58. številka.
V Trstu, v sredo 22. julija 1891.
Tečaj XVI.
£2
„E D I N 0 S T"
irhajn dvakrat na teden. Tanko STtdo in loboto ob 1. uri popolu4ne.
„Edinost" »tane:
im v«e leto jjl.	izven A vat. 9.— gl.
C* polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 . la ćetrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Atevilke ae dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka ▼ Trstu fo & nov.,
▼ Ocrioi in ▼ Ajdovščini po. • no*. Ms aaroćbs brss priloisns itroialss iprsvniitvo nt oslrs.
EDINOST
OglMl in oznanila ne račune po 8 nov vrbica v petitu; za naslove z debelimi črkami »e plačuje prontor, kolikor bi g*
obneslo navadnih vratic. P-)«l»na, Javna sshvsle, osmrtnice itd.
•e račune po pogodbi.
nopisi te pošiljajo uredništvu v ulici Carinria it. 25. Vnako pismo mora biti frnnkovabo ker nefrankovana t>e ne npre-jemajo. Rokopini ae ne vraČAjo,
Naro6nino, reklamncije in inserate pre-jfmu uprsvnlitTO v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije o prosto poštnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V •4iooat ]* m £
Vabilo na naročbo.
Ob začetku tretjega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovč svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Ćasi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni nas interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60
Uredništvo in upravništvo.
Govor posl. dr. Ferjantiča
v državnem zboru dne 13. julija 1890.
(Dalje.)
Da je tej naredbi z leta 1882 bil namen pospeševati slovensko uradovanje, in sicer kolikor mčči razsežno, nam do kazuje okolnost, da je po tej naredbi ju-stiČna uprava zaukazala napraviti slovenske tiskovine, založiti v državni tiskarni ter izdavati jih sodiščem za uporabo. Tu imam zapisnik teh tiskovin, 208 jih je. Tiskovine to zadostujejo — kar že njih število dokazuje — vsom sodnim potrebam, za reševanja, pozive, dekrete, razsodbe, inicijativne prošnje strank, s kratka, tiskovine I« so tako popolne, da ne bi slovensko ljudstvo glede pravosodja ničesa več želelo, ako bi so vsestranski upntreb-
PODLISTEK.
Pravljica o dvanajsterih vojaških begunih.
(Slovensku narodna, z Gorenjskega.)
Zapisal v Ljubljani Rok. D. Gorski.
(Dalje.)
Zvečer, ko se vojaki spravljajo k počitku, jim reče poelavar: .Pri vojacih je vedno navada, da imajo stražo. Tudi naui bi se ne spodobilo biti brez nje. Nocoj tedaj pojdem jai strašit, potem pa vsako noč drugi izmed nas, dokler ne pride zopet vrsta na-me !"
In zopet so vojaoi pritrdili modremu svetu svojega poglavarja.
Poglavar gre na to na stražo, a drugi vojaoi spat. Kakor je princezinja prej rekla, je v resnici vsaoemu nekaj prilezlo v posteljo, toda nihče ni mogel pogoditi, kaj da bi bilo; pogledati ali potipati pa tudi ni nobeden smel.
Ko no približa 12. ura po noči, prijezdi naenkrat strašen velikan proti poglavarju, ki je z napeto puško stražeč hodil po moatovžu. Ta so pa prikazni čisto ne ustraši, ampak nameri s puško ter zakličo :
„Stoj ! Kdo si P"
ljevsle. Povsem opravičena pa je želja, da bi ista vlada, koja je zaukazala napraviti te tiskovine, glodala na to, da se tudi resnično uporabljajo.
Premotrimo sedaj, kako se pri naših uradih uporablja jezik slovenski. Kranjsko pustim na strani tam se razvijajo stvari načinom, ki nas mor« zadovoljiti, in prepričan sem, da kmalu odpadejo ovire, koje morda še tu j pa tam obstoje.
Preidem k Štajerski. Sodišče v Celji dobilo je nedavno novega voditelja. Kolikor ga jaz poznam, sem prepričan, da nam sčasoma stvar uredi. In ker gojim to nado, ne bi trebalo, da nadalje govorim o sodišči tem ; v to me pa sili gosp. poslanec za Celje, koji je povodom obravnavanja o ministemtvu za notranje zadeve tožil, kako postnžljivo da se dele slovenske tiskovine itd. Temu pa ni tako, kakor je trdil gosp. poslanec za Celje, ampak ravno nasprotno je resnica. Na Štajerskem rešuje se večinoma le to v slovenskem jeziku, kar nlože advokatje in notarji v slovenskem jeziku. Le z malimi izjemami izda* vajo štajerska sodišča vsa povabila, dekrete, plačilno nalogo vsled inicijativnih prošenj strank le v nemškem jeziku ; razsodbe in obravnavni zapisniki vseh vrst vse to je le nemško.
Da bi se pri sodiščih vsprejemale slovenske inicijativne prošnje, torej tožbe in druge prošnje, o tem niti govora ni in se. kakor rečeno, v območji tega okrožnega sodišča upotrebljevanje slovenščine omejuje le na to, da se slovenski rešuje to, kar so advokatje in natarji uložili v slovenskem jeziku; vsakdo ps. koji pozna poslovanjo pri sodiščih, ve, da te agende sestavljajo le mali del onega, s čemer se pečajo sodišča.
Kar se tiče Štarjerske, moram že reči, da je to le izjema, kar se njeg. eks* celenci gosp. justičnemu ministru vidi
.Hudič sem !• mu kričč odgovori jezdec ter mu nato mirno izgine izpred oči.
Tako se je dogajalo akoro pol leta. Med tem časom se pa je poglavar tako močno zaljubil v lepo princezinjo, da ni kar nič več mogel živeti brez nje. Tudi ona mu je bila prijazna. Drugi vojaoi so pa postali silno radovedni, kaj da hodi vsako noč k njim v posteljo, tembolj, ker se jim je reklo, da ne smejo o tem nič vedeti.
In dogovorili so se, da hočejo enkrat vsi pogledati, naj pride kar hoče. V to določeni noči naj vojak, stoječ na straži, ob določeni uri s palico po podu udari ter prižge luč; ta trenotek porabijo vsi, da pogledajo, kaj zahaja vsako noč k njim v posteljo.
Tudi poglavarja so nagovarjali, da bi žnjimi vrod pogledal. Ta pa jim odgovoril, da ni prav nič radoveden : naj hodi k njemu kar hoče, pogleda pa no nikakor, kajti Bog vedi kaj bi se znalo potlej zgoditi. Prosil je tudi tovariše, naj so nikar ne prenaglijo, ter potrpe nuj rajši še drugo polovico leta ; potem že zvejo, kaj da je. Ali tovariši ga na svojo škodo niso hoteli ubogafi.
Ko je prišla določena ura, je vojak, ki je tisto noč na straži stal, dal znamenje, kakor so se poprej zmenili. Ta hip pa, ko hočejo prikazen poleg sebe pogledati, se naenkrat zemlja odpre, ter požre vse s po-!
pravilo. Veliko slabše stoje stvari na Koroškem ; tu ne pač obsolutno ne more govoriti, da bi se le količkaj ozir jemalo na jesik slovenski. Njeg. ekscelenca gospod juocični miniatur sam čutil se je primo-ranega, z naredbo z dne 20. marca 1889 koroškim sodiščem zaukazati, da treba na slovenske tožbe in slovenske opomine izdavati slovenske plačilne naloge.
Na Koroškem ni govora o zapisnikih katere-si-bodi vrste, slovenska razsodba že absolutno ne zagleda belega dne, a kratka: tu celč o izjemah ne moremo govoriti. Ako njeg. ekscelenca želi, da bi nsvel posamičnih slučajev, ko se predpisi niso spol njevali, odgovoriti mi je na to, da je vse uradovanje po Koroškem tak posebni slučaj, ko se predpisi ne spolnjujejo. In vendar bi moralo za Koroško isto veljati, kar je odredjeno za Kranjsko z naredbami z dne 15. marca 1862, 5. septembra 1867 in 18. aprila 1882; odnošaji in uradovanje morali bi biti isti kakor na Kranjskem.
Pojasniti moram tudi, kako stvari stoje na Primorskem, tedaj t območju deželnega višjega so d i š č a tržaškega. Dovolite mi, da oživim neko reminiscenco iz preteklega stoletja.
Z dekretom » dne 26. maroa 1787 so bili zaukazali, da morajo primorska so dišča v teku treh let brezpogojno pri vseh obravnavanih uradovati v nemškem jeziku. Ker pa ni šlo, podaljšali ao rok za nadaljna tri leta. Toda mej tem umre cesar Josip II.; vlada cesarja Leopolda je pa naredbo razveljavila ter rekla, da so v bodoče ne bode več zahtevalo pozna nja nemškega jezika in nemškega urado-vatija. S tem se jo pripoznala izključljiva uporaba italijanskega jazika. Prišlo je tako daleč, da se je uradovalo, samo ita lijanski, kajti neka naredba z leta 1795
steljami vred; le poglavarja ne, ker so ni ganil. — — —--— — — — —
Ko se je pričelo Bvitati, je prišla princezinja k poglavarju, rekoč: „Tedaj edini vi ste še ostali ter po svoji stanovitnosti rešili mene strašnega ognja, v katerega so se zopet pogrezlo enajstere sestre mojo z vašimi tovariši vred !"
Poglavar jo na to besede prosi, da mu pove, kako bi bilo mogoče jo rešiti in kaj mu je storiti v ta namen. Ona mu na to žalostno odvrne, da ga ni po-močka, njo rešiti. Prosi ga nato, da brž zapusti to hičo, ko je itak vse zgubljeno.
Kajti, dejala je, Čo pride moj gospod — hudič, namreč, ki jo je stražil in ki je prijezdil vsako noč ob 12. uri — neusmiljen bode z vami kakor kamen".
Silno žalosten ostavi poglavar nato hišo. Tožilo se mu je po tovariših, za katere ni bilo več rešitvo, in po princezinji — od katere se kar ločiti ni mogel. Poda se na pot, hoteč zapustiti nesrečno, ukleto deželo. Ko jo žo dolgo hodil, pride slednjič v nek gozd, k jer ugleda pri nekein hraRtu čuden prizor.
Vidi namreč, da se tepo orel, lev in mravlja za mrtvega vola, ležečega na tleh Radi bi si ga bili razdelili, a pri delitvi so niso mogli zjediniti, kateri del dobi ta, in kateri oni. To je bil vzrok njihovega
zaukazuje, d a i V odkloni neka nemška ulo g^rl
Potem pa slratvar tako razdelili, da je tam, kjer staiffljejo Italijani, bodisi sami za-ae, ali pa pomešani ae Slovani, italijanski jezik uradni jezik; kjer prebivajo Slovani, pa nemški.
Načrtani naredbi z dne 15. maroa 1862 in 20. oktobra 1866 ati magna charta slovanskega uradovanja v Primorski.
Treba je, da ja bitstveno ponovim. Naredbi ti dozvoljujeti slovansko uradovanje le za one slučaje, ko stranke umejo le slovanski jezik, in po možnosti, slovanske uloge je reševati slovanski tudi le po možnosti.
Priznati mi morate, da taka razredba stvari ni pristojna denašnjim razmeram. To ni mogoče, da bi po večini slovansko prebivalstvo Primorske pravosodno živelo le od tega, kar se mu priznava. Toda, celo to malo, kar se priznava, ae ne spolnjuje; celo taka najmalenkostnejša priznanja ne pridejo v veljavo.
Pred malo leti videli smo aačetke slovenskemu uradovanju ; ali tudi to je izginilo : tam vidimo sedaj le italijanske in nemške zapisnike. Na svoje oko sem se prepričal, da tam doli niti odločilnih bitstvenih most kake isjave ne zapisujejo v slovanskem jeziku, kakor zahteva naredba z dne 15. marca 1882.
Če je tudi malo, kar priznavajo rečeni dve naredbi, vender bi odprli pot slovanskemu uradovanju, ako bi se primerno upotrebljevali in ako bi se izvrševali prijaznimi in dobrohotnimi nameni, kakoršne gotovo goji naučna uprava. Slovansko uradovanje je zaukazano, kakor rečeno, „po možnosti*. Zagotovlja ae nam tudi, — o čemer tudi ne dvomim — da ae že več let sem pri nameščevanji sodnih uradnikov vedno ozir jemlje na poznanje jezikov. Potemtakem bi morali v Primor-
pretepa in prepira. Stopi bližjo ter jih povpraša :
„Zakaj se pretepate P* „Tukaj imamo vola, ali ne moremo se zjediniti glede delitve* mu odgovorč.
„Nu, vam ga hočem pa jaz razdeliti11 odgovori na to poglavar. Razseka hitro vola ter da vsacemu, kar se mu jo zdelo, da mu bode po volji. Levu jo namreč dal samo meso, rekoč, da ima on meso najraje ; orlu dal je čeva, kajti vedel je, da mu ta najbolj ugajajo ; mravlji je pa dal glavo, češ, da ona najraje lazi po luknjicah in teh ima glava dovelj.
Ko se jo to zgodilo, postanejo te tri živali h<poma ljudje, kajti biti so to trije začarani kralji, ki so se bili stepli zn neko kraljestvo.
Vsi so ga hvalili, da jim je tako modro razdelil, ter mu ponujali veliko denarja v plačilo, a on ni hotel nič vzeti.
,Če todaj nočeš nič druzega vzeti za plačilo, pa vzemi vsaj to-le !• — s temi besedami mu poda kralj, ki je bil popreje lev, eno dlako, rekoč, da če bi mu kedaj bila kaka sila, naj jo samo v usta stavi, in takoj mu pritečejo vsi levi celega sveta v pomoč ; orel mu poda pero, katero mu pomore, da mu priteko vsi orli na pomoč; mravlja mu slednjič poda jajco, ki mu pomore, da mu priteko vse mravlje na pomoč.	(Koneo prih.)
•ki dandanes imeti dovelj uradnikov, pri katerih se nahaja možnost, uradovati v slovanskem jeziku. Justični upravi ne treba torej druzega, nego na to gledati, da jezikovno zmožni uradniki odgovarjajo tej zmožnosti. S tem bi se olehčal začetek slovanskemu uradovanju.
(Dalje prib.)
V zlati Pragi.
IV.
Na večer dne 28. p. m, bila je svečana predstava v prekrasnem narodnem gledališči. Tu se je na sijajen, pri nas nenavaden način proslavila sokolska ideja. Pred gledališčem nagromodila seje ogromna množica občinstva, burno pozdravljajoča večinoma v vozeh prihajajoče goste. Gledališče se je napolnilo do zadnjega kotička. Predstava se je pričela z ouverturo Dvora-kovo „Husitska". Po zvršeni ouverturi govoril je poznani češki gledališčni igralec Slukov v sokolski opravi slavnostni prolog, proslavljajoč preimeuitni ta trenotek v razvoji češkega Sokolstva. Potem pa seje na odru prikazala živa »lika, predstavljajoča vsebino prologa: kako se Sokolstvo klanja domovini. Na vrhu slike stala je „d o m o v i n a* se sokolsko zastavo v roki, okolo nje bile bo razvrščene vile raznih slovanskih dežel v krasnih narodnih nošah. Kraj teh stali so Sokoli, mečem ▼ rooi grozeč neprijateljem; nižje doli t pod-nožji zrli so v različnih položenjih razvrščeni Sokoli proti svojim vilam. Slika ta, kojo je obseval čaroben svit, dosegla je velikansk efekt. Občinatvo je bilo toli oduševljeno, da se je moralo zagrinjalo petkrat vzdigniti. Ko so se radostni vsklici nekolikoliko polegli, jel je možki zbor narodnega gledališča, spremljan po orkestru, proizvajati Seborovo „Sokolsko himno*. Slavnost je zaključila zgodovinska vesela igra „Pani minemistrova".
Po predstavi bila je večerja, prirejena odposlancem raznih sokolskih društev v društvu ^Domačnost". Za mizo se sedeli poleg Čehov dva Francoza, trije Poljaki, pet Hrvatov in trije Slovenci. Večerjo to, ki je imela značaj domaČe zabave, je priredil slavnostni odbor v čast ptujim gostom. Tu so se vrstile napitnica za napitnico, jedna navdušenejše govorjena od druge; osobito nas je veselilo, da so tudi Poljaki odločno povdarjali slovansko stališče. Ako ho ti gospodje res to, kar bo se kazali, potem je gotovo, da sedanja poljska državnozborska delegacija ne zastopa naroda, poljskega razumnižtva že celo ne. V imenu Slovencev so govorili vodja ljubljanske deputacije, J. N o 11 i, odposlanik celjskega Sokola, dr. T r e o in Btarosta „Tržaškega Sokola". Nazdravljalo in odzdravljalo ae je iskreno prisrčno in navdušeno.
Tretji dan, 29. p. m., bil je pravi sokolski dan. Tege dni pomikal se je po ulicah pražkih sprevod, kakoršnega še ni videlo mesto to. Sokolska društva zbirala bo se v predmestju „Vinochrady*. Ker je redarska oblast — Bog si ga vedi iz kakih vzrokov — francoskim gimnastom, Poljskim, hrvatskim in slovenskim Sokolom prepovedala udeležiti se sprevoda samega, odkorakali smo nekoliko pred sprevodom iz Vinochradov na trg pred mestno hišo. Na trgu bila je napravljena velika tribina. Vse ulice, vsi trgi bili so vzlic uprav tro-piški vročini natlačeni domačega občinstva in ptujcev: ako cenimo množico na 200.000, nismo rekli preveč. Iz tiauČ in tisuč prsi doneli so nam navdušeni „živio"- in „na zdar"-klici, vse je mahalo klobuki in robci. Videlo se je, da bo na vse moguče načine gledali, kako bi uam demonstrovali veliko radost, kojo smo jim napravili Bpecijelno mi Jugoslovani, prihitevši od tako daleč, da Bmo priča veliki manifestaciji sokolske ideje, da vidimo sadove naporov naroda češkega v vseh strokah javnega življenja, da vidimo njihovo jubilejno razstavo. In uprav zato značijo dnevi sokolskih slav-
nosti v Pragi visok, od daleč viden mejnik na trnjevi poti razvitja avstrijskega slovanstva mejsebojnih o d n o š a j e v. V tej okolnosti zapopaden je veliki pomen teh slavnosti, tako velik, da ga v hipu niti primerno oceniti ne moremo, kajti efekt mejsebojnemu spoznavanju pokaže ae nam izvestno še le v bodočnosti. Kajti po našem menenji bila je jedna največjih dosedanjih nedostatnosti ta, da mi avstrijski Slovani drug druzega niti poznali nismo — in se še dandanes zadostno ne poznamo — tako, da se nam niti sanjalo ni, kako ogromno kulturno silo reprezentujemo, ako smo jedini, ako se Bložimo v skupno delovanje, ako nastopimo kot celokupen faktor na javnem pozorišči. Dnevi, koje smo preživeli v Pragi, poučili so nas temeljito o istini tej. Vea narod češki sluti istino to instinktivno in zato je radostno vsklikal, videč po pražkih ulicah korakati čvrste sinove naroda poljskega in bratskega mu Jugoslo-vanstva. Rojaki naši, ki so ob sokolskih slavnostih pohiteli v zlato Prago, pripomogli so k velikemu koraku do onega cilja, po kojem bi morali mi vsi neprestano težiti — do vzajemnosti avstrijskega slovanstva. Neznatna četica bili smo mi Jugoslovani v ogromni masi ob omenjenih slavnostnih dneh v Pragi združenega Sokolstva, a vendar nas je narod odlikoval na nenavaden način, a to ne iz gole kurtoazije, kakor bi lahko kdo menil, ampak ker se je zavedal izredne važnosti tega trenotka, ko smo vsaj pričeli drug druzega spoznavati. Na nas vseh je, da vez to, ki nas je pričela opletati, utrjujemo in jo slednjič tako trdno zategnemo, da postanemo gledč naporov za osiguranje narodne naše ekzistencije nerazrušljiva celota. Take in jednake misli pro&injale so nas, korakajoče po ulicah pražkih skozi nebrojne trume nagromadenega občinstva, dokler se nismo ustavili pred staroslavno mestno hišo pražko, da vidimo veličasten in neopisljiv prizor, ki je značil vrhunec sokolskih slav-nosti — da vidimo velikanski sokolski sprevod. — O tem pa prihodnjič.
Politični pregled.
Notranji dežele.
Z predvčerajšnjim dnem preteklo je 25 let, odkar je v letu 1866. avstrijska vojna mornarica izvojevala prvo svojo zmago: v sloviti pomorski bitki pri Visu prema-magala je neprimerno močnejšega italijanskega sovražnika. Spomin na ta zgodovinski čin nam jo drag in svet kot zvestim avstrijskim državljanom in posebe še kot Slovanom, kajti vsemu svetu je znana istina, da je vojna mornarica avstrijska po dobrih svojih treh delih sestavljena iz slovanskega elementa. Bitka pri Visu bila je velikega pomena v državno-politiŠkem pogledu, kajti da je takrat podlegla naša mornarica, zaseli bi bili Italijani Dalmacijo in Trst, in naše centralno vojno pristanišče padlo bi bilo v njihove roke; vsaj je znano, da so bili na italijanskem bro-dovji že ukrcani civilni uradniki, določeni v to, da prevzetno administracijo naših obmorskih pokrajin. I da ae je to zgodilo, prišla bi bila v pogibelj narodna ekziBten-cija naših primorskih Slovanov. Zato pa je osobito nam Slovanom sveta dolžnost, da ee v molitvi spominjamo onih junakov, ki so žrtvovali kri svojo, da odvrnejo pretečo silno nevarnost.
Več poslancev nekdanje desnice — mej njimi tudi g. Ivan Nabergoj — bivali so te dni v Pragi, da si ogledajo jubilejno razstavo. Dne 18. julija bil je ban ket na Sofijinem otoku, prirejen po češkem plemstvu. Naravno je, da se je tu čulo raznih napitnic. Kakor javlja „Politik" slavili so oaobito grofa II o h e n w a r t a, V govoru grofa IIohenwarta znamenita je izjava, da hoče vstrajati na svo-
je m m e s t u in da je njega najiskre-nejša želja koristiti kraljestvu češke mu. „Mnogo smo pričakovali — rekel je grof Hohenwart — ali lepota vaše razstave nadkriliiaje vsa naša pričakovanja. To ni samo češko, to je obče avstrijsko slavje in zato mora kraljestvo to vzlic vsem zaprekam doseči, kar mu gre. O tem ne more nihče dvojiti, kdor je videl vspehe vašega dela." — Po banketu bila je slavnostna predstava v narodnem gledališči. Vsi poslanci so bili kar presenečeni po krasoti te zgradbe.
Povodom bivanja Nje g. Veličanstva na Reki proslavila je tamošnja Čitaonica našega vladarja na uprav sijajen način ter tako preprečila namene onih, ki so jo hoteli po vsej sili prezirati. Revšeta hočejo zanikavati historiške istine ter reklamovati mesto Reško, koje stoji na hrvatski zemlji, za veliko Mad-žarijo. Ker pa se hrvatski živelj na Reki brani z vsemi štirimi, vzbuja to silno jezo neprijateljev Slovanstva. Ker si drugače ne vedo pomagati, pa lažejo in obrekujejo. Tako je dunajska „Neue Freie Presse" raztrobila celo kupo lažnjivih vesti o demonstracijah, koje je baje na Reki zagrešil hrvatski živelj, in celć tamošnje vojaštvo je sumničila. Sedaj pa mora prekli-cevati jedno laž za drugo, kar pa je ne bode oviralo, da ne bi v prihodnje — zopet lagala.
Državni zbor. Gospodska zbornica odobrila je v večerni seji dne 20. julija proračun, finančno postavo za leto 1891, postavni načrt, tikajoč se prometnega vodstva nadvojvoda Albrechtove železnice na račun države, eventuvalno podržavljenja te železnioe ; nadalje postavne načrte, tikajoče se oproščenja pristojbin nakupa palače za rusko poslaništvo, bernskega dogovora o prevažanji blaga po železnicah in slednjič Lloydovo pogodbo. Ko so izvršili volitve v delegacijo, zaključil je predsednik zborovanje.
Vnan)e države.
Sestanki vladarjev. Svoje-časno se je zanikavala vest, da ruski c a r v mesecu septembru obišče nemškega cesarja. Sedaj se pa zopet govori o tem. Govori se, da pride tudiangležka kraljica v Berolin. V Londonu pa pričakujejo prestolonaslednika Italijan s k e g a. Bodo-li ti sestanski imeli kake politiike posledice, nas pouči prihodnost.
Francosko ministerstvo Frey-cinet bi se bilo kmalo izpodtaknilo, kajti v teku treh dni potisnili bo je dvakrat v manjšino. Ker pa bi ministerska kriza v času, ko ne zboruje parlament, lahko prouzročila velike Bitnosti, ni ministarski predsednik izvršil namere svoje.
Generalu Boulangerju zmanjkuje menda drobiža in bi se menda rad vrnil na Francosko. Umrla je namreč madame de Bonemain, ki je bila velika prijateljica generalova ter radodarna podpornica. Ž nje smrtjo izgubi „vrli general* veliko za-sloinbo. Z izgovorom, da nameruje zopet pričeti svojo pravdo, vrniti se hoče na Francosko, da ga pri tej priliki zapro.
Znani graditelj transkaspiške železnioe, general A n e n k o v, imenovan je Članom ruskega vojnega sveta.
Srbski regent Jovan Ristić podpisal jo polnomočje, s kojiin za čas svoje odsotnosti odstopa regentoma Beliiuar-koviču in Protiču izvrševanje kraljeve oblasti, katero mu pristoji po določilih ustave. Kakor znano spremlja Ristič kralja na njega potovanju na Rusko. Dne 29. t. m. stopi kralj Srbski na rusko zemljo. Na meji provincije Moskovske pozdravi ga veliki knez Sergij. V Moskvi obišče centralno-azijatsko in francosko razstavo. Dne 2. avgusta prispe v Peterhof, kjer ga bodo na kolodvoru pričakovali car in veliki knezi. Kralju na čast prirode se velike slavnosti.
Nad tisuč ruskih Židov je na poti v Jafo. Vozijo se s tremi angležkimi parniki. Mejpotoma ustavile so jih turške oblasti ter jim niso dovolilo potovanje na-
daljevati. Angleško poslaništvo v Carigradu je protestovalo. Vsled tega protesta bo so Turki odjenjali.
Turški vojaki so streljali na nek črnogorsk parni k. Vlada črnogorska zahteva zadoščenja ter osiguranje proste plovbe, za kakoršuo jamči berolin-ski dogovor.
DOPISI.
Iz sežanskega okraja 20. julija. [Izv. dopis.] (Okrajna učiteljka konferencija.) V dan 8. t. m. imelo je učiteljstvo tega šolskega okraja svojo navadno, uradno in običajno konferencijo v Sežani.
Ob 9)f uri zjutraj otvori g. c. kr. okrajni šolski nadzornik Davurin Sinkovič konferencijo, srčno pozdravljajoč navzočno učiteljstvo. Prisotnih je bilo 33 učiteljev in 7 učiteljic, a 1 učitelj je zaradi bolezni ostal dotna.
Za svojega namestnika imenuje gosp. nadzornik gosp. naduČitelja komenskega Ant. Lebana. Zapisnikarjema sta bila izvoljena po predlogu gg. Berginec (Povir) in Šinigoj (Velikidol). Na to je sledila točka : Vsestranska obravnava (razun slovnice in spisja) berilnega koščeka št. 25 „Bodi usmiljen", po „Drugem berilu". — To je bil praktičen poskus z učenoi III. razreda, kojega je g. Kosovel, učitelj sežanski, v svojem razredu izvel. Po praktičnem poskusu, ki je eno uro trajal, vršila ae je debata o tem pouku, koje so se vdeleževali gg. Bano, Kante, Leban, Štrukelj, Sila, J. Štrekelj, Fakin, Fr. Tomšič in drugi in gosp. nadzornik sam. Splošna sodba glede pouka bila je ugodna; seveda več glav več ve in zna, tedaj tudi tu in tam je prišlo do marsikoje nepovoljne opazke, a tukaj ni zamere, ker stvar gre za splošno korist.
Nekaj minut predpoludne došel je blagor, g. c. kr. okraj, glavar Iv. Simaig ter nas je v imenu vlade srčno pozdravil omenivši, da goji vedno simpatije do uČi-teljstva, kajti sam on (gosp. glavar) je sin učitelja; tedaj ve in zna ceniti delovanje učiteljstva. Obljubuje nam vsestranske podpore ter nas opetovano z navdušenjem pozdravlja. Učiteljstvo je z živio- in dobroklici odzvalo Be gosp. glavarju, koji si je pridobil srca vsega učiteljstva.
Prišla je potem na vrsto točka: Poročilo g. c. kr. okraj, šolskega nadzornika* Iz tega poročila posnemam na kratkem sledeče: Uradni spisi, inventari, učila naj bodo v redu. Učiteljstvo naj »e strogo drži šolskega in učnega reda. Posebno je gosp. nadzornik priporočal vestnost, koja je lepa lastnost in učitelja diči. Prehajal je potem na posamezne učne pred' mete ter dajal potrebna pojasnila. Potem nam je pokazal nove uradne tiskovine, ki se bodo z bodočim šolskim letom začele rabiti v nas ter razlagal je njih vsebino. Ta govor je trajal nad eno uro. kajti gosp. nadzornik je hvalil, kar je bilo hvalevrednega, a tudi grajal, kar je bilo graje vrednega. Posebno je priporočal izpolnjevanje obstoječih predpisov. Konečno priporoča učiteljstvu, naj se vestno pripravlja na vsako učno uro, ker s tem zagotovi vsak v svojem razredu dober napredek. — Omenil bi gledč te točke še marsikaj,, a ker spada snov le-ta bolj v strokovni list, opustim nadaljno poročilo.
Nato prišlo je poročilo okr. učiteljskega odbora na vrsto in potem se izvrSč volitve v bibliotečno komisijo v stalni odbor. Izvolijo ae v knjižnični odsek: gg-Benigar, Kante, Kosovel. Leban in gdčna. Justina Štrukelj; v stalni odbor jo trebalo dvakrat voliti, kajti v prvi so bili izvoljeni gg. Bano, Benigar in Kante in v ožji volitvi mej gg. Fr. Leban, Tomšič Fr., Justina Štrukelj in Luznik pa gg. Fr. Tomšič in Luznik.
Po tej točki je imel priti referat: „Kako naj ae goji t šoli ljubezen do materinščina, do rojetvenega kraja in do domovine sploh44, a ni bilo časa več zato, kajti zborovali smo od 9i/i do 2 ure pop., a potem od 2. do 0. ure; odložili smo tedaj to točko do prihodnje okrajne konferencije.
Samostalnih predlogov je bilo več, a naj omenim le enfega, koji tudi neučitelje zanima. Znano je, da se ▼ Trstu, tržaški okolici in v Furlaniji s poučevanjem v šoli preneha, kadar toplomer kaže 18°R. Ta ukaz je došel od naučnega ministerstva, a za nas ni marodajen, akopram trpimo v nedostatnih šolskih sobah 25—30° R. toplote. Kar pa velja za druge, ki imajo primerne in šolski postavi vstrezajoče šolske sobane, naj bi veljalo tudi sa nas, ki moramo večkrat v jako slabih sobah prestajati prav za prav afrikausko vročino. Otroci prihajajo od daleč v šolo in so strašna utrujeni, ker že od ranega jutra pasejo ali poljaka dela opravljajo ter so zaradi velike vročine celo oboleli. Tudi učitelj ne more v taki moreči vročini vapešno poučevati, kajti od 9—12. in od 1—3. ali do 4. ure poučevati ni šala, ker ravno ob tem času vročina najbolj pritiska. Kar je za druge merodajno, naj bode tudi za nas, ker tudi mi smo ljudje, kakor drugi. Upamo in nadejamo ae pomoči, ker še celo na Štajerskem je okrajni šolski svet celjski določi), da ae a poučevanjem preneha tiati dan, kadar bode toplomer kazal 18°R. — Tudi ljublanaki učitelji so enak sklep naredili. — Sploh bi bilo umestno, da se v maju, juniju in juliju pouk tako uredi, da ae učne ure prelože na dopolu-danski pouk, a popoludne pouk poneha.
G. nadzornik sklenil je potem konferencijo in zapeli smo vsi stoječ cesarsko pesem.
G. namestnik Ant. Leban se konečno zahvali g. nadzorniku za nepristransko
vodstvo konferencije.
Različne vesti.
Osobna vest. Predsednik pomorski oblasti v Trstu, baron Alber pl. Glan-s t a 11 e n šel je v pokoj. Nj. Veličanstvo izreklo mu je o tej priliki Najvišje avoje zadovoljstvo. Na njega mesto pride mini-aterijalni svetnik v trgovinskem minister-stvu, Ernst B e o h e r.
V Nabrežino! V nedeljo, dno 26. t. m. vrši se v Nabrežini slovesno otvorenje tamošnjega „Bralnega društva". „Sokol Tržaški" napravi o tej priliki izlet v Nabrežino, da dostojno proslavi prvi nastop mladega društva, kojemu je prevažen namen, pospeševati omiko in napredek mej narodom. Ker so Nabrežinci po-znani kot jekleni in vstrajni rodoljubje, ker se nadejamo pri velikem koncertu v Nabrežini izrednega užitka in ker je voz-nina jako nizka, želeti je, da se mnogo Tržačanov pridruži Sokolom. Zabavni vlak odide ob 2. uri popoludne, prosimo pa, da bi udeležniki vsaj četrt ure popred dospeli na kolodvor, da more vodstvo postaje potrebno ukreniti gledč vozov. Tudi rodoljube po deželi opozarjamo na to na-brežinsko slavnost.
Goriški list „L'Eco del Litorale*
napal nas jo na nesramen način, ki nam priča, da so ae goriški italijanski konservativci iz golega sovraštva do naroda slovenskega brezpogojno vrgli v naročje italijanskega laži-liberalizma. Gospod« ho nas izzvali in nas primorali, da v prihodnji številki temelito žnjiini obračunamo. Videčim, v kaki mčri stvari dozorevajo, ' izne-biti ae nam je — zamera gori, zamera doli — vseh obzirov. Ker nam bodo torej še enkrat obširnejše govoriti o odpravi slovenske propovedi v prestolnici tržaški, odgovarjamo danes častiteniu „SI o v o n c u" čisto na kratko.
Le zla volja mogla je iz članka našega „Pro bono pacia" izluščiti trditev, da je sedanji g. župnik kriv glasovite, in kakor
„Slovenec* sam priznava, „resnično žalostne" te naredbe. Ponavljamo, da smo le konštstovsli neoporečno istino, da se je naredba ta izdala za njegovega župni-kovanja. Da smo se, pišoči ob epohalni ti zadevi, doteknili tudi imena župnika one cerkve, kojo zadeva naredba, je menda več kot naravno. Ako smo rekli, da smo gosp. župnika do sedaj prištevali vernim sinom rodu svojega, konštatovali smo zopet le istino. Kdor pa iz tega našega reka izvaja, da ga odslej ne prištevamo več vernim sinovom, ta izvija iz trte. In ako smo se doteknili gospoda župnika, storili nismo tega toliko iz lastne inicijative, ampak reproducirali smo menenje katoliškega duhovnika, pred katerim bi — o tem ne dvomimo — tudi „Slo-venčevi* gospodje sneli klobuk raz glavo. In istotako se je z duhovniške strani opažalo, da je bil omenjeni naš članek sicer jako lepč, a veliko premohko pisan. Ako ne bi se bali, da koga spravimo v neprijetnost, poslužili bi Vam prav lahko z imeni. Za danes se nočemo prepirati — ako bi pa bilo treba, se tudi v tem pogledu nikakor nočemo izogibati polemiki — o kronologičnem redu, po kojem se je predložilo župnikovo sporočilo in je izšla dotična naredba, pripomnimo pa le. da ni jedno in isto, kedaj je tržaški župan prijavil naredbo in kedaj je bila naredba ta dognana stvar. Kaj nam pomaga, ako g. župnik vstraja na bojišču, ki pa v resnici ni več bojišče, ampak po nasprotniku konečno privojena last? Vemo, da bi odstop prečast. gospoda župnika ne zabrani 1 naredbe; to pa ni res, da bi po odločnosti, kakoršno smo si mi želeli, stvar še bolj trpela. Kako to P t Slovenski jezik je definitivno in povsem odpravljen iz prestolnice tržaške in je potemtakem za živelj naš pač vse jedno, župni-kuje-li tam italijansk ali slovensk župnik. Cerkvene avojo dolžnosti vršiti bode moral jeden kakor drugi. Zato pa je sedanji prepir ob tej točki zgolj akademične nravi in nima nikacega praktičnega pomena. „Slovenec" prepušča izključljivo le nam, „da ožigosamo one, ki so izdali naredbo". Taktika ta je sicer jako komodna, kajti ž njo ae na jedni izognem nepriliki, da bi moral zagovarjati stvar, ki se zagovarjati ne d d, na drugi strani pa ni zamere pri onih, ki so na tej stvari krivi —; drugo upraŠanje pa je, je-li „Slovenec* s tem storil svojo dolžnost, da se je skril za grm P 1
Prijaftelil naših okoličanov. Različni poznani prijatelji naših okoličanov počeli so v zadnjem času poslednje kar obsipati se svojimi dobrotami tako, da se v resnici bojimo, da jih s temi dobrotami danes ali jutri ne uduŠe. Slov. propovod v prestolnici sv. Justa potihne nam skoro za vedno, slovenski Barkovljani naj bi se izveličali po laških propovedih. A ne samo na cerkvenem polji obračajo očetovsko pozornost svojo do nas, ampak povsod drugod, kjer koli se jim prilika ponudi. Stara je tožba slovenskih okoličanov, a ne samo teh, ampak vseh pravih Tržačanov. da so mestne oblasti svoj kruh kaj rade naklanjale ljubim gostom, prihajajočim iz sosednje lačne kraljevine. V obče se trdi, da živi v mestu našem 15.000 do 20.000 takih neprijetnih gostov, radi katerih morajo oele trume domačinov brez dela ob mestnih vogalih postajati. Tako hočejo mestne oblasti v očetovski svoji skrbi in tako hoče tudi mestni užitninski urad. Uprav ta urad je od nekdaj pribežališče vseh, samo domačinov ne. Ker pa svetniku in zastopniku okolice, g. dru. S a n o i n u, stvar nikakor ne ugaja, interpeloval je v seji dne 8. julija — kakor smo že poročali—mestnega župana, kako pride to, da imajo pri na-meščevanju mestnih užitnitiskih uradnikov ptujci vedno prednost pred domačini P Kako meni direkcija opravičiti to svojo postopanje P Uprašanje to je bilo menda povsem naravno in opravičeno. To je slutil tudi nnš g. župan in se je na jako kunšten
način izognil potrebi, dajati odgovor: reke! je jednostavno, da je odsek za mestni užitninski davek povsem avtonomen in da uživa vse zaupanje mestnega sveta. No, mi menimo, da bi mestni avet, ako bi hotel, prav lahko spregovoril resno besedo, ako vidi, da se rečeni odsek pregrešuje proti elementarnim načelom dobre občinske ekonomije, kajti slabo gospodarstvo je to, ako se zaslužek privošča le ptujcem, koji prisluženo redno pošiljajo v inozemstvo. Postopanje to pa se ne da kvalifikovati, ako pomislimo, da pri tem stradajo na stotine domačinov. Zadevo to nam jo torej soditi z dvojnega stališča: se stališča dobre občinske ekonomije, in se stališča onega najnaravnej-šcga čuta, ki mu pravimo ljubezen in bratsko sočutje do svojih sorojakov. In obsojati moramo dotične oblasti, naj že stojimo na tem ali onem stališči. — G. župan povabil je potem načelnika večkrat omenjenemu odseku, da dfc g. dru. Sancinu odgovor, ako hoče. Ta poslednji je pa na to izjavil, da ne d& nikacega odgovor a. Ob tem upmšanji niso bili odločilni kaki narodnostni ali politički nameni ampak dr. Sancin jo gotovo midll le na košček kruha, kojega bi morali privoščiti domačinom. In na laka vprašanja mestna gospdda ne dajo niti odgovora. Ni li to očetovska ljubezen, ki človeka kar gane do srca P 1 — O ljubezni tej priča nam tudi faktum, da so v mestni seji najostrejdo napadali nenavzo-čega svetnika Nabergoja, samo radi tega, ker jo povodom odprave proste luke našim okoličanom izposloval nekatere olajšave glede obdačevanja vina. človek bi menil, da mora biti mestni oblasti le drago, ako vsaj en del njenih podložnikov ob tej ali oni priliki kaj doseže ; toda v Trstu ni tako: ljubezen naše gospode do slovenskih okoličanov je neke posebne vrste. Ako okoličanom našim vse to ne odpre očes, potem jim seveda ni pomoči. Mestna gospdda so jim jako čudni prija-telji, glede katerih smejo okoličani po vsej pravici vsklikniti: Bog nas varuj teh prijateljev, sovražnikov se bodemo že sami ubranili!
S Krasa se nam piše: 23 letni ka-menosek Franc Fonda iz Lokve, ki se je pred 2 mescema in pol poročil, izginil je dne U. julija t. I. ob 3 uri popoludne iz kamenoloma pri Divači, kjer je delal bo svojim bratom. Nikdo ne ve, kam je šel. Ugiba se marsikaj, a nič gotovega bo ne ve. Priprosto ljudstvo si to pač razlaga po svoje. Zanimivo je, je poslušati a tudi žalostno! Ono veruje namreč v coprnike in coprnice. Ako imajo le-ti moč do človeka, vzamejo ga in ga odnesejo, kamor je njim drago. Slišal sem pogovor med dvema osebama: „Kaj ne veste, pravi prvi, kako so „štrige" pred leti privezale N-a na oreh, kako so onega J. prenesle v drugo vas, kako je oni A. kolovratil po stezi, ko se je bil zgubil P To vse so delale „štrige*. A druga oseba odgovori: „DA, res je, kdor zna, ta zna, kaj bomo mi, ki nič ne vemo* — Jeza popade človeka, ko to sliši in čuje. To, to izrujte is ljudstva Vi, ki v novejši dobi neprestano moralizujete — in sodite in obsojate I To izrujte iz ljudstva! Razsodno ljudstvo vam bo hvaležno in sam Bog vam bo poplačal. Vraže te so vender proti prvi božji zapovedi, ki pravi: „Veruj enega samega Boga in drugih Bogov ne imej!" In vender se ti gospodje za to ne zmonijo, ali pa prav prav malo. Njim je le za „Edinost« in „Sočo* — za lista, koja lahko vsak katoličan prime v roke, ne da bi se mogel pohujšati. Kaj vam je narodni napredek P Kaj vam je ubogi kmet, ki plačuje iste davke — posebno krvne, — kakor drugi ? Kaj Vas to briga P Nič ! Samo, da razlagate svojo filozofiako učenost! Vam je vse jedno, bod i-si Lah ali Nemec, klerikalec ali li- f beraleo : samo da trobi v vas rog, pa je prav! A ljudstvo trpi, zel6 trpi. Totuu pomagajte P Delajte, da dobimo povsodi lastno slovensko šole, potem pa udrihajte i
svobodno po „Edinosti* in „Soči". Dokle r nam pa ukazuje Lah in Nemec, pustite na miru liste, ki so trudijo, da bi polaj-šali bedo ljudstva, liste, iz katerih veje prava slovenska narodnost, liste, ki hočejo doseči po naravni poti to, kar ljudstvu gre po božji in človeški postavi. Po naravni poti pravim, a ne preko Lahov in Nemcev; po teh ne doseže ljudstvo slovensko ničesar, kar se je že sto in stokrat pokazalo ! —
Iz spodnje okolice se nam piše: V zadnji št. „Edinosti" smo omenjali protesta skupnega Barkovljanskega ljudstva proti magistratni nakani, da bi se v novi cerkvi, ki se ima tam zgraditi, italijanski propovedovalo. Vredno je, da o tem še naslednje pripomnimo : Župljnni, spadajoči pod Barkovljansko občino, podpisali so lepo svoto veČ tisoč gold. v podporo gradnje namerovane cerkve. Sedaj se pa čujejo po selu odločni glasovi, da se ne izplača niti jednega samega novčičn, ako bi se ros hotelo v novi cerkvi italijanski pro-povedovati. — To jo pač odločen čin, kateri nam zopet kažo rodoljubnost Barkov-Ijanov. — Zadnjič »e je tudi omenjalo, da je v Harkov!juh okoli 100 Italijanov, ter da je mej temi do 40"/o podanikov bližnjega kraljestva. Danes nam je pa še pristaviti, da se število italijanskih podanikov koncem meseca avgusta skoraj popolnoma poizgubi. — Vsled odprave proste luke opuste se skoro vse Barkovljansko raznovrstno tovarne, v katerih delajo ti ljudje. — In če še raČunimo, da prebivajo nekateri domači Italijani le po letu v Bar-kovljah — in če povomo, da znajo nekatere italijanske, v Barkovljah stalno nameščeno družine, dobro slovenski — moramo pač izpreviditi, da bi bila italijanska propovod v Barkovljah uprav tako potrebna kot jim je potreben— tamošnji znani ne-bodigatreba.
Brzovlak v Prago povodom velike deželne razstave in drugih slavnosti priredi se dne 13. avgusta t. I. Udeležba po jako znižani ceni bo mogoča iz Trsta, Gorice, Ljubljane, Zagreba, Zidanmosta, Ptuja, Bruck n/M in vseh vmes ležečih postaj, toda priredil bode se le potem če se do 25. julija oglasi zadostno Število udeležencev. Opozarjamo to raj tem potom vse, ki nameravajo sedaj jako ugodne in cec.e prilike se udeležiti, naj naznanijo to gotovo do 25. t. m. prireditelju, g. Josipu Paulin-u, potovalna pisarna v Ljubljani, ter ob enem tudi željeni razred prostora omeuijo. Gene, odhajanja vlaka in drugi pogoji so enaki onim 26. junija t. I.
Popravek. Rojanski naš dopisnik nam piše : Na žoljo gosp. župnika, izraženo ▼ pismu do nekega gospoda, popravljam, da dopis moj o procesiji v Rojanu ne odgovarja povsem resnici, osobito pa konsta-tujem, da se procesija obhaja na čast P. R. T. in ne na čast patronov rojansku cerkve, da je procesijo vodil veleč. gosp. kanonik Legat in da so prvoobhajenci — 41 po številu — s svečami v rokah pristopili k sv. obhajilu.
Iz Rojana se nam piše : „Neskončna nebeška solnčna sveča, ki osobito sedaj v mesecu juliju z neba prav dobro pripeka in žge* prismodila je Vašemu g, dopisniku iz Rojana možgane ter mu osobito pokvarila dva čuta, namreč vid in sluh, tako, da ni videl in slišal, kar bo drugi ljudje videli in slišali pri procesiji presv. Rešnjega telesa v Rojanu.
Ni slišal „teli milega pritrkavanja ii zvonika, ki je našemu ljudstvu toliko ljubo in kaj prijetno ugajajoče njega srcu* in vendar je to pritrkavanje med procesijo moral slišati vsak Rojančan, ki je bil v svoji fari, ako ga tudi pri procesiji — ni bilo. Slišal pa jo gospod dopisnik, kako je „ubrano in krepko'' pel pevski zbor „Zarja* latinsko pesen, a slišal ni — tako goreč Slovenec — zares milega slovenskega petja nad 20 deklic, ki se jo tako krasno razlegalo po potu ter srca pričujočih vnemalo k pobožnosti. Da so tudi odrašona dekleta in žene prepe-
▼ale slovenske pesni — tega g. dopisnik
ne »e.
Videl je samo en slavolok, akoravno sta bila dva in oba s slovenskim napisom. Zastopnikov oblastnij tudi ni zapazil ; a V resnici pa je bil prisoten kot zastopnik magistrata gosp. Giuliuzzi in celo — ogroža
—	s prižgano svečo v roci. Glede sveč, katere so prav posebno razdražile živce dopisnikove, prisiljeni srno to dvoje upra-šati : pozna li g. dopisnik pomen sveč pri spremljevanji Najsvetejšega, ali pa tega ne pozna. Ako je prvo, potem zares prav iz srca obžaljujemo, da je „Edinost" odprla svoje predale človeku, ki na tak način govori o cerkvenih obredih ter tako bega že od dragih dovolj zapeljano ljudstvo. V drugem slučaju pa nam ne pre-ostaje druzega, kakor Vašemu g. dopisniku svetovati, naj dobro premišljuje in si k srcu vzame besede Prešernovega soneta, ki se glasć : „Le čevlje sodi naj kopitar."
—	Še celo zadnja vrsta njegovega dopisa, v kateri imenuje gospoda, ki je vodil procesijo priča o pogubljivem uplivu „neskočne sveče" na dopisnikove možjane. S tem da je neosnovano in krivično napadel cerkveno predstojništvo, pokazal je pravi namen svojega dopisa. A glede tega naj si zapomni besede:
„Nihil de nobis sine nobis". Družbe sv. Cirila in Metoda VI. velika skupščina je jutri dne 23. t. m. v Kamniku. Na kolodvovoru v sprejmejo skupfičinarje mestni župan, načelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda, Čitalnica, „Lira", ognjegasno društvo in veterani. Ob 11. uri pr. p. je zborovanje v mestni dvorani, potem banket in veselica.
Za družbo sv. Cirila In Metoda podaril je g. Ampf povodom svoje poroko 2 gld.
Vabilo. Podružnica sv, Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico bode imela ▼ nedeljo, dne 26. t. m. ob 4. pop. svoj občni zbor v prostorih rokodelskega društva v Ajdovščini. Dnevni red : 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Polaganje računov. 4. Volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi načelništvo.
Srbi V Pragi. Dne 19. t. m. je došel t Prago srbski zabavni vlak. Nad 15.000 ljudi zbralo se je okoli kolodvora. Došlece jo pozdravil v imenu mesta Praškega svetnik dr. Podlipny. Rektor beligradskega semenišča je odgovoril na ta pozdrav: „Bodočnost je nas Slovanov, vaša slava ni samo češka, ampak vsega slovanstva!" , G. Dragutin pa je rekel: „Prišli smo v Prago, da slavimo tisto kulturo, koja stoji ua višini evropske kulture. Bog blagoslovi vaše delo! Živio velikemu narodu češkemu!* Ko so gostje zapustili kolodvor, razlegali so se nad pol ure radostni vsklici in občinstvo je pelo „Hej Slovani !* Vse ulice bile so natlačene občinstva.
Agenta Mačka obsodilo je predvčerajšnjem tukajšnje deželno sodišče radi poue-verjenja na 2 meseca ječe.
Poskus samomora. 23 letna omožena Ana Degra^si, stanujoča v ulici Androna del Pozzo, hotela je v morje skočiti, a namero nje je preprečil finančni stražnik Lucijan Dezonta. Domači prepiri so baje uzrok, da se je hotela Degrassi usmrtiti.
Umrljivost V Trstu. Od nedelje, dne 12. jutija do sobote, dne 18. julija umrlo jo v Trstu 75 osob, in sicer 4& možkega in 31 ženskega spola.
„Srce* Spisal Edmondo de Amicis. Z dovoljenjem pisateljevim preložila Janja M i k 1 a v č i č, učiteljica. V Ljubljani 1891 Založil Janez Giontini. — Prejeli smo prekrasno to knjigo, izišlo v 4 zvezkih. Mladina naša pač še ni dobila primernejšega jej berila, nego jo ta, po slavnem italijanskem pisatelji za mlada nežna srca spisana knjiga. Jezik prevodu je pravilen in gladek. Cena posamičnim zvezkom je 20 kr.
„Slovenski Pravnik" ima v 7. štev. nastopno vsebino: 1. Najnovejša kazensko-ravna novela. 2. Dr.: O rabi jezikov v
naših uradih posebno pri sodiščih. (Kutine.) 3- S. R. : Pravno življenje v slovenski občini pred 300 leti. 4. Is pravosodne prakse. Civilno pravo: a) „Actio negatoria" Povod jej mora dati namerno dejanje to ženčevo. b) O dopustnosti, nalagati glavno prisego nedoletniku. c) Je li pohišje i letnih bivališčih smatrati za „fundus in struetus P" d) Na pozivno tožbo se lahko določi pri sodišči na deželi obravnavni narok in tega odloka potem pri naroku ni moči več izpodbijati. Stroški preložitve tega ^groka zadenejo toženca, e) Pozvana tožba mora biti lo „actio confessoria", a nikdar „actio negatoria". Kazensko pravo: Zanimivejše razsodbe v obrano zakona (§§ 33 in 292 kaz. pr. r.) XIV. 5. Notarski shod. 6. Književna poročila. 7. Razne vesti.
„Kmetovalca" 13. številka ima na-naslednjo vsebino: Molji; Lonec za ki-savo; Uprašanja in odgovori; Gospodarske novice; Uradne vesti c. k. kmetijske družbe kranjske; Tržne cene.
Bratje „Sokoli"!
Oni bratje člani, koji nameravajo v društveni opravi udeležiti se izleta v Nabrežino, pridejo naj jutri v četrtek ob 9 uri zvečer v društveno telovadnico !
Na zdar!
ODBOR.
„Slovanski Svet"
ki izhaja v Trstu po dvakrat na mesec ua 16 velikih straneh , razpravlja narodno-politiška i kulturna vprašanja Slovanov, sosebno avstro-ogerskih Slovanov. Sedaj piše tudi o cerkvenih obredih, — in pride kmalu na vrsto cirilo-metodi jska cerkev med Hrvati in Slovenci. Svečenikom so še posebe posvečene te razprave.
„Slovancki Svet" stoji 1 gld. za četrt leta; 4 gld. za celo leto. Naročnina se pošilja izdajatelju v Tr*t.	3—3
Fran Podpornik,
izdajatelj „Slovanskega Sveta'* v Trstu
Candeo-ve škropilnice
proti peronospori od mnogih strani /a nn j boljše spoznane, ae dobivajo le pri
Živic in družb, v Trstu
ulica Zonta 5
po lanski uiski ceui. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmeti jstvo; mlatilnice in čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Ulica Barriera bi*. 4 Trst
prod a vaju se za najniže c i e ne
vienci za pogrebe,
odjela za andjeliće, 3—24 mrtvački liesovi. \ošćuiih svece, umjetno cvieće. predmeti mrtvački ?n djecu i odrasle itd. itd.	Pokorni Moiitanelli.
Dunajska borsa
21 jnlija.
Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld 92
.75 .80 50 95
„	v srebru — — —	„ 92,
Zlata renta--------„ 111
5*/« avstrijska renta — — — — —	„ 102
Delnice narodne banke — — — —	«1024.—
Kreditne delnice — — — — — —	„ 295
London 10 lir aterlin--— — —	„ 117.60
Francoski napoleondori — — — —	„ 9 85
C. kr. eokini — — — — - - —	„ 6.85
Nemike marka — — — — — — —	„ 70.50
Poslano.*)
Ker me tukajšnji g. župnik v privatnem pismu dolži, da sem jaz pisal članek pod naslovom „V Rojanu" v Edinosti št. 57 od 18. t. m. izjavljam, da nisem pisal dotične notice.
V Škorklji. dne 21. julija 1891.
Juet Piščanec.
t* mi lUTmn-nKUKTf ■?< lir« ui »u »■ »mrnr »« »ua
Zbirka
domaČih zdravil,
3—3
kakor jih rabi
slovenski narod. S poljudnim opisom
človeškega telesa
-v®®^-
Dobiti ]e v Celji pri založniku Dra-
SOtln Hribar ju. Cena 40 kr., s poŠto 5 kr. — Na prodaj je tudi v „Katoliški bukvami", J. Oiontini-ju in M. Gerber-ju v Ljubljani.
Preknpci dobijo popast.
Izjava.*)
Ker se od neke strani misli in morda celo trdi, da sem jaz pisec bresimnega pisma, odposlanega poznani in spoštovani okoličanski družini, v katerem se nekda moj pri jatelj g. Ferd. K a r i ž na surov način blati, imenovati mi je tem potom nesramnega lažnjivoa onega, kateri si upa trditi, da sem jas imenovano pismo pisal, ali bil le žnjim v najmanjši zvezi.
V Trstu, 20. julija 1891.
Drag. Martelanc.
*) Za stvari pod tem naslovom je uredništvo toliku odgovorno, kolikor mu postava veleva.
Št. 519.
Razglas.
v prvem nadstropju hiš. štv. 1, Via Molino piccolo, sestoječe iz 2 sob in kuhinje oddaje se mirnej stranki od 24 avgusta t. I. naprej.
Pobližje izve se pri uradniku „Delal skega podpornega družtva".	2 - m
Proljetna liečitba.
Čaj „Ti8u6 cvetja (Millefiori.)
Čisti krv. Izvrstno sredstvo kada pe6o u želudcu-kano i proti neprobavljivosti i hu moro idu in. .Te, dan zamot dostatan za izliećonje stoji 50 norč a dobije bo u odlikovanoj ljekarni
Praxmarer „ A.i due Mori" Tret Piazza grande 2 10
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprsjamljo dinamo vlogn v bankovcih od
50 t.-oJ*. do v>ac*-pa zn^nkn vsak dan v t-'<inu ra/un uruznikov, in ro o<1 9—12 ure opoliidiiH. Ob r^d I uit pa od 10-1S ure dop. Oluvstl na knjižil;«*..........
Plafioji vnuk dnn od 9—12 ureopolut no. Žitnik« do 101 tflri. pr«c.;j, zn> ske preko 100 do 1000 tld mora s- odpovedali 3 dni, zn-ske preko 1000 pld. pa 5 dnlj pr>j
Eskomptojs mi;iiji>'B doinicillrane na tržaS-
kem irgu po . ...	3'///,
Posojujs na državne papirju avstro-ogr»ka
d.. 10O0 gli. po....... 6®l0
višji zneske od 1000 do 5000 gld. v
tekočem računu po......4'/»°/o
Večje svote po ........ 4'/47„
Daj« denar proti vknjiSeiiiu na posestva po dot
v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 14 marca 1891
14-84
V tukajšnji občini predelala se bode občinska hiša štv. 145.
Stroški so provdarjeni na 3264 gld. 84 kr.
Načrt, prevdarek in pogoji razpostavljeni so vsaicemu na ogled v tukajšnji občinski pisarni vsak dan do 30. julija t. 1. >
Podvzetniki naj podajo svoje pisane' ponudbo (oferte) z varščino 5 od sto do 30. julija 1891 in sicer do 11. uro pred-1 poludne pri podpisanem županstvu.
Županstvo v Nabrežini
dne 17. julija 1891. 1-2
Lekarna Franzoni --s
5—2	(pri Materji božji)
Via S. Antonio št. 5 poleg erkve,
Zaloga vsakovrstnih zdra Jedina zaloga Marijnih kričistilnih Kroglic Škatljica 20 nov., 6 iskati j ie 1 golti
čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trata i okolice, Primorja i oetalih hrvat-eko-sloveneklh gradovah i mjestah, ta eo-lldnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi plemeni strojev) providejnu
JEDINU SLAVENSKU
TISKAHU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrBti tiskanje kao n. pr.:
za iupne urade, okružnice, račune, list. artlj« i zavitke s napisom, prepomšne karte, poslstsles, larufine I vjenčano objavo, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročlštnike, punomoći, oioniko, jeotveniko, svako-vrstne skrilaljks, ispovjedne ooduijs, knjiga Itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom I ukusnom izradbom.
Drfci u zalihi (eklndiSću) kvo potrebno tiskanica i knjigo zn crliven- urodu.
Onda ima na prodaj sliedoće knjige : Kmetijsko borilo za nadaljevalno tefiaje ljudskih Sol in gospodarjev v pouk o:ena prije (»O nvč.
sada -IO tvrdo vezana .......n. AO
Sodnijski obrazci sAstnvif II. Trnova«; . . n. •© Vilini Tel, prevod Cegnera ...... n. 40
Ljudmila prevod J Lebanu.....n. *©
Filip prevod Križnana.......n. tO
Antigon« prevod Kriimana......n. SO
Pjesmu o zvonu preveo A. K. Istranin . n. IO Istra pjesma	„ A. K- „ . . n. 90
Ove su knjigu jako prikladno za darove o prazuioik žuto ih si. občinstvu preporu&amo.	v
Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
Po odpravi proste luke je nižje doli označeno blago prosto oarino, radi česar ponujam okolici in pokrajini.
Plahte za vozove, povoščene ali iz kavčuka, črne in bele, narejeno na roko. Ker dobivam te plahte iz prvih fabrik na Češkem, v Feldkirchen, Beču itd. mi je možno protiviti se kakorsni koli konkurenciji. — Prodajam in posojam vrečo za sočivje,
moko in vsakojake prirodnine.	2—18
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Ud »ijafelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu