tedaj s princem Petrom, s kraljico in hčerkami zapustil januarja 1916 Cmo goro, njegov vojni minister general VeŠoVČ pa je izdal naredbo št. 412, s katero se »razpušča« črnogorska vojska.
Po osvoboditvi Bitolja je 12 činovnikov iz neposredne okolice cetinjskega dvora Čestitalo prestolonasledniku Aleksandru na uspehu naše vojske in ga pozdravilo kot bodočega kralja ujedinjenega Srbstva. Med kraljem Nikolo in črnogorskimi begunci je nastal prepad. Pravi Črnogorci so se tedaj pridružili unionističnemu pokretu. -rNovembra mes*»ca 1916. je bil Tomič pozvan na Krf, kjer se je sestal z Nikolo Pa-šičem. Pašič mu je izjavil, da hoče Srbija pomagati Hrvatom, Slovencem in Srbom iz vseh krajev in da ni prav, da so prepuščeni Črnogorci samim 6ebi. Narod v Srbiji in Crni-gori je eden in isti. Pašič je pozval Tomiča, da sodeluje pri uni oni stičnem pokretu med Črnogorci v Evropi in v Ameriki.
Pri tej priliki je PaSič izročil Tomiču memorandum, ki je vseboval navodila za propagando. Rokopis je obstojal iz obširnega uvoda in iz 11 točk, ki so med drugim določale:
Napram unionističnemu pokretu med Črnogorci ie treba zavzeti stališče naklonjenosti In podpiranja. Ako narod v Črni gori proglas! ujedinjenje s Srbijo, tedaj je srbska vlada dolžna, da to ujedinjenje sprejme te da izpesluje sankcijo Narodne skupščine te kralja Petra.
Proti kralju Nikoli in njegovi rodbini se ne smelo uporabiti nikake nasilne mere, ujedinjenje naj pride mirno ter tako, da ga bo rudi kralj Nikola sankcij oni ral Vlada ujediJijenih kraljevin se obveže plačevati kralju Nikoli in njegovi dinastiji stalno apa-riažo. ki se bo podedovala. Apanaža naj ne bo manjša od 1,200.000 Din letno. Kralj Nikola bo nosil naslov kralja do svoje smrti, člani njegove rodbine pa naslove prtneev.
V smfehi teh navoiftl so postopali srbsM delegati na raznih krajih zapadne Evrope. Njihovo delo je bilo kronano z uspehom: Črnogorci so proglasili novembra meseca 1918. ujedinjenje Črnegore s Srbijo v veliko državo SHS.
Zemljoradniki za fuzijo z radičevci
— Beograd, 17. decembra. Med nekaterimi skupinami sedanje opozicije in Stepanom Radičem se v zadnjem cVu>u vrše pogajanja radi ustanovitve skupnega kluba, ki naj bi se imenoval Narodni seljaški klub. Po izjavi Stepana Radiča, s katero je ugotovil formalni obstoj te akcije, je član zemljoradniško-ga kluba podal vašemu poročevalcu sledečo izjavo:
Najmanj zaščiteni, obenem pa najštevilnejši del našega naroda, goljaštvo, je bilo doslej najmanj predmet zakonotlajnega dela. Pri reševanju gospodarske krize, o kateri §e sedaj toliko govori, bi se moral v prvi vrsti upoštevati zemljoradnik ,ki je hrbtenica ce-Je države. Stremljenje, da se ustanovi enoten »Narodni seljaški klub«, se opaža pri vseh strankah, ki zastopajo danes seljaštvo v naši državi. Pri vseh strannkah naše skupščine so elementi, ki so za to, da se v Narodni skupščini brez ozira na strankarske programe izvede akcija za pomoč selj^Stvu v celi državi. Ideja Stepana Radiča bo našla med nami dober odziv Po mnenju, ki prevladuje v zemljoradniškem klubu, bo prišlo do ustvaritve te ideje še tekom sedanjega parlamentarnega zasedanja, ako ne bodo razpisane nove volitve.
BOGOLJUBOV NI VEČ RUSKI DRŽAVLJAN
— Moskva, 17. decembra. Šahovski mojster Bogoljubov se je odrekel ruskemu državljanstvu, ker ga kot sovietskega dr* žavljana ne pripuščajo k raznim turnir* jem. Ruska šahovska zveza je zato odvzela Bogoljubovu naslov sovjetskega šahovske* ga prvaka,
ANGLEŽI PROTI SOVJETOM
— London, 17. decembra. Konservativna stranka je predlagala ministrskemu predsedniku Baldvvinu, naj ne prizna na. siednika Krasina kot ruskega veleposlanic ka in naj prekine diplomatske odnošaje s sovjeti. Baldwin se je izognil direktnemu odgovoru. Konservativno časopisje je v veliki meri proti odnošajem med Anglijo in Rusijo.
RAZCESAR VILJEM ZOPET OBOLEL
— Berlin, 17. decembra. Po zadnjih vesteh iz Doorna je bivši cesar Viljem zopet obolel. Njegovo zdravstveno 6tanje je resno.
Šahovski turnir v Meranu
IX. kolo.
Stanje po VIII. kolu šahovskega tur« nirja v Meranu je bilo sledeče: Canal 6, Perzepiorka, Coile 5/4, dr. Tartakower, Ko* stič 5, Spielmann 4 H, Grünfeld, Grob 4 (1 viseča partija), Yates 31/2 (1), Patav, Sac* coni 3, Alimondo 2>£, Callapso 1, (1), Ros« selÜ 34 (1).
V 9. kolu je Spielmann porazil Groba, Colle je zmagal nad Patayem, Yfltes nfld Alimondo , Canal nad Rosselijem, Poljak Przepiorka pa je zmagal nad Jugoslovenom Kastičem. To je sedaj drugi poraz Kosti« ča. Partiji dr Tartakower*Callapso in Sac« coni»Grunfe!d sta končali remi.
Stanje po 9. kolu je sledeče: Canal 7, Colle, Przepiorka 6K, Yates 6, Spielmann, Tartakower 5 H, Kostič 5, Grünfeld 4K, Grob 4, Sacconi VA, Patay, Allirrronda 2%% Callapso 2, Roselli \H
Radi državnega praznika borze danes niso poslovale.
/
t
/
btran 2
•SLOVENSKI   N A R O D. dne 18. decembra 1926.
btev
Zvezo med kler.linici, Nemci in radikali
Skupne kandidatne liste v štajerskih mestih« — Za deželo proglašajo Nemci abstinenco* — Nove liste Zveze delavskih strank*
Kakor smo že poročali, so sklenili klerikalci v Mariboru kompromis z Nemci in mariborskimi radikali. Včeraj je bila vložena pri okrožnem sod š ju njihova kandidatna lista za mesto Maribor; iista bo po vrstnem red;i druga. Nosilec liste je župan dr. Leskcvar, odvetnik v Mariboru. Kompromis, sklenjen za oblastne volitve, velja ob enem tudi že za prihodnje obiinske volitve.
Jasno je. da oo to dejstvo spremenilo tudi sedanje razmerje v občinskem svetu. Mariborski klerikalni gospodarski krogi s sestavo liste niso nič kaj zadovoljni, ker klerikalno vodstvo ni upoštevalo njihovih želj, da bi kandidiralo kakega zastopnika gospodarskih slojev, marveč je vztrajalo na popolnoma politični sestavi liste. Tudi mariborski krščanski socijalisti se puntajo in s kompromisarstvom klerikalnih voditeljev v Mariboru niso zadovoljni, ker morajo od svojih pristašev poslušati očitke, da so pri vsakih volitvah zapostavljeni. A celo Nemci s kompromisom niso povsem zadovoljni. Zlasti ekstrem-nejši elementi pod vodstvom bivšega predsednika nemškega političnega društva v Mariboru g. Naskota se protivijo vsakoršnemu koaliranju s slovenskimi strankami, najbolj pa s klerikalci, na katere se ni zanesti. Opozarjajo na svo-ječasno koalicijo klerikalcev s socijalisti v občinskem svetu, kjer so klerikalci tik pred proračunom snedli dano besedo.
Najmanj pa ugaja zavezništvo s klerikalci in Nemci mariborskim radikalom, ki morajo radi tega zatajiti i svoje naprednjaštvo i svoj narodni program. Mnogi radikali so Sokoli in celo orjuna-li. ki absolutno ne morejo podpirati Nemcev. Zato izgledi klerikalno-nem-ške liste niso tako sijajni, kakor prikazujejo to klerikalci, ki bi se mogari zvezali tudi z vragom, samo da si pribore oblast.
Zadnja »Cillier Zeitungc objavlja navodila, ki jih je izdal svojim organizacijam in volilcem oblastni odbor nemške stranke v mariborski oblasti. Srezkim odborom in zaupnikom prepušča vodstvo proste roke. uopoštevajoč lokalne razmere in znane(?) že prej sklenjene omejitve.
V posameznih srezih stranka iz* po-
litično - taktičnih razlogov ne bo vložila lastnih kandidatnih list organizacijam pa priporoča, da sklenejo z znanimi političnimi grupami kompromise, toda le takrat, ako bodo na sigurnem mestu kandidirali nemški kandidatje, ali pa je pričakovati od kompromisa kake druge koristi. V splošnem pa priporoča nemškim volicem abstinenco. V Mariboru in Celju je bil sklenjen kompromis s klerikalci in radikali, to pa zato, ker bodo na ta način prišli Nemci najlažje do lastnega zastopstva v bodočih oblastnih skupščinah.
Iz tega jasno sledi, da Nemci niso upali v vsej mariborski oblasti niti na en mandat. Ako ga bodo dobili, ga bodo dobili le po zaslugi mariborskih klerikalcev in drugih Slovencev, ki bodo nemško kandidaturo podpirali.
Razen že objavljenih so bile tekom včerajšnjega dne vložene Še naslednje kandidatne liste Zveze delavskih strank: Srez Litija: nosilec dr. Milan Lemež, odvetnik v Ljubljani. Lista je po vrstnem redu 3. Srez Novo mesto2 nosilec Franc Mikec. železničar v Ljubljani.
Pri okrožnem sodišču v Celju so bile včeraj vložene še naslednje socialistične liste: Celje mesto: nosilec Fran Koren, pekovski mojster v Celju Srez Ce-Ije-Vransko: nosilec Valentin Hrastnik, tovarniški delavec v Hudinji. Srez Gornji grad: nosilec Ivan Kranja krojač v Gornjem gradu. Srez Konjice: nosilec Franc Bernik. kovač v Žrečah. Srez Slovenjgradec: nosilec Vinko Mö-derndorfer, učitelj v Mežici. Srez Laško: nosilec Ivan Sitar, župan v Trbovljah.
Za Ljubljano ni bila vložena nobena nova lista Klerikalci se Še vedno niso pobotali, radikali pa doslej sploh še nikjer niso vložili svoje liste. Radičevci baje nameravajo kandidirati v Ljubljani, kjer bodo nastopili samostojno, gostilničarja g. Urana.
V Prekmurju delajo volitve radičev-cem velike preglavice. V mursko so-boškem srezu so postavili kot nosilca Gezo Hartnerja. ostali kandidati pa bodo sami pristni radičevci ker slovenskim ne zaupajo več in se boje. da jih bodo zopet zapustili, čim sfrčč radičevci z vlade.
Zanimioosti iz naših kraieo
Pogrebci izgubili krsto. — V Slavoniji straši nov Čaruga. — Aretacija defravdanta v Skoplju. — Enajstletni dečko umoril
očeta-pijanca.
Malo Čudna nezgoda se je pripetila po-grebcem pred par dnevi v nekem slovenskem kraju. Umrl je čestit mož — mežnar neke okoliške cerkve. Zrvel je, kakor se dobremu kristjanu spodobi, in ko se je preselid v večnost, so prihiteli farani od vseh strani, da ga spremijo na zadnji poti, kakor je on umrle redno spremljal v svojem življenju. Po lepi slovenski navadi so priredili pogrebcem dobro iužino, zlasti pa so se okrepčali možje, ki so bili določeni, da ponesejo telesne ostanke rajnkega na pokopališče. Kruh in meso so pridno zalivali z vinom in žganjem, tako da so se nekateri pogrebci že precej zibatli, ko so dvigniti krsto na rame. Počasi se je pomikal sprevod proti pokopališču. Na cesti pa so pogrebci že omagali. Nosila s krsto so se začela nevarno zibati in nenadoma je krsta z velikim ropotom zdrknila z nosil v cestni jarek. Pobožne ženice so se začele .križati in na glas moliti, kajti bile so prepričane, da tu ni vse v redu in da mora kak nadnaravni duh obdajati pogrebce. Začele so že prerešetavati, kake grehe je morda imel na vesti pokojnik, da še na zadnji dom nima miru. Končno pa se je izkazalo, da je oogrebce res obsenčil neki nadnaravni duh. Bili so namreč tako natreskani, da se sploh niso več mogli udeležiti pogreba. Drugi možje so mo-
rali naložiti krsto ter jo odnesd do groba.
Prebivalstvo Slavonije ki je poprej več let živeir v stalnem strahu in trepetu pred strahovlado in nasilji tolpt Jov^ Čaruge se ie po justifikaciji Ca-ruge in Prpiča Velikega oddahnilo. Zdelo se je. da je roparska romantika končala enkrat za vselej in da so se v deželo povrnile normalne razmere.
Zal se je to upanje izkazalo kot varljivo, zakaj v brezmejnih Šumah in pragozdih Slavonije se je pojavila nova roparska tolpa, ki s^rahuje daleč naokoli vse prebivalstvo, ropa kar more in mori vsakogar, ki ji je na poti. Oblasti so mobilizirale cele čete orožništva. ki so drzni tolpi, broječi okoli 10 oseb. stalno za petami, a prijeti je ne morejo. Banditj se pojavijo sedaj tu. sedaj tam in izginejo vedno brez sledu. Kmetje si ne upajo na polje, gospoda ne na lov.
Na čelu proslule tolpe je zloglasni Prpič Mali. tovariš Jove Caruge, ki se je dosedaj znal spretno umikati oblastem. Prpič Mali v svoji drznosti popolnoma nič ne zaostaja za Carugo in njegova tolpa se ni omejila samo na Slavonijo, temveč prehaja cesto na sosedne okraje Hrvatske.
V Skoplju je izzvala te dni veliko senzacijo aretacija uradnika tamošnje gradbene direkcije Andrija Lekiča, ki ga je obtožil pododbor rezervnih oficirjev radi poneverbe društvenega denarja. Obtožnica ga dolži, da je kot tajnik odbora izvršil razne nerednosti. Od članov je zahteval razne pristojbine, zlasti pri nabavi vojaške obleke; prodajal je dobljeno blago za čezmerno ceno ter je na ta način oškodoval društvo za nad 60.000 Din. Preiskava je ugotovila, da si je zaračunal tudi razne potne stroške, dasi v to ni imel privoljenja odbora Aretacija je izzvala tem večjo senzacijo, ker je Lekič nastopal povsod zelo elegantno ter se je gibal vedno le v najboljši družbi.
Pred sarajevskim okrožnim sodiščem se je vršila te dni zelo čudna razprava. Na zatožni klopi je sedel 12 letni deček Milan Vlačo, ki se je moral zagovarjati radi umora svojega lastnega očeta. Ko je izvršil dejanje, je bil star komaj 11 let. Razprava je odkrila žalostno rodbinsko dramo, kakor se po bosanskih selih odigravajo dan za dnem, samo s to razliko, d-i ne končajo tako krvavo in žalostno. O'e pijanec mati s kopico otrok v največji bedi.
Mali deček je brez strahu priznal svoj zločin ter pripovedoval:
»Moj pokojni oče. ki sem ga jaz ubil in za kar se sedaj pokorim, je bil strahovit pijanec. V vsej okolici ni minula niti *ma krsna slava, kjer bi on ne bil zraven in se napil do nezavesti. Pozno ponoči je prihajal kakor svinja pijan in povaljan domov ter nas začel vse po vrsti pretepa vati: mater, sestro, brata in mene. dasi smo bili vsi popolnoma mirni in ga nismo niti z besedico oštevali. Tako je bilo tudi kritične noči. Čim ie vstopil pijan v sobo, je začel takoj kričati nad nami. nas nagnal vse troje bose in nage v sneg in hladno noč ter zaklenil pred nami hišna vrata. Se le čez dobre pol are je uslišal naše prošnje ter nas spustil zopet v hišo. Mati ga je morala med tem sleči in položiti v posteljo, kakor malega otroka. Ko smo se zopet zmuznili v sobo, da gremo k počitku, je začel ponovno kričati nad nami. Morali smo mu poljubljati roke in umazane noge, kakor razpetemu bogu. Nato nas je pa vse po vrsti pošteno premlatil. Ko se je lotil še matere, je v meni zavrelo. Sklenil sem, da se mu maščujem. Ko je oče zaspal, sem smuknil tiho v kuhinjo, pograbil veliki kuhinjski nož, se splazil k očetovi postelji ter mu z vso silo zasadil nož v trebuh. Oče je le malo jeknil, pocedila se je kri in vse je bilo gotovo.« Tiho je legel nato v posteljo ter bil zadovoljen s samim seboj, ker je tako rešil sebe, mater, brata in sestro pred nadaljnim preganjanjem s strani očeta. Naslednjega dne je bil oče mrtev. Prišli so orožniki in ga zaprli. »In sedaj sem tu, gospodje sodniki, da me obsodite kot zločinca.« je končal mali svoje pripovedovanje. Porotnikom in občinstvu so stopile solze v oči. ko so poslušali nedolžno-naivno izpoved dečka. V svrho zaslišanja nadaljnih prič je bila razprava pre-ložena._
Pred demisijo bolgarske vlade?
Po okrožnih volitvah, pri katerih je doživela vlada nepričakovan poraz, je postalo politično življenje na Bolgarskem zelo živahno. Volilni rezultati so presenetili zlasti poslanski klub >Demokratičeskega zgovora*. v katerem je zavladala bojazen, da utegne ostati vladna stranka tudi pri prihodnjih volitvah v narodno sobranje v manjšini Zanimivo in za vladno stranko zelo značilno je dejstvo, da skušajo vladni krogi zvaliti odgovornost za volilni poraz na LjapČeva kot notranjega ministra, češ, da ima za volitve preslabo roko in da je potrebna krepka roka, ki bi zasigurala vladni stranki večino. Politični krogi kličejo po krepki roki, kar pomeni, da se mora Ljapčev'umakniti.
Vprašanje nove vlade je že na dnevnem redu. Vladna stranka namerava izvesti rekonstrukcijo po domaČ«, t. j. zamenjati nekatere ministre z novimi, seveda s pristaši Demokrat ičeskega zgovora. Tudi opozicija je za spremembo v vodstvu državnih poslov, samo da zahteva koalicijsko vlado, ki bi poskrbela,'da pride driava do notranjega mini in do gospodarske konsolidacije. Pri za innh volitvah je opozicija dokazala, da je sposob-
na za delo. V vladnih krogih se zelo bo>e sprememb. Naetali sta dve stniji. Eni hočejo terorizirati opozicijo odkrito, drugi bi pa radi terorizem maskirali. Nezadovoljstvo z notranjim ministrom je vedno večje. Splošno prevladuje prepričanje, da bo moral Ljapčev kmalu odstopiti- ledina politična sila, ki bi mogla nadomestiti sedanjo vlad j, je koalicijska vlada, obstoječa iz zeinljoraci-nikov in demokratov in narodnih liberalcev. Ta koalicija je pri zadnjih okrožnih volitvah zmagala. Socijaldemokratična stranka ne pride v poštev, ker preživlja težko notranjo krizo. Opozicija predstavlja ogromno večino prebivalstva, osobito pa poljedelce, meščanske kroge in inteligenco.
Samo še danes! Samo še danes!
Najlepši, največji in najboljši
HARRY LIEDTKE-film
je brezdvomno
GOSPODIČNA-GOSPOD
Kolosalna burka, polna šale in smeha. V glavnih vlogah najlepši in najboljši filmski par lepi HARRY LIEDTKE in srčkana OSSI OSWALDA.
Hitite, da ne zamudite to imenitno in nad vse uspelo burko!
Predstave danes ob: 3., Vfc 5-, 6., % 8. 9. uri.
Elitni Kino Matica.
Naši v Italiji
Razpust denarnih zavodov. — Grožnje z novimi konfiskacijami. — Novi pre* fektL — Blagor Goriški!
Trst, 14. decembra.
Puljska prefektura je odredila razpust gospodarskih društev v Pazinu, Zmhiju in Kaštelrrju. Vzrok je bil samo ta, da so ti denaruni zavodi slovanski. Razpust so zahtevali pazinski fašisti m c-blasti so jim seveda ugodile. Značilno ie pri tem zlasti to, da so vsi ti zavodi po ZadTužni zvezi, pri kateri so včlanjeni, organizirani pri osrednjem zadružnem organu v Italiji, ki je v fašistovskih rokah, docim so nekatere italijanske zadruge izven tega organizma.
Kljub temu, da je osrednja vlada izdala poročilo, da so konfrnacije že končane, se govori zlasti v krogih okoli pulj-skih oblasti, da bodo v najkrajšem konfi-nirall nekatere hrvatske osebe, celo take, k! se niso nikdar politično udejstvovale in ki živrjo stalno izven puljske pokrajine. Kot kraj konfinacije se navajajo Pontinska močvirja, ki so znana radi svojega izredno nezdravega ozračja. Nihče ni prestal tam več kakor nekaj mesecev. Celo karabinjer-je. ki so tja dirigirani, morajo odpoklicati že po dveh ali treh mesecih, ako nočejo, da um pomro.
Dosedanji tržaški prefekt Gasti se odpravlja na odhod. Pred odhodom se ie spomnil tudi raznih dobrodelnih ustanov. Med njimi ie določil po 300 lir za tomajsko in avbersko občino na Krasu, to je za oni dve občini, ki sta se izkazali pod pritiskom sežanskih oblasti in pod terorjem znanega manipulanta z občinskim denarjem Gerbca kot najbolj fašistovski. — Te dni je prispel prvi prefekt v Gorico. Kakor znano, je doletela ta Čast komendatorja Anzelma Cas-sinija, ki si ie že svoječasno pridobil zasluge za »slovansko prebivalstvo« kot prefekt v Puli. Kdor pozna grozne razmere, v katerih mora živeti slovanska večina v Istri, si lahko misli, kaj čaka novo goriško pokrajino, kateri bo načeloval Človek, ki si ie kakor pravijo italijanski listi, pridobil »potrebno znanie za časa svojega bivanja v Puli«. Sicer je tudi sam ob prihodu izjavil, da ga izredno veseli, da je bil poslan v to pokrajino, ki se ie vedno izkazala kot najbolj italijansko...
Z ustanovitvijo nove goriške pokrajine se je neverjetno oživelo zanimanje vsega Italijanskega tiska za obmejno ozemlje, kter bivajo Slovenci. Vsi poudarjajo zlasti bo--gasrvo zemlje na rudah, na vodi in silah, na prirodni lepoti in obetalo deželi najlepšo bodočnost. Posebno navdušen ie seveda tržaški »Piccolo«, ki je v svoji Številki 11. t. m. orisal Goriško naravnost kot nekako Porurje ali Slezijo.
§eveda imajo predvsem v mislih raznarodovanje slovanskega prebivalstva. Glavni namen industrializacije naj bo po-italfjančenje slovanskih delavcev, ki bi jih prrvabili z dežele v industrijska središča.
žBeležnica
KOLEDAR.
Danes: Pctt5k, 17. dccvmbra; katoli* čani: Lazar: pravoslavni: 4. decembra, Var» \ara; muslimani: 11. džumsel*ahira 1345; 2idje: 12. tebeta 5687.
Jutri: Sobota, IS. dec-emhra 1926; kato* lieani: Gracijan; pravoslavni: 5 decembra, Sava; muslimani: 2. džunnel^ahira 1345; ž:dje: 13. tebeta 56S7.
DANAŠNJE PR1RHLVTVE.
Gledališča: Drama: «TrigVavska bajka». Slavnostna predstava v prosi.%vo rojstnega dne Nj. VeL kralja. D. — Opera: Zaprto.
Kino: Matica: »Gospodi C na»Gospod»; Dvor.- »Logarjeva Kxista»; Ideal: «Roman rodbine Walldorf*.
Svečana zabava Oficirskega zbora ob 21. v Kazini.
DE2LRNE LEKARNE.
Danes: Baiiovec. Kongresni trg: Ustar» Sv. Petra cesta; Jošt, Celovška cesta.
„Pomota
ti
Današnji «5/ovenec» poroča, da je bil včeraj v Mariboru aretiran načel* nik materijalnega skladišča železnice. I. Jarh, ker je revizija odkrila razne nepravilnosti. Baje gre za primanjkljaj v znesku 622.000 Din. Po naših infor* macijah je vest o aretaciji resnična, kaj pa je z drugimi ačitki, bo pokazala preiskava.
A «Slovenet:» je zagrešil pri tem drugo lumparijo. Čeprav je vri takih žalostnih aferah precej irele\antnof kateri stranki pripeda o sumi jenec, ie «Slovenc» Jarha proglasil za predsed; nika Narodno*socijalne stranke v Mm* riboru. Ves Maribor pa ve in tudi «Sfaa venčev* informator mora vedeti, da Jarh že leta ni več v NSS, ampak da je veljal za vernega pristaša nvke druge stranke. A ta druga stranka je da-nes v Mariboru zaveznica SLS in kan* didira za oblastne volitve z njo na isti listi, dočim so ostali narodni socijslisti zvesti svojemu narodnemu in napreds nemu ärogramu in niso hoteli v zavez* ništ\*o z Nemci in klerikalci.
Od tod «Slovenceva» pomota.
Izpred sodišča
ČUDNO LE21SCE.
Trije šmarski fantje so pili 20 oVtobra letos bratovščino V zvoniku je odbila« polnoči, ko so navdušeni fantje sklepali \»ečnn prijateljstvo in si zagotavljali, da se !#©-li ne pozabijo. Vino je teklo kar v debei'ib curkih po mizi m na tla.
Cas je urno potekal tn kmalu je odb d ura dve. Prijatelji, ki so si postali pobrau-mi, so že pozabili, kaj so si prisesali pred par urami. Močno vino jim je razburilo duhove in kmalu si niso bili več edini; dolgiui Andrej in mali Cene sta tvorila svojo, trmasti Janez pa svojo stranko. Prepirali so se, kje je boljše vino, ali pri »Latvici» ah pri «Sivi racl», kjer so ga baš sekali. Ju Alna je držal z «Raco», a onadva z «Latv.co», čeprav sta ga z največjim veseljem tudi pri «Raci» žehtala.
Naenkrat j j Andrej zavpil: «Cakaj hu-dičU in že je Janeza pograbil, a Cene mu je pomagal. Dvignila sta ga na točilni pult in ga nemilo položila med steklenice. Andrej je kriknil: cNaš gostilničar nima otrok, pa bodi iA njegov novorojenček; zibel ni preveč mehko postlana, pa bo že šlo; čakaj še malo krstim te z vincem». Pri tem je zgrabil kozarec in polil pobratima, ki se je pačil in jezil ter se naposled skobacal z mize na tla, a ž njim tudi več steklenic, ki so se hitro privadile njegove družbe in ga niso hotele zapustiti.
Tam v kotu je pa stal oškodovani bo-stimfčar ter štel steklenice in jadikoval: «Ena steklenka esence, en Hter malinovca, (o, sladkost, ki se cedi po tleh, kakšna škoda) polliterska steklenica brinjevca; oh: oh. oh!»
Fantje so potem odšli. Zunaj se je pa spomnil Janez, da je razžaljen Dvignil it svoj bičevnik in jel udrihati po tovariših. Ker je postal fant kar divji, sta pobegnila; a dobila sta jih vendar par po roki.
Drugi dan so Šli vsi triie k gostilničarju in mu poravnali škodo, ki je znašala okoli 350 Din.
Ker je pa o zadevi zvedelo orožništvo. je prišla stvar pred sodnijo In Janez bo plačal za svoje junaštvo 50, a ona dva, ki sta ga položila na pult, pa 150 Din.
G. Gnjedič:
14
Liubezen v pustlnil
Topli obkladki niso nič pomagali. Viktor je še vedno ležal v nezavesti in težko hropel. Celo strel ga ni zdramil iz predsmrtne omotice. Pač pa se je Anronina Mihajlovna prestrašila. Poznala je strel tz Koliinega revolverja Vendar se je pa premagala m ni vprašala, kdo je streljal. Tisti frp se je bala Kolje in sklenila vso noč bedeti. Zdelo se ji je, da bi jo brez pomisleka zabodel ali ustrelil. Kdo ji more jamčiti, da je ponoči ne napade in odvede daleč v gore, kamor mu nihče ne bo mogel slediti. Pogledata je revolver svojega moža — vsi naboji so bili prazni. Sklenila je prositi Nagua, da jo vzame čez noč k sebi. Želela je, da bi kraj šotora vso noč plesali in rajali — v tem di-rindaju je lažje prenašala svoje gorje. Ko je bil ples končan, je z vesel m opazila, da se zbirajo mošlci v sosednem šotoru in nadaljujejo svoje praznično rajanje.
- Gosli prinesite. gx>sli! — je kričal vinjeni s'arec. — Pošlrfite po gosli.
Možje so sedeli za mizo in se začeli pomenkovati Privedli so rudi gosli — starega suhega pevca ter ga posadfili Z2L mizo Dali so mu žganja in ga prosili, naj zapoje. Med kolena je stisnil
polomljene gosli in začel okorno igrati. Potem se je razlegel po šotoru njegov kričeči glas in dirindaj se je nadaljeval Petje je šlo na živce, toda poslušalci so bili oči vidno zadovoljni. Kimali so z glavami, češ:
— Imenitno poje.
— Le poglejte, — je dejal zdravnik, — oni tam je brat Nagua. — On je za-žgal slamnaito streho rn Harun ga je ranül, zdaj sta pa najboljša prijatelja. Vidite, kaj pomeni sila!
Antonina Mihajlovna je slonela s komolcem na blazinici in gledala nepremično v svečo, ki je dogorevala za riarunovim hrbtom. Dirindaj v sosednem šotoru jo je motil, toda brez njega bi bilo strašno. Naenkrat se ji je zazdelo, da Viktor ne bo umrl, marveč ozdravel. Pripelje ga v Kislovodsk, potem pa odpotujeta nazaj v Moskvo. In te misli se je ustrašila. Ni si mogla misliti, da bi bilo mogoče po vsem tem. kar se je včeraj in danes zgodiilo, zopet živeti z možem, kaikor je živela poprej. Pa tudi njegova smrt se ji je zde» la grozna Sama ni vedela, kaj hoče. Gosli so Pa neprestano pele neko otožno, turobno pesem Nekdo je začel plesati in Anronina se ie še boli zavila v kožuh in potegnila odejo Čez glavo.
Naenkrat jo ie pognala neka nevidna roka iz postelje. Na pragu je stala skupina Kabardincev, med njimi tudi Koija. Toda to ni bil on — niti podoben
mu ni bil. Gostov je bilo že manj. Go-slar se je na vsa usta režal in drgnil z lokom po goslih. Mož je ležal pod kožuhom, zdravnik je kadil. «Jutri umre»
— ji je Šinila v glavo misel, in čudila se je, zakaj je tako mirna. «Najbrz sem zelo podla ženska ali pa sem tako utrujena, da niti misliti ne morem.» Potem jo je obšla neka mračna senca ter jo odnesla nekam na drugi svet kjer ni nihče pel. ne plesal, ne umiral, kjer so samo nerazločno in enakomerno misliili
— torej tudi živeli.
Začutila ie, da nekdo v njeni bližind diha, in zbudila se je. Solnce je že sijalo v šotor Krat me je stalo nekaj črnega, kosmatega. Prestrašeno je od-skočila Tudi črna prikazen je odskoči-la in Antonina je zagledala koštruna. Naenkrat se je spomnila vseh dogodkom prejšnjega dne vn pogledala po šotoru. Zdravnik ie sedel s hrbtom k nji kraj moža in dim se je valil iz njegove pipe. Vstala je in stopila k njima. Viktorjev obraz ie bil bled in hladen. Ozrla se je na zdravnika.
— Še je živ, — je dejal.
Solnce se je uprlo v njegov obraz. Zadnjič je vzhajalo zanj. Jutri že ne bo več življenja v tem n^riomičnem telesu. Jutri ostane od njenega Viktorja kup mesa in kosti.
Cez ograjo ie prilezel starec, zgrabil z obema rokama črnega koStruna za
hrbet in ga odvlekel nekam za ograjo. Iz daljave se je začni peket konjskih kopit In Kmalu se je pojavil Kabardiner, ki so ga poslali po lekarstva.
— Prinesel sem, vse sem prinesel, — je dejali in se zadovoljno zarezal.
Čibisov je začel srdito jemati iz torbe lekarstva. Toda vse je bilo že zamujeno.
— Nate, prav vam pride, — je dejal in ponudil Antonini stekleničico valeri-janovih kapelj — vam so taka sredstva potrebna, njemu pa itak ni pomoči.
Antonina . je sedela in zrla nepremično pred se.
— Konec! — je dejal zdravnik.
Prijela je moža za roko, mu pogledala v obraz, nekaj jo je stisnilo za grlo in histerično je zaplakala. Zdravniku se je mudilo na pot. Truplo so naložili na voz in pokrili s senom. Antonini Mihajlovni so poslali prazen voz in vse je bilo pripravljeno za odhod. Harun je bil zamišljen. Edine njegove besede so bile:
— Kam neki je izginil Kolja — nikjer ga ni.
Vodnik je povedali, da ga je srečal kakih dvajset kilometrov od aula. Dirjal je mimo njega na «Raketi» proti Ki-slovodsku, ne da bi se zmenil zanj. Spoznal ga ie samo po konju, ker je bila še tema.
Ko je Antonina Mihajlovna stopila pred šotor, je zagledala starca, ki je
a-—"~-z      -zzz^'jz_^c~---r       t >«g
odvlekel črnega koštruna. Stal je pri stebru z zavihanimi rokavi in rezal počasi kose mesa, obešenega na steber. Pred njim je ležal oven z izrezanim trebuhom. Naenkrat je začela Antonina primerjati starega mesarja s seboj. Istočasno, ko je starec zaklal koštruna, je umrl tudi Viktor. Enega pojedo, o drugem pa napišejo v listih posmrtnice.
Sprevod je krenil na pot. Zdravnik je sedel na voz k Antonim M'!i -uivni. Spredaj se je pomikal mrtvaški voz, zadaj pa ona dva. Kabardinci so ju spremljali. Sredi poti, ob gorskem studencu, so se ustavili Dežja še vedno ni bilo, dasi so črni oblaki že zastrli vrhove Eibrusa. NapojHi so konje in naenkrat je Kabardinec iz spremstva oddirial v stran. Kmalu je prignal na uzdi za seboj «Raketo» Sedlo je bilo odpeto, uzda tudi. Koni je bil Že suh. Najbrž ic stal tu že dolgo. Toda Kolje ni bilo nikjer.
Antonina Mihajlovna je komaj spo znala kraj, kjer je sedela prejšnij d; s Koljo. ki ji je tako zaljubljeno gleda1 v oči.
Oblaki so se vedno bolj kopičfli. Za pihal je močan veter, upognil grmovji in dvignil pesek na poti. Kmalu ie začelo grmeti in narava je zapela žalo-stinko ob grobu njenega moža in njene slučajne ljubezni v pustinji. .
KONEC.
Stev. 286
•SLOVENSKI   N A R O D» ane 18. decembra 1926.
Stran 3
dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 17. decembra 192C
— Pa ni-11>< za Nikolo Pašičem v Pragi. Ju-
goslovensko-ruska kolonija in češka pravoslavna cerkvena občina v Pragi sta priredili včeraj popoldne v cerkvi sv. Nikolaja para-stos po pokojnem Nikoli Pašiču.
— Napredovanje v državni sitižbi. V 2. skupino II. kategoije sta napredovala gg. Vladimir Kure t, kmetijski referent pri s=rezkeni poglavarstvu v Ljubljani in Tran M a 1 a s e k, kmetijski referent pri srezkem poglavarstvu v Novem mestu.
— It poštne službe. Pripravnica Jožica Zavratnik je imenovana za pisarja S. skupine pri poštni direkciji v Ljubljani. Poštni uradnik Janko A1 i č je premeščen od Došte Toplice pr: Novem mestu k pošti Beograd 2.
— spremembe  i   državljanskem statusu.
V nase državljanstvo sta sprejeta dosedanja ruska državljana Mihajlo Andrijanov, vojni lekar v Ljubljani in Dimitrije Kaška-r o v, dnevnicar direkcije drž. železnic v Ljubljani. — izstop iz našega državljanstva f* dovoljen radi sprejema avstrijskega državljanstva Ivanu Ogrizek u, rudarju v Miinzendorfu, pristojnemu v Kostrivnico, srez Šmarje. Eduardu Girstmajerrju, inže-nerju v Frantschuchu, pristojn. v Mariboru in Mihaelu Mešiček, delavcu v Eggenber-gvL, pristojnemu v Nimno, srez Šmarje.
— Pravilnik o inozemskih delavcih. Mini strstvo za socijalno politiko je izdelalo dopoldne določbe k pravilniku o zaposlenja inozemskih delavcev v naši državi. Po novih določbah bo dovoljena zaposlitev tujih delavcev pri naših podjetjih le v slučaju, Če posebna komisija ministrstva z,i socijalno politiko ugotovi, da so ti delavci strokovno res kvalificirani in da v dotičnin strokah ni domačih delavcev na razpolago.
— Radicpoätaja v Podgorici. Minister pošte in brzojava je dovolil kredit 638.000 Din za zgradnjo radiopostaje v Podgorici. Ta postaja bo prva v Črni^ni.
— III. kongres {irivnikov. Kmalu po ljubljanskem kongresu se je v javnosti, zlasti v pravniških krogih mnogo razpravljalo o mestu prihodnjega kongresa in se je poleg ^kopija, Splita in drugih krajev imenovalo zlasti Sarajevo kot najpripravnejše mesto. Stalni odbor kongresa bo imel takoj po praznikih sejo, na kateri se bo določil kraj zborovanja, obenem pa se bodo določili tudi predmeti, o katerih se bo na kongresu re-feriraJo. Zato se člani društva > Pravnika c ;>ozivljajo, da naznanijo podpisanemu odboru najkasneje do 30. decembra predloge glede referatov in jih na kratko utemeljijo. Odbor drugi*« »Pravnika«.
— Mosta pri Tacnu in Medvodah. Gradbena direkcija nam sporoča: Asana-eijska dela pri ogroženem rečnem stebru deželnega mostu čez Savo v Tacnu so imela predvidoma popolen uspeh in je obstoj mostu zasiguran. Z ozirom na to je most zopet odprt za osebni in vozni promet, razun tovornih avtomobilov. Vsa vozila morajo pasirati mosi v počasnem tempu še obstoječe omejitve prometa bodo ukinjene, čim se železna mostna konstrukcija dvigne zopet v prvotno lego. — Most v Medvodah bo otvorjen za splošni »romet najbrž v nedeljo dne 19. t. m.
— Zimsko-sportno predavanje priredi Ju-£,rcslov. zimsko-sportni savez v torek dne 21. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Predavanje izvede TK Skala ter bo speljano s približno 80 krasnimi skioptiČnimi slikami, ki jih je izdelala Skala po posnetkih naših najboljših amaterjev. Predaval bo g. prof. Janko Ravnik. Na predavauje opozarjamo osobito one smučarje, ki nameravajo letos začeti s smučanjem, kakor tudi zariše da spoznajo koristi smuškega športa za svojf* otroke. Pričetek predavanja točno ob 8.. vstopnina 3 Din za dijake, 5 Din za druge B udeležbi vabimo vse, ki se zanimajo za zimske športe!
— Sokolsko trledalisee v Radovljici ponovi ~ n aeiio, one Lil. t. in. >o vol tirih pc ool-dne Linhartovo komedijo > Veseli dan ali Mahe ': ž.8 itzi.c
— Zopet požari na Gorenjskem. Na Gorenjskem so v zadnjih tednih požari na 'i ne vnem redu. Ne mine skoraj dan, da bi se ae pojavil rdeči petelin na strehi mirnih domov v tem ali onem kraju. Včeraj je sredi popoldneva izbruhnil ogenj na gospodarskem i*osIopju veleposestnika Kur;ilta v Šenčurju. Xa kraj nesreče so prispela gasilna društva iz Kranja. Voklega, Oglja, Visokega in Preddvora, dočim so domaČi gasilci takoj po izbruhu požara pričeli z reševalnim delom. Skupnemu naporu se je posrečilo, da so obvarovali stanovanjsko hišo. Oboje gospodarskih poslopij pa je pogorelo do tal. Zgorelo je mnogo krme, poljskih pridelkov ter skoraj vsi gospodarski stroji. Živino so le z največjo težavo rešili. Skoda je zelo občutna in je le deloma krita z zavarovalnino. Splošno se sumi, da je ogenj podtaknila zlobna roka. Prebivalstvo je po vsej Gorenjski zelo razburjeno ter pričakuje, da bodo oblasti storile vse. da brezvestnega zločinca Čimprej izslede in obvarujejo prebivalstvo pred nadaljnimi nesrečami. — Kakor nam ravnokar poročajo, je bil danes ponoči okrog 3. podtaknjen oger.j tudi pri posestnici Gutnik, vulgo Božič v Št. Vir'u pri Ljubljani. Gospodarsko poslopje ;e pogorelo do tal in gasilci so le s težavo in požrtvovalnim naporom rešili sosedne stavba. O pnži-rnlcih zoprt ni sledu.
—Poškodbe in ne«gode. V ljubljansko splošno bolnico so danes pripeljali težko poškodovanega okoli 50 let starega brusaČa Janeza Snedica. Ima popolnoma zlomljena desna rebra. Brusač Snedic je bil znana oseb-bosf po Gorenjskem; hodil je s svojim vozičkom od vasi do vasi ter brusil nože, britve, 5k,?rje in podobno. Bil je zelo šaljiv in miren, zato so ga imeli povsod radi. Snoči je v Preski in Medvodah prenočeval v nekem hlevu in tu ga je brez povoda napadel neki hlapec ter poškodoval na desni rebrni strani. — Čevljarček, 19-letni France Prebil v Velikih Laščah si je pri delu z nožem po nesreči prereza! žile na levi roki tako močno, da so ga morali prepeljati v ljubljansko splošno bolnico.
— Za Božič došle krasne svilene in Tolne-uc bluze. KriŠtofič-BuČar, Stari trg 9.
— Znake starosti na obrazu »n plešasto slavo boste preprečili najenostavnejše in uaiudobnejše s pomočjo dveh preizkušenih, zanesljivih in skozi dolga leta priljubljenih preparatov. To sta: 1. Feiler jeva močna po-rnada za lase, ki odstranjuje lišaj ter preprečuje izpadanje las in prerano osivelost. il. Fellerieva prava kavkaska Elsa-pomada za obraz in koio, ki čuva mladost in lepoto fcer najuspešnejše učinkuje zoper pege, zajedavke, nečisto polt in rdeče ter hrapave roke. Z redovito masažo se odpravijo tudi gube, krhke lase pa napravi mehke in voljne. Cena obeh pomad le enaka. Za poizkusu j o priporočamo 2 lončka ene vrste ali od vsake vrste po 1 lonček, kar stane z zavojiiino in poštnino vred 38 Din, ako se pošlje denar naprej, po poštnem povzetju pa 10 Din več. Naroča se pri lekarnarju E. Feller, Stubica Donja, Elsa trg št. 238, Hrvatska.
Iz Ljubljane
—U Kraljev rojstni dan. Ljubljana je na dostojen način proslavila kraljev rojstni dan. Ze včeraj popoldne so z vseh javnih in večinoma tudi privatmlh poslopij zavih-rale državne zastave. Vsi konzulati so izobesili zastave svojih driav. Snoči okoli 17. je bil z Grada Vjddan 21 strel v proslavo kraljevega rojstnega dne. V Unionu se je zvečer vršil slavnostni koncert srednješolskih zavodov, ki sicer žal ni bil tako obiskan, kakor bi lepa ideja in mladi prireditelji zaslužili, ki pa je vendar dosegel popoln moralni uspeh. Koncert se je danes ponovil za šolsko mladino. Veliki župan g. dr. Baltič in soproga sta priredila povodom kraljevega rojstnega dne sinoči v dvorani vladne palače svečan dine. ki so se ga udeležili knezoškof dr. Jeglič, častna dvorna dama ga. Tavčarjeva, divizijski komandant general Kaiaiatovič, ljubljanski konzuli, predstavniki uradov, predsedniki stanovskih zbornic itd., večinoma s soprogami. Danes ob 10. dopoldne je bilo svečano opravilo v pravosla\ni cerkvi, katero je opravil prota Dimitrije Jankovič in kateremu so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti, kakor tudi mnogoštevilni člani pravoslavne cerkvene občine. Ob 11. dopoldne je knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeslič celebrirat v stolnici pontifikal-no mašo ob asistenci mnogoštevilne duhovščine. Prisotni so. bili med drugimi veliki župan dr. Vilko Baltič, komandant dravske divizije genera1 Danilo Kaiaiatovič. vsi načelniki uradov, rastepnik. javnih korporacij in društev itd. Pred cerkvijo je bila postavljena častna četa 40. triglavskega pcšpolka z godbo dravske divizije. Po cerkvenem opravilu je velik: župan v vladni palači sprejemal čestitke.
—Ij Zanimivo poto>auje francoskega lite rata Phileas Lcbesgue-a. Včeraj sta prispela v Ljubljano znani francoski pesnik, pisatelj in kritik Phileas Lebesgue in srbski pisatelj Milan Vukasovič. sin našega pokojnega ožjega rojaka Stibil-Vukasoviča. Oba pisatelja potujeta iz Pariza z avtomobilom v Beograd in sta včeraj preko Italije dospela v Ljubljano. Danes dopoldne sta se odpeljala proti Zagrebu. Gosp. Lebesgue, ki si je mel vojno pridobil mnogo zaslug za srbske emigrante in ki je zdaj edeu uajbolj vuetili pro-[tagatorjev :neslovenske literature v Franciji (napisni tudi uvod za francoski prevod Cank;iijevegj »Hlapca Jerneja«:), se bo na povraiku ustavil zopet v Ljubljani in najbrž priredil tudi pred: vanje.
—lj Smrtna ko*a. Včeraj je umrl v Ljubljani upokojeni poštni p»>duradnik g. Ivan P o č & a r. Pokojni je bil v krogu znancev in prijateljev priljubljen kot simpatičen in vseskozi pošteu mož. Bil je vedno odločno napreden in dolgoleten naročnik >Slov. Naroda«. Pogreb bo v soboto ob dveh popoldne s Tržaške ceste 13. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
—lj Vse moderne plese za predstoječe zabave se priučite najpravilnejše in najhitrejše edino v s-Priv. plesni šoli Jenko«:. Zasebne ure za posameznike kakor tudi tečaji za skupine in zaključene družbe se vrše v I. nadstr. kavarne ^Emone< kjer se dobe tudi vse informacije vsak dan od 10—22 ure. Vsako nedeljo in praznik počeiiši z 19. t. m. v dvorani »Kazine* družabne plcsue vaje — Dancing-Matinče za vse obiskovalce ljubljanskih plesnih Šo!, kjer ima vsak priliko, da »e točno priuči in spopolni v vseh najmodernejših plesih. Pričetek ob pol 4. pop. 1114-n
—lj Trgovine v nedeljo. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da so trgovine v nedeljo pred Božičem t. j. 19. dec t. 1. cel dan odprte. — Načelstvo.
—lj Društvo za narodovo zdravje bo imelo svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 20. decembra 1926 (Sv. Štefan) ob 10. uri dopoldne v mali dvorani (verandi) hotela Union. Vabimo ponovno vse, ki se zanimajo za delo na ljudskem zdravju. — Pripravljalni odbor.
—lj Planinski ples se vrši kakor običajno ludi prihodnje leto v torek pred Svečnico (1. februarja) v vseh prostorih Narodnega doma. Slovensko planinsko društvo prosi ljubljanska društva, da po možnosti ta dan cmejijo svoje prireditve. Cisti dobiček prireditve gre za kritje stroškov pri zgradbi Doma ua Krvavcu.
—lj Pri nakupu za Božič in Novo leto dajemo znaten pupnst, na kar slavno občinstvo najvljudneje opozarjamo. Jos. Kojina, Ljubljana, Aleksandrova 3. 1122-n
—lj »Ceskoslovonska Škola v Ljubljani c I*>Fada v nedeli dne 19. t. m. o Čtvrte hodine odpoledni detske vanočni divadelni pfed-staveni ^štedro večer po peti 16teck< na šentjakobskem odru, Florjanska ulica. — Krajane sučastnete se všichni tohoto pfed-slaveni!!! Hostč vätani. 1120-n —li Vreme. Včeraj 16. t. m. je ob 21. t t. kazal barometer 767.8, termometer 2.8 C. Danes ob 7 zjutraj barometer 766, termometer 1 C. Opoldne barometer 767, termometer 5 C. Opoldne sokično.
—lj Pogrešana. Služkinja Rozalija Tratnik, zaposlena na Kongresnem trgu 13, je od včeraj popoldne pogrešana. Zapnstüa je stanovanje, ne da bi povedala, kam gre m se ni do danes dopoldne povrnila. Ni izključen samomor. Pogrešana je slabotne, boleh-ne narave.
—lj Drobna policijska kronika. Danes ob 8. zjutraj je bila na Celovški cesti aretirana neka Frančiška R., ki je sumljna tajne prostitucije. Od včeraj do danes drugače ni bilo nikakih aretacij. Prijavljena je tatvina malenkostnih stvari in slučaj poneverbe Trije veseljalfli so ovadeni radi kaljenja nočnega miru in razgrajanja na ulici. Prijavljenih je 13 slučajev prestopka cestnopohcijskega reda. Večinoma slučaji vožnje po pločniku, pokanja z bičem in slačiti prestopki. Prijavljena sta tudi dva slučaja pasjega kontumaca.
—lj Zaključek Merkurjeve plesne šole je v soboto 18. t. m. ob 8: zvečer v Kazini.
Iz Celja
—c Božične Ciril-Metodove 'razglednice so
dobijo pri obeh Ciril Metodovih podružnicah v Celju po dinarju komad. Želeti je, da bi občinstvo pridno segalo po njih.
—c Novo tovarno keksov si je v Celju naredil pekovski mojster Josip Kirbisch.
—c Po povodu ji oškodovani, ki so svoje-časno prijavili škodo, katero so jim povzročile elementarne nezgode, morajo v svrho cdpisa zemljiškega davka vložiti po občini ali naravnost pri pristojnem davčnem okrajnem oblastvu poseben obračun v smislu zakona o meri poškodb! Kdor sam takega obračuna ne more napraviti, naj se prijavi pri občini ali davčnem oblastvu. Ti obračuni motajo biti predloženi najpozneje do 31. decembra 1926.
iz Maribora
—m Seja mladinskega sveta se je vršila včeraj popoldne. Na dnevnem redu je bilo vprašanje o ustanovitvi poboljševalnice za izprijeno mladino. O tem je podal učitelj Skala izčrpno in zelo zanimivo poročilo. Docent dr. Matko je poročal o zgraditvi posebnega zdravilišča za tuberkulozno mladino, strokovni učitelj šilih pa o posvetovalnici za izbiro poklicov. Sprejeti so bili načelni okle pi, ki bodo predloženi v odobritev občinskemu svetu, ki bo o zadevi še podrobneje razpravljal.
—m Odlikovanje. Z redom sv. Save je bil odlikovan nad učitelj v Studencih pri Mariboru g. Aren. Krajni šolski svet je priredil ob tej priliki v šolskih prostorih slavnostni banket, na katerem je izročil okrajni glavar odlikovancu vi9oko odlikovanje.
—m Uvedba deljenega delovnega časa pri kontroli dohodkov v Mariboru je povzročila med uradništvom veliko razburjenje. Večina uradništva je prisiljena, da radi vladajoče stanovanjske bede stanuje v okolici, celo po več ur oddaljeno od Maribora. Vsem tem je sedaj položaj zelo otežkočen, ker morajo nekateri čakati na pozne večerne vlake, da pridejo domov, dočim so se prej lahko posluževali popoldanskih vlakov. Bazen tega pa je tudi marsikateremu onemogočen skromni postranski zaslužek, s katerim si je vsaj nekoliko olajšal 6voj materijalni položaj.
—m Predsednik društva stanovanjskih na jemnikov g. Mohorko je na zadnji seji odložil predsedniško mesto, ker je prevzel kandidaturo v oblastno skupščino. Njegov odstop bodo vsi društveni člani zelo obžalovali, ker si je kot dolgoletni predsednik in ustanovitelj društva stekel velike zasluge ne le za mariborske, ampak za najemnike sploh. Pre priČani pa smo, da se mu bodo izkazali hvaležne na ta način, da bodo kompaktno glasovali za njegovo listo.
—m Ponovno širjenje legarja in škrlatin-ke v Mariboru. Zdravstveni izkaz mestnega tizikata za pretekli teden izkazuje ponovno 10 novih slučajev škrlatinke in 9 novih slučajev legarja. Na škrlatinki so tri osebe umrle.
Celjska porota
Strahovita kmetska tragedija.
V četrtek dopoldne se je pričela razprava radi hudodelstva dvojnega umora. Na zatožni klopi sedi šest obtožencev in sicer trije moški in tri ženske. 291etni tesar Josip Podgoršek iz Brezovice v brežiškem okraju, 2G-letni Josip Hudina, sluga v Zagrebu, 291etni posestnik Anton Hudimi v Brezovici, 301 etn^. posestnica Neža Hudina poročena Jagodic \ Brezovici, 301etna Alojzija Benko, čevljarjeva vdova v Brezovici in 391etna Ana Zgalin, najemnica v Brezovici.
Dne 10. novembra 1919 zvečer so culi sosedje v Brezovici dva strela iz samokresa, drugi dan pa so našli ob cesti v vasi umorjenega posestnika Antona Hudino, ki je bil takrat star 53 let. Obdukcija je ugotovila na umorjenem spredaj na prsih in na trebuhu 21 uboduin in 5 ubodnüi na hrbtu, razen tega pa še dve strelni rani, eno v hrbet, eno pa skozi desno stegno. Sodni zdravniki so izrekli mnenje, da je dobil Anton Hudina najprej oba strela od vzadi in šele potem rane vbodnice, ki so bile vsaka zase smrtonosne. Čeravno so sosedje že takrat sumili morilca, so šele Čez 7 let našli zločince. Okrajno sodišče v Brežicah je namreč letos prejelo nepodpisano ovadbo z dne 31. avgusta 1920. da je ta umor izvršil Josip Podgoršek iz Brezovice, kateremu je posodil samokres Josip Zidanic iz Zagreba. Podgoršek je krivdo dolgo tajil ter je priznal šele po raznih navedbah Jos. Zidanica ter Josipa in Antona Hudiue. Izpovedal je, da sta ga Josip in Neža Hudina, deloma pa tudi Anton Hudina že dva meseca poprej ponovno nagovarjala, naj njihovega očeta umori. On in Josip Hudina sta oborožena z vojaškimi bajoneti večkrat prežala na starega Hudino, da ga umorita, pa se jima ni nudila ugodna prilika. Kritičnega večera okrog 20. ure je zagledal Podgoršek blizu vrta Ane Pečnikovo starega Hudino. Radi sigurnosti ga je najprej poklical po imenu, potem pa s samokresom dvakrat ustrelil uanj. Ko je hotel že tretjič sprožiti, je padlo iz samokresa pero. Anton Hudina se je zgrudil na tla in grozil Podgoršku, da mu bo že pokazal. Obdolženec
je med segel v žep po nož in s približno 20 cm dolgim rezilom zabodel Antona Hudino. ki je takoj na to izdihnil. Podgoršek je dobil pozneje od Josipa ali Antona lludinc ml. nagrado 1000 kron. Umorjeni je imel sprva razmerje s kočarico Terezijo Iljaš. To so mu otroci hudo zamerili. Da napravi konec temu razmerju, je Josip Hudina leta 1917 zažgal hišo Iljaševe. Po požaru je stari Hudina prekinil svoje dotedanje razmerje in si pozneje izbral vdovo Ano Pečnikovo. Da bi tudi to razmerje razdrla, je Neža Hudina pregovorila dninarico Ano Žgalhi, da je Pečnikovi leta 1919. zažgala hišo. Neža Hudina trdovratno taji svojo krivdo, dočim Josip Hudina in Ana Zgalin priznavata svoje dejanje.
Dne 24. septembra 1920 je bil za vratno umorjen čevljarski mojster Mihael Benko iz Brezovice pri Brežicah in po umoru z okraj ne ceste Spodnja Sušica-Brezovica zavlečen na koruzno njivo. Sodni zdravniki so ugotovili na umorjencu 24 poškodb, ki so bile pri-zadjane z malo sekiro. Orožniki so drugi dan aretirali Josipa Podgorška in uniorjenčevo ženo Alojzijo Benko, ki krivdo na umoru odločno tajita. Benko se je odpeljal usodnega dne s kolesom ob 17. uri v Spodnjo Sušico, kamor je nesel popravljene čevlje. Po 19. uri se je vračal pes domov, kolo pa je vodil poleg sebe. Priča Josip Putrih je usodnega večera točno ob 19.15 slišal pred svojo hišo v novi vasi od približno 400 korakov oddaljene okrajne ceste zategel in obupen trikratni klic >Jezus<! Po vasi se je že dalje časa šušljalo, da imata Podgoršek in Benko-va ljubavuo razmerje. Benkova je bila usodnega večera v neki hiši pri Kožuliarju. Ko je prišel pozneje tja tudi Podgoršek, je postala zelo nervozna in se pričela vsa tresti. Izra žila je ponovno bojazen, da je njen mož gotovo ubit in da mora ležati v kaki koruzi. Pri umorjenem Benku so našli okrvavljeno sekiro, ki je last Podgorškovega očima Pinte-riča, pri katerem je Podgoršek stanoval. V Pinteričevi šupi so našli pozneje okrvavljen Podgorškov suknjič ter okrvavljeno srajco ter spodnje hlače.
iOSPOMVO
Plenarna seja zagrebške zbornice
Zagrebška trgovska ki obrtniška zbornica je imela včeraj 11. redno plenarno sejo, na kateri je prečital generalni tajnik dr. Čuvaj predsedniško poročilo. V področju zbornice je bilo vpisanih letos 257 novih tvrdk, brisanih 230, likvidiranih 51, v kon-kurzu pa 34. Zbornica je zgradila svoje poslopje, za katero je izdala 2,200.000 Din. Te dni izda svoj gospodarski adresar v 4 iezi-kih.
Zanimiva je bila debata o gospodarski krizi, o kateri je govoril predsednik V. Ar-ko. Mnogi govorniki so opisovali obupno stanje gospodarstva v njihovih krajih. Zbornični član Gospodnetič je stavil predlog, naj bi zagrebška zbornica poslala svoje uradnike in člane v vsa večja gospodarska središča, kjer bi prirejah javna predavanja. Na ta način bi prišli gospodarski krogi v kontakt z ljudstvom in zbrali podatke, na podlagi katerih bi zbornica nastopila z zahtevo, naj se vlada končno zgane in posveti vso pozornost gospodarski krizi. Podpredsednik Tabačnik je izjavil, da bo zbornica objavila vse pritožbe in po t>ožiču sklicala kongres gospodarskih korporacij z edino točko dnevnega reda: Rešitev gospodarske krize Zbornica je prepustila to akcijo predsedstvu.
—g LatH>ratorij za analizo paprike. Trgovska zbornica v Novem Sadu je dobila od mi nististva trgovine in industrije dovoljenje, da sme ustanoviti v Novem Sadu poseben laboratorij za analizo paprike. Največ paprike pridelajo v naši drž:!vi v BaČki in Banatn, to je okoli 100 vagonov. V posebnih mlinih se paprika melje za eksport. Teh mlinov je sedem.
—g Carinski dohodki od 20.—30. novembra. V tretji dekadi novembra so znašali carinski dohodki 45.6S8.627 Din. Od tega odpade na carinarnico v Beogradu 11,161,033, v Zagrebu 11.244.077, v Novem Sadu 7372.717. v Ljubljan 6,691.426, v Dubrovniku 4,545.417, v Skoplju 2,93S.965 rn v SpHtn 1,534.844 Din. Od 1. aprila do 30. novembra so znašali carinski dohodki 1.174,069.582 Din (lani v istem času 1.274,321.127 Din).
—g Povečanje sušaškega kolodvora. Te dni so začeli na sušaškem kolodvoru polagati nove tire za brze in potniške vlake. S tem bo promet na sušaškem kolodvoru zelo olajšan.
—g Popusti na italijanskih železnicah. Italijanske železnice so dovolile 25% popust od normalne vozarrne za feromangan, fero-silicijum in feromagnezijurn našega Izvora, ki se izvaža ir naSe države preko Postojne v Trst loko ali tranzit via mire. Popust velja od 1. decembra do preklica.
—g Stabilnost dinarja. Generalni direktor Narodne banke dr. Novakovič se Je vrnil iz Londona ia bo 21. t. m. poročal o uspehih svojega potovanja na seji uprav-
nega odbora. Dr. Novakovič se |e pogaja! z guvernerjem «Bank of England glede podpore pri stabilizaciji dinarja. Guverner angleške banke je obljubil svojo pomo", K: bi obstojala za enkrat v tem, da bi imela naša Narodna banka v angleški večie depozite v šterlingih. Pole:; tega se je mud ■ dr. Novakovič tudi v Parizu, kjer je stopil v stike s francosko Narodno banko.
—g Zanimanje za delnice Obrtne bank t Akcija za vpis delnic Obrtne banke se p> sebüü v Dalmaciji zeio lepo razvija. V vnrr srednji Dalmaciji je vpisano doslej 700 tisv^; Dta.
—g Nov jugošlovcnsk! ekspert za reparacije. Prometni minister je imenoval za eksperta pri srbskem servisu za reparacija v Berlinu načelnika tehničnega oddelka ministrstva javnih del inž. Joco Djuriča.
—g Direktni promet med Poljsko in Italijo preko Jugoslavije. S 1. decembrom jo bil otvorjen direktni blagovni promet me . Poljsko in Italijo ko: tranzit preko naše dr zave in sicer na podlagi mednarodne veneüe o blagovnem tranzitu iz 1. 1S90.
Spori
Občni zbor SK Ilirije'
c>noči se je vršil redni letni občni zbor SK. Ilirije. Po poročilih iunkcijonarjev, k; so poročali o delovanju kluba v prcekkm poslovnem letu. so sledile volitve novega odbora. Soglasno je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Janko Berce, I. podpredsednik dr. Miroslav S e n e k o v i č, il. podpredsednik Ivan Jerman, I. tank Julij D e v, II. tajnik Mirko Š i r c e i j, I. blagajnik Vladimir Kosec, IL blaganu Ivan B a 11 e s a r, gospodar Albin R o t a r, arhivar Ivo Komar, zapisnikar Pavel Sbrizaj in sledeči odbor: ing. Stanko Bloudek, dr. Martin Majcen, gen. štabni podpolkovnik Lokar, Viktor Vodišek. Ante Gnidovec, Fran Jerala, Ivan Zupančič. Za načelnika nogometne sekcije je bil izvoljer Evgen Betctto, lahkoatletike prof profesor Cop, damske dr. Mayer, smuš. in sankaške Ivan Tavčar, drsalne ravnatelj Rudolf Sark, teniške polkovnik Bleiweis, plavalne dr. Kandare, za revizorje Etbin Bežek, Karel Pogorelec in Josip Černe. Razsodišče je sestavljeno takole: primarij dr. Ivan Jenko, dr. Jernej Demšar, dr. Jože Pretnar, dr. Alojzij Praunseis in Zdenko Valašek.
*
— «Suhi^> tečaj za smučarje. JZSS pri* redi v sredo in četrtek 22. in 23. t. m. v jahalniei na Bleiweisovi cesti «.suhi» tečaj za začetnike. Vstop jc vsakomur prost, vendar naj pride vsakdo v oni opremi, v kateri bo smučal in smuči. Tečaj vodijo sa; vezni nastavniki. Začetek ob 8. zvečer. T\> čaja naj se udeleže tudi oni dijaki, ki se nameravajo udeležiti tečaja za Šolsko inla* dino o Božiču. JZSS.
— Dohodki turneje praške Sparte. Dohodki turneje praške Sparte v Ameriko so bili sicer prav čedni, nič manjši pa izdatki. Celokupni dohodki turneje so znašali 90 tisoč dolarjev (okoli 5 milijonov Din). V Newyorku so znašali dohodki 5700 dolar* jev pri prvi, 4000 pri drugi in 1500 pri tretji igri, v Brooklvnu 3800, v Fall Riverju 2400 v Clevelandu 4300, v St. Loisu 3000. v Detroit 4000 in pri revanži v Broocklynu 2300 dolarjev. Največ dohodkov so vrgle tri tekme v Chicagu, in sicer 20.000, 10.000 in 3000 dolarjev.
— Lepi uspehi Arne Borga. Znani Šved* ski plavač Arne Borg-, ki jc najhujši kon* kurent Amerikaneu Wcissmüllerju in je lani postavil ter izboljšal celo serijo Weiss» müllerjevih svetovnih rekordov na srednje proge, se je lotil tudi sprinta na 100 ro 200 m. Pri treningu je v stockholmskcm ko* pališču preplaval 100 m v 58.5 sekunde in se je s tem na eno sekundo približal Wei^s* miileTJevcmu svetovnemu rekordu, ki znaša 57.5.
Sokol
Zadnje prosvetno predavanje pri Sokolu I na Tabor«, ki bo tvorilo zaključek letošnje sokolske prosvetne šole, se vrši v
soboto dne 18. decembra ob 8. uri zvečer v članski garderobi kakor oWcajoo. Ko: zadnja predavatelja sta določena br dr. BItimatier, ki nadaljuje predavanje o prvi pomoči pri nezgodah, ter br. Bai želj. ki bo obravnaval temo: Telesna vzgoja in prosvetno delo. Pri razlagi o prvi pomoči bo uporabljal br. predavatelj skioptlkon ter bo s slikami pojasnjeval svoje predavanje. S tem večerom bo zakliučcaa obenem društvena prednjašk i šo^a, ki sta jo priredila prednjački zber in prosvetni odbor za vzgojo članstva ter istočasno kot nekako pripravo za društveni prednjaški Lzpit. V celoti Je obsegala ta šola šestnajst tehniškui. Šest prosvetnih > štiri zdravniška predavanja ter praktičn. vadbo Uspeh je bil zadovoljiv, ker le C istvo, tako moško kakor žensko pokazal • dokaj zanimanja za sokol-sko izobrazbo \ prihodnjih treh mesecih bo P. O. prireüV še nekaj poljudnih predavanj znanstvene vsebine, o čemer bo članstvo pravočasno pc časopisih obveščeno.
Stran l
•SCOVENSK!   NÄROD» dne 18. decembra 1926.
Stev. 286
To in ono
Krvava Ijubavna tragedija
Epidemija sajnooiorov in umorov se Je /jadnja leta tako razpasla, da bo morala človeška družba zastaviti vse sile, ako se hoče otresti te psihoze. Seveda jc i ~£ko posegati v privatno življenje po.dincev in analizirati njihovo dušev-Dost, vendar bi se pa dalo z vzgojo in jDoralno oporo dotičnim, ki hočejo prostovoljno v smrt, marsikaj doseči. Za te probleme pa naša doba nima časa in zato se ne smemo čuditi, da so tragedije človeškega življenja na dnevnem redu.
V ponedeljek zvečer so našli na železniškem tiru blizu slovaškega mestta Užhoroda truplo lepo oblečene deklice, Jfi jo je vlak prerezal na dve polovici. Niti v žepih, niti v ročni torbici ni bilo nobenega pisma ali dokumenta, po katerem bi se dalo ugotoviti, kdo je nesrečna žrtev* Pri razmesarjeni deklici so našli samo pismo, naslovljeno na nekega mladeniča v Mukačevu
Se istega dne se je zglasil na policiji uzhorodski trgovec Schaffer in izjavil, da jc njegova hčerka neznano kam izginila. Policija jc kmalu ugotovila, da ie mrtva deklica identična z Lili Schaffer. Uvedena je bila preiskava, da se ugotovi, ali gre za umor, nesrečo ali zločin. V torek se je pa raznesla po Užhorodu vest o drugem sen-zacijonalnem dogodku. 21 letni zobo-tehnik Grau se je v svojem stanovanju ustrelil. Po mestu so govorili, da je ta 5amomor v neposredni zvezi s tragedijo na železniškem tiru. Grau je bil baje zaljubljen v Lili Schaffer, ki ga pa ni marala, ker je imela drugega fanta, ki ji pa ni vračal ljubezni. Zato sta šla oba iz Sstega nagiba /prostovoljno v smrt.
Pesnik, ki hi rad imel sina
Pred pariškim sodiščem se je vršila v torek zanimiva razprava, za katero je vladalo med prebivalstvom splošno zanimanje. Nekemu pesniku, stanujo-čemu na Montma.rtru že 20 let, je umrla nedavno njegova ljubica, s katero je imel več let Ijnbavno razmerje. Dekle je imelo poprej ljubavno razmerje z nekim študentom, s katerim je imela tudi sina, ki pa ga je bila oddala v sirotišnico.
Stari pesnik ni mogel preboleti izgube svoje ljubice. Da bi imel vsaj eno uteho, je začel iskati njenega nezakonskega sina *n je nedavno res ugotovil, da je sin uslužben kot 22 letni tovarniški delavec nekje na deželi in da velja kot inteligenten in pošten dečko. Pesnik je poslal mladeniču sentimentalno pismo, v katerem mu sporoča, da ga hoče posinoviti iz hvaležnosti do njegove matere, s katero je preživel toliko blaženih trenutkov. Mladi delavec se je pesnikovemu pismu smejal in sploh ni odgovoril nanj. Kmalu nato se je hotel oženiti, toda v veliko presenečenje so mu oblasti sporočile, da mora predložiti očetovo dovoljenje, ker še ni polnoleten. Pesnik je namreč mladeniča ta čas brez njegove vednosti res posi-novil. Fant je vložil proti novemu očetu tožbo in izjavil, da mu vloga pariškega bohema, ki bi mu jo rad vsilil Stari pesnik, nič kaj ne diši. Sodišče je posinovljenje res razveljavilo in tako je ostal pesnik brez sina.
Dvorakov klobuk
Bivši gledališki ravnatelj V. Chode-ra pripoveduje zanimrvo zgodbo iz Dvofakovega življenja. Nekoč je potoval po opravkih iz Litovk v Moravsko Ostravo. Na povratku v Olorrruc je zagledal ita kolodvoru večjo skupino ljudi, ki so se od nekega gospoda prisrčno poslavljali. Gospod je vstopil v isti vagon. Chodera ga je pozdravil in čakaJl, kaj bo. Bil je skladatelj Antonia Dvofak, ki je dirigiral v Olomucu svojo «Stabat Mater». Stopil je k oknu vagona in se zahvaljeval za pozdrave navdušene množice. Naenkrat je vzkliknil: «Tristo vragov, grom in strela, klobuka riimam! Še tega je bilo treba. Kakor da bi slutil, da se bo nekaj zgodilo. Nič kaj me ni mikalo v Olornuc. Slabo so peli in slabo igrali. Nikoli več ne poj dem v Olomuc.»
— Zakaj se pa tako razburjate, mojster? — sem ga vprašal začudeno.
— Kako bi se ne razburjal? Grom in strela, — mar naj se vrnem v Prago brez klobuka? Kaj poreko ljudje?
— Nič ne de, saj ni taka nesreča, če človek izgubi klobuk, — sem ga tolažil, toda vse moje prizadevanje je bilo zaman. Končno sem mu ponudil svoj klobuk. Dvorak ga je pomeril in z veseljem ugotovil, da mu je prav. Domenila sva se. da mi ga pošlje po pošti. Nato sva se poslovila in skladatelj mi je še enkrat svečano obljubil, da mi pošlje klobuk takoj drugi dan. Toda obljube ni držal. Najbrž je v razrrese-nosti pozabil moj naslov ali se pa v Pragi celo ni več spominjal, da ima na glavi izposojeni klobuk. Tako sem ostal brez klobuka, za katerega mi pa ni bilo žal, ker ga je nosil naš Dvofak.
Ne pozabite!!!
na tvrdko DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA
Žvižganje - zločin
Žvižganje ni povsod prosta zabava kakor pri nas. V nekaterih deželah preti smrtna nevarnost vsakomur, ki si upa zažvižgati. O tem bi vedeli povedati marsikaj zanimivega raziskovalci Afrike, Indije in drugih delov sveta, kjer je pri nekaterih plemenih žvižganje strogo prepovedano.
Znani angleški raziskovalec P. Ether-ton je potoval nekoč po puščavi Gobi. Utaboril se je in hotel z žvižgom opozoriti nase mongolski tabor. Komaj pa je zažvižgal, je nastalo v taboru splošno razburjenje. K Rthertonu je prihitel poglavar mongolskega plemena in mu ves ogorčen očital, da je z žvižganjem žalil njegovo božanstvo in da preti vsemu taboru nesreča. Vprašal je Angleža, kaj namerava storiti, da odvrne pretečo nesrečo. Etherton je poznal Mongole in njihovo slabo stran. Iz šotora je prinesel steklenico dobrega žganja in potolažil razjarjenega poglavarja tako, da mu je ponudil celo večno prijateljstvo vsega plemena.
Večjo smolo je imel z žvižganjem angleški uradnik, ki ga je poslala vlada v tajni misiji v neko indijsko državo na severozapadni meji. Preoblečen je bil v mohamedanca in bilo mu je mnogo ležeče na tem, da bi ga nihče ne spo-
znal. Ko je pa zaslišal znano melodijo angleškega orkestra, je pozabil na vse in začel spremljati godbo z žvižganjem. Indijci so takoj spoznali v njem tujca. Gbkolili so ga in nesrečnež je moral plačati žvižganje z glavo. Arabci in razni sr*dtjjeazijski narodi se žvižganja zslo beje, češ da kliče zle duhove. Kdor zažvižga, se mora 40 dni postiti, ako ga n* zadene hujša kazen.
Tragična usoda angleške pisateljice
Londonsko in vso angleško javnosit je koncem novembra razburila vest, da je izginila znana pisateljica detektivskih romanov C. Christie. Odšla je z doma in obvestila moža pismeno, da se vrne pozno ponoči. Drugi dan so našli njen avtomobil nekje v predmestju nad globokim jarkom. V avtomobilu so našlS njen dragoceni kožuhovinasti plašč. Vso okolico so preiskali, toda o pisateljici ni bilo duha ne sluha. Londonska policija je alarmirala vso detektivsko armado, a tudi prebivalstvo je pomagalo iskati popularno in splošno priljubljeno pisateljico, Ker so domnevali, da se ji je zgodila nesreča, so preiskali vse prepade, vsa močvirja, reke in jezera, dobili so na pomoč celo aeroplane in tanke, a bilo je vse zaman.
V torek pa so pisateljico nepričakovano našli v neki gorski vasi, kjer je živela v malem hotelu. Ugotovili so, da se je nesrečnici omračil um in da je docela pozabila, kaj in kdo je, da je pozabila na moža in dom in sploh na vse. Njen mož meni, da je prišlo do te katastrofe radi ženinega1 prenapornega duševnega dela, ker je pisala svoje romane noč in dan. Zdaj so jo oddali v neki sanatorij. ± t
Princ dolar
Navadni smrtniki nimamo niti pojma, kako lepo in enostavno si uredijo svoje pariškp bivanje bogati Amerikanci. Posebni posredovalni uradi, ki delajo po dnevi in ponoči, jhn preskrbe s pravljično naglico1 vse udobnosti in razkošje. Amerikaneu samemu ni treba niti govoriti. Navadno zadostuje le brzojavno obvestilo: kdaj in koliko. To pomeni znesek, katerega je pripravljen plačati, in dan, ko prispe njegova ladja v Cher-bourg. Dve besedici uredita celo zadevo. Par.nik se šele bliža pristanišču, a na kopnem že čaka krasen dirkalni avto z lepo oblečenim in salonsko vzgojenim šoferjem. Amerika nec vstopi, avtomobil začne požirati kilometre in ga prinese v Pariz par ur preje kakor brzovlak.
Natančno ob uri za obed se ustavi avto pred lepo vilo in novi gospodar stopi v novo hišo, katere še ni nikoli videl. Notri je vse pripravljeno. Na mizi so lepe cvetke, po stenah vise lepe slike, omare so polne najboljšega perila, v umivalnici teče voda v banjo in čakajo nanj brisače, milo, zobna krtač-ka, vse seveda popolnoma novo. V jedilnici pa je že pogrnjena miza. Kadijo se srebrne posode t izdelki kuhinjskih umetnikov in stoje stare zaprašene steklenice s stoletnim vinom. Ob gospodarjevem stolu Čaka spoštljivo na ukaze vzorno izšolan lakaj, ki govori krasno angleščina. Vse to je seveda drago, zato pa ne uživa sličnih udobnosti nobena visoka osebnost, katerih je vedno po nekoliko na obisku v Parizu, Amerikanci, ki računajo z milijardami, se ne čudijo tem pravljicam iz tisoč in ene noči. Žalostno pa je, da delujejo noč in
dan najboljši francoski umetniki, da pravočasno izpolnijo naročilo kakega jeklenega kralja ali njegove kraljice, ki hočejo živeti v Parizu. Saj niso v stanju oceniti starin in lepot, ki jih morejo kupiti za svoj denar.
Umor in samomor v župnišču
V župnišču v Gornjih Lomanah na Češkem je živela že več let župnikova nečakinja Marija Duškova, ki je vodila stricu gospodinjstvo. Stara je bila 30 let in kot ločena žena je imela mnogo kavalirjev. Najbolj jo je oblegal 33 letni trgovec V. Koma, ki ji je neprestano prigovarjal, naj se poroči. Duškova se je na vse njegove prošnje izmikala in ko jI je nekoč zagrozil, ga je odločno zavrnila.
. V nedeljo dopoldne ie bila Duškova s svojim stricem v bližnjem trgu, kjer se jima je pridružil Koma. Kmalu so se ločili in Koma je izjavil, da pojde domov. V resnici je pa odšel v Gornje Lomane in se skril v župnišču. V ponedeljek zjutraj je zaslišala župnikova služkinja, ki je pospravljala sobo, iz spalnice župnikove nečakinje revolverske strele. Ko je planila v spalnico, se ji je nudil grozen prizor. Duškova je ležala s prestreljeno glavo na tleh, na postelji pa Koma tudi s prestreljeno glavo. Že pred no jc prispel zdravnik, sta oba umrla. Koma je Duskovo ustrelil in izvršil samomor.
•
X Razkrinkani ponarejalci. Milanska policija je odkrila delavnico za ponareja* nje bankovcev po 1000, 500 in 100 lir. Pripravljenih je bilo že mnogo ponarejenih bankovcev, ki jih je policija zaplenila.
X Učenjaka sta se stepla. Iz Greifs« walda poročajo, da sta se profesorja ondot* nc univerze, JechcI in Klinghart, oba ge* ologa in paleontologa, sprla radi predaval* nice. Klinghart, ki je fanatičen pristaš dru* stva «Stahlhelm», je udaril Jechela s ključi
tako močno po glavi, da so ga morali odpeljati na kliniko. Klingharta *o takoj odslovili.
X Luigi Plrandello v Pragi V Prago je prispel znani italijanski dramatik Luigi Pirandello, -ki bo nadzoroval uprizoritev svojih dram. Spremlja ga dramski ansambl. ki igra v Italiji njegove drame.
X Jajčna želznica na Moni Blanc. Iz Chamonixa poročajo, da je bila po lTIet« nem napornem delu dograjena žična želez« pica na Mont Hi^pc, in sicer do višine 2öfK) metrov. To jc edina železnica na svetu, ki sega tako visoko. Gradili so jo francoski in2cn jerji.
X Tclefonsku z\eza L&ndon*Scwyork. Prihodnji teden bo izročen javnemu pro* metu telefonski kabel med Londonom in Newyorkom. Prvi poizkusi so se dobro ob* nesli.
X 2 milijardi 240 milijonov dinarjev dote. Iz Newyorka poročajo, da je dosegla Amerika nov rekord. V Filadelfiji se je pončila hčerka ravnatelja znane tvrdke »Singer« z ravnatenljcro neke velike zavarovalnice. Srečna nevesta jc dobila za doto 40 milijonov dolarjev ali 2 milijardi 240 milijonov dinarjev.
. fcclNOGAVI
'TRAPE i
fUft olffe, naj trpežnejšč, Zato najcenejše
UvMjana*Mastni Trg 18-19.
Božična prodaja
ravnokar dospelih novosti!
Poseben oddelek za gospode
9 O
Tužnim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da je moj stčnoljubljeni soprog
loan Počkar
poštni poduradnik o pokoju
dne 16. t. m ob štirih popoludne po kratki bolezni nenadoma preminil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 18 decembra t926 ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta 13, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, 17. decembra 1926.
Ana Poč k an, soproga
NAJBOLJŠI BRNSKI BIflGOVI
Zajamčeno öistovolnene molke
— — in damtke blagove — —
— —    zadnjih novosti    — —
za
jesensko in zimsko sezijo
razpošilja najbolj lenomirana zaloga tvornlce sukna
14U)
SIEGEL IMHOF. Brno
Pal.ckebo tfr. 12
Največja izbira. - Najnižje tvorniške cene. iNajsolidnejžz z vršile v vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnin« prosto.       Tudi privatnim
Izšla je
Blasnikova
'.a navadno lete 192)
ki ima 365 dni
.VELIKA PRATIKA* je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan m je še danes najbolj obrajtaa
-etolnja obilni« izdala »• odlt <uj« po bog**! vsebini to aitkab. opozarjamo o« davčn« spia*, ko le nora «iah citati, da bo vede! <caj tmo plačevali nekdaj, kal t' '«oiiiro mora plačevati dane* sla •ti Stovesila.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D Kjer bi jo ne bilo dobiti nai se naroči po dopisnic
ori
] Jlasnika nasl.
tiskra ii iitipaföii anc Uublian3.Bregit.12
L Miku S
Mili«
Trg, pomočnik
z večletno prakso, išče mesto v trgovini z me* šanim blagom Gre tudi na deželo. Nastopi la* hko takoj. — Pismene ponudbe pod «M. N. 3931» na upravo «Slov. Naroda*.
Din 30.000
brezobrestnega posojila
in še nekaj plačam za stanovanje 1—2 sob s kuhinjo, event. dve praz« ni sobi. — Predpogoj: vknjižba na prvo mesto. — Ponudbe pod «Mirna stranka/3894» na upravo «Slov. Naroda*.
Izgubila sta se dva mlada psa
dne 13. XII. — Eden je temnorjav prepeličar z odsekanim repom in belo liso na prsih, drugi
je bel istrski braz z rumenimi lisami. — Naj« ditelj naj se zglasi v vili Žilic na Mirju, ali pa ▼ trgovini Z al t a & Zilie na Dunajskic cesti. — Proti nagradil 3927
Premog- drva
ILIRIJA, Kralja Petra trg o. -Telefon 220. s-r
Zanesljivi zastopniki
gospodje ali dame, pripravni za obisk privatnih odjemalcev, se iščejo. Vprašajte v kavarni Emona pri biagaj-nici med 2. in 6. uro.
Prostovoljna Javna dražba
dobro ohranjeno sobno Oprava (spalnice) ier zavese,   posteljne oprave
obleke, oerila, porcelana in raznih drugih predmetov aa bo vršila SO. In 21. decembra ob 9. dopoludne, Karlovska cesta 18 g s
Primerna božična in novoletna darila:
:: TRIKO-PERIIO ::
ca moške, itn« in otroke t volna v raznih barvah rokavloe, nogavice, dokolenloe, nahrbtniki za
šolarje m lovce, dežniki, kloti, šiiom, žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine aa šivilja, krojače čevljar jo in brivce edino le pri tvrdki
Josip Peteline
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika.
sainižie cene Na veliko in malo
Za pravo negovanje telesa
poka zine se Feiler jev pravi blagodišeči «ELSAFLU1D» koristnega delovanja že od časa naših dedov. On daje oslabelemu telesu novih moči in svežosti, oživlja živce, jača mišice in kite in prija vsem telesnim delom. — Drgnjenje in umivanje z «Elsaf luidom» krepi utrujene oči in zabranjuje nahod. — Z vodo razredčen izvrsten
za izpiranje grla in ust. Da je Elsafluid povsod tako priljubljen, je storila baš njegova vsestranska uporaba odzunaj in znotraj kot zanesljivo domaČe sredstvo in kosmetikum. — Močnejši, zato boljšega delovanja kot francosko žganje.
Zahtevajte za poizkus povsod izrecno «Fellerjev» pravi, blagodišeči aELSAFLUlD», v poizkusnih ste. kleničicah po 6.— dinarjev, v dvojnatih steklenicah po 9.— Din ali špecijalnih steklenicah po 26 Din. — Po pošt pride tem cenejše, čim več se naroči naenkrat: z zavojnino in poštnino stane: 9 poizkusnih ali 6 dvojna* tih ali 2 špecijalni steklenici 61 Din; 27 poizkusnih all 18 dvojnatih ali 6 specijalnh steklenic 133 Din; 54 po« izkusnih ali 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 250 Din.
Naročila je nasloviti razločno takole:
Eugen V. Feiler, lekarnar v Stubici Don ji, Elsatrg 238, Hrvatska.
Urejuje: Josip Zupančič, ~ Za cNarodno tiskarno*: Fran Jezersek. — Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.
94
16