Adriatic* zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. Kljub vsemu smo zahodneje od Ljubljane 1 h NEKATERI BI OSTALI... Izolski občini se s predlaganim Zakonom o občinah ( ki je zaenkrat še v fazi delovnega gradiva ) obetajo zanimive spremembe. Ker je v tem gradivu predlagano, da se ne deli na več občin, v večini drugih slovenskih občin pa bo tako, se obeta, da bo Izola iz najmanjše postala ena največjih občin v Sloveniji. Slišati je, naj bi na novi občini bilo zaposlenih le 12 delavcev. Pa brez strahu. Drugi bodo ostali kot delavci republiške uprave. Gradivo je v fazi prebiranja med upravnimi delavci. Priloga čAU oenziie Primorski devizni upokojeno: so te dni še kako prestrašeni. Dogaja se namreč tisto, na kar so opozarjali pred rojstvom nove države. Predsednik proračunske komisije italijanskega senata Andreatta ( Krščanski demokrat ) je namreč predlagal, naj bi z letom 1992 ukinili plačevanje minimalnih pokojnin tujcem, ki živijo v državah, s katerimi Italija ni sklenila dogovora o pokojninski recipročnosti. Problem seveda ni le v tem, ali bosta Slovenija in Hrvaška neposredni dedičinji Jugoslavije in njenih mednarodnih sporazumov, pač pa gre tudi za to, da v Beogradu niso ratificirali osimskega dogovora o recipročnem izplačevanju pokojnin tistim, ki so delali v conah A in B. Italijanske pokojnine bodo tako postale tudi pomembno politično vprašanje, saj je nekaj 10.000 primorcev, ki prejemajo pokojnine iz Italije. To pa je že pomembna volilna baza. Da o novih socialnih problemih niti ne govorimo. . STANOVANJSKI •ZAKON B.B. osvojil B.S. Izolski slikar, fotograf, filmar in gledališčnik Boris Benčič, ki je na začasnem delu v Ljubljani je na Borštnikovih srečanjih v Mariboru dobil nagrado za scenografijo gledališke predstave PDG iz Nove Gorice. Toliko, da se ve. PA ŠE SPOMIN NA ZADNJO OKUPACIJO IZOLE Bo ŽUPAN odSTOPL JEN? Pred slabimi 14 dnevi je skupina delegatov občinske skupščine le- tej naslovila naslednji dopis: POBUDA ZA RAZREŠITEV PREDSEDNIKA SO IZOLA Spodaj podpisani delegati SO Izola dajemo pobudo za razrešitev predsednika naše skupščine g. Zvonka Grahka. OBRAZLOŽITEV: G. Predsednik Grahek je v imenu skupščine, v nasprotju z uradnim postopkom pošiljal pobude na republiške organe. Prav tako je v nasprotju z uradnim postopkom zadržal in prikril dopis, pomemben za zakonito delo Izvršnega sveta SO Izola. O vsebini tako pomembnega dokumenta sta bila javnost in Izvršni svet obveščena preko sredstev javnega obveščanja. Takšen postopek razumemo kot zlonamerno ustvarjanje pogojev za nastanek afere, ki ne more biti v prid in čast naši občini. Da bi bila zadeva še bolj čudna in žaljiva, za nas delegate, je g. predsednik v to "igro” vključil tudi poslanca republiške skupščine G. Marjana Starca, kateremu je naša skupščina izrekla nezaupnico (vključno z glasom g. Grahka) -naš predsednik pa mu očitno zelo zaupa. Kot delegati skupščine se počutimo še posebej prizadete, ker nas o vseh teh zadevah g. predsednik ni informiral, čeprav je nastopal v našem imenu. Razrešitev zahtevamo zato, da se taka ravnanja funkcionarja ne bi uveljavila kot normalna praksa. ( sledijo podpisi ) Razgreti duhovi so pričakovali, da bo skupščina že na prejšnjem zasedanju govorila o tej pobudi, vendar tako ni mogoče, saj je potreben za takšno odločenje določen rok. Prav tako pobuda ne bo na dnevnem redu občinske skupščine v četrtek, ampak šele na drugem novembrskem zasedanju. Se bo živo ! Canta <^or° Gianfranco SU jan: ISOLA DEI PESCA DORI Ma quanto xe pazienti sti isolani i vivi de promesse da oltre quarant'ani. rei progresso i ghe ga drissado la campagna adesso quando piovi per strada fina i ginoci i se bagna. I ga avudo fabriche turismo e ospedai ma col passar dei ani e xe sempre più fregai Ultimamente qualcun ga sigado butemo via el marso e salvemo el bon e come risultato luto xe andado in liquidazion. Qualche rosso xe diventado verde e questo 'sai in furia eco che a Isola se poi costruir et partito defanguria. E con questo tuti spera che ghe sia un ritorno ala campagna perche' ormai scarsegia tanto el bevi quanto el magna. MANE* AČ jc gingilo KS občine IroU hfcskw urednittw Ob ntsnem zidovju 17 Tel.Sl-4», fax. 62 022 Umlniltva/.Soiič,AJuritevie,N./njc,MMu?enič,A. Šunienjak X*-SiljantVjO«troiak»,N.Re oc ič,D. Markočič, Odgurednik: D. Miitej TigkTkkirna Piran Sto momento el xe de grande euforia e fin che 'riva la fogna xe tuti in osteria. La i prega, i impreca el bon San Culazio perche' el futuro no gabi de diventar un gran strazio. Ste lintanie pero’ i presidenti del'Esecutivo e del'Assemblea comunal i le continua a disertar a Isola finissi ai fondi de bucai. Anzi, i xe diventadi muti tra del lori no i voi gnanche parlar e cussi i novi rapporti i xe per via epistolar. Avanti de sto passo la bela Isola dei pcscadori la diventerà’ la patria de tanti noveli scritori. Magari morti de fame ma questo non importa le nove bele promesse le bati ala porta. Che le entri, che le entri ma che non le resti per altri quarant'ani perche’ significheria sonarghe el requiem a tuti i ISOLANI. (VO) Izolski obrtni coni v Livadah ni kaj oporekati. Tu so v zadnjem času zrasli objekti Dorota, IPI-ja in drugi. Med njimi je vrsta zasebnih obrtnikov in podjetnikov. Prav to naseljevanje pa je povzročilo problem, ki zaenkrat še ni razrešen. Gre za poimovanje ulic, kjer so zrasle zasebne hiše, v spodnjih prostorih pa lastniki opravljajo različno obrt. Pošta namenjena tem oboanom je naslovljena na industrijsko cono - Izola. Kljub temu, da so stanovalci, denimo družba Filco, predlagali KS Jagodje poimenovanje ene izmed neimenovanih ulic v Zeleno ulico, do sprememb ni prišlo. Morda tudi zato, ker je občinska komisija za toponomastiko šele pred kratkim začela delovati. Pa tudi, če pošta pride do naslovnika ( zahvala gre predvsem iznajdljivosti poštarjev ), se s tem težave ne konččajo. še zlasti ob primerih, ko se mora kateri od tamkajšnjih občanov zglasiti pri uradnih osebah. Smešno izpade, ko se po predstavitvi, začnejo logična vprašanja : ulica, hišna številka.... In da bo mera izdatnejša: na panoramski karti Izole ob turističnem društvu, so tri nove ulice v industrijski coni vidno zabrisane. Gorje onemu, ki skuša razvozlati uganko, kje dobiti željenega podjetnika, družino). Vse, dokler ne bo imenovanja, čaka Izolane kar zabavno delo, lahko bi rekli, preizkus znanja iz orijentacije, kar bo v teh dolgih jesensko-zimskih dneh lahko rekreacijsko zdravo opravilo. Šolarji v disco ! Kronologija nekega dogajanja - 1988. leta je Postaja milice v Izola javno opozorila, da posta-ja hotelsko turistično naseije Belvedere nad Izolo priljubljeno zbirališče mladostnikov in polnoletnih do starosti 30 let. Njihovo zabavo so spremljale, med drugim, pogoste kršitve javnega reda in miru, neomejeno točenje alkohola, prometne nezgode, uničevanje javne razsvetljave, prometne signalizacije.. - 1990. leta so delavci PM obravnavali 31 prijavljenih kršitev na Belvederju. Ugotovili so tudi, da je bilo kršitev mnogo ve, vendar o njih niso bili obveščeni. - V decembru 1990. leta je komandir PM Miloš Zulovec občinski vladi poročal o problematiki na Belvederju. Predlagal je tudi več ukrepov ter napovedal večji nadzor PM. - Julija 1991 je izolska liberalno demokratska stranka na seji občinske skupščine podala pobudo za razreševanje problema narkomanije. - Z začetkom šolskega leta 19917.92 je vodstvo Oš Vojke šmuc staršem letošnjih osmošolcev, na roditeljskem sestanku, ponudilo organizacijo šolskih plesov v disku na Belvederju. Kljub možnosti, da bi starši spremljali svoje, zabave željne otroke, so le ti ponudbo odklonili - Septembra 1991 so v izvršnem svetu sprejeli stališče, da po pripravi občinskega programa preventive in kura-tive na področju narkomanije, zaprosijo za finančno pomoč Lions Club INTERNATIONAL v Portorožu. - 7. novembra 1991 bodo delegati na skupščinskem zasedanju obravnavali in odločali o ukrepih za izboljšanje stanja na področju narkomanije. Predlagajo: tematske pogovore z osnovnošolci, ki naj bi prerasli v redno obliko izobraževanja v osnovni in srednjih šolah; oblikovanje posvetovalnice in posebne telefonske številke za pomoč pri Zdravstvenem domu v Izoli ali enotno na Obali Za te potrebe bi iz občinskega proračuna zago-tovili 60.000 slov. tolarjev. M.M. Pismo o košu Košarkaško igrišče r Livadah 1. Slan je: JZ polovica igrišča je uporabna, črte so dobro vidne, tabla je funkcionalna, obroč koša sveže pobarvan in vodoraven, mrežica nova, mere igrišča pa standardne. SV polovica pa je neuporabna, črte vidne le z infrardečo računalniško obdelavo mikroskopskih delcev barve, tabla je pri mizarju v popravilu, obroč je izginil neznano kam, da o mrežici niti ne govorimo, mere igrišča pa so po standardu tistega, ki je to igrišče barval (najstarejši Livadčani ta dogodek še pomnijo). 2. Zahvala: Radi bi se zahvalili Komunalni Službi Občine Izola za izkazano skrb pri vzdrževanju košarkarskega igrišča v Livadah. 2. Obrazložitev: Delavcev Komunale na tem igrišču nismo opazili že kar nekaj časa, zadnji dve leti zagotovo ne, saj je prav toliko časa igrišče neuporabno zaradi polomljene table na SV polovici igrišča (proti VVO). Mimogrede: tablo so zlomili neuspešni poskusi ”zakucanja” pripadnikov patruljnega čolna 135, nekoč rednega gosta izolskega pomola. Igrišče je bilo že takrat v slabem stanju, toda po nekajkratnih intervencijah na KS, kjer so zatrdili, da so ”dali stvar naprej”, smo se odločili, da sami opravimo najnujnejša vzdrževalna dela v upanju na hiter odziv komunalcev. Minili sta dve leti. V tem času smo sami na lastne stroške štirikrat prebarvali vse črte na igrišču (štiri robovi, sredina, ”raketi”, ”trojki” in ”prosta meta”), četrtič pa jih tudi zarisali po standardnih merah košarkaškega igrišča, kupili 5 mrežic (200 din ena) in nov obroč (skoraj 3000 din) ter ga postavili v standardno višino, demontirali in odnesli polomljeno tablo k mizarju (7 din), dali v popravilo stari obroč za bodočo popravljeno tablo (? din). Skupinica prostovoljcev je tudi nekajkrat odstranjevala z igrišča razbito steklo, kepe blata(l), razne premočene kartone, iz klopi iztrgane deske, večje kamne, brizgalke(l) ... Za potrebe ”fuzbalerjev” je eden izmed starejših košarkašev pripeljal dva gola za mati nogomet z mrežami vred (iz čisto praktičnih razlogov smo jih kasneje premestili na bližnjo travnato površino). Naj omenimo še, da so komunalci v tem času dvakrat vzdrževali kovinska igrala ter gugalnice in jih prebarvali. Kot kaže, jim je nekaj modre barve ostalo in so jo porabili na JZ nosilcu koša, seveda, kolikor so dosegli brez lestve. Ti svetlo-temno-modri kovinski nosilci sedaj skupaj z okolico, popisano z grafiti, ponujajo izredno zanimiv prizor za , posebej v večernih urah, redke mimoidoče, saj ne sveti niti ena izmed osmih (8) svetilk javne razsvetljave. ”Gremo igrat en basket al h enmu prjatlu ki ima nekaj fui dobrega - moraš obvezno probat 7! Od Komunalne Službe oziroma pristojne osebe zahtevamo pisni odgovor v Mandraču! kot plesna šolaj) ŽALOSTNA URŠKA Urška je plesna šola, ki smo jo v Izolo dobili lani . v veselje ljubiteljev plesa, starejših in mlajših, pa tudi otrok. Povsod je pisalo: plesna šola Urška v Izoli (matična šola je v Ljubljani, oddelke pa ima še po nekaterih slovenskih mestih). Lepo je bilo imeti nekaj tudi v Izoli in ne samo v Kopru, Portorožu in Piranu... Plesne tečaje smo imeli v Gostinskem šolskem centru in tako smo vsi pričakovali, da jih bomo tudi letos imeli tam. Toda ne... Kot je to že v naši stari navadi, ko se v Izoli dogaja nekaj, kar je lahko v splošno korist, tudi za otroke in mladino, ki to verjetno najbolj pogrešajo, se je stvar zakomplicirala tudi tukaj. Zakaj 7 Ne vemo, pa bi zelo radi vedeli. Tudi jezni tečajniki in starši, žalostni otroci, bi radi izvedeli, zakaj morajo zdaj v Koper, ”višji letniki” pa se drenjajo v, resda bolj gostoljubni, a pretesni Marini. Najhuje pa je kajpak z otroci, saj vsi starši nimajo možnosti voziti otrok v Koper. Posebno vprašanje gre Srednji turistično gostinski šoli. Kako to, da se ni dalo najti skupnega jezika in ohraniti Urško v celoti v Izoli. Ali morda uprava ”Gostinske” šole ve, da je veliko število tečajnikov, predvsem odraslih, po tečajih odhajalo na prigrizek, pizzo, kalamare in podobno drugam, kjer so bili bolj pripravljeni tudi kaj zaslužiti z jedačo in pijačo. Skoraj se ne da verjeti, da v izolski gostinski šoli niso bili pripravljeni ali sposobni podaljšati strežbo čez običajni čas... Stvar je gotovo vredna premisleka. Marsikdo se spominja, da je včasih Riviera bila polna gostov, ki so z užitkom naročali specialitete te hiše, ki je bila znana daleč naokoli, tako zaradi kvalitetne kuhinje, kot strežbe ! Tako, pa smo spet nekaj izgubili. Tokrat del Urške. V Marini, kjer zdaj poteka del tečajev plesne šole, se vsaj trudijo, da bi tudi kaj postregli... Po pogovoru z žalostnimi, jeznimi in celo nekaterimi ogorčenimi tečajniki in starši skušal zapisati na papir A. Š. navica do živlienJA cek je bil razposajen, večkrat je zašel k sosedom, vendar se zaradi tega ni nihče pritoževal. Čemu je bilo potrebno takšno nečloveško dejanje 7 Stanovalci Gregorčičeve ulice, ki ste noninega mucka poznali ! Če bi kdorkoli vedel, kako je do tega dejanja prišlo, naj o tem sporoči v uredništvo Mandrača. Prosim, da mi pomagate najti krivce, kajti kdo ve, če naslednja žrtev ne bo ravno vaš ljubljenček. 5.1 Meje so samo v glavah Lani novembra smo se Slovenci odločali za samostojno Slovenijo, ki smo jo letos, 25. junija, tudi uradno potrdili v naj višjem organu naše nove države, na skupščini, ki jo je prenašala tudi TV. Tako je bilo javno naznanjeno vsem državljanom celotne države Slovenije. Zastonj bi bilo omenjati visoko število značilnih DA za novo državo. In vsaka država na celotnem globusu našega planeta ima jasno in odločno začrtane svoje meje in to je storila tudi slovenska država, za katero se je odločilo 2 milijona državljanov in ne samo ljubljančanov, kot misli Dimitrij Kralj, ki je morda prespal zgodovinske dogodke ustanavljanja nove države. Tako je pod vprašajem bolj njegova pamet, kot pa pamet tistih, ki jih omenja v svojem članku, ki ste ga vi z vso novinarsko etiko objavili. Tudi to, da so na vsaki meji zapornice je znano celotnemu prebivalstvu našega planeta, razen morda enemu, ki se javno sprašuje, kaj naj bi bilo to, kar naj bi tam zapornice odpirale in zapirale. Morda ne bi bilo slabo, da bi taka zapornica bila tudi v vašem uredništvu, da bi zapirala izpade ( na tem mestu smo črtali kleveto avtorja pisma op.ur.) pameti Dimitriju Kralju. Anton Pavlovčič Pripis uredništva ! Na vaše pismo, gospod Pavlovčič, bo odgovoril avtor članka, če se mu bo tako zdelo. Glede zadnjega stavka pa le to. Če bi takšne zapornice obstajale, potem dvomimo, da bi nam bilo treba zdaj sploh pisati ta pripis. Vsekakor, hvala za pismo in oglasite se še kaj. Nekega dne smo te našli pred vrati. Prirasel si nam k srcu in postal del družine. Potem pa je prišla tista usodna sobota. Našli smo te v veži s prestreljeno glavico. Kako barbarsko ! Uglajeni gospod s cvetličnimi lončki, ali je naš mucek po nesreči pomendral Vaše rože 7 Izola, sobota 26.10.1991 Zgodilo se je med 19,20 in 20,20 v Gregorčičevi ulici, med nonino odsotnostjo. Ko se je ob 20,20 vrnila domov, je v veži našla svojega rdečega mucka mrtve- ga, vendar še toplega. Bil je majhen, bilo mu je komaj pol leta, nona pa se je nanj močno navezala, kajti bil je njena edina družba. Lahko si mislite, kako ji je bilo pri srcu ob pogledu na mrtvo žival. Mu- Vrstniku v spomin Pred menoj je ležal bel, nepopisan Ust papirja, poleg njega pa vprašanja iz zgodovine. Čas je neusmiljeno bežal, toda nisem se mogel zbrati Misli so mi kar naprej uhajale na sveže nasuto gomilo na izolskem pokopališču. Chris, nisem te spremil na tvoji poslednji poti; poznal sem te in vedel sem, da ti tako slovo ne bi bilo všeč. Poskusil sem znova pri kontroIkL. V misli mi je priplaval spomin na vse kontrolke, na katere sva te skupaj pripravljala. Kako si bil vesel, ko si dobil zasluženo in trdo prigarano pctico pri zgodovini Poln povrnjenega zasipanja v svoje sposobnosti in moči sva zagrizla v zemljepis, matematiko, fiziko..Dan po pogrebu sem se prišel posloviti na tvoje zadnje počivališče. Kakor bi rekli tvoji priljubljeni Dire Straitsi: Every man has to die toda ti a odšel prezgodaj, prezgodaj in zapustil za sabo S let lepih spominov in osem, že nekoliko obledelih, skupinskih fotografij Tvoj sošolec Mičo Skupina košarkašev iz Livad L Miro Vanič Hotel Delfin, Tomažičeva 10, Izola TU. (066) 63-552 inf. 392 doma : (066) 62-911 FOTOCOLOR LABORATORIJ Za izdelavo vaiih fotografij potrebujemo največ 1 uro. Izdelujemo fotografije za dokumente Pripravljamo fotoreportaže Povečujemo fotografijo S sodobno tehnologijo HITRO-KVALITETNO-UGODNO mi . STANOVANJSKI Začelo se je obdobje velike slovenske "zlate mrzlice*. Pred vrati katastrskih uradov, stanovanjskih podjetij in celo mationih uradov so vrste bodočih lastnikov stanovanj ali hiš. Družbeno se zanesljivo seli v privatno, eni in drugi so prepričani, da so naredili dober posel. Država bo "pokasirala" denar iz nogavic in italijanskih penzij, državljani bodo svoje prihranke vsaj enkrat konkretno ovrednotili. Seveda pa vse le ni tako preprosto in brez potrebnih informacij lahko naredite tudi usodno napako. Zato smo se odločili, da objavimo Stanovanjski zakon v celoti ( prepognite ga, odrežite, kot je zarisano in poiščite v njem tiste člene, ki vas posebej zanimajo ), dodali pa smo še nekaj pomembnih informacij bančnikov in zavarovalnic. Kljub vsemu vemo, da bo ostalo odprtih še veliko vprašanj, posebej glede odkupa stanovanj v starih mestnih središčih, ki jim "grozi” še denacionalizacija. Vprašanja naslovite na Mandrač, mi pa bomo poskrbeli, da bodo strokovnjaki našli prave odgovore. Najpomembnejša informacija je zagotovo to, da imate dve leti časa, da se odločite, kaj boste storili s stanovanjem v katerem živite. V vsakem primeru pa vas čakajo določene naloge. Tudi v primeru, da se ne boste odločili za nakup stanovanja, boste morali urediti najemniško pogodbo z lastnikom stanovanja. Če pa ste se odločili za nakup, potem imate dve močnosti. Lahko ga odkupite takoj ( pod resnično ugodnimi pogoji ) ali pa z odplačevanjem v 20 letih ( v tem primeru morate seveda zaupati v dolgoročnost naSe stvarnosti ). Če ste se že odločili za nakup stanovanja ali hiSe, potem morate najprej vložiti proSnjo za odkup stanovanja. Vloga je sestavljena iz naslednjih dokumentov: 1. ZAHTEVA ZA PRODAJO STANOVANJA ( dobite jo pri sedanjem lastniku stanovanja ) 2. ŠTEVILKA PARCELE ( dobite jo na oddelku za urbanizem oz, Strokovni službi Sklada stavbnih zemljišč ) 3. MAPNA KOPIJA ( dobite jo na Geodetski upravi Kopec Mapna kopija mora biti obvezno nova. ) 4. KOMPARACIJA PARCELE ( dobite jo na Geodetski upravi v Kopru ) 5. ZEMLJIŠKO KNJIŽNI IZPISEK ( dobite ga na zemljiški knjigi na sodiSču v Piranu. Izpisek mora biti navaden-historičen ) 6. POTRDILO O DRŽAVLJANSTVU ( dobite ga na matičnem uradu ) Ko boste oddali vse te listine ima sedanji lastnik stanovanja 30 dni časa, da vam odgovori na vašo vlogo. V vseh treh obalnih občinah pravijo, da ne bo težav s pripravo pogodb za stanovanja v hiSah, zgrajenih po letu 1959, za tiste zgrajene pred tem letom pa bo treba razrešiti nekatere deleme. Ker Stanovanjski zakon prehiteva zakon o denacionalizaciji je seveda težko odprodajati stanovanja oz. hiše, ki lahko kasneje dobijo "pravega lastnika”. Zato bodo v izvršnih svetih ( izolski bo odločal o vsakem primeru posebej ) skušali najti rešitve, ki bodo tudi stanovalcem v starih mestnih središčih omogočile nakup stanovanj. V vsakem primeru predlagamo, da vložite vloge za odkup stanovanja, saj boste najkasneje v 30 dneh dobili nekakšen odgovor, v vsakem primeru pa bo vrednost točke zamrznjena na dan, ko boste prejeli ta odgovor Kot povsod po Sloveniji so tudi v treh obalnih občinah že sprejeli veliko vlog za odkup stanovanj ( med njimi tudi precej solidarnostnih F? ), večina se odloča za takopjšen odkup s 60 odstotnim popustom, Se posebej, ker je bila oktobra vrednost točke 66,60 Sit, že te dni pa bo objavljena nova, višja vrednost točke Pomembno je tudi točkovanje stanovanja. Upošteva se točkovanje po novi metodologiji, ki je različna od tiste pred letom 198L Če menite, da točkovanje ne ustreza vasi oceni se pritožite, na lastne stroSke pa lahko naročite tudi ponovno ocenitev. Skratka, BREZ PANIKE ! V rokah držite vse potrebne informacije. Le prebrati jih je treba. Vzemite si čas. a ne ve ste KAKO? Sprejet stanovanjski zakon ho močno vtisnil svoj pečat v življenje državljanov Slovenije v naslednjih dve letih, predvsem pa na začetku tega obdobja. Ugodnosti, ki jih stanovanjski zakon omogoča sedanjim stanovalcem, namreč, da uresničijo živi jenski sen, ŽIVETI V LASTNEM STANOVANJU, privlačijo marsikoga med nami. V želji, da bi uresničil ta cilj pa bo marsikdo naletel na težave finančne narave. Zavcdujoč se tega, smo v LB SPLOŠNI BANKI KOPER pripravljeni priskočiti na pomoč z naslednjimi oblikami kreditiranja: GOTOV INSKI KREDITU- brez lastne udeležbe - obrestna mera 55% fiksna za čas odplačevanja - doba vračanja 6 mesecev GOTOVINSKI KREDITI brez lastne udeležbe - obrestna mera 20 % + R -doba vračanja do enega leta GOTOVINSKI KREDITI - višina kredita 300 % vezanih sredstev - obrestna mera 20 % + R - doba vračanja nad enim letom do dveh let Q\ ljubljanska banka splošna banka koper d.d., Koper STANOVANJSKI KREDITI - višina kredita 300 % od vezanih sredstev - obrestna mera 15 % + R - doba vračanja do 10 let prepričani smo, da bo tudi možnost koriščenja sredstev, ki so na deviznih vlogah, pripomogla k reševanju te problematike. Samoumevno je, da bodo kreditne ponudbe in ponudbe koriščenja sredstev iz deviznih vlog deležni le naši poslovni partnerji. Pri tem si vsi najmanj želimo takšnih ali drugačnih zakonodajnih ragu lati v, ki bi onemogočale uresničitev zastavljenih ciljev. Prav tako vsem podjetjem in individualnim lastnikom stanovanj, ki bodo to postali v skladu z novim zakonom, sporočamo, da bomo v kratkem, v njihovem imenu, že lahko opravljali vodenje plačil, če sc bodo odločili za odplačevanje stanovanja v 20. letih. Vsem našim občanom in varčevalcem želimo, da bi na najbolj ugoden in najhitrejši način uresničili cilj - živeti pod lastno streho. 'iMNSlNA ULicfl Maria Carbonija, izolskega podjetnika, ni tako enostavno dobiti. Po tretjem poskusu in moji vztrajnosti, sc mi je le posrečilo. Beseda ni tekla samo o delu, s katerim si je Mario v tridesetih letih ustvaril vse, kar je potrebno v ž ivljcnju. Med pogovorom sem odkril, da je njegovo življenje sestavljeno iz številnih delčkov, ki mu bogatijo vsakdan. Pa pojdimo po vrsti. V letu 1964 je Mario v Izoli (Pittonijevi ulici op.p.) odprl vulkanizersko obrt. Svojo dejavnost je sproti prilagajal zahtevam trga, odtod številne nove dejavnosti. Med zadnje sodi tudi izdelave aparatov za popravilo zračnic (ob sodelovanju z izolskima obrtnikoma Sovcem in Krcbljcm). S širitvijo dejavnosti so bile prostorske zahteve čedalje večje, odtod tudi preselitev v izolsko industrijsko cono. Hkrati s širitvijo proizvodnega programa, je Mario odpiral nova delovna mesta. Po letu 1980 je pri izolskem obrtniku delalo tudi do 12 delavcev. Razvoja podjetništva, ki naj bi sc gradil tudi ob pomoči tujega finančnega vložka, Mario ni dočakal nepripravljen. Bil je prvi na obali, ki je zagrizel v to jabolko, po kateri naj bi ustvaril mešano družbo. Skoraj dve leti prizadevanja niso sobrodilc sadu, predvsem zaradi togih, ncživljcnskih predpisov. A Mario ni obupal. Z ustanovitvijo zveze obrtnikov italijanske narodnosti Istre in Reke (ustanovni zbor je bil v Izoli) je naredil še en korak v smeri hitrejšega razvoja obrtništva, saj so prav obrtniki pripadniki italijanske narodnosti prava vez pri sklepanju poslov z italijanskimi zasebnimi poslovneži. Zaradi organizacijskih sposobnosti, ki pa niso ostale brez rezultatov, so Maria vključevali v najrazličnejše organizacije. 'Jako je kot predsednik Avto moto društva v Izoli uspel ponovno postaviti na noge že potapljajočo sc AMD ladjo. Osem let predsednikovanja v izolskem obrtnem združenju, je še danes odmevnih. V tem času sc je, kot se spominja Mario, tudi na področju zasebnega dela marsikaj obrnilo na bolje Ni pa Mario kot delegat zbora združ enega dela v Izoli (letos mu teče že drugi mandat) uspel pri vzpostavitvi gospodarskega sodelovanja med Izolo in pobratenim Tolentinom. Kljub njihovi pripravljenosti. Tudi za to ne, ker v Izoli za takšno sodelovanje niso pokazali zanimanja. In ko sem v pogovoru dobil še informacijo, da je od letos predsednik Zveze vulkanizerjev Slovenije, poznam pa ga tudi kot aktivnega pevca v mešanem zboru ”Ilalictum” 'vmti&6ee' r. ULtCft fte/MBA/OV/f/V/E. OL/CL V Novo leto je vse bliže in končno so se začele priprave na praznovanja, ki jih bodo letos popestrili 5e verski prazniki in božično - novoletne Šolske počitnice od 25. decembra ; ; do konca novoletnega praznovanja. Letos bomo ob praznovanju zavihali rokave tudi pri Mandraču, z nami pa še ZKO, rokometaši, šole, vrtci in župnišče. December bo potekal v znamenju novoletnega nakupovanja v Izoli z nagradnim žrebanjem po vzoru tistega na Opčinah. Vsi trgovci bodo v kratkem prejeli ponudbo za sodelovanje v tq akciji, ki naj bi v naše mesto privabila tudi kupce iz Kopra in Pirana. Od 20. decembra do novega leta bo novoletni sejem v športni dvorani z Dedkom Mrazom in nastopi različnih skupin. : Za programe bodo skrbeli tudi v vrtcih, šolah, župnišču in seveda Kulturnem domu. 31. decembra bo veliko IZOLSKO SILVESTROVANJE v rokometni dvorani, prve dni januatja pa bo še prireditev ob Žrebanju nagrad za decembrske nakupe v Izoli Natančne informacije pa naslednjič, italijanske narodnosti, si nisem mogel kaj, da ne bi vprašal, odkod toliko energije. Odgovor je enostaven: Če sc že odločiš za sodelovanje, potem glej, da ne boš razočaral”. Ob koncu je beseda ponovno stekla o delu. Z organizacijskimi spremembami v svoji dejavnosti, je Mario omogočil delo sinu Dariu, hčeri Maricli, Antonu Sovcu in delavcu Borisu Krbavčiču, ki mu je Mario za 21 letno delo brezplačno odstopil stiskalni stroj vreden 10.000 nemških mark in mu tako omogočil delo na svojo roko. In kot pravi Mario, ne brez možnosti za uspeh. Vlado Ostrouška Nada Morato Mi s hriba 2.nadaljevanje Ob vsem tem je fara obnovila cerkev (streho in notranjost), na novo zgradila obzidje pa tudi letos 200 let stari zvonik bodo obnovi li. V njem bo tako manjkal le še zvon, ki ga država po vojni ni vrnila. Krajevna skupnost pa je dala za obnovo kapele na pokopališču. Tudi posamezniki obnavljajo vas. Mladina pa se s svojimi priimki umika v bližnja naselja, kjer je več prostora. Vas pa dobiva namesto njih nove ljudi in Cesto tudi nov, tuj ritem. 3. NEKAJ O VAŠKI KULTURI Kulturno življenje 16 let staro celodnevno šolo so s tem šolskim letom ukinili in nam obetajo osemletno šob. To bo možno le, Ce se bo tudi kraj angažiral. Taka šola bi pomenila kar veliko, saj bi rešili naše otroke od ” kasarniške” izolske šole in njenih problemov. Zdaj, ko smo pluralistična družba in so zavrgli kulturo proslavljanja, bi Sli lahko malo dalje in višje na pev skem, glasbenem, besednem in kulturnem področju na sploh, saj imamo zvočne in lične prostore za to, pa tudi staro knjižnico in ceh slikarsko galerijo. V njej razstavlja in prodaja slike, risbe, akvarele, akademska slikarka B. Zaskonjšek. Njene slike pa niso le za oko. So za vsakega jasne in govore o lepoti in razsežnosti čbveSke biti in narave. V sakralnih stavbah pa so stari likovni in pisni spomeniki (glagolica, ščavet). 4. POMETIMO TUDI PRED SVOJIM PRAGOM Zdaj še nekaj besed, zato da nebi sodobni čas več kazil izgledate častitljive, od nekdaj ugledne, samoupravne skupnosti, da bi jo čim manj načela potrošniška miselnost, da bi bolj skrbeli za skupne zadeve, da bi se ne zapirali vase, da bi imeli več medsebojnih stikov, da bi naši otroci ne postali agresivni, da bi lahko bili ponosni na svoj kraj. (VO) Odgovora na vprašanje, kako bo potekalo po novem ribarjenje na hrvaški strani, ni. Zaenkrat po zagotovilih direktorja Delamarisa, Vinka Franetiča, zaenkrat še ni večjih težav. Izolska ribiška flota še vedno lahko ribari na hrvaški strani, kjer spravi v mreže 90 odstotkov ribjega plena. Vprašanje pa je, do kdaj bo tako. Na medrepubliškem-meddržavnem srečanju so se namreč ( po zelo trdih pogovorih ) domenili, da bodo to stanje vzdrževali do sredine decembra, v tem obdobju pa bosta morali obe ministrstvi skleniti dogovore s svojimi ribiči, šele nato bo sledil meddržavni dogovor. rju To velja tudi za zasebne ribiče, ki pa (vsaj tako se zdi ) nič kaj radi ne zahajajo na drugo stran morske meje. S prehodom meje ni večjih težav, razen administrativnih. Stroški se povečujejo le za 1% za carinjenje in 2-3% za špediterje. Upati je le, da ne bo prišlo do kasnejših zapletov (denimo uvedbe dajatev), ki bodo po vsej verjetnosti imeli odmev v slovenski ribje-predelovalni industriji, saj bi jo dodatni stroški resno ogrozili. Znano je namreč, da je Delamarisova dejavnost nizko akumulativna in da bi jo dodatne dajatve spravile v položaj, ko bi se morali odpovedati delu proizvodnje in bi tako ustvarili nove tehnološke viške. NE SE heCAT Zima je stisnila zobe in meščanom se že zdi, da je za kmetovalce napočil čas počitka. Pa sploh ni tako. Poleg kakija, ki ga bo treba obrati v teh dneh, je treba marsikaj postoriti v pokritih toplih gredah. Najbolj zaposleni pa so oljkarjL Črne olive, vrste Leccino so namreč ponekod že dozorele ( pomodrela kožica in potemnjena masa ), težava pa je v tem, da oljčni mlini ( torkle ) Se ne delajo. Na kmetijsko veterinarskem zavodu so obljubili, da se bodo s katero od torkel dogovorili, da začne prej z delom, saj je sadovnjakov s črnimi oljkami kar nekaj. Dotlej pa tisti, ki boste olive pobrali, poskrbite, da jih boste shranili na suho ponjavo ( največ do višine 20 cm ) in redno mešali. Sekretariat za občo upravo SO Izola je kmetom poslal obvestilo, da imajo ( glede na prodane količine lastnih pridelkov ) pravico do regresa za dicsclsko goriyo D-2. Količina regresiranega goriva je odvisna od posebnih normativov. Za 1 tono grozdja ima tako vinogradnik pravico do 58 litrov regresiranega goriva. Višina regresa je 20 % od maloprodajne cene goriva. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Izola pa od 9. do 16. novembra organizira akcijo : TRAKTOR IN VARNOST - Tehnična brezhibnost traktorjev. Brezplačni preventivni pregledi bodo v Izoli ( od 9.00-9.30 pred Mehano ), v Jagodju ( od 10.00-10.30 pred sedežem KS ), v Šaredu ( od 11.00-11.30 pred gostilno Lovec ), v Maliji ( od 12.00-12.30 ob nekdanji šoli ) in v Kortah ( od 13.00-14.00 pred Zadružnim domom ). Po pregledu boste dobili ustrezna potrdila in nekatere praktične nagrade. MARI NAD/A V prejšnji številki Mandrača je g. Sa- mntnrčan portai yahtp.vp. političnim strankam, naj v javnosti povedo svoje stališče do izolske marine. Tej zahtevi se Slovenski krščanski demokrati radi odzovemo. Že na začetku moramo poudariti, da SKD iz Izole odločno nasprotujemo takšnemu gigantu kot je Izolska marina. Prepričani smo, da je takšen projekt popolnoma zgrešena investicija. Prej služi samo posameznikom kot pa vsem Izolanom. Pri naših zahtevah smo naleteli na precej gluha ušesa. Dne 13.2.1991 smo predstavniki DEMOSA povabili predsednika IS g. Černeliča na sestanek , na katerem smo javno izrazili ogorčenje nad takšnim početjem. Naš predlog je bil, da se izolska marina preuredi, tako da bo bolj estetska in bolj funkcionalna, vendar ne sme imeti več kot 300 privezov. Predsedniku IS smo tudi povedali, da bodo stranke DEMOSA storile vse, kar je v njihovi moči, da bodo preprečile to nesmiselno gradnjo. Tako smo SKD 17.2.1991 poslali pismo predsedniku IS Republike Slovenije g. L. Peterletu, v katerem smo ga seznanili z našo problematiko. Istočasno smo poslali pismo tudi sedežu SKD v Ljubljani. Dne 21.2.1991 smo dobili odgovor od SKD iz Ljubljane, da so naša stališča o Izolski marini posredovali naprej ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora. Dne 16.4.1991 pa smo dobili odgovor od predsednika IS Republike Slovenije g. Peterleta, da se je z gradivom seznanil ter ga odstopil v na-daljno ravnanje in preučitev Republiškemu sekretariatu za gostinstvo in turizem. Naše stališče do izolske marine smo objavili v našem glasilu "NAŠA POT” št. 2, ki izhaja enkrat na mesec. Ne bo odveč, če se ta članek objavi tudi v Mandraču (upam, da ga boste objavili). odbor SKD Izola 3 Jt ,o' Gostilna trattoria OBALNI OKTET «nsambel POD LIPO PRIJETEN KRAJ VPRIJAZNEM MESTU .. 02 — 439 ✓ V soboto 9. novembra VABIMO NA MARTINOVANJE Vinak Koper bo pripravil degustacijo mladih in starih vin. Naši skupni prostori niso tako lepi kot so naši današnji domovi. Okolica kontejnerja nam ni v vseh naseljih v ponos. Samo grablje ali vile bi morali vzeti s seboj, ko odlagamo smeti, da bi z njimi pospravili za seboj. Vedeti moramo, da nihče ni ne plačan ne dolžan, da pospravlja za nami. In tudi zato, ker na podeželju ne plačujemo stanarine, smo dolžni sami urejati te stvari. 'I\idi zato, da bodo kontejnerji zapolnjeni, ne le natrpani ob odprtini; Smeti pa bomo odlagali vsepovsod, v veliko veselje mrčesa in domačim živalim, pa vetrovom. Divje odlagališče v Cedljah je na privatnem prosto ru, gospodarji pa so nemočni. Opazovalna tabla in ograja bi lahko odlaganje preprečili in naredili konec nesnagi, pred katero si zatiskamo oči in poleti tudi nosove. Na planem puščajo smeti, po malem kar mnogi, mlade družine, novonaseljene, obrtniki, pa tudi iz Morganov in celo s piranske strani (Parecag - Bernardin). In, da bi se kultura odlaganja izboljšala, bi lahko imeli kontejnerje za več namenov (steklo, papir, kovine), pa koristi bi imeli od tega. Če se Pripis uredništva: V naši zadnji številki smo sicer zapisali, da bo za marino najslabše, če po postala objekt strankarskih predvolilnih bojev, namesto predmet, predvsem strokovnih razprav. Ker pa odgovarjate na pismo, ki ga je g. Samatorčan naslovil Mandraču, je prav, da ta odgovor objavimo. Sicer pa smo proti temu, da bi Mandrač postal trobilo političnih strank ampak se zavzemamo, da bo postal medij posameznikov, obžanov, ki se v strankah velikokrat izgubijo. Glede objave članka pa, po Ante Mladiniču : Ča češ, litra ide u litru. vsem dosedanjim priporočilom ne odzovemo, potem bi se lahko dogovorili, da skrbimo za red po hišnem vrstnem redu po pol leta ali, da zbiramo denar in nekoga plačamo. Tako tudi za ure janje pokopališča in drugih vaških prostorov, kot delajo drugod po krajih. Kje so naši predsedniki ? 4. $E NAJDEMO SKUPNI JEZIK ? Dolgo let smo se potegovali, da bi nam vrnili stara imena. Cetore pa že tri leta, od kar so nam odnesli stare kažipote, nimajo svoje table, tudi Dvore srečujemo Se ponekod. Za Medoše, Portorož in Kopcr-Pulj, bi vsaj smerokaze dobili, ko se toliko tujcev ”iSčen pa tudi obalna cesta je že odpovedala. Naša v zgodovini opisana samouprava nam uhaja iz domene. Poznajo jo le interesne dejavnosti (gasilci, pevci, balinarji, nogometaši). V komunalnih in ka-ritatrivnih zadevah odpove. Krajevnna skupnost je obsežna. Vasi in zaselki so oddaljeni, vaških oblasti ni čutiti povsod, zlasti ne v središču. Strank tudi ne. ( nadaljevanje > ( VO ) Triurni sestanek predstavnikov tistim, ki bi se tako odločili, izolskega izvršnega sveta in Glede višine najemnine pa dodajmo, da predstavnikov obrtnikov je le obrodil ostajajo v veljavi tiste, ki so jih odmerili v nekakšen sad. Tistim, ki ste morda avgustu mesecu. Predstavniki izvršnega spregledali prejšnje informacije povejmo, sveta so namreč dokazali, da so, kljub da je beseda tekla o poslovnih prostorih znatnim podražitvam, najemnine za in o zahtevah najemnikov po ni ž ji h poslovne prostore v izolski občini še najemninah in možnem odkupu vedno nižje kot v Kopru in Piranu, poslovnih prostorov. Večina najemnikov Pa še to: Prvemu organiziranemu poslovnih prostorov v družbeni lastnini sestanku predstavnikov izolskega namreč vztraja, da je treba omogočiti izvršnega sveta, obrtne zbornice in odprodajo le-teh. delegacije koristnikov poslovnih prostorov Na sestanku so dosegli dogovor, da bo bodo sledili novi. Pričakovati je namreč, odprodaja možna. Seveda pa se v izolski da bo uveljavitev zakonodaje, tudi na vladi zavzemajo, da bo možna samo področju poslovnih prostorov, vnesla prodaja posameznih poslovnih prostorov vrsto novosti, ki bodo zahtevale v skladu z novo zakonodajo in posebnim konkretne odgovore občinske vlade. Da bi sklepanjem izvršnega sveta. Dogovarjali se izognili zapletom je sodelovanje več so se tudi o možnosti za enkratno vračilo kot nujno, vloženih sredstev ( revaloriziranih ) vsem November je čas akcije, katere moto je : Kontrolirajte svoj vid. In zakaj jo pocoboj omenjamo? 2 ato, lcor c« j« začela v Izoli, njen pobudnik pa je bil Luka Lušič oz. hčerka Barbara. Številni optiki širom po Sloveniji so jima že potrdili sodelovanje v tej akciji, ki je pravzaprav nastala po vzgledu italijanskih optikov, ki so oktobra že 25-tič zapored brezplačno pregledovali vid mnogim italijanom. Tudi tokrat so rezultati teh merjenje pokazali, da je neverjetno veliko ljudi, ki sploh ne vedo, da je njihov vid poškodovan. V Izoli bodo to brezplačno kontrolo opravljali vsak dan od 9 - 12 in 16 - 19 ure v prostorih Fotooptike Rio, ki je opremljena z najsodobnejšimi aparaturami za takšne vrste pregledov. Če lahko preberete ta napis, potem bo otmt. PRIHODNOST kot ALI BI? Najemnik poslovnega prostora Verdijeva 10 - dejavnost gostinstvo, izvaja prenovo obravnavanega lokala in zunanjih površin na osnovi izdane odločbe Sekretariata za občo upravo Občine Izola št. 351-188/90-1/P-91/25 z dne 3.4.1991 ob predhodni izvedbi ustreznega lokacijskega postopka, ki mu določa sanitarno tehnične in druge pogoje. Posegi v javno površino so začasneg. značaja ( do končne ureditve Trga 22. julij ), ki se bodo kasnqe, z manjšimi predelavami (kamniti tlak), lahko vklopili v končno ureditev Trga in tudi - trenutno ne ovirajo enosmernega prometa po Verdijevi ulici ter parkiranja na začrtanih in dovoljenih parkirnih mestih. Včasih neprijetni prometni režim v obravnavanem območju ustvarjajo največkrat z nedovoljenim parkiranjem, vožnjo v nedovoljeno enosmerno cesto ravno uporabniki - najemniki poslovnih prostorov na tem območju, kakor tudi krajani s tega območja ali krajani, ki imajo na tem območju opravke. Začasnost navedene zunanje površine gostinskega lokala izhaja iz predvidene ureditve Trga 22. julija, ki predvideva zaprtje prometa na trgu ( razen intervencije in v omejenem času tudi dostavnega), ureditev lokalov v pritličjih objektov ( trgovine, gostinstvo ), prenova cerkve Marije Alictske, prenova kamnitega tlaka in drugo- Za izvajanje odiokov, sanitarno tehničnih predpisov, varnost pri delu in drugo so zadolžene ustrezne službe in inšpekcije. V obravnavanem primeru je na poziv podpisanih krajanov intervenirala urbanistična inšpekcija, ki je na mestu samem in po pregledu tehnične dokumentacije ugotovila pravilnost postopkov, pravilnost izvajanja del in ni odkrila razloga za kakršnokoli intervencijo. Menim, da bi, glede obravnavanega primera, kakor tudi drugih podobnih primerov, ki nastajajo pri razmeroma intenzivni prenovi mesta ( zastoji v prometu zaradi gradnje, gradbeni material na cestišču, prah pri izvajanju fasad, neprijeten dostop do lokalov itd) z večjo strpnostjo, razumevanjem, večjim medsebojnim sodelovanjem, manjšo zavistjo in sebičnostjo, lahko uspešneje in z manj stroški izvajali tako prenovo objektov kot vračanje dejavnosti in življenja v samo staro mestno jedro. Igor MARAŽ Poleti se vam je zdelo, da boste pozimi zlahka vzdržali brez vaSe priljubljene pijače. Kaj pa zdaj ? Vsak dan od 7 -19 ure, ob nedeljah pa od 7 -12 ure lahko popravite svojo zmoto. Diskretnost zajamčena Saj veste, da smo delo zastavili času primerno. Poleg avtošole organiziramo še avtomobilski sejem, ponosni pa smo tudi na našo mehanično delavnico. Da bi spoznali sposobnosti naših mehanikov bomo ta mesec brezplačno opravili preglede hladilne tekočine v vašem avtomobilu. Izkoristite priložnost - zima prihaja. AMD Izola - Isola Prcmrlova ulica 8, tel. 61-112 Več kot 1800 filmom smo žc dodali nove uspešnice. Nudimo tudi AUDIO in VIDEO KABLE in PRAZNE KASETE, izposojamo TV in VIDEOPLAYERJE ter KAMERE. Smo za kvaliteto a tudi za primerne cene. GROSIST BAJT IVI I LOVA IM Izola, Dantejeva 2 EXPRESS OPTIKA Računalniška določitev dioptrije, pregled in računalniška izdelava točnih očal, kvalitetni, moderni okvirji, dioptrije vseh vrst s posebnimi zaščitnimi postopki... Specialno stanjšana stekla za visoke miopije in vse vrste kontaktnih leč. FYPBT88 FOThi-i Fotousluge od A do Ž, svetovanje- LUŠIČ LUKA 4 BARBARA Sprejeli Vas bomo vsak delovnik Ljubljanska 24, Izola od 9 -12 in od 16 - 19 ure. Tel. 61-403 Po lai če ni bomo i Vašim obiskom ! Spoštovani bralec, pravkar si prebral enega najbolj neprimerno izbranih naslovov za članek, ki naj bi ga ta naslov najavil. O razlogih za takšno izbiro kdaj drugič, gremo raje k stvari. Izolska knjižnica je gotovo prostor, kjer še nikomur niso zaprli vrat, pa tudi nepismenim ( ki jih v občini menda sploh ni ) se ni treba bati posvečenih prostorov z vonjem knjižnih moljev in duhamorečo tišina Izolska knjižnica je razmeroma živahna ustanova, še zdaleč se ne zanima zgolj za svoje temeljno poslčanstvo, ampak ponuja svojim bralcem in občanom sploh, tudi številne druge prireditve. Toda, tudi izolska knjižnica danes živi svoje temne čase. Ste že uganili ? Seveda, za denar gre. Tako kot druge knjižnice v Sloveniji dobi za svoje delovanje 70% denarja iz republike in 30% iz občinskega proračuna. Iz te vreče pa od junija do oktobra, za svojo dejavnost, ni dobila niti dinarja ( tolarja). Za vsakega od teh mesecev ji občina dolguje 18.000 tolarjev. Ker pa je knjižničarstvo uvrščeno med kulturo in telesno kulturo pomeni, da bo ta denar dobila ob Svetem Nikoli Tako so knjižničarji imeli denar le za skromne plače, za nakup knjig pa ga ni bilo. I ani cn taVo Impili 0070 Vnjig, v prvih f\ mesecih tega leta pa vsega 705. To je približno 50% pod evropskim normativom, ki velja tudi pri nas. Hkrati pa se število obiskovalcev veča, vse več je mladih, ki ne morejo do knjig in odraslih, ki prihajajo na jutranje prebiranje časopisov. Ravnateljica Damjana Ivančič je povedala, da krpajo denar za plače, elektriko in časopisno naročnino, več od tega pa ne zmoreja Majhna pomoč Mandrača, ki jo predstavljamo v sosednjem članku, je le ponujena roka za prvo pomoč. Drugo roko bo morala ponuditi oblast. Saj zato je. PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM Mi ne zapiramo vrat takrat, ko imate Vi čas za nakupe. Česar nimamo bomo skušali poiskati namesto vas. Seveda pa imamo vse. Prepričajte se ! OBRTNA CONA LIVADE Tel. 61-648 JAVOR COMMERCE Obrtna cona Livade Tel. 066 / 61-726 ® JAVOR Ste ob zadnjem mrazu opazili, da vam vrata ali okna ne tesnijo? Pridite v našo trgovino v Livadah. Pomagali vam bomo. Trgovina je odprta vsak dan do 15 ure I Silva Filipič & Davorka Luša Številke je treba znati brati, tudi, ko se zdijo nevidne. Plenčičeva 3, Izola, Tel. 63-222 Če ste z zanimanjem prebrali pesem, zapisano pred skoraj 70 leti in objavljeno ob desnem robu tega oglasa, potem znate ceniti tradicijo in izročilo. Pota Gotovo boste našli izdelek domače obrti tudi za vaš dom. Božena Mislej, Ob stolpu 5, Izola Licitacija: STRANke za KNJIGE Tisti, ki so prebrali članek iz soseščine zdaj vedo, kakšne težave tarejo izolsko knjižnico. Zato smo se, skupaj z vodstvom knjižnice, odločili, da pozovemo vse izolske politične stranke naj sodelujejo na posebnem NATEČAJU, ki smo ga poimenovali STRANKE ZA KNJIGE Politične stranke izolske občine vabimo, nai iz svniih nroračunskih sredstev žrtvujejo tolar ali dva in ga podarijo knjižnici v Izoli. Dovolj bo, da sprejmejo ustrezno odločitev o tem darilu, na posebni prireditvi v prostorih kulturnega doma pa bomo odprli kuverte in odkrili, koliko je kdo namenil reševanju tega problema. Pisma s sklepi o dodelitvi sredstev knjižnici naslovite na MANDRAČ ( nikar ne pošiljajte denarja ali kakšnih naročilnic ) in pripišite: ” za knjižnico". Kuverte bomo shranili in jih odprli šele na javni prireditvi, ki jo bomo posebej najavili prve dni decembra. Stranke, izkažite se, tudi ko ni volitev. Kljub neverjetnim finančnim težavam se ZKO ne da. V kulturnem domu bo tudi novembra vrsta zanimivih gostovanj, ki jih bodo skušali finančno pokriti predvsem s prodanimi vstopnicami. Ste razumeli namig ? Če niste povejmo naravnost. Če hočemo, da kulturni dom živi, pridite na predstave, ki jih pripravljajo. Gotovo bo katera zanimiva tudi za vas. Naj jih naštejemo: 8.11. ob 20.30 LETICIJA IN LUŠTREK - predstava Cankarjevega doma - igrajo: Milena Zupančič, Polona Vetrih in Iztok Valič 14.11. ob 18.30 Otvoritev razstave Dušana Narobeta v Algi 16.11. ob 16.00 JUHA HOKUS POKUS KVAK KVAK - PDG Nova Gorica - predstava za otroke 29.11. ob 19.45 KLICANJE DUHOV - Titova tiskovna konferenca - igrajo: Ivo Godnič ( Tito ), Liljana Spasojevič ( Jovanka Broz ) 4.11. - 10.11. Razstava ptic v klubskem prostoru LA PASTICERIA DE CIIECA BARBOIO (canzone degli anni 1924-26) E anca la posta de Isola xe fata con quatto cantoni ma xe tre muloni che non ga voia de lavorar. Ala una se se la porta in pasticeria e del' alcgria no ga voia de lavorar se alsa su per andar via. Checa Barboio ghe tira el capoto e la ghe disi: -Giovinoti qua xe el conto de pagar! -Ma cossa vole' che ghe pago che go sta velada che gnanca el porco no la voi piu’.- Chi no ga lire se buti al porco chi no ga el porco se buti a lire che gnanca el porco no la voi più’.. PRIMORSKA HRANILNICA OPER 3.10.1991 jc bil, z večino glasov vseh republiških poslancev, sprejet Stanovanjski zakon, ki nadomešča določbe štirih zakonov, ki so to področje urejali doslej. To so : - Zakon o stanovanjskem gospodarstvu - Zakon o sta novanjsluh razmeijih - Zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini - določbe od 1. do 25. člena Zakona o pravicah na delih stavb. V tem kratkem prispevku bi radi v grobem prikazali novosti, ki jih zakon prinaša. Najemna pogodba ima v stanovanjskem za konu pomembnejše mesto. Na eni strani se z najemno pogodbo urejajo razmerja med lastnki in najemniki na splošno, po drugi strani pa, nadomešča dosedanjo stanovanjsko pravico. Lastniki stanovanj so dolžni z občani, ki v teh stanovanjih prebivajo in imajo na njih stanovanjsko pravico, skleniti najemno pogodbo najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi stanovanjskega zakona, torej najkasneje do 19. aprila 1992. Lastnik je z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice dolžan skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas. V primeru odpovedi najemne pogodbe se najemniku položaj iz najemnega razmerja ne sme poslabšati, lastnik mu je dolžan priskrbeti drugo primerno stanovanje. Ta pravica pa pripada najemniku le v primeru, če je najemna pogodba odpovedana iz razlogov, ki krivdo najemnika izklučujejo. Najemna pogodba za določen čas pa se sklepa le v izjemnih, z zakonom določenih primerih. Zakonodajalec je zavaroval tudi dosedanje uporabnike stanovanja ( uporabniki so osebe, ki poleg imetnika stanovanjske pravice z njim trajno stanujejo, in sicer: zakonec ali oseba, s katero imetnik ž ivi v dalj časa trajajoči skupnosti; otroci; posvojenci; starši ali posvojitelji; tisti, ki jih je imetnik po zakonu dolžan preživljati, in tisti, ki najmanj dve Irti živijo z imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski skupnosti) za primer smrti najemnika pred podpisom najemne pogodbe in znotraj zakonsko določenega šest mesečnega roka, saj se pravica sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas z lastnikom stanovanja v tem primeru prenese na enega od njih. Imetnik stanovanjske pravice bo lahko izbiral med podpisom ponujene najemne pogodbe in med možnostjo odkupa stanovanja. Lahko se bo tudi odločil, da najprej sklene najemno pogodbo, stanovanje pa odkupi znotraj dve letnega zakonsko določenega roka pod ugodnimi pogoji. Naj opozorimo še na to, da je dolžnost imetnika in lastnika stanovanjske pravice, da pred podpisom najemne pogodbe v stanovanju ter na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah z zapisnikom ugotovita pomanjkljivosti ter tako zagotovita primeren temelj za sklepanje pogodbe. Kot obvezna sestavina pogodbe je tudi opis stanovanja, Irta, opremljenost ter način uporabe stanovanje. Polega tega morajo biti v pogodbi točno navedena imena oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljale stanovanje ter točno definirana vrsta najema po kategorijah najemnih stanovanj ( socialna, stuž bena, profitna, neprofitna ) ter ostalo kot narekuje 41.člen Stanovanjskega zakona. Lastnik stanovanja je dolžan najemno pogodbo ali aneks k njej predložiti občinskemu upravnemu organu, pristojnem za stanovanjske zadeve, v 30 dneh po sklenitvi na jemne pogodbe ali aneksa, vsako drugo spremembo podatkov o najemnikih, o stanovanju, o višini najemnine in drugo pa v 15 dneh po nastali spremembi. Lastniki stanovanj in stanovanjskih hiš so dolžni v treh letih po uveljavitvi tega zakona vpisati lastninsko pravico na stanovanjih in stanovanjskih hišah v zemljiško knjigo. Naslednje pomembna novost, ki jo zakon uvaja je tako imenovano upravljanje v večstanovanjskih hišah. Določbe tega zakona glede upravljanje v več stanovanjskih hišah se ne uporabljajo v družinskih stanovanjskih hišah. Če pa je v stanovanjski hiši več kot deset stanovanj in le en lastnik, mora biti imenovan upravnik ali pa njegove posle upravlja sam, če izpolnjuje predpisane pogoje- Stanovanjski zakon določa 60 dnevni rok za pričetek sklepanja pogodb o upravljanju. Dokler pogodba o upravljnju ni sklenjena, lahko vsak lastnik ali najemnik v hiši, kakor tudi občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku s sklepom nadomesti pogodbo o upravljanju. Do izdaje tega sklepa lahko sodišče izda začasno odredbo o ureditvi razmerij in določi upravnika ali pa naloge, ki jih določi stanovanjski zakon. V pogodbi o upravljanju lastniki opredelijo idealne deleže na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah stanovanjske hiše. Solastniški delež vsakega lastnika je sorazmeren vrednosti njegovega stanovanja glede na skupno vrednost etažne lastnine v celi hiši. Stanovanjski zakon predpisuje, da morajo lastniki v hiši, kjer sta več kot dva lastnika in več kot deset stanovanj, v pogodbi o upravljanju določiti tudi upravnika. Upravnik je lahko fizična ali pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje stanovanjskih storitev. Lastniki stanovanj lahko upravniške posle poverijo izvajalski organizaciji stanovanjskih storitev ali posamezniku. viangse mesto v zaxonu, m verjetno rum najzanimivgše, zavzemajo določila o lastninjenju stanovanj. Temeljno načelo privatizacije stanovanj in stanovanjskih hiš je izenačenje pravice do nakupa stanovanja vseh tistih občanov, ki so bili na dan uveljavitve stanovanjskega zakona imetniki stanovanjske pravice. Imetniki stanovanjske pravice pa lahko odstopijo pravico do nakupa stanovanja svojemu ožjemu družinskemu članu s posebno pisno izjavo. Ožji dru- žinski člani so: zakonec imetnika stanovanjske pravice ali oseba, s katero nosilec stanovanjske pravice živi v dalj časa trajajoči življenski skupnosti, njuni otroci, oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki sta jih po zakonu dolžne preživljati. V Pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Ur.list SRS št. 25X81) je naveden obrazec, na podlagi katerega si lahko vsak kupec sam izračuna vrednost stanovanja, ki ga želi odkupiti. Obrazec se glasi: VREDNOST STANOVANJA je število točk x vrednost točke x uporabna površina stanovanja x korekcijski faktor za popravek končne vrednosti stanovanja zaradi vpliva velikosti stanovanja. Korekcijski faktor za popravek končne vrednosti stanovanj: vrsta stanovanj šifra faktor garsonjera ali soba 01 ali 1 1,057 enosobno stanovanje 001 1,024 enosobno stan. s kabinetom 0001 1,006 dvosobno stanovanjc 002 1,000 dvosobno stan. s kabinetom 0021 0,981 trisobno stanovanjc 003 0,966 trisobno stan. s kabinetom 0031 0,955 trisobno stanovanje in več je 004 0,950 V kolikor bi kupec sodil, da izračunana vrednost stanovanja na podlagi zgornjega obrazca ne ustreza dejanskemu stanju, lahko zahteva cenitev sodnega cenilca. Delo sodnega cenilca bo plačal naročnik oz. kupec stanovanja. Kupec stanovanja se bo nato odločil za odkup stanovanja po cenitvi, ki bo zanj ugod-ngša. Lastniki stanovanj bodo morali skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v roku 30 dni po vložitvi zahtevka za odkup s strani dose- danjega imetnika stanovanjske pravice oz. njegovega ožjega družinskega člana. Le ta ima pri nakupu pravico do popusta v višini 30% od vrednosti stanovanja, zmanjšani za še nerealno vrnjeno lastno udeležbo in za lastna vlaganja. S sprejemom stanovanjskega zakona je prenehal veljati družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS, ki je v 12. členu določil, da se bo lastna udeležba plačala ob vselitvi, vrnila pa po 10 letih v enkratnem znesku s 3% obrestno mero ( brez revalorizacije ), in dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice zagotavlja realno vracuo placane lastne udeležbe. Vendar pa je do vračila lastne udeležbe v realni vrednosti upravičen le občan, ki za plačilo le-te ni najel posojila. Če je bilo posojilo najeto, je upravičen do vračila realnega zneska lastne udeležbe, če je bila realna vreednost vrnjenega posojila več kot polovica najetaga posojila. In kako jc s popusti ? V 119-čl. stanovanjeskega zakona je določeno, da ima kupec, ki v 60 dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe odplača pogodbeno ceno v enkratnem znesku v celoti, pravico do popusta v višini 60% od vrednosti stanovanja. V primeru, da se kupec odloči za nakup stanovanja na obročno odplačevanje v 20 letih mu pripada popust v višini 30%, 10% vrednosti stanovanja pa mora poravnati v roku 60 dni po sklenitvi pogodbe. Preostali del kupnine mora kupec poravnati v 20 letih, pri čemer morajo mesečni obroki ves čas odplačevanja ohranjati vrednost enakega deleža stanovanja. Po določilu 120.61. zakona ima pravico do dodatnega popusta tudi tisti kupec stanovanja, ki želi predčasno odplačati stanovanje in to izjavi ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, tako da se pogodbena cena zmanjša za 1,5 % za vsako leto hitrejšega odplačila stanovanja, vendar največ za 28,5 % pogodbene cene stanovanja. V kolikor bi se prg'šnji imetnik stanovanjske pravice odločil da si bo sam rešil stanovanjsko vprašanje in to izjavi v dveh letih potem, ko je bilo stanovanje vrnjeno pravemu lastniku, ima pravico do izplačila v višini 30% vrednosti stanovanja od zavezanca za vrnitev stanovanja. Pravico da 30 % izplačila od vrednosti stanovanja imajo tudi vsi tisti prgšnji imetniki stanovanjske pravice, ki po dveh Irtih od uveljavitve zakona izpraznijo stanovanje. Če prgšnji imetnik stanovanjske pravice zamenja najeto stanovanje za manjše stanovanje v dveh Irtih po uveljavitvi tega zakona, je tudi upravičen do 30% izplačila, ki se izračuna na podlagi ugotovljene razlike med vrednostima zamenjanih stanovanj. To bi bilo na kratko o novostih, ki jih prinaša nov zakon. Morebitne nejasnosti in vprašanja naslovite na naslov uredništva. Strokovna služba ira galeb POSLOVNI PROSTORI IZOLSKEGA GALEBA Izolski Galeb, ki je bil več let znan kot največja obrtna zadruga v Sloveniji, se že nekaj časa pojavlja na gradbenem področju. Z gradnjo prve obrtne cone so Galebovci začeli že pred desetletjem. Kmalu so se na tem področjju dobro znašli in ko se je pričela doba podjetništva, so v Ljubljani postavili Center drobnega gospodarstva. S pohodom privatnih trgovin in podjetij se je na trgu pojavilo povpraševanje po lepih in funkcionalnih prostorih. Tudi na to so bili pripravljeni. Poslovno trgovski center ob Ogrlici je že lepo zaživel, prav tako Center za Gradom. Da nam ne bo kdo očital, da Galeb predstavljamo le s starimi lovorikami, se raje pomudimo pri sedanjosti. 2e omenjena Ogrlica še ni dokončana. Projekti za tako imenovano fazo ”E” so že v njihovih rokah, tako da bodo že pred koncem leta začeli z novogradnjo in jeseni 1992 dokončali zaključni del poslovno trgovskega centra, v katerem imate tudi vi možnost zablesteti kot biser, ki sestavlja kvalitetno ogrlico. O cenah še ne moremo govoriti, povemo pa lahko, da je na voljo še nekaj prostorov v zgrajenem prvem in drugem nadstropju, kvadratni meter pa stane od 40.000 sit do 45.000 sit. Vse cene popravljajo na 15 dni, kar velja tudi za Center za Gradom, kjer lahko kupite garažo za 23.000 sit za m2, ali pa poslovni prostor v poslovno stanovanjskem kompleksu po 45.635 sit za m2. Četrta faza Centra z Gradom bo vseljiva maja 1992. Obale ne moremo zapustiti brez omembe izolske marine, še vedno neoglodane kosti naših razprav. Gradnja valobranov je v polnem teku in maja se bodo prve barke že pozibavale ob novih privezih. Marina bo Izolo spet spremenila v turistično mesto, rešila pa bo tudi dobršen del infrastrukturnih in komunalnih problemov. Preselimo se še na sežansko področje, kjer v prosto-carinski coni Galeb prodaja do 4. faze zgrajene proizvodne hale. Dvonadstropno poslopje kvadrature 180 m2 stane 2.475.475 sit, vendar bo tudi ta cena spremenjena. Galeb je letos zopet odletel v Ljubljano, kjer v Trnovem gradi poslovno stanovanjski kompleks GEC. Dokončana stanovanja in poslovne prostore v IV. gradbeni fazi bodo novim lastnikom predali julija 1992. Prodajajo jih za 1560 DEM za m2, objekt na izredno zanimivi lokaciji pa je že skoraj razprodan. Največji Galebov podvig bo leta 1992 odprti nakupovalni center GT center CmuČC. Gradijo ga ob ljubljanski obvoznici, tako da bo lahko dostopen vsem Slovencem. S 30.000 m2 prodajnih površin v končni fazi bo to največji nakupovalni center v Sloveniji, zgrajen po zgledu podobnih centrov v zahodnih državah. Tudi tam si še lahko zagotovite svoje mesto, za to pa boste morali odšteti tolarsko protivrednost DEM 1500 za 1 m 2 do V. gradbene faze dograjene enote. Pa poglejmo še v prihodnost V naslednjem letu se bodo začele večje aktivnosti pri urejanju industrijske cone Scrmin. širila se bo obrtna cona Izola. Tudi aprtmajsko naselje Scasol Debeli rtič bo začelo dobivati svojo podobo in bo leta 1993 pozdravilo prve goste. Če omenimo še obrtno cono v Škofijah, Olmo, kamionski terminal pred Luko Koper, večnamensko dvorano v Kopru, vidimo, da izolskemu Galebu v teh težkih časih še ne bo zmanjkalo dela. ZA DANAŠNJE TEŽKE GOSPODARSKE ČASE... V ”DOMAČI NALOGI ZA ZAKLJUČNI IZPIT v sep-temberskem roku 1962”, Izola na Viktorja Vrabca z naslovom 'RAZVOJ INDUSTRIJE V IZOLI’ lahko med drugim preberemo tudi naslednji odlomek ”Vse do konca 19. stoletja Izola ni bila toliko pomembna v industrijski proizvodnji ali trgovini kot sta bila Koper in Piran. V majhnem zalivu, kjer stoji danes obrat "Iris” je bilo v letu 1880 javno kopališče, zelo obiskovano od tujih turistov, predvsem Francozov in Nemcev. Ti so stanovali v veliki zgradbi, priložnostno prirejeni v hotel, kjer ima danes obrat ”Iris” svoj obrat za filete. Francoski kapitalisti so neka j let kasneje kupili ta hotel zaradi njegove odlične lege ter ga preuredili v industrijski objekt za konzerviranje rib v olju. Tako je bilo v Izoli leta 1880 ustanovljeno prvo industrijsko podjetje za predelavo rib. Ustanovila ga je francoska delniška družba Rollet & Comp. pod imenom 'Societc' generale francaisc de conscrvcr alimentai res’. V samem začetku podjetje ni imelo uspehov, zato so ustanovitelji že mislili na likvidacijo, toda zgodilo se je drugače. Po težavah so se pokazali uspehi. Ti so dali tovarnarjem vzpobude, začeli so tovarno večati. Uvedli so konzerviranje zelenjave, zlasti graha. Zaradi težav pri konzerviranju so tovarno prodali ”An-glo-avstrijski banki” in leta 1886 v novih rokah tovarna doživi nov napredek, predsvem zaradi velikih naročil konzerv za avstrijsko vojsko. V tem času sta bili ustanovljeni v Izoli še dve tovarni: ”Warhanck” (današnji Argo) in ”Na-mingher” (današnji Iris). Izola je po tem doživljala gospodarski napredek. Avstrijci so začeli graditi še druge objekte: klavnico, hlev in skladišča. Izolan Degrassi je kmalu ustanovil svojo tovarno (na prostorih današnje Ribe in Male opreme). Železniški inšpektor Ferrerò pa je ustanovil tovarno za proizvodnjo gradbenega materiala ("današnja Ruda”). V palači Besenghi pa je delovala delavnica za čipke Leta 1887 so r Izoli izdelali skupaj okoli milijon sardinskih konzerv...” ■■ m OBUTI MACEK OBUTEV - CA LZA TUBE l/oh, M. Gorki 2 Tel. 066 61-631 KO NOGE KLIČEJO......................NA POMOČ ! ali Kako postaneš dober Izolan 1. Ne imej drugih poslancev v skupščini ra/.cn njega ! 2. Ne skruni imena Grahka, župana našega ! 3. Posvečuj nedeljo ! Šest dni bodi na čakanju (ali pa delaj, če slučajno imaš kje), sedmi dan pa počivaj ! 4. Spoštuj šefa in oblasti, da boš dolgo živel v občini tej ! 5. Ne ubijaj ! 6. Prešuštvuj čim manj, saj na osnovni šoli ni več prostora niti za ravnatelja ! 7. Ne krši zakonov, če pa že, ne stori tega pred inšpektorjem, ampak pred policajem (ne bo te kaznoval) ! 8. Ne govori resnice o svojem bližnjem ! 9. Ne želi Mandrača iz nabiralnika svojega soseda ! 10.Ne delaj kakršne koli analize tega, kar je zgoraj v zraku ali kar je spodaj v zemlji ali kar je v vodah okoli Izole ! Mitja Muženič m i 1 L/1 Come promesso, continuiamo con l’Angolino di casa nostra. Per questo numero non ci sono ancora arrivate lettere su fatti ed aneddoti di Isola, a parte la tesi che Viktor Vrabec aveva scritto nel 1962 sullo sviluppo dell’industria a Isola dalla quale cercheremo di presentare qualche dato. Noi comunque proseguiamo con la pubblicazione di parti del lavoro di ricerca degli alunni della terza classe della scuola elementare ”Dante Alighieri” di Isola "A ISOLA UNA VOLTA SE RIDEVA CUSSI’”... GUERRA DE CONTRADA (raconto de uno dei muli dela banda dela Fiassa) ”A Isola /era tre bande de contrada. Icra la banda de Solerà, quela de Piassa e qucla dele Porte. Nessun podeva andar nel teritorio de un altro. Una volta, quei de Solerà i voleva far i furbi e i se presenta nel teritorio de quei dela Piassa. Bote de orbi, pesta che te pesta. El capo de quei de Solerà se damava Menino. Mi con altri tre, per no ciapar un fraco de legnade se gavemo sconto in sca-dan de Spadusse e se gavemo sera’ drento. Quei de Solerà i ne spetava de fora sentai s un scalin. Noialtri ierimo careghi de paura e no savevimo come scampar. Dut’int’una me vien un'idea e ghe fasso a Libero: - Ciò’, te ga un vaso ? - Parche’? - a me fa. - Ciolemo un vaso, lo impinimo de fogna, se rampighemo sola finestra che da’ sui scalini e ghe lo butemo in testa a quei do tonchi che speta. - Quei de Solerà, sentai sol scalin i se senti cascar adosso un vaso de ludame. Rossi de rabia e pieni de spussa i se la moca e noialtri coremo in piassa dove i ne ga fato una festa che no ve digo.” scadan * piccolo locale che serviva da ripostiglio Solerà * il rione di Isola che comprende la zona vicino all’ attuale Casa del pensionato ...PAJLO...meseca Isola certamente non abbonda in fallo di manifestazioni culturali. f*rcie’ cl sembra assurdo eh« nella stessa serata si organizzino due concerti corali, uno nella chiesa di S.Mauro c l’altro nella Casa di cultura. Visto rbe il 'concerto in chiesa” era stata annunciato anche sulle pagine di questo giornale con sufficiente anticipo, pensiamo che il Coro maschile da camera, diretta dal Maestro Oskar D-cbcc, eh« eoe imamente ha insistilo ad esibirsi nella stessa serata, possa andare a pieno inerito "II, I1M-1XT per a mes* di novembre. MARTINOVANJE V ŠOTORU Gostilna Gabrovica gostuje za Martinovo v Izoli. V velikem šotoru, kjer je prostora za 1000 obiskovalcev, postavljen pa bo na temeljih nekdanjega balona pri Mcltanu, bo veselo od 7. do 17. novembra Za Mariina bo seveda glavno besedo imelo mlado vino, poskrbljeno pa bo tudi za hrano. Organizatorji so pripravili tudi zanimiv zabavni program: Petek 8. 11. - ROCK VEČER s skupino Night Jump Sobota 9.11. - ALFI NIPIČ s svojimi muzikanti ( promocija nove kasete -ostal bom muzikant ) Nedelja 10.11.- VINKO ŠIMEK -Jaka Sraufcigcr Ponedeljek 11.11. - ČUKI V dneh do 18.11. pa je v pripravi še bogatejši program nastopov in presenečenj. Martinovanje v šotoru ? Zakaj ne. 9. POHODNI MARTINOV TEK -KORTE ’91 NF.DF.I.IA 10 NOVF.MRF.R !99t Prireditev je rekreativnega značaja, posebej vabimo na pohod družine ZAČETEK bo v nedeljo ob 11. uri START IN CILJ pred zadružnim domom v Kortah. PRIJAVE od 10. ure dalje na dan prireditve PRIJAVNINA znaša 50 SLT za posameznike in 100 SLT za družine, neglede na število članov UDELEŽENO lahko hodijo ali tečejo, maksimalni čas prihoda v cilj je 1 ura in pol PROGA poteka od Kort do Šareda ( obrat na parkirnem prostoru pri gostilni ) in nazaj v Korte PROMET bo le delno zaprt, zato opozarjamo udeležence na disciplino PRIZNANJA - vsi, ki pridejo v ci§ v času do 1,30 ure prejmejo spominsko priponko, prvi trije absolutno prejmejo pokale. Med družine, ki pridejo v cilj skupaj, bodo izžrebani spominski pokali (3). ŽREBANJE praktičnih nagrad bo ob 12,45 uri. Udeleženci startajo na svoje odgovornost, organizator odklanja vsake odgovornost za evcntuclne nezgode pred, med in po prireditvi. GLAVNI POKROVITELJ : ADRIATIC Koper_______________________ «lÉAFH] NOVO LETO JE ČAS ZA POSLOVNA DARILA Zagotovili smo poceni a tudi zelo kvalitetne rokovnike, planerje, telefonske indexe in koledarje. Na vse dotiskamo ime ali znak vaše firme aS obrti. Trg 22. julija 6, TcL- Fax 62-022 1’ohilitc, saj so zaloge omejene, pa tudi časa zmanjkuje. Če vojne na Hrvaškem kmalu ne bo konec, bodo morah občinski "prometniki" resno razmisliti o gradnji garažne hiše, saj so pribežniki avtomobilsko kar dobro opremljeni. Župan Zvonko Grahek sc med svojimi sprehodi po mestu dosledno izogiba senčnih delov ulic. Menda gre zgolj za previdnost, da ga ne bi prehitro postavili "v senco”. Marina v zahodnem zalivu vztrajno raste, tista na drugi strani pa ima menda kar dobro zaledje. Morda si prav zato Marinvcst prizadeva, da hi čimprq lahko posegel v prostor ob ladjedelnici in pokvaril veselje investitorjem Marine 2. Zasebni trgovci, ki te dni plačujejo akontacije davka se jezijo, ker jim banka za plačilo davka pokasira provizijo ( ta lahko znaša tudi tisoč in več dinarjev X na davčni upravi pa vplačil neposredno ne sprqcmaja Če pa bi jih, bi menda provizijo zaračunali oni. Na prvi tomboli, ki smo jo pomagali organizirati Rokometnemu klubu je tombolo - žensko kolo -dobil bivši predsednik khiba Bojan Sosid. Zlobneži pravijo, da se je tako maščeval novi upravi, ki ni našla besed pohvale za njegovo dotedanje delo v klubu. SUDKOP TRGOV ISA NA DEBELO IN DROBNO Izola, B. Kraigherja 14 Tel. 066-63522 Nudimo veliko izbiro prehrambenih izdelkov, posebej pa smo poskrbeli za veliko kvalitetnih vrst surove in pražene KAVE Odprto imamo vsak dan od 8 - 20 ure ob nedeljah in praznikih od 8 -12 ure Blago pripeljemo tudi na dom. DROGERIJA Čistila zmanjkajo samo takrat, ko jih potrebujete. Takrat pridite k nam. Našli nas boste v delu trgovine Manufaktura v Koprski ulici. VAŠ DOM JE DRAGOCEN ! I Vsak dom je dragocen, pa naj bo skromen ali razkošen. Izpostavljen je številnim nevarnostim, zaradi katerih ste lahko v trenutku brez strehe nad glavo. Sicer pa, da bi ni potrebna večja nezgoda, družinski proračun bo močno načelo že manjše popravilo. Odložite skrbi tudi na naša ramena: zavarujte svoj dom ! Požarno zavarovanje Zavarovanje krije naslednje temeljne nevarnosti: nevarnost požara, strele, eksplozije, viharja, toče, udarca motornega vozila in premičnega delovnega stroja, padca letala, manifestacije in demonstracije. Dodatno pa lahko v zavarovanje vključimo tudi naslednje rizike: rizik poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča, snežnega plazu, izteka ( lekaže ), samovžiga zalog ter izliva žareče mase. In kaj je predmet zavarovanja ? Pri zavarovanju zgradb in drugih neprimičnin so zavarovani vsi deli zgradbe, tudi temeljni in kletni zidovi, vse vgrajene instalacije in vsa vgrajena oprema ( dvigala, centralna kurjava s cisterno za kurivo, bojlerji, klimatske naprave, hidroforji in drugo). Ne zavarujemo le stanovanj in stanovanjskih hiš, zavarujemo tudi stanovanjska posojila ! ' agent,