ASO (LETO) XXV. (19) ido. (štev. 52) ESLOVENIA LIBRE! BUENOS AIRES 28. decembra 1967 Pavel VI. poziva h mira V -svoji letošnji božični poslanki vsemu svetu je papež Pavel VI. poudaril, da upa v „čudež dobre volje“, ki naj bi pripravil obe strani, da bi končali vietnamsko vojno- „Dobra volja je ključ do miru,“ je izjavil papež- „Težava je v tem, da se morajo odgovorne osebe na obeh straneh istočasno poslužiti tega ključa. Če bi to storili z iskrenostja in dejansko voljo, bi bil to čudovit dogodek za božič-“ V svoji letošnji božični poslanici je papež Pavel VI- omenil Vietnam imenoma- Kakor je znano, tega lansko leto ni storil. „Naša in vsega sveta .pozornost je obrnjena v vojno, ki loči Viet- BLAGOSLOVLJENO, SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1967 ZELI SVOJIM NAROČNIKOM, BRALCEM TER SLOVENCEM V ARGENTINI, PO SVETU IN V DOMOVINI SVOBODNA SLOVENIJA PO BOŽIČNEM PREMIRJU NOVO PRELIVANJE KRVI V VIETNAMU I Z TEDNA TEDE N Čilski predsddnik dir. Frei, vodja čil- ; Berlinu nad komunističnimi oblastmi sike krščanske demokracije, je objavil, da ' še povečalo. Komaj so se iztekle ure dogovorje-dva dela, vojno, ki je silno tra- J nega božičnega premirja med vojskujočima se strankama v Vietnamu, so se takoj obnovile sovražnosti na vsem bojišču. Ameriška letala so se dvignila m s tovorom bomb poletela nad sovražno področje, kjer so uničevala vojaške in strateške položaje ter industrijska središča. Pri poletih na bombardiranje so naletela na pojača-no severno vietnamsko letalsko obrambo- S temi. poleti so od nam na « gtčna in grozeča.“ Dejai je, da ta vojna postaja vedno hujša „v presenetljivih taktikah, v uporabi orožja in škodi, ki jo ¡povzroča“. Poudarjajoč, da j-e dobra volja ključ do miru, je Pavel VI- dejal: „Radi bi mislili, da je ta čudež dobre volje še vedno možen. Zato s spoštovanjem 'in željno kličemo obema nasprotnikoma in vsem, ki podpirajo ©no ali drugo stran, naj storijo vse, da bo vojne čim prej konec.“ Pavel VI. je izrazil veselje nad 48 urnim božičnim premirjem v Vietnamu, obžaloval pa je „pomanjkanje varnosti v -svetu, ki je posledica uničevalne čile, katero poseduje človek z modernim orožjem. To silo nekateri izrabljajo za tekmovanje, samozaupanje in ponos-“ Poudaril je, da kljub velikemu napredku v tesnejših človeških odnosih, ki so jih prinesle tehnika, trgovina, kultura in politika, razlike še vedno obstajajo, „razlike, ki ogrožejo varnost in ter so s podporo letalstva in topništva odbili komunistične napade. Ameri-kanci so v dosedanjem vojskovanju v Vietnamu te dni tudi prvič doživeli, da je komunistična -obrežna baterija z dvema zadetkoma močno poškodovala . ameriški rušilec ,,0’Brien“ ter na njem povzročila tudi številne človeška žrtve. O nadaljnjem razvoju vojne v Vietnamu je poveljnik ameriških vojnih sil govorila na -številne komunistične na- j v tej deželi gen, Westmoreland izjavil-pade- ' da bo vojna v Vietnamu trajala še lata- Ameriška infomativna služba je do- Za božične praznike se je mudil med bila zanesljiva poročila, da so Sovjeti j ameriškimi vojaki v Vietnamu newyor-poslali komunističnim Vietnamcem sto ški nadškof kardinal .Francis Spellman-lovskih letal Mig 21, ki bodo določena Na božični večer je govoril pred tremi samo za obrambo Hanoia- Ameriške j tisoči ameriških vojakov ter jim zatrje-vojaške oblasti so zatrdile, da bodo ne- j val: „Vi ste obramba, zaščita in rešitev mudoma bombardirala letališča s sov- j ne samo naše države, ampak po mojem jetskimi letali, ika-kor hitro -bodo ugoto- mnenju tudi vse civilizacije.“ Zaradi teh se čilska vlada odpoveduje določenim ameriškim posojilom za ureditev čilskega -gospodarstva -in za utrditev čilske valute. Prav tako Čile ne bo dvignil zanj določenih kreditov iz Mednarodnega denarnega sklada. Taka odločitev omogoča čilski vladi dohodek od povečane cene bakra- V brazilskem parlamentu je bila v načelu s-prejeta nova brazilska ustava. Proti so glasovali poslanci Brazilskega demokratskega gibanja. Končno glasovanje o novi ustavi bo 19. januarja. Takoj zatem bo parlament dobil v razpravo osnutek novega tiskovnega zakona, ki zelo povečuje odgovornost izdajateljev listov, ter nova zakonska določila za javno varnost. Papež Pavel VI. je 22. t. m. sprejel Titovega diplomatskega predstavnika. Je to Vjekoslav Cvrlje, ki je bil pred imenovanjem na ta položaj predsednik verske -komisije pri hrvatski kom. vladi v Zagrebu- Cvrlje je ob sprejemu papežu izročil osebno Titovo pismo. V svojem govoru ni prav nič omenjal težkega položaja kat- Cerkve po prekinitvi odnosov med Jugoslavijo in .Vatikanom, pač pa poveličeval papeževo mirovno -akcijo ter zatrjeval, da bo obnova diplomatskih zvez med Vatikanom in Jugoslavijo doprinesla svoj del k utrditvi miru, za ko- vile, da sovjetska letala posegajo aktivno v boje. izjav so kardinala začeli li-sti po komunističnih državah zelo napadati- Zla-sti Severni Vietnamci so poslali v boj 1 njegovo trditev, da si v Vietnamu r.i proti ameriškim oddelkom na osrednjem ; mogoče misliti druge rešitve, kakor stabilnost skupnega življenja v človeški bojišču močne in dobro oborožene od- i zmago ameriškega orožja. Tudi franco- družbi“- Pavel VI- je poudaril, da skupni časni interesi in celo razumnost -niso zadosti močni, da bi premostili razlike. „Samo moč vere, in sicer krščanske vere, more rešiti človeštvo.“ Svoje najboljše želje je Pavel VI-poslal „vietnamskemu ljudstvu in vsem ljudem na zemlji ter vsem mednarodnim organizacijam, ki se trudijo za sožitje in napredek med narodi-“ Posebej se je -spomnil mladine in izra -delke, ki -so Amerikancem prizadejali j sko časopisje se ne strinja s Spellmano-hude izgube. Amerika-nci niso popustili vim mnenjem. Rodezija — največja nevarnost za mir Rodezija, -bivša britanska kolonija v Afriki, ki se je pred dobrim letom sama proglasila za neodvisno, stopa s svojo aktualnostjo vedno bolj v ospredje najnevarnejših svetovnih problemov, ki izvajanje -bojkota Južnoafriško unijo- ter Portugalsko- Doslej v svojih prizadeva- Grški kralj Konstantin je poslušal nasvet glavnih grških političnih strank ter je razpustil sedanji parlament in razpisal nove volitve za konec maja. Predsednik volivne vlade je postal John Paraskevopoulos, bančnik po poklicu in politično nepristranska osebnost, ki je izvedel že tud-i zadnje volitve leta 1964. Aleksij Iiosigin, predsednik sovjetske vlade, je v torek, 27- t. m., zaključil svoj enotedenski obisk v Turčiji. Med njim se je lahko ponovno prepričal, da ga ljudje prav nikjer niso sprejemali z navdušenjem. Ponekod je imela policija mnogo opravkov s preprečitvijo demonstracij proti njemu. Sovjetska vesoljska ladja Luna 13, je 24. decembra mirno pristala na Luni, od -koder sedaj pošilja dobre slike. Ameriška vlada je pri Titovi komunistični vladi v Beogradu vložila najostrejši protest zaradi -zadnjih izgredov od partije nahujskanih študentov pred ameriškim konzulatom v Zagrebu ter zaradi poškodb, ki so jih -povzročili komunistični izgredniki s svojim divjanjem tudi v notranjosti konzulata v knjižnici, čitalnici ter po pisarnah. čilska vlada je naročila svojim diplomatskim predstavništvom v svetu, da ne smejo iz-dajati viz za potovanje komunističnih funkcionarjev na konferenco, ki jo v Čilu sklicujeta socialistična se- eks-istenco in bratsko sodelovanje med natorja Aniceito Rodriguez in Raul Am-narcidi. Papež prav tako ni nič omenjal pero. Konferenca komunistov iz raznih težav in krivic, ki jih je povzročal kat. ; držav -naj bi preučevala sklepe zadnje Cerkvi kom. režim v Jugoslaviji, ampak i trikontinentalne kom. ko-nference v Ha-je izražal upanje, da bo ureditev razmer Vani ter jih prilagodila zahtevam seda-med kat. Cerkvijo in -državo v Jugosla- njega časa. vi ji prine-slo „obilje koristi jugoslovan- 0<5 skemu narodu“. Dejal je tudi, da „no katoliška skupnost, -ko -bo videla, da država spoštuje njene pravice in svobodo delovanja, ki sta zagotovljeni v slovesnem dvostranem dokumentu, še z večjo vnemo delovalaza koristi države-“ TUDI NOVI lahko požene v boj vso črno Afriko ter zil upanje, da" bo*-nova generacija našla j vojni plamen razširi na ostale konti-smisel za prave vrednote življenja. Za ‘ključil je svojo -božično poslanico z besedami: „Podeljujemo vsem, ki nas poslušajo, in danes prav vsem ljudem, naš apostolski blagoslov-“ Božično polnočnico je papež Pavel VI- daroval v stolnici v Firenzah, ki so bile, kakor znano, pred tedni močno pri- nente. Položaj v Rodeziji se je zaostril zlasti po izglasovanju gospodarskih sank- , „„ cij Združenih narodov proti Smithovi da-porušila zadnje mostove med Veliko vladi. Predstavniki afriških držav so bili ^tanijo m Rodezijo, ki da_ se zaradi ... Komunistične oblasti v Vzhodnem njih za nastop teh dveh držav proti • v ,.................... T -Berlinu za letošnji božic niso dovolile lanu Smithu se niso uspeli. 1 . , . | prehoda lju-d-i az svojega podro-cja v Na akcijo britanskega predsednika | Zahodni Berlin. Tako dovoljenje je -do-Wil'sona, da so Združeni -narodi progla-sili gospodarske sankcije proti Rodeziji, j-e predsednik rodezijske vlade lan Smith izjavil, da je s tem britanska vla- tega ne smatra več -za članico -britanskega commonvvealtha, ampa-k za samostojno, neodvisno državo. Na to izjavo lana Smitha je labori- sicer v svojih zahtevah iproti Rodeziji še odločnejši. Zahtevali so naravnost vojaš-ki pohod Velike Britanije in ostalih zadete zaradi poplav. 'Po vrnitvi v Va- I držav Proti uporniški vladi lana Smitha-ti-kan je imel jutranjo božično mašo, I Britanski ministrski predsednik Wilson stični predsednik Wilson v Londonu iz-nakar je z balkona bazilike sv. Petra 1 J!' te“u nasprotoval, dobro se zavedajoč, javil, -da britanska vlada še naprej srna-podelil blagoslov Urbi et orbi- Ob tej ,'da bl s tem s’2rožil vojni stroj v Afriki, tra Rodezijo za britansko kolonijo ter za katerega pa ni znano, kdaj in kje bi da bo proglasitev Rodezije za samostoj-ga mogel zaustaviti. j no republiko smatrala za prav tako Države, članice ZN, ki izvajajo go- protizakonito -dejanje, kakor je bila spodarski bojkot proti manjšinski vladi enostranska proglasitev njene neod-belcev v Ro-deziji, skušajo pridobiti za visnosti. priliki je med drugim dejal: „Naše želje gredo tolikim našim sinovom, ki jim je še vedno onemogočena svo-bo-da vere, do katere imajo vso pravico. Prav tako gredo naše želje tja, kjer nam premirje, ki smo ga tako željno pričakovali in -blagoslavljali, govori o tem, kako žalostna je vojna in kako lep je mir.“ „Ves svet si želi miru in pravičnosti- Vi vsi veste, kako p"otre-bna sta in ka-ko velika je naša želja po njiju. Aii so te želje prazne ? Ali se naše želje ne strinjajo z resničnostjo? Ta dvom, ki trpinči srce človeka in ga pogostokrat prežema s slepo fanatičnostjo, je za nas premagan s tolažljivim in pozitivnim odgovorom učinkovitosti molitve- ‘ „Če pomislimo, da se nam Gospod razodeva danes, na božični dan, ¡potem se naše upanje spreminja v gotovost, da se bo vse obrnilo na bolje, ko se predajamo božjemu usmiljenju, ki nam ga prinaša Kristusovo rojstvo.“ V svojem govoru z balkona bazilike sv. Petra Pavel VI. ni znova omenil svojih pozivov na podaljšanje premirja v Vietnamu, med katerim naj bi se začela mirovna pogajanja. Papeževo idejo o podaljšanju premirja sta z zadovoljstvom odobrila, poleg drugih političnih vo-ditel-jev, ameriški presednik Johnson in glavni taj- bilo samo okoli tisoč komunistov, kar je ogorčenje prebivalstva v Zahodnem ZBDRNIK SVOBODNE SLOVENIJE BO PO ZUNANJI OPREMI UMETNINA. SLIKO ZA OVITEK JE NAPRAVIL AKADEMSKI KIPAR IN SLIKAR FRANCE GORŠE IZ NEW YORKA Hmmmmmmmm ••«j« Kiesingerjeve finančne skrbi Iz življenja in dogajanja v Argentini Božična poslanica predsednika republike V petek, 23. -decembra, so predsedniku republike voščili božične praznike v vladni palači ministri zvezne vlade, visoke državne civilne in vojaške osebnosti, cerkveni dostojanstveniki in člani diplomatskega zbora. Na božični večer je pa general Ongania -govoril po radiu in televiziji narodu ter mu voščil božične praznike. V poslanici je med drugim naglašal, da se na sveti večer -bolj -kot kdaj koli čuti globina evangeljskih besed o ljubezni do bližnjega in čut pravičnosti, ki je -bila objavljena pred 20. stoletji, Zahodnonemš-ki kancler Kiesinger je v letom že zvišala -doklade na razne iz- m kl .Je ldala,_tudj vsebino najbolj ple-izjavi nemškemu tedniku Echo der Zeit delke, med drugim na alkoholne pijača, memtl argentinski tradiciji. Ta tradi-izjavil, da bo vlada v Bonnu morala toda poiskati bo treba tudi še močnejših c*ja naS pa S1 b.! . nadalJeval> “da izdati drastične ukrepe za zagotovitev finančnih virov. Zaradi tega se bo bon-n- ohranlam° filozofijo, ki ohranja sposto-nadaljnjega gospodarskega razvoja ter ska vlada obrnila na svoje zaveznike v ; vanje do človeka, -nas vzpodbuja k temu, za zaščito narodne valute. | zahodnoevropski obrambni skupnosti, t- Dejal je, da bo prihodnje leto za 1 j- na Severno Ameriko, Francijo, Angli-1 nemško vlado glavno vprašanje is-kanjs jo in -druge države, naj upoštevajo se- j virov za kritje proračunskega primanj- danji gospodarski položaj Zahodne Nem- -kljaja okoli 3.76 tisoč milijo-nov mark, čije pri določanju višine izdatkov za t- j. okoli 900 milijonov dolarjev. Za I vzdrževanje zahodnoevropske obrambne zmanjšanje deficita je vlada z novim I skupnosti. V komunistični Kitajski rdeče straže divjajo naprej da dajemo prednost duhovnim vrednotam, ne da bi zanemarjali obveznost ohranjati življenja in zdravje prebivalcev. čeprav bomo vključili tehnične pridobitve, da bi preskrbeli državo z vsem, kar človeški razum lahko nudi sodobnemu človeku, ne -bomo pozabljali krščanske globine naših vesti. Brez tega, ki napolnjuje vsebino in daje pomen' so ga vodili najrazličnejši peronistično-komunistični sindikalistični politikanti, ko so stavkali za tuje in ne svoje koristi, med tem -pa izgubili dobro, plačano delo, kajti pristaniške oblasti sedaj r.e bodo odpuščale delavstva, ki je v pristanišču delalo tedaj, ka drugi niso hoteli delati. Sekretar za energijo in rudarstvo ing. Luis Maria Gatelli je objavil, da je vlada odredila z -de-kretom, da bo leta 1967 razpisala licitacijo za zgraditev jezov in elektrarn El Chocon-Cerros Co-lorados. Prvi -generatorji te veleelek-trarne bodo začeli proizvajati električno energijo leta 1973. Izvedba vseh del bo stala 387 milijonov dolarjev. Pri obnovi argentinskih železnic hočejo sodelovati razna inozemska industrijska po-djetja. Iz Japonske ponujata Argentini dve veliki industriji kredite za nabavo žel. materiala! Prva v višini 65 milijonov dolarjev, druga pa v višini ,60 milijonov. -Kredit ponuja tudi Jugoslavija in sicer 50 milijonov dolarjev. Ljudski radikali so se tajno sestali ter o sestanku objavili poročilo v listih. Med drugim zatrjujejo, .da so za združen in enoten nastop vseh ljudskih sil- V Pekingu -so bila v za-dnjih dneh Pekinga ter z odpošiljatvijo številnih skupnosti- Zato smo pa tudi pripravljeni •velika zborovanja rdečih mladinskih vojaških kontingentov na kitajsko-sov- j koriti se za pravičnost, za mir in srečo vsemu našemu delu, ne -bi imeli etične ; Zaradi tega poziva jih je politični ko-osn-ove, ki je izhodišče in zadnji cilj vse ^nntator buenosaireškega lista La Na-dejavnosti človeka kot posameznika ali c’°n Pred časom zavrnil. Opozoril jih je na bližnjo preteklost, ko so bili na vladi ter bi bili lahko tedaj res uresni- vsega argentinskega naroda-“ straž, ki še kar naprej iščejo „notranje jetsko mejo v Mongoliji. sovražnike“. Tako so proglasili na veli- ■ .j -i „ kem javnem zborovanju predsednika Ki-! - , ' “.j1”1 1fpU, I.6 81 a ‘ • nLanJa tajske Liu Saoči, da je kitajski Hruščov. j Pavel VI. je kardinalskemu zboru v sjcei. y peitek^SO ^ 1' ob 21^ ™ Prav tako so napadali glavnega tajnika ’ nagovoru za praznike napovedal skli- - ’ ’ ’ komunistične stranke Ten-Hsiao-pi-nga, canje sinode katoliških š-kofov na za-1 y vrsticali da vodi „buržuaz-no in reakcionarno po- sedanje, ki bo o-d 29. septembra do 24. i nik ZN U Thant- Komunistična Kitajska litiko za zadostitev svojih osebnih am- oktobra 1967. Na zasedanje ho prišlo Pristaniški delavci so po 68 dneh pa je papeža označila za „reakcionat- bicij“. Zborovalci so v športnem stadi- 250 do 350 škofov, ki jih bodo določile stav-k-e prejšnjo soboto odločili, da se ja, ki hoče pripraviti vietnamsko ljurl- onu vpili: „če ne bomo zrušili teh dveh škofijske konference po posameznih dr- : vrnejo na delo. Ko so v ponedeljek ho- stvo na kapitulacijo“, medtem -ko Se- mož, se bosta revizionizem in kapitaii- žavah. O-b tej priložnosti je papež po- i teli to storiti in so- prišli v pristanišče, verni Vietnam na pozive na premirje zem polastila Kitajske.“ hvalil tiste, ki so pomagali, da so sc so pristaniške oblasti zahtevale o-d njih sploh ni reagiral. j Med tem je kitajska komunistična uredile razmere za kat- Cerkev v repu- nove -delavske -knjižice, ki so jih izdajale Nasprotno, komunistični gverilci so vlada še naprej vzdrževala napetost s Miki Haiti in Dominikanski republiki novim delavcem med stavko. Kdor ni kršili tudi 48 urno božično premirje, ki Sovjetsko zvezo- Celo povečala jo je z ter v Jugoslaviji z obnovo zvez med imel nove izkaznice, ni mogel na delo. so ga prej sami predlagali. j izgonom treh sovjetskih časnikarjev iz . to državo in Vatikanom- ; Tako bo delavstvo -sedaj občutilo, kam čili vse take zahteve, ki so prihajale od raznih političnih strank, pa so ljudski radikali v svoji samozavesti bili gluhi za vse take po-nudbe in nasvete ter so timasto vztrajali pri samoradifcalni vladi. Podražitev argentinskih listov. V zadnjem času so se občutno podražili skoro vsi bueno-saireški veliki dnevniki. Nedeljske izdaje največjih listov La Prensa, La Nación stanejo se-daj 25 pesov, Clarín 30 pesov. Dnevna izdaja velikega in zelo branega popoldnevni-ka La Razón stane sedaj 20 pesov (prej 15 pesov), izdaja s prilogo ob torkih pa 30 pesov (prej 20 pesov). Dr. Miha Krek Lelo ameriških žrtev za svobodo ! Po Hitlerju, Stalinu in Churchilla sta papež Janez XXIII. in predsednik John Fitzgerald Kennedy najmočnejši imeni vladarjev tega stoletja. Prvi trije označujejo dobo uničujoče vojne, rušenje prejšnjega stanja, nastopanje in uveljavljanje 'komunističnega sistema totalitarne diktature, dokler ni dobila pod svojo peto dobro tretjino človeštva. DVA PIONIRJA NOVE DOBE Papež Janez XXIII- in predsednik Kennedy sta pa vrhunski imeni naporov, da se svet v povojni dobi prerodi v dobrem, da se bojni načrt komunistične revolucije za zasužnjenje ostalega človeštva onemogoči in da se vsi narodi združijo za čuvanje miru v svobodi- Prvi je v versko duhovnem področju z očetovsko krepko in jasno odrezanostjo postavil pred sedanji rod pravilen odnos človeka do Boga — Stvarnika in do brata- Pokazal je, kako edino naj človek uspešno išče srečo v okviru in na osnovi tega odnosa in postavil evangelij ljubezni proti evangeliju sovraštva. Drugi je zasvetil kot glasnik mladega rodu iz povojne zmedene mračnosti ¡kot tribun svobode, zbiratelj političnih, duhovnih in gospodarskih sil človeštva za upor proti nasilju komunistične revolucije, za osvoboditev zasužnjenih narodov. Oba sta švignila kot dve raketi v svoj čas- Prvi apostol Ljubezni v odseku zgodovine, v katerem je apologija sovraštva dosegla svoj največji uspeh in bila v zagonu k končni zmagi, drugi dramatičen politik demokracije, advokat svobodne osebnosti in svobodne družbe, ko se je zdelo, da je ta že dobila svoje mesto na dnu moderne apokaliptične povodnji, ki so ji dali varljivo in lažnjivo ime diktatura proletariata. 'Naglo sta prešla, kot da sta predobra za ta svet, a ugasnila nista. Po smrti še značilneje in 'še močneje svetita v razvoj- DVA GRADITELJA PRENOVE V MEDNARODNEM ŽIVLJENJU V pokoncilskem letu 1966 je pape-štvo bilo živo in vodilno središče vsega duhovnega življenja v toliki meri, kot že stoletja ne. Papež ljubezni je vlil novega duha iskrenosti v odnose med krščanskimi cerkvami in skupnostmi. Njegov naslednik, Pavel VI- najskrbne-je, z vso vnemo izvaja Janezov program združevanja kristjanov in vodi nastopanje Cerkve v novih razmerah kot moderen apostol z novimi prijemi, načini in sredstvi. • Papež je prvi po-bornik za mir, mednarodni in socialni mir, prvi zagovornik zaščite in pomoči ubogim slojem in še nerazvitim deželam, najvztrajnejši graditelj pravičnega reda, ki naj vsakemu narodu zagotovi po načelih samoodločbe in enakopravnosti Soodločujočo vlogo v mednarodnem življenju, da se izključi nasilje in vojna. Papež vodi napore za uresničitev socialne pravičnosti za vse, brez ozira na razlike v njihovih naravnih darovih in lastnostih. Skladje v Bogu po ¡naravnem redu naj zagotovi Osebno srečo- Družba enakopravnih svobodnjakov pod Bogom naj pospešuje blagostanje, pred vsem pa izključuje nasilje v kakršnikoli -obliki,. da bi mogla vsa ¡pesem svobodnega življenja slaviti Stvarnika. Lyndon B. Johnson je kar najboljši izvrševalec zasnov in smernic, ki jih je dal ameriški in svetovni politiki John. F- Kennedy. Danes so Združene ameriške države s svojim neposrednim odločilnim vplivom na vseh delih sveta izven komunistične tretjine. VIETNAM — BOLEČA OPERACIJA ZA OZDRAVLJENJE John F. Kennedy je šel v tvegano pomožno akcijo Med zadnjo vojno so se naši borci ogo varjali s to besedo; glede tega med starim, izkušenim komandantom in mladim partizanom ni bilo razločka. Tudi tikali so se. V naši družbi je postala ta beseda skoraj povsod domača in je v rabi zlasti v javnem življenju. Gospod, gospa in gospodična se hočejo po vsej sili vrniti med naše ljudi. Tudi sam sem v zadregi, ko nagovorim starejšo žensko. Ne gre mi z jezika, da bi ji rekel tovarišica. Morda bi me zavrnila. Potočnikovica, Štrukljevka ali Mežanka pa ji tudi ne bom rekel, kakor je baje rekel pisatelj Tavčar svoji ženi Tavčarca. Tudi na našem podeželju se tovariš še ni povsem udomačil, čeprav so kmetje istega stanu, se zlasti sovaščani in znanci ogovarjajo z rojstnimi imeni: Janez, Miha, Micka, Rezka, mlajši pa pravijo starejšim stric, botra, teta, sosed. . . Če pa jim meščan reče gospod ali gospa, slišijo nekateri prav radi, rajši, kakor če bi jih ogovoril s tovarišem. Delo, 25. nov. 1966 Zemljo ponujajo... „Hočete zemljo? Ne morem je več obdelovati. Dobil sem drugo delo“ Ali: „Prestar sem, otroci so pa zapustili dom. Zemljo prodam ali •dam v najem. Navsezadnje bi jo tudi podaril, če že ne gre drugače, da mi ne bo več v breme-“ Tako navaja v eni zadnjih številk Ljubljanski dnevnik težave kmetskih ljudi, ki so na kmetijah dostikrat ostali sami na stara leta in zemlje ne morejo več obdelovati, zanjo pa morajo plačevati izredno visoko davke, kar je načrtna komunistična politika, da jim zemlja res postaja „v breme“, d* * potem takoimenovane komunistične zadruge prihajajo do nje in jo vključujejo v „družbeni sektor“. Vsaka kom. zadruga ima navadno po 70 zaposlenih ljudi. Vseh uslužbencev pri kom. zadrugah v Sloveniji je 10.520. Med njimi je samo 5-378 delavcev, nameščencev je kar 4896, agronomov 24 in tehnikov 222. Pri založbi Obzorje v Mariboru je v zbirki Giotta izšel Mali slovenski pravopis- ■Napisal ga je Stanko Bunc. Ima okoli 50.000 besed in besednih zvez ter je namenjen najširšemu krogu pišočih ljudi. Ljubljansko okrožno gospodarsko sodišče je obsodilo Agrokombinat Emona v Zalogu na denarno kazen nad en milijon st. dinarjev, ker je prodajal pokvar-no slanino. „Svet med dvema vojnama 1918 do 1939“ je naslov knjigi, ki jo je napisal Metod Mikuž. Knjiga naj bi bila „pregled in ocena političnih in družbenih dogajanj v času med prvo in drugo svetovno vojno“- V galeriji mestne hiše v Kranju jo bila v oktobru razstava slik Leopolda Layerja. Umrli so. V Ljubljani: Minka Kuralt roj. Zupančič, Rado čelesnik, uradnik soc. zavarovanja v p., Ivanka Perič roj. Peclin, Frančiška Prezelj roj. Braun, Franja Buh roj. Novak, Darinka Jesenko, Marija Erjavec roj. Černe, Marija Čemažar, Ivana Galič, Tončka Podržaj, poslovodkinja, Alojz Janžekovič, strojni tehnik, Mihael Vrhnjak, žel. upok., Alojz Plantan, v. kontrolor drž. žel. v p., Franc Jevnikar in Geza Fartelj v Prečni pri Novem mestu, Terezija Lampret roj. Šeme v Catini Franc Javornik v Slovenj Gradcu, Jože Kocijančič v Do-brunjah, Jože Uhan, pos. v Dobrovi, Darko Pevec v Čatežu, Ema Rihar roj. Klemenčič v Gor. Logatcu, Ladislava Žebavec, učiteljica v Mariboru, Marija Hlebce roj. Šoba v Kranju, Vinko Mi-kuliS v Želimlju, Mimi Lovšin roj. Cvar, v. medicinska sestra v Goriči vasi pri Ribnici, Franc Vodnik, kipar, rezbar in j restavrater v p. v Novem mestu, Alojz Gutman v Žalcu, Jurij Sane, biv. gost. v Celju, Cecilija Mali roj. Snoj v Črnučah, Maks Deisinger, pleskarski mojster v p. v Jaršah, Vinko Trplan v Ptuju in Janez Justin v Lescah. SLOVENCI V BUENOS AIRES Odhod slovenskih otrok v počitniško kolonijo Včeraj, v sredo, 28. decembra je z večernim brzovlakom odpotovalo 74 otrok slovenskih šolskih tečajev na pod- ARGENTINI ročju Vel- Buenos Airesa v počitniško kolonijo v dr. Hanželičev slovenski počitniški dom v Kordobske planine. Otroke spremljajo ga. Olga Omahna, gospodične Anica Šemrov, Majda Tomažin in Anica Mehle ter Pavel Fajdiga in Nace Grohar. Jubilejni številki Svobodne Slovenije ob 25-letnici njenega izhajanja je dala svečan poudarek tudi lepa umetnima —-celostranski linorez akademske slikarice ge. Bare Remec. Umetnica je dovolila Svobodni Sloveniji ponatis nlekaj izvodov za darovavce v tiskovni sklad. Zato vsak, ki dairuje za jubilejni tiskovni sklad Svobodne Slovenije ob 25-letnici njenega izhajanja vsaj 2.000 pesov, dobi v zahvalo reprodukcijo linoreza z lastnoročnim podpisom umetnice. Naročnina Svobodne Slovenije za 1 1967 je 1.900 pesov. Za pošiljanje po pošti v Argentini 2.000 pesov. Taborjenje deklic v Chascomusu V sklopu vzgojnega dela za slovensko mladino, ki ga uspešno vrše naši domovi, je za letošnje počitnice organizirala Zedinjena Slovenija taborjenje otrok v starosti od 10. do 15. leta. Pripravljeno je bilo za dečke in deklice, a ker se je prijavilo premalo dečkov, so taborile le deklice. Priprava taborjenja je bila v oskrbi referenta za mladino pri ZS Staneta žužka, vodstvo pa je imela ga. Marijana Marn. Pomagala sta ji ga. Frančiška Reja in Tine Debeljak ml. Taborjenja, ki je trajalo od soboto, 17-, do sobote, 24. decembra, ob laguni Chascomus, se je udeležilo 20 deklic- Po veseli vožnji so bili s pomočjo deklic hitro postavljeni šotori, nakar je sledilo že težko pričakovano kopanje. Naslednje dni je sicer vreme kazilo razpoloženje, saj so med nalivom morale deklice sedeti v šotorih, pa tudi veter v prvi polovici tedna ni pustil, da bi se kopale. Toda zadnje dni je bilo vreme ugodno in so se lahko naužile sonca in kopanja. Dnevni red se je pričel ob 7.30 s telovadbo, jutranjo molitvijo in zajtrkom, nato je sledil kak razgovor vzgojnega značaja ali r.o,čno delo, nato pa kopanje ali sprehod. Opoldan obilno kosilo, nato počitek do treh. Če je vreme dopuščalo, je sledilo kopanje, drugače pa igre, žoga ali ročno delo. Po večerji js bil vsak večer taborni' ogenj, ob katerem so deklice same prirejale šaljive prizorčke, poslušale zgodbe ali pele. Po molitvi so se hitro porazgubile v šotore in kmalu je nad njimi zavladala tišina. Po tri so vsak dan opravljale dežurstvo, pomagale v kuhinji itd. Vedenje je bilo vseskozi vzorno in tudi med seboj so se deklice dobro razumele. Pohvalno moramo omeniti, da je bilo govorjenje vedno slovensko, ne da bi bilo treba na to katero opozarjati. To dokazuje, kaj lahko doseže dobra vzgoja v družini, šola in slovenska družba- Taborjenje se je izkazalo kot dobro vzgojno sredstvo, saj so se deklice navadile na življenje v naravi, na skupinsko življenje in se bolj spoznale med seboj. škoda le, da med starši ni bilo enakega razumevanja za taborjenje dečkov, ki bi 'bili vsega tega še bolj potrebni. Drugo leto bo treba na to položiti več važnosti. Ob uspešnem zaključku tega prvega taborjenja deklic se vodstvo Zedinjene Slovenije najprej zahvaljuje ge. Mar-novi za skrbno in dobro vodstvo, ge. Rejevi in g. Debeljaku za pomoč v taborišču, potem pa tudi SDO in SFZ, ki sta posodili šotore, brez katerih bi bilo taborjenje sploh nemogoče* kakor tudi podjetju Bratov Oblak, ki je širokogrudno preskrbelo prevoz otrok in opreme- 'Prav tako se zahvaljuje vsem drugim, ki so po svojih močeh prispevali k večjemu uspehu tega taborjenja. Obenem pa tudi vabi vse starše otrok, ki so taborili, da se udeleže sestanka v Slovenski hiši dne 9. januarja, kjer bi skupaj pregledali delo in uspeh taborjenja, kakor tudi poiskali izboljšave za prihodnja leta- —a Osebne novice Na buenosairešlki univerzi je končal pravne študije g- Janez Hren iz San Martina- Novemu slovenskemu diplomantu čestitamo in želimo v pravnem poklicu mnogo sreče. Družinska sreča. V družini Roberta Perez in njegove žene ge. Francke roj. Guštin se je rodila hčerka. V Slovenski hiši jo je krstil na ime Monika Frančiška g. msgr Anton Orehar, za botra sta pa bila Leopold Avguštin in ga-Maria Elena de Forlenzo, Srečni družini naše čestitke. f Marijia Gregorin. Umrla je dne 22. decembra v Ihanu. V Argentini žaluje zanjo njen sin France, kateremu ob izgubi matere izrekamo globoko sožalje, rajna pa naj mirno počiva v domači zemlji. f Alojz Adamič. Njegovi življenjski dnevi so se iztekli v 79 letu dne 26- novembra v domovini. Za njim žalujejo v domovini vdova ga- Franja in družine Adamič, Milavec, Rasperger in Eržen; v Argentini pa: hčeri Rada por. Zupanc, Nika por- Iglič, sin Slavo, zeta Milan in Duško ter vnuki Marko, Sandra, Peter in Irenca. Vsem izrekamo ob bridki življenjski preizkušnji iskreno sožalje,, rajnemu pa želimo večni mir in pokoj. Vsnk teden POBRATIMU A Simon Jenko Naj čuje zemlja in nebo, kar zdaj pobratimi pojo! Naj se od ust do ust razlega, kar tu. med nami vsak prisega: da srce zvesto kakor zdaj ostalo bodo vekomaj. In\ ko ločitve pride čas, na razna pota žene nas, tu na, pobrmtom, roko mojo, ti pa podaj desnico svojo: da srce zvesto lcakor zdaj ostalo bode vekomaj. Beseda dana, vez velja! Ne zemlje moč, ne moč neba in ne pekla ognjena sila vezi ne bode razrušila: da srCe zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj. VOŠČILO SVOBODNI SLOVENIJI K NJENEMU JUBILEJU Od Rev. Marka Kranjca, plana Narodnega odbora za Slovenijo in Izvršnega odbora Slovenske. kršč. demokracije — SLS, smo za 25. pubilej Svobodne Slovenije prejeli naslednjo čestitko- Rim, 13. 12. 1966. Dragi Miloš, sprejmi Ti in vsi Tvoji zvesti in marljivi sodelavci skozi četrt stoletja, posebej še sedanji glavni urednik g. Krošelj, ki s Teboj nosi „težo dneva", k srebrnemu jubileju „Svobodne Slovenije“, ki se je v zdomstvu razvila v polno moško dobo tpr ima glas danes gotovo najboljšega slovenskega tednika, moje\ najgloblje in najiskrenejše čestitke z željo, da bi v enakem tempu rastla in se dvigala tudi v bodo&e in se ob svojem, času kot ponosna zmagovalka na svojem področju, vrnila v domovino, kjer ji je tekla zibelka. Vso srečo in blagoslov ter vesele božične praznike, želim jubilantki ter nj\enim urednikom, upravnikom in sodelavcem, zlasti pa Tebi Tvoj Marko Kranjc ČESTITKE ZA BOŽIČ IN NOVO LETO Od naročnika iz Danske smo dobili za praznike pismo z naslednjim voščilom: 17. 12. 66. Spoštovani! Vesele in blagoslovljene božična praznike, in srečno ter zdravja polno novo leto 1967 želi Vam in obenem tudi vsem Slovencem v Argentini Anton Zot Janez Jalen 26 Trop brez zvoncev Povest „Tkalčeva ima pa odprto,“ je pokazal Cencelj na Jer,čin stan: „Kar njej se izpovem, pa sem za zdaj opravil.“ Prav takrat je stopila Jerca na prag-Zaslonila si je oči z dlanjo, pogledala, kdo prihaja, spoznala Petra in Cencelj-na, se obrnila in odšla nazaj k ognjišču. Petru je bilo všeč njeno obnašanje. Pomagala mu je iz zadrege. Drvarju ni vedel prej kaj odgovoriti, sedaj je pa kar nanj prevrnil krivdo: „Bova morala že še naprej iti- Ne mara imeti potov zavoljo tebe, se je paTajši umaknila.“ „Prav je naredila,“ je pritrdil Cencelj. Za širokim leskovim grmom se je oglasil droban zvonček. Tele je bilo zamahnilo po muhah. Bilo se je nastopilo, pa ni moglo s tropom na pašo in je že nekaj dni ostajalo čez dan pri stanovih. S šopom napol razcvelih šmarnic v roki je prišla od prisojne strani na stezo naravnost pred lovca in drvarja Grmova Špelca- Preden je dekliča kdo utegnil ogovoriti, je s prstom pokazala zanke, obešene na Petrov oprtnik, mrko pogledala Cenceljna in spregovorila Petru naravnost v obraz: „Torej si ga le sam zalotil, mrharja. Sem mislila, da te bom morala opozoriti nanj. Prav mu je.“ Lovec in drvar sta se začudila, da sta kar obstala. Pa je Špelca sama spet sprožila besedo. Dogovorili so se hitro. Cencelj se je za sto smrtnih grehov zarekel, da ne prime nikoli več strune v roke. Potrt je odšel nazaj drvarit pod Brvoje. Grmova je pa hitro uganila, da je Peter potreben okrepčila. Povabila ga je v svoj stan, da mu stppi mleko in skuha žgance- Najprej pa je lovcu izročila še četrto Cenceljnovo zanko. Sama jo je bila odvezala. Da bi se bila skoraj ujela nanjo, je rekla; pa tako zares ni bilo. Skozi lino je Jerca videla, da je Peter stopil v Špelčin stan. „Naj gre, kamor hoče," si je dopovedovala- „Kaj me briga.“ Pa ji ni bilo vseeno. Petra, ki se mu je prej tožilo, saj že dve noči ni skoraj nič spal, je minila vsa zaspanost- Opazoval je brhko plan-šarico. Špelca se je podvizala, da svojemu gostu čimprej postreže z jedjo. „Dobro dekle mora biti,“ je sodil Peter: „In kako ji pristojajo k obrazu svetli lasje.“ Pogovor jima ni niti za minuto obstal- Špelca je poznala 'domalega vso divjad daleč naokoli- Peter se je kar čudil. „To bi bila žena za lovca,“ je nehote ipomislil. „Vse drugačna ¡kakor Jerca.“ „Veš, Peter,“ je zamahnila Špelca s kuhalnico. „Odravcu je orel odnesel jagnje. Gotovo gnezdi nekje v naših gorah.' Še dokaj 'škode utegne prizadejati drobnici in divjačini. Ustreliti ga boš moral.“ , „Lep in ponosen ptič je. Kralj višav. Se ti nič ne smili?“ Peter je ugovarjal bolj zato, da preizkusi do konca misii mlade planšarice, kakor pa zares. Špelca je malo pomolčala, pa se je brž znašla: „Zakaj pa mori jagnjeta in kozliče, srnjačke in gamse. Lisice naj bi pobiral, ki tudi same od krvi drugih žive.“ „Imaš ’kar prav, Špelca,“ se je zasmejal zadovoljno Peter. „Le tega ne pomisliš, da zapriseženi lovci nismo sami gospodarji divjadi, ki jo pasemo.“ „Ti že veš.“ Z vso prijaznostjo, kar nekako vrojeno Grmovi družini, je postavila špelca pred Petra žgance- Bili so zabeljeni, da so se ‘kar tresli. Grede, ko je lovec jedel, sta z mlado planšarico dognala, da je ona prav tisto leto pričela hoditi v šolo, ko je on izstopil iz vsakdanje šole- Da pa še prav dobro pomni, kako je on pobral v S tudorski skali sovi mladiče. Nad vse junaški se ji je zdel takrat. In še dostikrat kasneje je mislila 'nanj. Najbolj se ji je smilil takrat, ko mu je umrla mama. Ni se mogla zdržati solza. „Odrasla je že, pa tako otročja,“ si je mislil Peter, ki mu je bila Špelca čimdalje bolj všeč. Rad bi še posedel pn njej, pa ni maral zavoljo ljudi ne! Jerci nakljub bi pa. Vprašal je Špelco, kaj ji je za postrežbo dolžan. Ni dosti manjkalo, da ni dekliča zares užalil. Peter se je Špelci prav lepo zahvalil in obljubi!, da ji že povrne- S počasnim in utrujenim korakom je odšel navzdol. Pri košati smreki se je obrnil, šipelca je stala pred stanom- Pomahala sta si z rokami. „Če je videla Jerca?“ je kar zaskrbelo Petra- Pa si je koj vedel odgovoriti: „Naj vidi, če hoče. Kaj pa ji mar? Cmeri cmeravi.“ Popravil si je puško više na rame in stopil spet trdo in odločno. Na Ražnovcii je legel v seno- Na jezero pod sabo in na polje v Lazu so je komaj utegnil ozreti- Kar samo so se mu zaprle oči- Drugo jutro ob svitu je Peter že spet stal za vasjo, opremljen za v gore. V roki je držal kratkoročno kopačo-, Srno bo treba bolje zagrebsti, da ne bo širila smradu in da se ne bodo muhe pas,e na mrhovini. Na Cenceljnovo besedo >c tudi ni zanesel. Naj le ve drvar, kako mu bo odslej vedno za petami in pa špelca ga je bila spomnila. Početje orlov mora še bolj natančno opazovati. Vleklo ga je po Klanici navzgor v Vogar. Pamet mu je pa svetovala, nuj se za naprej te planine še bolj izognbljc-'.'e samo zavoljo Jerce, prav tako tudi zavoljo Špelce. Jerca bi morebiti mislila, da ji z Grmovo nalašč nagaja, da bi spet njo pridobil. Ljudje bi Jerci privoščili in marsikaj govorili. Tkalec, ki je rad videl, da mu je bila njegova hči | všeč, bi bil upravičeno lahko nevoljen. ' Prav on je s svojo besedo takrat po Bitenčevem pogrebu dokaj pripomogel, da je postal lovec. Grm bi se tudi lahko ; lepo zahvalil, če bi mu samo za kratek ' čas motil špelco. Zmagala je pamet, j Peter je zavil za jezero. Jutro je vstajalo izza gora. V je- j zeru se je odsvitala rožnata zarja. Zbori ptičev so jo pozdravljali. V razcvelo reber so že priletele čebele na pašo. Petru se nikamor ni mudilo. Ves je bil prevzet od jutranje lepote. Počasi se je dvigal po drči vedno više in više. Na Jerco in špelco je kar pozabil. Pod vlaž. 1 no skalo je zaglelal črnega močerada. | Lezel je navzgor. „Tep dan bo,“ se je nadejal Peter. Na vrhu se je razgledal. Sonce je že kar dobro grelo. Jezero pod njim je bilo gladko kakor zbruena zelenkasta marmorna ploskev. Gore naokrog so bile jasne, da bi skoraj razločil rože v triglavskih skalah. V drvoščih se je zveneče oglasila črna žolna. Na Vogar ju je pozvanjala živina- Petra je spet zamikalo, da bi stopil k špelci. Na zelenečo senožet je priplavala velika senca. Peter se je sunkima ozrl proti nebu. S široko razprostrtimi krili se je peljal nizko nad njim orel. Prav 1 lahko bi ga dosegel s strelom, pa n: smel. Na drugi strani slemena, precej ' zadaj je letela orlica. V levem krilu je bilo eno pero dokaj kračje. Tisto še m doraslo do polne dolžine, ki jo je bila pomladi zgubila v spopadu z gamsi. i Peter se je spomnil, da mora biti čimprej na Komarči, če hoče dognati, s čim hranita orla mladiča v gnezdu. Vstal je in urno odšel proti Hebatu. Na mrtvo srno je bil nasut dokaj visok grob. Cencelj je do konca oprav:! delo namesto njega. Gomilo pa so bren-če obletavale muhe in sedale na prst in kamenje, kakor bi z vso silo hotele žaleči svoj zarod tja, kjer je nakopičeno obilo hrane. Pri drvarju je lovec zvedel, da je srno zagrebel iz hvaležnosti, ker ga Peter ni izročil v roke Kranbergerju. Sodno kazen pa da bo že prestal, čeprav dobi leto dni zapora. „Jaz ne bom tiščal v sodnika, da bi te zašil,“ je kar naravnost povedal Peter in že odhajal. Pod Laktjo se je ustavil. V ruševju je bil ugledal gamsovo kozo z dvema kozličema. Mati se je pasla in se v skrbi za zarod razgledovala in poslušala na vse strani. Mladiča sta se pa igrala, trkala in izpodrivala, da ju je bilo veselje gledati. Peter je na orlovo gnezdo 'kar pozabil. Pa je šinilo iz višave, koza je zapiskala, kozliča sta skočila proti ruševju. Prvi se je že iskril, drugi ja bil prepozen. Orel ga je prehitel in pograbil s kremplji. Peter se ni mogel več premagati. Čeprav je bilo daleč, je prislonil manliherico k licu, pomeril in sprožil. Strel je bil prekratek. Mirno je moral gledati lovec, kako je tik nad njim nesel orel kozliča proti svojemu gnezdu-čeprav je vedel, 'da ne more nič več ubraniti, je Peter odhitel proti Komarči. „Kam pa s tako zadrego?“ se je oglasil izza debelega macesna na razgledniku^ Vencelj. * „Orel mi je izplel gamsovega kozliča,“ je jezen zapihal Peter. „Sem videl, kako ga je .prinesel mla-,diču,“ je mirno odgovoril Hrubečka in vprašal: „Si ti streljal?“ „Da, jaz, na orla- Pa sem bil prekratek.“ „Napak si naredil-“ „Pograbilo me je.“ „Preplašil sd le vso družino. Zlepa je ne boš dobil več pod strel. Kar poskušaj-“ (Nadaljevanje prihodnjič) SIOVINCI PO SVITU KANADA V župniji Marije Pomagaj je bil letošnji jesenski ¡koncert dne 12. in 13-novembra- Priredili so ga otroški, mladinski in dekliški zbor, ki je bil ustanovljen pred dobrim pol letom, ter je s svojimi 15 članicami tokrat prvič nastopil- Program je obsegal 20 pesmi. 18 od teh je bilo novih ter so zbori s prejšnjih koncertov ponovili samo 2-Najzahtevnejši zborovski skladbi sta bili božični motet Pueri concinite in Deep River, stara črnska duhovna pesem. Pesem Pueri concinite je delo Ja- ? koba Petelina Gallusa ter jo je pel mla- . dinslki zbor a capella štiriglasno. Pe- [ sem Deep River je pa isti zbor izvedel triglasno- Z izjemo, dveh so bile ostalo pesmi slovenske narodne ali ponarode- ■ le v priredbah Matije Tomca, Emila j .Adamiča, Luke Kramolca, Franceta Marolta, Petra Liparja, Slavka Mihelčiča in Tomaža Faganela. Zbora je vodil g. Tone Zrnec, ki je tudi pripravil koncertni program, klavirsko glasbo je izvajala ga- Božena Naughton, posamezne točke sta občinstvu razlagala g. Vilko čekuta v slovenskem in gdč'. Marjetka Šuligoj v angleškem jeziku- ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Slovenski graditelji cerkva v Minnesoti. Rev. Msgr. Janez Schiffrer, ki sedaj odhaja v pokoj, je v Chisholmu zgradil cerkev -sv- Jožefa, katero je okrasil in obogatil s svojimi umetninami umetnik France Gorše. Rev- John Šuštaršič je postavil novo cerkev in župnišče. Rev. France Gaber gradi poleg cerkve še župnišče in šolo. Rev. Stanko Dolsina katehetski center, njegov brat Rev. Janez Dolsina je v Nashwauku dokončal graditev nove cerkve, pred tem je pa že dovršil tri cerkve- in dve župnišči. Njegov sosed Jože Vovk je (udi postavil novo cerkev v Cooku. Slovencem v Chicagu je še vedno ” živem spominu zadnji koncert sloven-skegamladinskega zbora Lige K. S-Amerikancev. Koncert se je pričel z „Gaudeamus igitur“ in je obsegal pesmi I- Ocvirka, M. Tomca, p. Vendelina Špendova, M- Renerja, A. Geržiniča, I. M. Škerjanca, Poldovskega, Mozarta, Rossinija, Fr. Ferjančiča, M. Fileja, Foersterja, Marolta in E. Adamiča. Pevci so izvajali tudi Geržiničev oratorij „Baraga“ s solistom bas-baritonom čikaške opere Marijanom Ermanom in p. Vendelina Špendova kantato „Turki na Slevici“, v kateri sta nastopila kot solista že omenjeni Marjan Erman in mezzo-sopran Marija Kranjc-Eischinger, ki s,e je ta večer poslovila od pevskega zbora in Slovencev v Chicagu, ker je odšla s svojim možem dr. Fischingerjem ml. v Washington. Oba pevca sta žela med številnim poslušalstvom navdušene aplavze. Novice iz Slovenije (Nadaljevanje s 3. str.) Zoran Kržišnik je napisal monografijo o Janezu Berniku. Uvod je napisan v slovenščini, francoščini in angleščini, nato pa je objavljenih nad sto reprodukcij Bernikovih umetnin. Kranjska občinska skupščina ima poleg drugih odborov tudi Svet za indu- i strijo. člani /tega sveta so do nedavna i imeli seje dopoldne ter so vsi dobivali po 500 dinarjev sejnine. Ko so pa z! uvedbo gospodarske reforme ukinili sejnine, seje pa preložili na popoldanske ure, večina sej ni več sklepčnih. Sedaj v skupščini razmišljajo o tem, ali naj se povrnejo znova na prejšnje stanje, ali pa naj več kot polovico članov Sveta za industrijo zamenjajo. V ljubljanski operi je bil letos nedavno že drugi slovenski baletni večer. Tokrat so izvajali naslednja izvirna slovenska baletna dela: Druga suita za godala Marjana Lipovška, Godec Vilka Ukmarja in Obrežje plesalk Zvonimirja Cigliča. ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE | je edina slovenska publikacija, doma in v izseljenstvu, ki sistematično in Strokovno informira 'svoje bravce o vse-mirskih poletih in razisk&vanju osončja. Te članke piše Janko Hafner, ki je v Argentini znan tudi po svojih zanimivih predavanjih s tega področja. V Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1967 bo objavljen zopet njegov obširen in bogato ilustriran članek z naslovom IZPITI ZA POLET NA LUNO Slomškov dom želi vsem slovenskim rojakom veliko sreče in zdravja v letu 1967 ter vabi na tradicionalno SILVESTROVANJE ki bo v soboto, 31. decembra Za dobro voljo in solidno postrežbo bo poskrbljeno. Pridite! OBVESTILA Sobota, 31. decembra: Silvestrovanje v Slovenski vasi, Našem domu, slovenski pristavi, Slomškovem domu, Slovenskem domu v San Martinu in Carapachayui ter SKAD-a na Markeževini. Nedelja, 1. januarja: ^ V Slovenskem domu v Carapachayu ob 18 veseloigra „Ne kliči vraga“ Slovenski pevski zbor „Gallus“ ob 18 ponavlja koncert Marijinih pesmi v cer. kvi Marije Kraljice v Slovenski vasi. V Našem domu v San Justu sestanek društva SPB Tabor ob 6 popoldne, Na sporedu poročilo Milana Zajca o življenju Slovencev v ZDA in predvajanje kratkega filma spominske proslave 20-letnice vetrinjske tragedije na Orlovem vrhu v Clevelandu. Petek, 6. januarja: V dvorani v Slovenski vasi ob 16 in 20 uprizoritev igre Lu,č z gora ob 15-letnici obstoja SFZ v Slovenski vasi. Nedelja, 8. januarja: V Ateneo Don Bosco v Ramos Mejii 16. misijonska veletombola. Začetek ob 17. uri. ♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦• ■v ♦ | Film o lepotah % Slovenije in Švice J bo razlagal ♦ dr. Karel Vojska iz Švice % na praznik sv. Treh kraljev ob 19 ♦ V SLOMŠKOVEM DOMU ^ v Ramos Mejii i4in naslednjo nedeljo ob 9 po sv. maši V NAŠEM DOMU £ v San Justu ♦Vabljeni! Slomškov dom . Naš dom *♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ BRIVSKI SALON „LOS ANDES44 za gospode in otroke) MAKS SKARLOVNIK želi vsem rojakom srečno novo leto Drysdale 5648 Carapachay Veselo in srečno novo leto vošči vsem svojim članom, vlagateljem im rojakom SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. ■ (C. C. „S. L. O. G. A.“Ltda.) Bartolomé Mitre 97 in Moreno T. E. 658-6574 Ramos Mejia SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ROJAKOM INDUSTRIJSKA ŽELEZNINA MAVRIČ y Cia. H. Almeyra y Avda. 3 de Febrero Villa Libertad, San Martín FGBM T. E. 750-1674 USPEHOV POLNO NOVO LETO 1967 ŽELI MUERLERIA LUKY Luka Milharčič-sin Avda. 25 de Mayo 136 Ruta 205, Km. 43300 Garlos Spegazzini FGR Prov. Buenos Aires Srečno, uspehov polno novo leto 1967 i(ošči vcenri rojakom, . MUEBLERIA „EZEIZA44 LUKA MILHARČIČ trgovina s pohištvom Ruta 205 ■— pred železniško postajo Ezeiza VSEM ROJAKOM ŽELIM SREČNO NOVO LETO SILVO LIPUŠČEK ESLOVENI» LIHE Editor responsable : Milos »an Redactor: José Kroaelj Redacción y Administración: Ramón Falcon 4158, Buenos T. E. 69.9503 „ Argentin» o o z a m r _ Sgl o 5 c °S5 FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 Concesión N* 3224 TARIFA REDUCIDA te» Nastani da ln Intelectual No. 910.387 V Slovenskem domu v San Martinu bo v soboto, 31. decembra SILVESTROVANJE San Justo URARNA IN ZLATARNA T. E. 621-3047 Prov. Unidas VESELE IN BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE ŽELI „ČASA ESLOVENA“ Danilo Havelka, Barcola 873, Ituzaingo DRAMATSKI ODSEK ■ i ■ ■ ■ ■ 1 Slovenskega doma v Carapachaya ! priredi na novega leta dan ob 18 v svojelm domu veselo igro a \ “NE KLICI VRAGA” ■ a a a ! Režija g. Petelin Albin ■ ■ Scenerija g- Korošec Jože ; a ■ a » a a Vsi rojaki vljudno vabljeni SFZ SLOVENSKA VAS ob 15-letnici obstoja prireja „LUČ Z GORA« igra v treh dejanjih Dvorana Slovenske vasi 6. januarja ob 16 in 20 Samo dve predstavi Naročnina Svobodne Slovenije ta 1966: n Argentino 5 1.406,—. Prt ljanju po poiti doplačilo 8 100,—. ZDA in Kanado: 12 dolarjev n aja a letalsko pošto, in 8 dolarjev m pošiljanje a navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S- R.L., Estados Unidos 425, Bs. Airas. T. E. 33-721* 1 Dr. FRANC KNAVS \ ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) ■ Uradne ure od 17—20 ' ■ Pisarna zaprta od 19. decembra E do 13. februarja S ■ Izredni slučaji dr. Martínez Sarmiento 1479, 1 p-, T. E. 46-4972 ■ JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires T. E- 35-8827 KNJIGE PLOŠČE IN DIAPOZITIVE IZ SLOVENIJE Simon Rajev Uruguay 743, 5- nadstr., pis- 506 VESEL® SILVESTROVANJE OB ZVOKIH DOMAČE GLASBE POSLOVITEV STAREGA LETA in NAPITNICO NOVEMU LETU prireja Naš dom v San Justu Slovenska slaščičarna 44Korotan” (Tronador) Rivadavia 8838 (Rivadavia y Lacarra), Lokal 8 Beli svojim cenjenim odjemalcem kakor tudi vsem ostalim Slovencem blagoslovljeno in uspehov polno novo leto 1967 VIDA AVGUŠTINOVA Na zalogi vsak dan sveže pecivo vseh vrst, zlasti pa vsakovrstne evropske torte. Sprejemamo prednaročila za poroke, krste in podobna družinska slavja. TE 67-7107 (Confiteria) t Odprta noč in dan so groba vrata... S tihim slovesom, kakor je bilo njegovo plemenito življenje, nas je v globoki žalosti za vedno zapustil v domovini dne 26. novembra, v 79 letu starosti, naš najdražji mož, nepozabljeni in skrbni očka, ljubljeni dedek, brat, stric, svak in tast, gospod Alojz Adi a mi č višji računski inšpektor v pokoju Naj mu bo lahka domača zemlja. V domovini žalujie za njim globoko prizadeta: žena Franja in družine Adamič, Milavec, Rasperger, Eržen; v Argentini: hčere Rada Por. Zupanc, Nika por. Iglič, sin Slavo, zeta Milan in Duško, vnuki: Marko, Sandra, Peter in Irenca. FRIGORIFICO „DANUBIO44 s. r. 1. Cafayate 1919 T. E. 68-2435 Buenos Aires se ob zaključku leta 1966 zahvaljuje slovenskim odjemalcem naših prvovorstnih mesnih izdelkov. — Vsem zagotavljamo, da bomo z mesnimi izdelki vseh vrst-po zmernih cenah postregli Slovencem tudi V novem letu 1967 ki naj prinese vsem veliko uspehov, sreče ter osebnega zadovoljstva Polhov gradeč, Velike Poljane, Ljubljana, Buenos Aires, Esquel, 17. decembra 1966. VSEM SVOJIM DELNIČARJEM IN VSEM SLOVENCEM VESELO IN SREČNO NOVO LETO želi LA OVEJERA ARGENTINA s. a. Capital m$n. 250,000.000— Cangallo 1885, I. nadstr. T. E. 45-9714 Buenos Aires Vsem prijateljem in znancem sporočam žalostno vest, da je v Ihanu umrla v petek, 22. decembra 1966, v 79 letu starosti moja ljuba mama, gospa Marija Gregorin roj. Lenček Mašo zadušnico zanjo bo opravil č. g. župnik Janez Langus v sredo, 4. januarja 1967 ob 8.30 v cerkvi Fatimske Matere božje v Isidro Casanova in gregorijanske maše od 1- februarja naprej' istotam. Hvaležni sin France z družino v Argentini