58. številka. V Trstu, v sredo 22. julija 1891. Tečaj XVI. £2 „E D I N 0 S T" irhajn dvakrat na teden. Tanko STtdo in loboto ob 1. uri popolu4ne. „Edinost" »tane: im v«e leto jjl. izven A vat. 9.— gl. C* polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 . la ćetrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Atevilke ae dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka ▼ Trstu fo & nov., ▼ Ocrioi in ▼ Ajdovščini po. • no*. Ms aaroćbs brss priloisns itroialss iprsvniitvo nt oslrs. EDINOST OglMl in oznanila ne račune po 8 nov vrbica v petitu; za naslove z debelimi črkami »e plačuje prontor, kolikor bi g* obneslo navadnih vratic. P-)«l»na, Javna sshvsle, osmrtnice itd. •e račune po pogodbi. nopisi te pošiljajo uredništvu v ulici Carinria it. 25. Vnako pismo mora biti frnnkovabo ker nefrankovana t>e ne npre-jemajo. Rokopini ae ne vraČAjo, Naro6nino, reklamncije in inserate pre-jfmu uprsvnlitTO v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije o prosto poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V •4iooat ]* m £ Vabilo na naročbo. Ob začetku tretjega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovč svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Ćasi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni nas interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60 Uredništvo in upravništvo. Govor posl. dr. Ferjantiča v državnem zboru dne 13. julija 1890. (Dalje.) Da je tej naredbi z leta 1882 bil namen pospeševati slovensko uradovanje, in sicer kolikor mčči razsežno, nam do kazuje okolnost, da je po tej naredbi ju-stiČna uprava zaukazala napraviti slovenske tiskovine, založiti v državni tiskarni ter izdavati jih sodiščem za uporabo. Tu imam zapisnik teh tiskovin, 208 jih je. Tiskovine to zadostujejo — kar že njih število dokazuje — vsom sodnim potrebam, za reševanja, pozive, dekrete, razsodbe, inicijativne prošnje strank, s kratka, tiskovine I« so tako popolne, da ne bi slovensko ljudstvo glede pravosodja ničesa več želelo, ako bi so vsestranski upntreb- PODLISTEK. Pravljica o dvanajsterih vojaških begunih. (Slovensku narodna, z Gorenjskega.) Zapisal v Ljubljani Rok. D. Gorski. (Dalje.) Zvečer, ko se vojaki spravljajo k počitku, jim reče poelavar: .Pri vojacih je vedno navada, da imajo stražo. Tudi naui bi se ne spodobilo biti brez nje. Nocoj tedaj pojdem jai strašit, potem pa vsako noč drugi izmed nas, dokler ne pride zopet vrsta na-me !" In zopet so vojaoi pritrdili modremu svetu svojega poglavarja. Poglavar gre na to na stražo, a drugi vojaoi spat. Kakor je princezinja prej rekla, je v resnici vsaoemu nekaj prilezlo v posteljo, toda nihče ni mogel pogoditi, kaj da bi bilo; pogledati ali potipati pa tudi ni nobeden smel. Ko no približa 12. ura po noči, prijezdi naenkrat strašen velikan proti poglavarju, ki je z napeto puško stražeč hodil po moatovžu. Ta so pa prikazni čisto ne ustraši, ampak nameri s puško ter zakličo : „Stoj ! Kdo si P" ljevsle. Povsem opravičena pa je želja, da bi ista vlada, koja je zaukazala napraviti te tiskovine, glodala na to, da se tudi resnično uporabljajo. Premotrimo sedaj, kako se pri naših uradih uporablja jezik slovenski. Kranjsko pustim na strani tam se razvijajo stvari načinom, ki nas mor« zadovoljiti, in prepričan sem, da kmalu odpadejo ovire, koje morda še tu j pa tam obstoje. Preidem k Štajerski. Sodišče v Celji dobilo je nedavno novega voditelja. Kolikor ga jaz poznam, sem prepričan, da nam sčasoma stvar uredi. In ker gojim to nado, ne bi trebalo, da nadalje govorim o sodišči tem ; v to me pa sili gosp. poslanec za Celje, koji je povodom obravnavanja o ministemtvu za notranje zadeve tožil, kako postnžljivo da se dele slovenske tiskovine itd. Temu pa ni tako, kakor je trdil gosp. poslanec za Celje, ampak ravno nasprotno je resnica. Na Štajerskem rešuje se večinoma le to v slovenskem jeziku, kar nlože advokatje in notarji v slovenskem jeziku. Le z malimi izjemami izda* vajo štajerska sodišča vsa povabila, dekrete, plačilno nalogo vsled inicijativnih prošenj strank le v nemškem jeziku ; razsodbe in obravnavni zapisniki vseh vrst vse to je le nemško. Da bi se pri sodiščih vsprejemale slovenske inicijativne prošnje, torej tožbe in druge prošnje, o tem niti govora ni in se. kakor rečeno, v območji tega okrožnega sodišča upotrebljevanje slovenščine omejuje le na to, da se slovenski rešuje to, kar so advokatje in natarji uložili v slovenskem jeziku; vsakdo ps. koji pozna poslovanjo pri sodiščih, ve, da te agende sestavljajo le mali del onega, s čemer se pečajo sodišča. Kar se tiče Štarjerske, moram že reči, da je to le izjema, kar se njeg. eks* celenci gosp. justičnemu ministru vidi .Hudič sem !• mu kričč odgovori jezdec ter mu nato mirno izgine izpred oči. Tako se je dogajalo akoro pol leta. Med tem časom se pa je poglavar tako močno zaljubil v lepo princezinjo, da ni kar nič več mogel živeti brez nje. Tudi ona mu je bila prijazna. Drugi vojaoi so pa postali silno radovedni, kaj da hodi vsako noč k njim v posteljo, tembolj, ker se jim je reklo, da ne smejo o tem nič vedeti. In dogovorili so se, da hočejo enkrat vsi pogledati, naj pride kar hoče. V to določeni noči naj vojak, stoječ na straži, ob določeni uri s palico po podu udari ter prižge luč; ta trenotek porabijo vsi, da pogledajo, kaj zahaja vsako noč k njim v posteljo. Tudi poglavarja so nagovarjali, da bi žnjimi vrod pogledal. Ta pa jim odgovoril, da ni prav nič radoveden : naj hodi k njemu kar hoče, pogleda pa no nikakor, kajti Bog vedi kaj bi se znalo potlej zgoditi. Prosil je tudi tovariše, naj so nikar ne prenaglijo, ter potrpe nuj rajši še drugo polovico leta ; potem že zvejo, kaj da je. Ali tovariši ga na svojo škodo niso hoteli ubogafi. Ko je prišla določena ura, je vojak, ki je tisto noč na straži stal, dal znamenje, kakor so se poprej zmenili. Ta hip pa, ko hočejo prikazen poleg sebe pogledati, se naenkrat zemlja odpre, ter požre vse s po-! pravilo. Veliko slabše stoje stvari na Koroškem ; tu ne pač obsolutno ne more govoriti, da bi se le količkaj ozir jemalo na jesik slovenski. Njeg. ekscelenca gospod juocični miniatur sam čutil se je primo-ranega, z naredbo z dne 20. marca 1889 koroškim sodiščem zaukazati, da treba na slovenske tožbe in slovenske opomine izdavati slovenske plačilne naloge. Na Koroškem ni govora o zapisnikih katere-si-bodi vrste, slovenska razsodba že absolutno ne zagleda belega dne, a kratka: tu celč o izjemah ne moremo govoriti. Ako njeg. ekscelenca želi, da bi nsvel posamičnih slučajev, ko se predpisi niso spol njevali, odgovoriti mi je na to, da je vse uradovanje po Koroškem tak posebni slučaj, ko se predpisi ne spolnjujejo. In vendar bi moralo za Koroško isto veljati, kar je odredjeno za Kranjsko z naredbami z dne 15. marca 1862, 5. septembra 1867 in 18. aprila 1882; odnošaji in uradovanje morali bi biti isti kakor na Kranjskem. Pojasniti moram tudi, kako stvari stoje na Primorskem, tedaj t območju deželnega višjega so d i š č a tržaškega. Dovolite mi, da oživim neko reminiscenco iz preteklega stoletja. Z dekretom » dne 26. maroa 1787 so bili zaukazali, da morajo primorska so dišča v teku treh let brezpogojno pri vseh obravnavanih uradovati v nemškem jeziku. Ker pa ni šlo, podaljšali ao rok za nadaljna tri leta. Toda mej tem umre cesar Josip II.; vlada cesarja Leopolda je pa naredbo razveljavila ter rekla, da so v bodoče ne bode več zahtevalo pozna nja nemškega jezika in nemškega urado-vatija. S tem se jo pripoznala izključljiva uporaba italijanskega jazika. Prišlo je tako daleč, da se je uradovalo, samo ita lijanski, kajti neka naredba z leta 1795 steljami vred; le poglavarja ne, ker so ni ganil. — — —--— — — — — Ko se je pričelo Bvitati, je prišla princezinja k poglavarju, rekoč: „Tedaj edini vi ste še ostali ter po svoji stanovitnosti rešili mene strašnega ognja, v katerega so se zopet pogrezlo enajstere sestre mojo z vašimi tovariši vred !" Poglavar jo na to besede prosi, da mu pove, kako bi bilo mogoče jo rešiti in kaj mu je storiti v ta namen. Ona mu na to žalostno odvrne, da ga ni po-močka, njo rešiti. Prosi ga nato, da brž zapusti to hičo, ko je itak vse zgubljeno. Kajti, dejala je, Čo pride moj gospod — hudič, namreč, ki jo je stražil in ki je prijezdil vsako noč ob 12. uri — neusmiljen bode z vami kakor kamen". Silno žalosten ostavi poglavar nato hišo. Tožilo se mu je po tovariših, za katere ni bilo več rešitvo, in po princezinji — od katere se kar ločiti ni mogel. Poda se na pot, hoteč zapustiti nesrečno, ukleto deželo. Ko jo žo dolgo hodil, pride slednjič v nek gozd, k jer ugleda pri nekein hraRtu čuden prizor. Vidi namreč, da se tepo orel, lev in mravlja za mrtvega vola, ležečega na tleh Radi bi si ga bili razdelili, a pri delitvi so niso mogli zjediniti, kateri del dobi ta, in kateri oni. To je bil vzrok njihovega zaukazuje, d a i V odkloni neka nemška ulo g^rl Potem pa slratvar tako razdelili, da je tam, kjer staiffljejo Italijani, bodisi sami za-ae, ali pa pomešani ae Slovani, italijanski jezik uradni jezik; kjer prebivajo Slovani, pa nemški. Načrtani naredbi z dne 15. maroa 1862 in 20. oktobra 1866 ati magna charta slovanskega uradovanja v Primorski. Treba je, da ja bitstveno ponovim. Naredbi ti dozvoljujeti slovansko uradovanje le za one slučaje, ko stranke umejo le slovanski jezik, in po možnosti, slovanske uloge je reševati slovanski tudi le po možnosti. Priznati mi morate, da taka razredba stvari ni pristojna denašnjim razmeram. To ni mogoče, da bi po večini slovansko prebivalstvo Primorske pravosodno živelo le od tega, kar se mu priznava. Toda, celo to malo, kar se priznava, ae ne spolnjuje; celo taka najmalenkostnejša priznanja ne pridejo v veljavo. Pred malo leti videli smo aačetke slovenskemu uradovanju ; ali tudi to je izginilo : tam vidimo sedaj le italijanske in nemške zapisnike. Na svoje oko sem se prepričal, da tam doli niti odločilnih bitstvenih most kake isjave ne zapisujejo v slovanskem jeziku, kakor zahteva naredba z dne 15. marca 1882. Če je tudi malo, kar priznavajo rečeni dve naredbi, vender bi odprli pot slovanskemu uradovanju, ako bi se primerno upotrebljevali in ako bi se izvrševali prijaznimi in dobrohotnimi nameni, kakoršne gotovo goji naučna uprava. Slovansko uradovanje je zaukazano, kakor rečeno, „po možnosti*. Zagotovlja ae nam tudi, — o čemer tudi ne dvomim — da ae že več let sem pri nameščevanji sodnih uradnikov vedno ozir jemlje na poznanje jezikov. Potemtakem bi morali v Primor- pretepa in prepira. Stopi bližjo ter jih povpraša : „Zakaj se pretepate P* „Tukaj imamo vola, ali ne moremo se zjediniti glede delitve* mu odgovorč. „Nu, vam ga hočem pa jaz razdeliti11 odgovori na to poglavar. Razseka hitro vola ter da vsacemu, kar se mu jo zdelo, da mu bode po volji. Levu jo namreč dal samo meso, rekoč, da ima on meso najraje ; orlu dal je čeva, kajti vedel je, da mu ta najbolj ugajajo ; mravlji je pa dal glavo, češ, da ona najraje lazi po luknjicah in teh ima glava dovelj. Ko se jo to zgodilo, postanejo te tri živali hac*-pa zn^nkn vsak dan v t-' ske preko 100 do 1000 tld mora s- odpovedali 3 dni, zn-ske preko 1000 pld. pa 5 dnlj pr>j Eskomptojs mi;iiji>'B doinicillrane na tržaS- kem irgu po . ... 3'///, Posojujs na državne papirju avstro-ogr»ka d.. 10O0 gli. po....... 6®l0 višji zneske od 1000 do 5000 gld. v tekočem računu po......4'/»°/o Večje svote po ........ 4'/47„ Daj« denar proti vknjiSeiiiu na posestva po dot v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 14 marca 1891 14-84 V tukajšnji občini predelala se bode občinska hiša štv. 145. Stroški so provdarjeni na 3264 gld. 84 kr. Načrt, prevdarek in pogoji razpostavljeni so vsaicemu na ogled v tukajšnji občinski pisarni vsak dan do 30. julija t. 1. > Podvzetniki naj podajo svoje pisane' ponudbo (oferte) z varščino 5 od sto do 30. julija 1891 in sicer do 11. uro pred-1 poludne pri podpisanem županstvu. Županstvo v Nabrežini dne 17. julija 1891. 1-2 Lekarna Franzoni --s 5—2 (pri Materji božji) Via S. Antonio št. 5 poleg erkve, Zaloga vsakovrstnih zdra Jedina zaloga Marijnih kričistilnih Kroglic Škatljica 20 nov., 6 iskati j ie 1 golti čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trata i okolice, Primorja i oetalih hrvat-eko-sloveneklh gradovah i mjestah, ta eo-lldnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi plemeni strojev) providejnu JEDINU SLAVENSKU TISKAHU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrBti tiskanje kao n. pr.: za iupne urade, okružnice, račune, list. artlj« i zavitke s napisom, prepomšne karte, poslstsles, larufine I vjenčano objavo, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročlštnike, punomoći, oioniko, jeotveniko, svako-vrstne skrilaljks, ispovjedne ooduijs, knjiga Itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom I ukusnom izradbom. Drfci u zalihi (eklndiSću) kvo potrebno tiskanica i knjigo zn crliven- urodu. Onda ima na prodaj sliedoće knjige : Kmetijsko borilo za nadaljevalno tefiaje ljudskih Sol in gospodarjev v pouk o:ena prije (»O nvč. sada -IO tvrdo vezana .......n. AO Sodnijski obrazci sAstnvif II. Trnova«; . . n. •© Vilini Tel, prevod Cegnera ...... n. 40 Ljudmila prevod J Lebanu.....n. *© Filip prevod Križnana.......n. tO Antigon« prevod Kriimana......n. SO Pjesmu o zvonu preveo A. K. Istranin . n. IO Istra pjesma „ A. K- „ . . n. 90 Ove su knjigu jako prikladno za darove o prazuioik žuto ih si. občinstvu preporu&amo. v Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Po odpravi proste luke je nižje doli označeno blago prosto oarino, radi česar ponujam okolici in pokrajini. Plahte za vozove, povoščene ali iz kavčuka, črne in bele, narejeno na roko. Ker dobivam te plahte iz prvih fabrik na Češkem, v Feldkirchen, Beču itd. mi je možno protiviti se kakorsni koli konkurenciji. — Prodajam in posojam vrečo za sočivje, moko in vsakojake prirodnine. 2—18 Lastnik pol. društvo „Edinost". Ud »ijafelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc v Trstu