486
J. O. Golobov: Na prvi listopadov večer.
pod turškim gospodstvom, junaško oslo-bojenje in pa junake, kateri so se v bojih odlikovali in katere še danes slavi narodna pesen. V drugem zvezku pa je Smičiklas zbral spomenike iz raznih arhivov o Slavoniji iz 17. stoletja.
Kot člen jugoslavenske akademije je spisal: «0 postanku banske . časti u Hrvata», «0 budjenju narodne misli u Hrvata do Gaja«, «Misli i djela biskupa Strossmavera«, s čimer je akademija dostojno proslavila svojega utemeljitelja leta 1890., ob 40 letnici njegovega vladi-kovanja.
Po smrti Ivana Kukuljevica je dobila «Matica Hrvatska« za predsednika 12. grudna 1. 1889. dostojnega naslednika Tade Smičiklasa, kateri je Ku-kuljeviču takoj postavil krasen spomenik, spisavši življenje in delovanje tega plodovitega pisatelja v «Radu 110. jugoslavenske akademije«: «Zivot i djela Ivana Kukuljevica Sakcinskoga«. Pod marljivim predsednikom Smičiklasom je doživela lani «Matica Hrvatska« svojo petdesetletnico. V «Spomen knjigi« podaje nam sam predsednik zgodovino «Matice» in opisuje življenje in delovanje glavnih pisateljev in dobrotnikov njenih. Prvega opisuje grofa Janka
Draškovica, utemeljitelja «Matice«, katerega mrtve ostanke so 15. rožnika iz Radgone prenesli na zagrebško pokopališče in jih shranili v arkadi, v kateri počivajo prvaki ilirski. Potem je opisal v «Spomen knjigi« življenje in književno delovanje znanega pesnika Ivana Mažuranica, Matije Mesiča, o katerem je že pisal leta 1879. v «Viencu», Ivana Kukuljevica Sakcinskega, Vjekoslava Ba-bukiča, Dušana Kotura in Antuna Mažuranica. Tudi v «Vienac» je pisal Smičiklas:
v
((Spomen Zivka Vukasoviča«, «Kačič prama historiji«, «Matija Mesic«.
Smičiklas označuje osebe v življenjepisih res umetniško in tako podaje neminljive njih slike.
Ko je leta 1887. Smičiklas na hrvaškem vseučilišču nastopil rektorsko čast, čital je temeljito razpravo «0 glavnoj ideji Gunduličevoga Osmana«. iGundu-liču so odkrili dne 26. rožnika v starem Dubrovniku krasen spomenik, ki ga je izdelal znani umetnik Rendič.)
Smičiklas se odlikuje tudi s svojim domoljubjem kot poslanec v hrvaški zbornici. — Tega vrlega in bistrega moža Bog ohrani še mnogo let, da obogati književnost hrvaško z mnogimi plodovi svoje marljivosti in svojega uma.
<*L
Na prvi listopadov večer.
\J? tužni dan v jeseni hladni, "^Ko zime že nastopa vlada, Raz drevje list za listom pada, In pozni cvet umira zadnji!
Glasi se zvon z visoke line, Na kraj miru nas vabi, kliče. Sprevod počasno se pomiče In zale nam budi spomine.
Pred nami je mrtvaška njiva, Vse živo širno je grobišče, Saj svojce vsak nocoj obišče, Ki tu jih mrzla prst pokriva.
A zvon se tužno še oglaša, Tako se zdi, da joka z nami Za dragimi, ki spijo v jami, Pozdrave mile jim donaša.
Ko vse umira po naravi, Vzbude se resni opomini, Da ptujci v solzni smo dolini, In lepši svet naš dom je pravi.
In duh se dviga na višave, Kjer bivajo zdaj srčno-dragi, V nebeški družbi srečni, blagi, Obdani s svitom večne slave.
J. 0. Golobov.