Številka 110	Leto 5	___________________________________________________________________Cena 240 SIT________________________________8. jujij 2004
---------------------------——	N
Naslednja številka bo izšla 22. julija 2004.
Več Slovenije v Strasburgu
Krško - Občina Krško, ki s pobratenim Obrigheimom vzdržuje čvrste vezi s pogosto izmenjavo prijateljskih obiskov, je po desetletnem zatišju obnovila tudi stike s prav tako pobrateno Bajino Bašto v Srbiji. Pred kratkim sta se nemška in srbska delegacija mudili v Krškem, kar je župan Franci Bogovič izkoristil za pogovor o vlogi lokalne skupnosti v Evropski uniji. Poleg župana Obrigheima Rolanda Lauerja, ki je govoril o svoji praksi, naj bi se srečanja udeležil še nemški evropski parlamentarec
Roland Lauer, Franci Bogovič, Lojze Peterle in Boban Tomič na pogovoru o EU v Kulturnem domu Krško
dr. Konrad Schweiger, ki pa zaradi nezgode ni uspel priti v Krško. O priložnostih za lokalno skupnost skozi unijo je spregovoril poslanec bodočega mandata Evropskega parlamenta Lojze Peterle, župan Bajine Bašte Boban Tomič pa je razložil, kako si demokrati v Srbiji predstavljajo njihovo pot v Evropo, ki bo dolga in naporna, saj se še vedno bojijo izpadov skrajnih nacionalistov.
Lojze Peterle je med dragim povedal, kako osebno doživlja Evropsko skupnost; eno je proces širitve, ki je formalno zaključen s podpisom listine, kar opravijo predsedniki vlad, drugo pa je nikoli zaključen proces združevanja narodov, ki poteka mimo najvišje politike. Predstavniki kulture, različnih društev in interesnih skupnosti iz različnih držav se medsebojno obiskujejo, ker se želijo spoznati in privlači jih dejstvo, da smo si sorodni v različnosti. Zaradi te drugačnosti se tudi gostje iz Obrigheima tako radi mudijo v Krškem, župan Lauer pa je Peterletu položil na srce, naj v Strasburgu poskrbi, da bo tam “več Slovenije”, da ne bo vse preveč po nemško togo in popredalčkano. B.D.
Storili več, kot se pričakuje
Brežice - “Ljudje, dogodki in dejanja živijo, dokler se jih spominjamo,” je na slovesnosti ob dnevu slovenske policije, ki je potekala v viteški dvorani brežiškega gradu, dejal direktor Policijske uprave Krško Andrej Zbašnik. Policisti se vsako leto 27. junija spomnijo prelomnega leta ’91, ko so se skupaj s teritorialci in državljani Slovenije odločili braniti mir in za to žrtvovati tudi svoja življenja.Ob dnevu policije so podelili priznanja in zahvale tistim delavcem policijske uprave, ki so štorih več, kot se od njih pričakuje. Podelili
dobitniki priznanj
s° pisne pohvale ter bronaste, srebrne in dva zlata znaka zaslug za Varnost, slednja sta prejela Štefan Hren in Alojz Resnik. Nagra-Jencem sta čestitala tudi namestnik direktoija generalne policijske Oprave Jože Sironič in brežiški' župan Andrej Vizjak, ki je pou-da je imela policija v teh krajih med vojno pomembno vlogo, J° ohranja še danes. Bližina shengenske meje namreč zahteva in , narekuje veliko budnost. N.Č.C.
Kam bomo namakali svoje ritke
Posavje - V poletnih dneh, ko si vsi privoščimo počitnice in dopuste, se radi osvežimo tudi v bližnjih kopališčih. Posavski bazeni so z julijem pričeli kopalno sezono. Bazen v Krškem ima sicer novega lastnika, a z njim še vedno upravlja domači plavalni klub. Na brestaniškem bazenu bo tudi letos več različnih prireditev, od športa do večernih koncertov, še posebej za mlade. Letošnja kopalna sezona na sevniškem kopališču se je začela že junija, a kljub temu zaradi nestanovitnega vremena bržkone ne bo presegla lanskega rekorda.
Kot kaže muhasto vreme, bodo v letošnjem poletju najbolj zaželjena tista kopališča, ki imajo v svojih bazenih ogrevano vodo. Eno takih je letno kopališče v Radečah.
V Brežicah ob kopališkem kompleksu na Čatežu ni bazenov, znane so le Klunove Toplice v Bušeči vasi. Vse več obiskovalcev in kopalcev privablja Športno rekreacijski center Grič, ob reki Krki, ki je bila lani delno oporečna, letoš-
njih analiz pa še ni, je do Ko- cialni stiski postajajo prenappl- obnavljajo nekoč priljubljena stanjevice na Krki še nekaj ure-	njene rečne brežine poletne “hla-	zbirališča razgaljenih kož.
jenih kopališč. Ob vse večji so- dilnice”, tako tudi na reki Sotli	... na strani 3
Reševalec iz vode Igor Povše ima vse pod nadzorom tudi takrat, ko je sevniški bazen poln kopalcev.
Bohinc preveril južno mejo
Obrežje - Notranji minister dr. Rado Bohinc je s sodelavci obiskal večino mejnih prehodov na 92 km slovensko hrvaške meje, ki so pod nadzorom Policijske uprave Krško. Namen obiska je bil preveriti realizacijo načrta vzpostavitve schengenskih standardov.
Bohinc pravi, da vse poteka licijskih objektov, kar je ocen-po zastavljenem planu, saj je PU jeno na najmanj 20 milijard SIT. Krško doslej samo za mejne na- Minister Bohinc vzpostavi-loge na novo zaposlila 240 poli- tev schengenskih standardov ra-cistov. Do konca leta 2006, ko zume ne le kot strošek, ampak bo schengenski režim vzpostav- kot razvojno priložnost za slo-ljen v celoti, bo potrebno na tej vensko policijo, ki se bo teh-
Državni sekretar Miha Molan, direktor PU Krško Andrej Zbašnik in minister Rado Bohinc
upravi zaposliti še približno nološko usposobila in z izmen-200 policistov, od katerih bo javo ekspertov pridobila nova tretjina delala na mejnih preho- znanja. Denar za investicije, dih, dragi bodo varovali zeleno dodatno opremo in plače pove-mejo.	čanega števila policistov bo še
Uidi investicijski projekti te- dve leti zagotavljal schengen-čejo po načrtu; v Brežicah bo v ski sklad, že sedaj pa tečejo in-adaptiranih prostorih nekdanje tenzivna pogajanja za sofinan-Jutranjške šivalnice policijska ciranje varovanja evropske meje postaja za 220 policistov, v Krš- po lem 2006. kem pa bo zgrajena nova večja Prav tako še potekajo poga-postaja.	janja, da bi v obdobju polnega
Za izvajanje “schengena” bo schengenskega režima v dogo-na področju celotne državne vorjeni obliki obveljal Spora-meje do leta 2006 potrebno za- zum o maloobmejnem prometu gotovih dodatnih 26 novih ali in sodelovanju (SOPS) vključno z adaptacijo prilagojenih po- s turističnimi conami. B.D.
Ob obletnici položili venec
Rigonce - V počastitev dneva državnosti in ob 13. obletnici prve bitke pripadnikov teritorialne obrambe z jugoslovansko ljudsko armado so predstavniki brežiške občine pri spomeniku v Rigoncah položili venec. V omenjeni bitki je namreč padla tudi
Soborci Jerneja Molana so se poklonili njegovemu spominu.
prva žrtev vojne za Slovenijo Jernej Molan, hudo ranjen pa je bil še Robert Fink. Oba sta bila pripadnika intervencijskega voda Teritorialne obrambe občine Brežice, ki ji je poveljeval Anton Marolt. Poleg slednjega so se spominu na padlega tovariša poklonili tudi preostali takratni teritorialci. Spominski nagovor je opravil župan Andrej Vizjak, ki je poudaril pomen osamosvojitvenih dni za državo Slovenijo, še posebej sedaj, ko smo uspeli uresničiti ideje o združeni Evropi in NATU in tistim, ki so za te cilje žrtvovali svoja življenja, se bomo najbolje oddolžili tako, da ne bomo nikoli pozabili časov in ciljev, za katere so se borili. Pripravljen je bil tudi krajši kulturni program, smo pa ob tej priložnosti ob spomeniku pogrešali plapolanje slovenske zastave, čeprav bi v obmejni vasi, kot so Rigonce, kjer se konča Evropa, najbrž moral biti prostor tudi za evropsko. J.K.
Kam z radioaktivnimi odpadki?
Krško - Agencija za radioaktivne odpadke in hrvaška Agencija za posebni odpad sta napisali program razgradnje nuklearke, nominalno ovrednoten na 1,2 do 1,7 milijarde evrov, diskontirani strošek na oceno za leto 2002 pa znaša 350 milijonov evrov. To pomeni, da morata Slovenija in Hrvaška do izteka obratovanja NEK (do 2023) v Sklad za razgradnjo skupaj vplačati 19 obrokov po 28,5 milijonov evrov. Predvidena je gradnja enega skupnega odlagališča.
...na strani 4
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
stran 2
AKTUALNO
POSAVSKE nOŠICE
Vsi za Čularjevo
Ni vse zlato...
Zadnje dni je nekaj dogodkov prijetno in manj prijetno zaznamovalo razmere in odnose v brežiški občini, kjer so zastavili prireditve, ki naj bi oživile staro mestno jedro, razmerje sil in medstrankarskih odnosov pa je znova izstopalo na seji občinskega sveta. Medtem je v Krškem pozornost vzbujalo njihovo zdravstvo, sicer pa z vseh strani prihajajo vedno nova imena kandidatov za prihodnji državni zbor.
Brežice so torej minule dni bile v znamenju štiridnevne turistične prireditve, ki pa je naletela na zelo različne odmeve. Pobudnike in prireditelje seveda kaže pohvaliti za idejo in njeno udejanjanje, obiskovalci pa imajo vendar-
ni bilo med njimi. Vsega trije so se prijavili, preostali pa naj bi imeli dovolj izkušenj, da postopanje pred dragimi stojnicami ni uspešno niti v času splošnega obrtniškega sejma. Morebiti je bil nekoliko živahnejši utrip v teh dneh celo odveč tistim 37 osebam, ki žive v starem mestnem jedru, kdo ve! Saj, pravijo poznavalci, zgolj dobronamerna turistično-kultuma prireditev staremu mestu ne more povrniti življenja. Utrip bi mu vrnile mlade družine z otroki, za kar bi kazalo preurediti podstrešna stanovanja ob glavni ulici. Tega pa ne more rešiti Zdenka Žrlič Bahčič kot direktorica Zavoda za turizem in glavna organizatorka ali pomočnik Lado Križman. Prav tako ne marljiva Meta Grahek s svojim sekundiranjem županu. Denar, ki ga je občina na-
tolkli politični nasprotniki, posebej Stane Radanovič in Rok Kržan, oba nedvomno kandi-
čutiti prizadevanja žensk, da bi se povzpele v ospredje. Na občini naj bi denimo finan-
Pihalni orkester Loče s pevko Tadejo Molan
le nekaj pripomb. Morda je tista o dolžini trajanja priredit-• ve še pričakovana, prav tako kot bojazen, da ne bo dovolj občinstva. Zato kaže prihodnje leto marsikaj spremeniti. Zadostovali bi trije dnevi do-gajanja, popoldanski spored pa bi- lahko prestaviti v kasnejše? ure. Več pa je negodovanja gostincev. Tisti, ki imajo svoje lokale samo nekaj metrov stran, so bili prizadeti, saj niso imeli pravega obiska. Posebej Štefanič, ki je zadnja leta vse stavil na povečanje števila gostov, ali penzion Splavar, ki je odličen promo-tor občinskega središča. In še
menila za prireditev “Brežice -moje mesto” pa seveda ni bil izgubljen, če bodo do prihodnjič na osnovi letošnjih izkušenj slabosti odpravili. Morda bodo organizatorji k sodelovanju povabili tudi mestno krajevno skupnost (ta nič ne ve niti o gradnji parkirišča pri šoli) z Lukežem, turistično društvo s Tomšetom ali vsaj društvo za oživitev Brežic s Filipčičem na čelu. Predvsem pa kaže skrajšati prometne zapore in jih tudi prekiniti, kadar ni programa. Nesmiselno je bilo, da je bil promet oviran še v ponedeljek dopoldne, ko so policisti pridno kaznovali neuke voznike. Kot da nimajo drugega dela. Skratka, ni bilo na prireditvi vse zlato...
Obrežje: kdaj do čistilne naprave?
data za poslanca. Pa seveda Milko Vršeč z opozorili, da se pri gradnji ceste na Bizeljskem še kar naprej zapleta. Tako kot na Čatežu, kjer imajo z neurejenim prometom križe in težave turisti in vaščani, ki zato pretijo z državljansko nepokorščino. Na zadnji seji je bilo slišati tudi nekaj besed o aferi okrog treh članov LDS in zaseženi dokumentaciji. Ernest Sečen, prvi mož domačih strelcev, se zato upravičeno boji, da so kriminalisti odnesli tudi projekt za nadstrešek pri strelišču. Kar predolgo že čaka nanj, ali pa imajo upravljalci nekdanjega doma JLA (svojci Jerneja'Molana ne soglašajo, da bi dom poimenovali po padlem teritorialcu) s prostori drugačne rešitve. Da ni vse zlato, kar se sveti niti ob meji, pričajo zastoji pri gradnji gospodarske ploščadi na Obrežju. Kakšnih 12 milijonov SIT vredna oprema za začasno čistilno napravo že pol leta leži na parkirišču, zato pa stoji gradnja skladišč in gostinskega objekta, kjer bi več sto zaposlenih ob meji in potnike lahko kultur-
čnega vodjo Branka Kovačiča zamenjala Božislava Ve-nek. Sicer pa se je že začela vojna in pričakovati je, da bodo s kandidati na volitvah nastopile vse stranke, da bi svojim centralam pridobile kak glas. Zato bo jeseni spet
Rudolf Ladika
zabavno, mnogo bolj kot v krškem zdravstvu, kjer bi si večina zdravnikov rada izborila zasebne ordinacije. Zakaj je potem župan Bogovič sploh gradil nov zdravstveni dom, v katerem ne bi bilo niti dežurnih zdravnikov? Je pa
Zdenka Žrlič Bahčič
kdo se počuti prizadet, medtem ko naj bi si Peteline zaradi neposredne bližine dogajanja pred občinsko hišo občutno povečal promet. Kakorkoli, prireditev je sprla in razočarala gostince. Razočarani pa so bili tudi neposredni udeleženci, ki so prireditvi zagotovili pestrost in skušali mestu vdihniti življenje. Ljubiteljske kulturne skupine in turistični delavci so v staro mesto res prinesli pridih podeželja, toda občinstva ni bilo. Kot da srednjeveški mestni gospodi ni za tlačane. Ti so prinesli darove in svoje pridelke, toda niso jih imeli komu ponuditi. O vremenu ne bi, očitno pa “nekdo zgoraj” ne mara kulturnikov, saj zaradi dežja že drugo leto niso mogli predstaviti svojih uspehov. Ali pa dvodnevni sejem, na katerem se je trlo obrtnikov iz vse države, le domačih, ki jih menda ne manjka,
... kar se sveti
Da je v tem predvolilnem letu marsikaj narobe tudi v brežiškem občinskem svetu, je pokazala zadnja seja. V marsičem se je spremenila v medstrankarsko obračunavanje in nagajanje. Res so brez glasu proti za direktorico Mladinskega centra končno le izglasovali Patricijo Čular, ki bi lahko že poprej dojela politične igrice. Zato pa so se strankarski veljaki močno razhajali pri nekaterih drugih točkah dnevnega reda. Še zlasti so izstopale svetniške pobude in vprašanja. Denimo okrog Mobikroga v Cerkljah, kjer namesto domače firme dela opravlja krški Kostak, namesto cerkljanskih pa so do denarja prišli šentlenarški gasilci. So pa svetniki podprli pobudo Milene Jesenko o označevanju mestnih ulic, zato si je Peter Skrivalnik pri županu le s težavo izprosil nekaj minutk, da je lahko več povedal o prenovi gradu Pišece. Prvič se je pred svetniki oglasil Aleksander Denžič, direktor občine, tokrat v funkciji vršilca dolžnosti načelnika za družbene dejavnosti. Tudi prisoten Vojko Omerzu, direktor CRP Brežice, nekdanji predsednik Občinske skupščine Krško, pa je bil kar vesel, da ni v Vizjakovi koži. Kajti proti županu so z vsemi topovi
Drago in Dragutin
no postregli. Vsaj tako, kakor jih Fonzi Komotar iz Cerkelj, ki skupaj z ožjimi svojci obdeluje že 40.000 trt in tako postaja največji pridelovalec cvička v Gadovi peči. Vedno znova zna presenetiti številne obiskovalce, skupaj s sosedom Ivanom Urbančem pa je pred dnevi lepo pogostil tudi godbenike iz Loč.
Ženski spol v ofenzivi
Brez godbe pa se začenja predvolilni ples."Z vseh strani prihajajo glasovi o kandidatih, ki bi se radi zrinili v parlamentarne klopi in tudi globlje zašli v politiko. Menda je med njimi v Sevnici tudi Marjan Kurnik iz LDS, v Krškem seveda tudi podžupanja Ana Somrak iz SLS, ki bi se ji znala pridružiti še kakšna kandidatka. Kljub temu obstaja bojazen, da bo Krško v odsotnosti kandidata Bogoviča ostalo brez svojega poslanca. Sploh je v Krškem
menda soočenje kolektiva z direktorjem Ladiko pokazalo, kako nizka je kultura zdravstvenega osebja. Iz brežiških gasilskih vrst še naprej prihajajo govorice o nesoglasjih v občinskem vodstvu, gasilci v Mihalovcu pa naj bi dobili vozilo, ki ne gre v garažo. Pa so mu namestili manjša kolesa in je zato videti kot spaček. Na Senovem medtem še naprej čakajo, da bo krški župan sklical izredno sejo občinskega sveta zaradi oskrbe s pitno vodo.
Seje pa julij začel z dvema velikima kulturnima prireditvama, s kostanjeviško Formo vivo in brežiškim festivalom stare glasbe. Slednji je ostal brez zunanjih znakov, še zastave ne visijo, in ni potrdil o dobrem sodelovanju z muzejskim vodstvom. Še dobro, da si zdravo konkurirata vsaj Dragutin Križanič in Drago Gradišek, direktorja glasbenih šol Brežice in Krško!
Vlado Podgoršek
Brežice - Vršilki dolžnosti direktorice Mladinskega centra (MC) Brežice Patriciji Čular je potekel mandat. “Vede-jevstva” ji po zakonu svetniki več niso mogli podaljšati, ker so to storili že dvakrat. Kot odgovorni za delovanje javnega zavoda so morali vprašanje vodenja MC rešiti na junijski seji. Čularjevo, ki se je spomladi prijavila na razpis kot kandidatka za direktorico, so soglasno potrdili še za eno mandatno obdobje.
Kot ima javnost gotovo še v in vaše”. Pred dobrim mesecem spominu, kandidatka in dose- dni je kazalo, da se bo o novem danja direktorica Čularjeva ni vodstvu MC odločalo šele v je-imela podpore opozicijske ko-	šeni, toda v zadnjih dneh je
alicije LDS, DeSUS, SNS,	opozicija spremenila stališče
LORKS in PUM, ko.se je v dob- in Patriciji Cular izrazila podrem lem trikrat prijavila na raz- poro v Komisiji za volitve in
Patricija Čular: “Bila sem prepričana, da mora biti na čelu Mladinskega centra oseba, ki ni politično vezana. Gre namreč za delo z občutljivo populacijo, ki še zori in se izgrajuje. Toda izkušnja zadnjega leta, ko je večinski del politike nastopal proti meni, mi kaže, da brez politične naveze v prihodnje žal ne bo šlo. Razmišljam, s kom bi sodelovala, vsekakor pa bom izbrala opcijo, ki bo izkazovala pravi odnos do vprašanja mladih.”
pis za direktorico. Na zadnjem razpisu je za protikandidatko dobila Judito Francekovič, ki je zaradi odmevnosti načina izbiranja direktorja in spremljajočih pritiskov odstopila, čeprav je bila favoritka opozicijske koalicije. Pravzaprav je Francekovičevo motilo prav to, da v postopku ni šlo za kandidaturo programov in vizij razvoja centra, ki sta jih prijavili kandidatki, ampak za “naše
imenovanja pa tudi v Svetu zavoda MC. Glasovanje na seji občinskega sveta je bilo samo še formalnost.
Kot je slišati, je do zasuka v delovanju opozicije prišlo zaradi priprav na državnozborske volitve, ko se bodo kandidati predstavljali kot pravičniki in zagovorniki moralnih vrednot, kjer ni mesta za intrige.
Branka Dernovšek
Bodo uresničili grožnjo?
Čatež ob Savi - Vaščani Čateža ob Savi so se na zboru odločili županu Vizjaku podati še zadnje opozorilo, da poskrbi za ureditev prometnega režima in zaščiti tam živeče, sicer bodo 15. julija cesto zaprli. Nezadovoljni so z delom graditeljev in aroganco vseh, ki naj bi jim pomagali.
Opozarjajo na problem Topliške in Savske ceste na Čatežu, ki ju poznamo kot nekdanjo dostopno cesto na staro avtocesto in v terme, zdaj pa je na njej dovoljen le lokalni promet. Cesta je od mostu do nekdanjega odcepa državna, naprej pa občinska. Z izvajalci del je bilo dogovorjeno, da bo ves promet za potrebe gradbišča usmerjen na južni del avtoceste, pa ni tako; dnevno domačini naštejejo preko 200 kamionov, težkih nad 30 ton, ki njihovo cesto izrabljajo za dirkalno stezo. Krajevna skupnost Čatež ob Savi je na težave opozorila tudi javnost. Kot pravi prebivalec te ulice, svetnik krajevne skupnosti in občinskega sveta Lado Križman, ne želijo prekiniti izgradnje avtoceste1, pač pa zaščititi prebivalce ob omenjenih cestah. Od pristojnih občinskih služb in izvajalca zahtevajo, da se na tem delu cestišča uredi režim s prometnimi znaki, da se omeji tovorni promet in da se postavijo ležeči policaji. Če občinske službe do 14. julija ne bodo ukrepale oziroma v dogovoru z izvajalcem ne bodo nič storile za ureditev prometne signalizacije, bodo naslednji dan cesto zaprli.
Problemi, ki so jih predstavili krajani Čateža, niso nič novega, pravi Janez Avšič in izpostavlja, da so bile vse zadeve dogovorjene v fazi sprejemanja lokacijskega načrta za avtocestni odsek. Sicer pa zahtevajo tudi ureditev drugih problemov, kot je zamenjava protihrupnih ograj, saj obstoječe niso zgrajene tako, kot veleva uredba o lokacijskem načrtu, in grobo ločijo naselje na dva dela. Avšič še poudarja: »Prav tako smo besni, da kanalizacijski sistem na Čatežu ne funkcionira in država za avtocesto gradi svojo varianto, motel in črpalka sta urejena po svoje, Čatežani pa je tudi nimamo urejene. Z aktivno vlogo občine bi to zahtevo lahko povezali in primemo uredili«. Njihovi predlogi po skupni gradnji enotne čistilne naprave ostajajo neuslišani.
Kot je dejal tajnik Krajevne skupnosti Čatež Milan Jamnik, jim je dovolj arogance občinskih služb, izvajalcev in investitorjev, to so jasno in glasno povedali, da mislijo resno, pa bodo dokazali z zaporo ceste.
Suzana Vahtarič
Lado Križman poudarja, da je varnost sovaščanov najpomembnejša.
AKTUALNO
Kopališča pripravljena, reke še mrzle
Posavje - Začelo se je poletje, čas počitnic in dopustov, ko si vsi zaželimo vsaj malo oddiha. Tisti, ki ne bodo odšli na morje ali v planine in bodo poletna meseca preživeli kar v Posavju, bodo najbrž izkoristili možnosti za kopanje v posavskih kopališčih.
Brežičani v rekah
Trenutno je edino večje in urejeno kopališče na Krki Športno rekreacijski center Grič, ki deluje že četrto leto. Lani so povečali plažo, poglobili rečno korito in zagotovili tuš. Mitja Oštrbenk pravi, da kopalcev še nimajo, saj se voda čisti po dežju. Kopališče je brezplačno, ob koncih tedna
zaračunajo le parkirni prostor. Za najmlajše imajo posebna igrišča in igrala, izredno dobro so bili lani obiskani tedenski turnirji v odbojki, s katerimi spet pričenjajo v tem mesecu. Zaradi pestre rekreativne ponudbe in piknik prostora pa so kljub vremenu, ki letos še ni dalo veliko možnosti za kopanje, imeli že precej obiskovalcev.
Nekoliko višje ob Krki je bilo priljubljeno kopališče pod mostom v Krški vasi in tamkajšnji otok, kjer so že lani nekateri domačini omejili dostop. Bolj prijazni so krajani na Borštu, ki so si kopališče uredili pod mostom in zanj tudi skrbijo, mladi pa imajo za zabavo še priljubljene skoke z mostu v Krko. Na Borštu se še vedno nekateri zatečejo tudi v t.i. “šoder-jame”, ki pa so zelo nevarne.
Priljubljene so tudi Klunove Toplice v Bušeči vasi, kjer so termalni vrelec poznali že v srednjem veku. Mama Roza Klun, ki s pomočjo družine skrbi za bazen, nikomur ne odreče osvežitve, kopalci pa so navaje-
ni, da pustijo prostovoljni prispevek. Letos so bazen nekoliko prenovili in dvignili jez, kar omogoča lažje čiščenje. Bazen je pretočen, zato vode ne klorirajo, temveč v poletnem času večkrat tedensko spraznijo, očistijo in napolnijo novo vodo. Prave kopalne sezone še ni.
V reki Savi se ponavadi namakajo le individualni kopalci, ki bežijo pred gnečami, po-
dobno pa je tudi na reki Sotli, kjer je divje kopališče od lani urejeno v Orešju na Bizeljskem pri carini, uredili so ga Hrvati, domačini na tej strani pa le očistili brežino, v Gregovcah pri Stari vasi na Bizeljskem je športen kompleks Rio Grande ter na območju Dobove podobna divja kopališča še v Rigoncah in na Obrežu, eno pa je na do-bovskem področju urejeno na hrvaški strani, vendar zaenkrat vsa rečna kopališča zaradi mrzle vode še samevajo.
Celulozar skrbi za Krčane
Krški bazen je pred leti kupil podjetnik iz Kranja, ki je imel v načrtu obsežno obnovo objekta, kjer bi skozi celo leto ponujali različne vsebine. Z obnovo še ni pričel in je za letošnjo kopalno sezono sklenil pogodbo z domačim plavalnim klubom Celulozar, da upravlja z bazenom. Odprli so ga L julija, obratovalni čas za kopalce je vsak dan od 11. ure do 17.45, pred in potem pa ga zasedejo
plavalci kluba za treninge. Voda v bazenu je ogrevana in destilirana, torej zelo čista in vsekakor ustreza zahtevanim standardom. Cena dnevne vstopnice za odrasle je 500 SIT, za otroke do 15 let pa 400 SIT. Sezonska karta za odrasle stane 6000 SIT, za otroke 4000 SIT.
Vse za mlade
Z brestaniškim bazenom tudi letos upravlja zavod Regio, ki se je lansko kopalno sezono izkazal z nizom prireditev na kopališču, od športa do večernih koncertov. Direktor zavoda Davor Račič za letošnji julij in avgust napoveduje še obsežnejšo ponudbo dnevnih in večernih programov, od aerobike in različnih športnih prireditev, turnirjev, letnega kina do večernih zabav in nočnega kopanja. Cena celodnevne vstopnice za odrasle je 700 SIT, za študente in dijake 600 SIT, za otroke 500 SIT. Popoldanska karta je 100 SIT cenejša. Odrasli bodo za sezonsko karto odšteli 11.000, otroci 7.500, dijaki in študenti 9.000 ter člani Kluba posavskih študentov 8.000 SIT. Voda v brestaniškem bazenu je v dneh, ko obratuje tamkajšnja elektrarna, ogrevana. V teh dneh ima od 24 do 25 stopinj Celzija.
Pohiteli s kopalno sezono
Letošnja kopalna sezona na sevniškem kopališču, ki se je začela 11. junija s športnim dnevom sevniških osnovnošolcev, zaradi nestanovitnega vremena bržkone ne bo tako uspešna kot lanska, ki je bila rekordna. Zabeležili so 30 tisoč obiskovalcev, 60 kopalnih dni - to so dnevi, ko je na kopališču več kot dvesto kopalcev, prodali 526 sezonskih kart.
Letos še niso prodali veliko sezonskih kart, ki stanejo
10.000 SIT, za otroke do 18 let pa 8.000 SIT. Dnevna karta stane 700 SIT za odrasle in 500 za otroke, za popoldansko karto, ki velja od 15. ure dalje, pa je treba odšteti 600 SIT za odrasle in 400 za otroke.
I\idi letos bodo na sevniškem kopališču, ki je odprto vsak dan od 10. do 19. ure, organizirali več začetnih in nadaljevalnih tečajev plavanja.
Hit - ogrevana voda
V letošnjem poletju bodo tri-umfirala tista kopališča, ki imajo v svojih bazenih ogrevano vodo. Eno takih je letno kopališče Bazen Radeče. Marija Imperl, direktorica Kultumo-turistično-rekreacijskega centra Radeče, ki je upravljalec kopališča, je zadovoljna, da so se v Radečah pred dvema letoma odločili za montažo sončnih kolektorjev.
Bazen v Radečah je odprt vsak dan med 9. in 19. uro, od 19. do 21. ure je organizirano rekreacijsko plavanje za odrasle, ob torkih in petkih od devetih zvečer do polnoči pa je možnost nočnega kopanja. Dnevna karta za odrasle stane 800 SIT, popoldanska pa 600. Sezonska karta za odrasle znaša 12.000 SIT, za nočno kopanje je treba odšteti 600 SIT in za rekreacijsko plavanje 400 SIT. Otroci do 15. leta starosti ter dijaki in študenti morajo za celodnevno karto odšteti 600 SIT, za popoldansko pa 400; sezonska karta za študente stane 11 in za otroke 10.000 SIT. Otroci morajo za nočno kopanje plačati 400 SIT.
Na radeškem bazenu bodo v poletni sezoni organizirali številna športna tekmovanja, plavalne tečaje, koncerte ob bazenu, za otroke pa bodo veijetno najbolj zanimive palačinkijade.
Suzana Vahtarič, Branka Demovšek, Nada Černič Cvetanovski
Je Krka oporečna?
Ljubitelji naravnih kopališč se še vedno radi namakajo v Krki pri Kostanjevici. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, ki vsako leto pred kopalno sezono analizira vzorce takoimenovanih divjih kopališč ob rekah in jezerih, letos tega vzorčenja še ni zaključil in zato uradnih podatkov še ni. V preteklih letih je za večino rek in jezer v Sloveniji veljalo, da je voda za kopanje oporečna, tudi Krka, kar pa ljudi ni odgnalo z naravnih kopališč.
AMKETA
Dvoboj Rop - Rupel
Predsedniku vlade Antonu Ropu je zavrela kri; zunanji minister se ukvarja z notranjo politiko, hodi na shode opozicije, kritizira delo vlade. Odločil se je, da ga zamenja, čeprav le dva meseca pred volitvami, pa še parlamentarne počitnice so vmes. Je to smiselno, si je Rupel to zares zaslužil, ali je vse morda le dobro premišljena politična igra; se je Rupel “spentljal ” z desnico, ker najesenskih volitvah pričakuje njeno zmago ? Kaj o tem pravijo naključno izbrani Posavci ?
Damjan Turšič, strojni tehnik z Dr-novega: Dimitrij Rupel je zame politik z izkušnjami in bi kar prav naredil, če bi izstopil iz LDS, ker ga hoče Rop odstaviti iz vlade. Ne vem, v čem je smisel menjave ministra tik pred volitvami. Sicer pa ima LDS v svojih vrstah še kakšne bolj čudne “patrone”, pa nikogar ne motijo.
Katarina Knez, maturantka iz Sevnice: Političnih dogajanj z Ruplovim nagajanjem in premieijevo odločitvijo nisem pretirano spremljala. Čudno je, da je predsednik vlade Rop tako dolgo toleriral Rupla. Možno je, da se je Rupel namensko tako odločil, saj računa, da se bo uveljavil na drugi strani oziroma v drugem političnem taboru, kjer je nekoč že bil. Ne vem, to so samo razmišljanja - ugibanja. Kdo bi razumel politike!
Vladimir Babič, ključavničar z Dr-
novega: V času parlamentarnih počitnic za dva meseca menjati ministra se zdi nesmiselno. Res, da se Rupel druži z opozicijo, ampak politiki tako pravijo, da se je potrebno pogovarjati! Zakaj potem sankcija za Rupla? Ne bi pa upal ugibati, če bo Ruplu tole druženje pomagalo v primeru, če opozicija zmaga na volitvah. Ne vem, če bi mu dali stolček v vladi.
Klavdija Šetinc, diplomirana ekonomistka iz Sel pri Dobovi: Rupel in Rop bi morala odnose rešiti osebno, ne pa da se pred volitvami kregata in kvarita ugled slovenski politiki. Minister Rupel bi se moral odločiti po svoji vesti, kajti v demokratični državi lahko vsakdo izrazi svoje mnenje. Ruplovo pismo o Cerarjevi je bilo mogoče res preostro, je pa njegov doprinos k ugledu države na zunanjepolitičnem področju velik.
Širitev kamnoloma na množičnem grobišču
Log pri Sevnici - Kamnolom Log pri Sevnici, ki ga je dolga leta eksploatiralo podjetje SGP Sevnica, greni življenje nekaterim krajanom, ki živijo v njegovi neposredni bližini. Novi lastnik - CGP Novo mesto - pa načrtuje še širjenje kamnoloma. Lastniki, predstavniki Geološkega zavoda, občine, Savaprojekta, ki je zadolžen za izdelavo lokacijskega načrta, in krajani so na prvi prostorski konferenci na Logu soočili svoja mnenja.
Podeljevanje koncesij
Krško - Svetniki so opravili z 19. redno sejo občinskega sveta, predlagan dnevni red so sprejeli, tudi podražitev cen v vrtcih. Več zanimanja pa so pokazali za podeljevanje koncesij na primarni ravni zdravstvenega varstva. Svet se je izrekel drugače, kot predlaga občinska uprava.
“Kamnolom dolomita Log 2, javnost in ali se kraj s tem strin-kot se uradno imenuje, ima vso ja. Vsem je namreč znano, da kra-ustrezno ih veljavno dokumen- jani, zlasti najbližji sosedje kavcijo, na podlagi katere je pod- mnoloma, že nekaj časa bijejo jetje SGP Posavje Sevnica pri- plat zvona in nasprotujejo njego-dobilo rudarsko pravico. Zato se vi širitvi. Kamnolom se je nam-v tem kamnolomu lahko pridobi- reč v teh letih močno približal
Udeleženci prostorske konference na Logu
a Pesek,” je zbranim pojasnil Predstavnik Geološkega zavoda rv^n Strgar. Ker novi lastnik -n j Novo mesto želi širiti kam-oi°m, v načrtu pa ima tudi sana-9° obstoječega kamnoloma, je otreben nov postopek; vsaka l^teemba namreč zahteva nov j^acijski načrt. Direktor CGP da0Vo mesto Franc Gole pravi, : Morajo najprej ugotoviti, ali mogoče razvijati in širiti de-
naselju Log in začel ogrožati posamezne hiše in prebivalce. Ne le da zaradi miniranja kamenje leti po vasi in ogroža življenje ljudi, temveč pokajo hiše, se posedajo ograje. Pri eksploataciji peska prihaja do prahu in hrupa, cesta je zelo ozka in kamioni, ki se umikajo drug drugemu, zapeljejo na zasebna zemljišča, ne prilagajajo hitrosti, dobesedno izsiljujejo osebna vozila, njihovi
izpušni plini onesnažujejo okolico. Vse te probleme so izpostavili krajani Loga, ki so izgubili zaupanje do lastnikov kamnoloma. Že večkrat jim je bilo obljubljeno, da bodo dela v kamnolomu potekala le do 15. ure, pa kamioni brzijo po cestah vse do desete zvečer. Podobno se dogaja v kamnolomu Log 3, ki je v lasti KS Sevnica; opuščeni kamnolom Log 1 pa postaja deponija gradbenega materiala, o čemer so že obvestili ustrezno inšpekcijo.
KS Boštanj zahteva, da koristnik kamnoloma najprej poravna vse zapadle obveznosti iz koncesije; pri presoji vplivov na okolje kraj zahteva, da se presoja izdela za celotno območje, ob morebitni širitvi pa naj se pripravi načrt sanacije. KS zahteva še, da se širitev kamnoloma predstavi bolj plastično, da bodo krajani videli, kaj to pomeni zanje, pričakujejo pa tudi, da bo med lastnikom in krajem doseženo soglasje in vzpostavljeno zaupanje, česar doslej ni bilo. Krajani se javno sprašujejo, kaj jim bo ta širitev prinesla. Najbližjim je CGP že ponudil odkup hiš, a se bojijo, da bodo hiše prenizko ocenjene in si s tem ne
bodo mogli pomagati.
Krajani opozaijajo še na skrajno nespoštljiv odnos do mno-
Ivan Strgar, Geološki zavod Slovenije: “Ministrstvo za okolje in prostor podpira posege v prostor tam, kjer so že obstoječi kamnolomi. Tbdi sektor za rudarstvo podpira širitev kamnoloma Log na dodatnih šest parcel, saj je na področju Posavja le malo legalnih kamnolomov. Ce je interes občine in lastnika po širjenju, je treba to podpreti, pri tem pa je potrebno upoštevati vse predpisane kriterije.
žičnega grobišča, ki se nahaja pod deponijo peska. Po pričevanju prič gre za grobišče, v katerem je okrog 300 žrtev povojnih pobojev, večinoma hrvaških državljanov.
Do jeseni se bodo vsi vpleteni še nekajkrat sešli in se dogovarjali; krajani upajo, da bodo z lastniki kamnoloma vzpostavili tako mero zaupanja, da bodo lahko živeli skupaj. Doslej so namreč lastniki kamnoloma krajanom vse prepogosto metali pesek..^ oči.
Nada Černič Cvetanovski
Občinska uprava, ki ima v pristojnosti tudi odločanje o podeljevanju koncesij v zdravstvu, se je zaradi več prejetih pobud za podelitev koncesij in po ugotavljanju posledic tovrstnega podeljevanja koncesij odločila, da mnenje poda tudi občinski svet.
Župan Franci Bogovič se zavzema, da brez jasnih usmeritev države o mreži zdravstvene službe na primarni ravni in kriterijih za podeljevanje koncesij, teh na primarni ravni še ne bi podeljevali, razen na področju patronaže in zobozdravstva. Svetniki tega niso upoštevali, izrekli so se za podeljevanje koncesij tudi na področju splošne medicine, pediatrije in ginekologije.
Sprejeli so tudi usmeritve za podeljevanje koncesij, ki se bodo morale obvezno izvajati v novem zdravstvenem domu, predhodno pa morajo biti med zdravstvenim domom in koncesionarji usklajeni tudi vsi odnosi glede najemnine, souporabe laboratorijev, dežurstev in drugega. Župan meni, da bodo prav ti upravni postopki zaznamovali poletne mesece, sam pa je mnenja, da je pri podeljevanju koncesij zlasti na primarni ravni potrebna velika previdnost.
Med skupaj 14 točkami dnevnega reda so izdali soglasja k sistematizaciji delovnih mest vrtcem v občini, kjer je v tem šolskem letu 44 oddelkov, v novem pa bosta dva več, v vrtcu Koprivnica in Senovo. Brez večjih zapletov so potrdili tudi sklep o določitvi novih cen, ki bodo starše “pozdravile” v novem šolskem letu, v oddelkih do četrtega leta bodo cene višje za dobrih 14 odstotkov, v ostalih za dobre 3 odstotke, pocenile pa se bodo v razvojnih oddelkih.
Sprejeli so tudi spremembe pravilnika o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje kulturnih programov iz proračuna občine. Končno so sprejeli spremembe odloka o javnem zavodu Valvasorjev raziskovalni center, po spremembah potrdili tudi statut zavoda ter opraviti imenovanje predstavnika občine in zainteresirane javnosti v njegov upravni odbor.
Potrditi so še odlok o ureditvenem načrtu Zdole ter o uvedbi takse za obremenjevanje vode za območja v občini, katerih vodovodi niso v lasti občine in upravljanju Kostaka. S.V.
GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO
Zapiranje nuklearke preko milijardo evrov
Krško - Na šesti seji komisije za spremljanje izvajanja mednarodne pogodbe o nuklearki so člani obravnavali recenzijsko poročilo o programu skladiščenja radioaktivnih odpadkov in razgradnje nuklearke.
Kot je znano, slovenski del komisije vodi okoljski minister Janez Kopač, hrvaškega pa minister za gospodarstvo Branko .Vukelič. Po zaključeni seji sta oba ministra povedala, da je program razgradnje nuklearke in skladiščenja radioaktivnih odpadkov, ki so ga izdelali slovenski in hrvaški strokovnjaki, dobil pozitivno oceno v recenziji specializirane francoske ustanove. Recenzija je stala 62 tisoč evrov, ki jih je plačala Nuklearna elektrarna Krško. Vsebino programa razgradnje bosta v prihodnjih dneh predstavila direktorja slovenske in hrvaške Agencije za radioaktivne odpadke.
Program postavlja finančne gabarite, v katerih je možno po principu visoke varnosti zapreti in razdreti jedrski objekt. Za krško nuklearko naj bi diskon-tirani stroški znašali 350 milijonov evrov, kar pomeni, da bi od leta 2004 do leta 2022 moralo letno nateči v namenski
sklad od slovenske in hrvaške strani skupaj 28,5 milijona evrov. Slovenija Sklad za razgradnjo ima in v njem 25 milijard
Direktor Agencije RAO dr. Miran Veselič: “Usmeritev programa je skladiščenje radioaktivnih odpadkov na enem mestu, ker je to ceneje, vendar ta dokument ne govori o lokaciji skladišča... Program bo revidiran vsakih pet let.”
SIT, hrvaška ga še ni ustanovila. Po izračunih glede na program razgradnje naj bi se električna energija iz nuklearke za hrvaško stran obremenila z 0,55 evro centa po kilovatni uri. Vukelič zatrjuje, da zaradi tega na Hrvaškem ne bodo podražili elektrike za potrošnike. Od slovenskega dela proizvodnje se v Sklad za razgradnjo steka od vsake kilovatne ure 0,462 SIT. Minister Kopač je omenil, da bi po finančnem planu programa morali ta prispevek zvišati in naj bi znašal 0,68 SIT.
Program razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov je komisija nameravala sprejeti v juliju, vendar bo ta termin težko ujeti, ker se je recenzija nekoliko zavlekla. Komisija je enotna, da sprejema takšen program, kot je predložen, brez odstopanj, vendar ga mora s hrvaške strani pred tem potrditi sabor, s slovenske pa vlada.
Branka Dernovšek
Stroka predstavila program razgradnje NEK
Krško - Program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in skladiščenja radioaktivnih odpadkov so v Krškem predstavili direktorja slovenske in hrvaške Agencije za radioaktivne odpadke dr. Miran Veselič in mag. Damir Subašič ter vodji strokovnih skupin skupnega slovensko hrvaškega - teama mag. Nadja Železnik in dr. Vladimir Lokner. Strokovnjaki, ki so pripravili program, so imeli za izhodišče prvi program razgradnje in odlaganja za NEK, sprejet leta 1996.
Program upošteva dejstvo, da bo NEK obratovala do leta 2023. Iz obratovanja, menjave večjih komponent ter upoštevajoč razgradnjo bo potrebno trajno shraniti približno 17.500 kubičnih metrov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Zanje je predviden tunelski tip odlagališča, ki upošteva najvišje varnostne standarde in nima vplivov na okolje. Gradnja ne bo poceni, vendar bo bistveno cenejša kot so stroški skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva, ki bo predstavljalo količino 620 ton kovinskega urana. Danes v svetu še ni tovrstnega skladišča, priprave na gradnjo potekajo na Finskem. Evropska unija še nima smernic, kako skupno reševati visoko radioaktivne odpadke, razen da jih ni dovoljeno izvažati v države, ki za skladiščenje nimajo pogojev. Z odobravanjem Mednarodne agencije za atom-
sko energijo tečejo pogovori z Rusijo za možnost izvoza izrabljenega jedrskega goriva.
Ker osnutek Evropske direktive, ki je navajal letnice za urejanje odlagališč RAO ni bil sprejet, so avtoiji programa “dali času čas”. Od sedmih prvotnih variant skladiščenja so izločili dva finančno najbolj smiselna scenarija, ki dajeta dovolj časa tako za gradnjo skladišča kot za odločitev, ali bo izrabljeno jedrsko gorivo (UG) skladiščeno na teritoriju držav solastnic NEK ali bo šlo v izvoz. Program predvideva suho skladiščenje DG in mora biti v obratovanju od leta 2030. Nizko in srednje radioaktivni odpadki lahko ostanejo v začasnem skladišču elektrarne do konca njenega obratovanja, vendar zaradi sprejete slovenske strategije v zvezi s temi odpadki program načrtuje obratovanje tega skladišča od leta 2013.
Diskontirani stroški skladiš-
čenja in razgradnje elektrarne, ovrednoteni na 350 milijonov evrov so po oceni strokovnjakov po ta čas znanih kazalcih realni, saj se bo denar v Skladu za razgradnjo v dvajsetih letih obogatil z obrestmi. Sicer pa so generični, poudarja dr. Miran Veselič. To pomeni, da stvarnih lokacij ni, ker te niso predmet tega programa in ni možno ovrednotiti (ne)znanih stroškov konkretne lokacije. Tudi glede IJG je po današnjih ocenah skladiščenje cenejše kot izvoz.
Sicer pa je zaradi napredka tehnologije in političnih smernic, ki jih bo svet sprejemal v zvezi z visoko radioaktvinimi odpadki, tak program potrebno revidirati vsakih pet let.
Program je dostopen javnosti na spletni strani Agencije za radioaktivne odpadke na: http:/ w.w.w.gov.si/arao/; pod “novosti”.
Branka Dernovšek
V Blagovnici še brez odgovorov
Brežice - Pisali smo že, da so se v sistemu Mercator Dolenjska d.d. zaradi nerentabilnosti odločili, da v Blagovnici Brežice zaprejo zgornjo etažo oziroma jo ponudijo v najem. Dokaj molčeči so še pred mesecem zatrjevali, da naj bi se za nadaljnjo usodo zaposlenih in trgovine vedelo do konca junija.
Pa ni tako, direktor sistema Mercator Dolenjska Stanislav Hribar, še vedno ni bil jasen, kako bo v Blagovnici Brežice v prihodnje. Povedal je, da čakajo na odločitev na ravni poslovnega sistema, kako programsko zapolniti blagovnico. Njena srednja etaža je namreč že drugi mesec prazna; najprej so z razprodajo in prerazporejanjem oddelkov po drugih trgovinah v svojem sistemu preselili oddelek bele tehnike in nato še oddelek kozmetike, slednjega v večini v samopostrežbo. In z njimi tudi zaposlene na teh oddelkih. V zgornji etaži ostajata Alpina in Modna hiša, ki naj bi se preselili v izpraznjeno etažo, rešitve za zgornjo etažo, ki bi jo želeli oddati v najem, še nimajo.
Direktor Hribar nas je glede usode zaposlenih napotil na svoje sodelavce. Vodja maloprodaje Ljubica Murn je pojasnila, da so pet zaposlenih na oddelku kozmetike prerazporedili na območju Posavja, dejansko pa so prerazporedili tri zaposlene, dve delavki sta se odločili za upokojitev in sta kot zaščiteni kategoriji menda dobili tudi odpravnino. Glede šestih zaposlenih na oddelku bele tehnike, ki so z junijem morali na kolektivni dopust, pa je pojasnila, da sodijo v poslovni sistem in nas usmerila na ožje maloprodajno področje za tehniko in pohištvo v Krško, kjer pa je bil vodja Jure Ko-rasa na dopustu. Dobili smo le neuradno informacijo, da je tudi teh šest ljudi prerazporejenih, trije v Krško in eden v Sevnico, eden je menda na daljši bolniški, ena delavka pa naj bi bila prerazporejena v blagovnico v Trebnje, vendar se je raje odločila, da je tehnološki višek. S.V.
Poziv podjetjem za štipendiranje
Krško - V Posavski štipendijski shemi podjetja uresničujejo načrtovano politiko kadrovskega štipendiranja z nižjimi stroški, saj v fond poleg njih prispevajo še občine in Regionalna razvojna agencija.
Model subvencioniranega štipendiranja pomeni, da za vsako štipendijo iz posavske sheme partnerji prispevajo po tretjino. Štipendija znaša 60.000 SIT mesečno, kar pomeni letni strošek podjetja 200.000 SIT, razliko prispevata občina in Razvojna agencija. Štipendija je namenjena za vse stopnje študija od poklicnega izobraževanja naprej, prednost imajo deficitarni poklici. Podjetje mora štipendista po zaključku šolanja zaposliti vsaj za toliko časa, za
kolikor ga je štipendiralo.
Regionalna razvojna agencija je objavila javni poziv, v katerem gospodarske in negospodarske subjekte vabi za vstop v shemo za novo šolsko leto. Podjetja in ustanove, ki imajo potrebo po razvoju lastnega kadra skozi štipendiranje, morajo navesti število in smer izobraževanja, ki bi ga štipendirala. Podjetje ne sme biti v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije in mora poleg prijavnega obrazca
priložiti še potrdilo o plačanih davkih in prispevkih ter fotokopijo sklepa o vpisu v sodni register. Pisne vloge podjetij bodo na razvojni agenciji v Krškem sprejemali do zadnjega avgusta, nato pa jih bo obravnavala komisija. Interesenti za vstop v shemo bodo konec septembra obveščeni o izboru, razpis za dijake in študente pa bo oktobra.
Projekt štipendiranja vodi Nataša Šterban Bezjak. Štipendije iz sheme so se podelje-
vale dvakrat in jih skupno prejema 36 študentov. Sicer je bilo samo lani razpisanih 44 štipendij, a za zahtevane izobraževalne programe ni bilo dovolj prijav in je bilo podeljenih le 27 štipendij. Bezjakova pravi, da so v letošnjem razgovoru v zvezi s finančno soudeležbo posavski župani zagotovili, da bodo podprli vse prijavljene potrebe podjetij za štipendiranje. V lokalnih skupnostih za financiranje sheme torej letos ni omejitev.
Branka Dernovšek
Kmalu gradnja poslovno-stanovanjskega objekta
Krmelj - Območje med krmeljsko Lisco in tamkajšnjim gasilskim domom je po planskih aktih predvideno kot stanovanjsko območje. Na predelu med opuščeno železniško progo in regionalno cesto Tržišče-Krmelj-Sentjanž pa je bila sprva predvidena ureditev parkirišča za kamione. Ker parkirišče v tem času ni bilo urejeno in ker tovrstni objekt po dejavnosti ne sodi v stanovanjsko območje, se bo na tem mestu gradil stanovanjsko-poslovni objekt.
V pritličje 13 krat 30 metrov velikega poslovno-stanovanj-skega objekta se bosta preselili pošta in banka. Za vsako od njiju je predvidenih 89 kvadratnih metrov.V nadstropju in mansardi so predvidena stanovanja -od garsonjere do enosobnega, dvosobnega ter dvoinpolsobnega stanovanja v skupni izmeri 440 kvadratnih metrov.
Dogovori med investitorjem, ki bo gradil za trg, in občino že potekajo. Občina Sevnica bo v investiciji soudeležena s komunalnim prispevkom ter z zemljišči. Od Gasilskega društva Krmelj je pred leti odkupila zem-
ljišče med Lisco in gasilskim domom, dodatno zemljišče pa je bilo odkupljeno tudi od Slovenskih železnic, kar bo omogočalo lažjo prometno ureditev okrog objekta. Sem sodi ureditev obstoječe poti v dvopasov-no cesto z obojestranskimi pločniki, kolesarskimi stezami ter večjim številom parkirnih mest.
Priprave na spremembe in dopolnitev zazidalnega načrta Krmelj so že stekle, odlok pa naj bi doživel javno objavo novembra letos. Za tem bo investitor lahko pričel z gradnjo.
Nada Černič Cvetanovski
Krški Stadler se širi
Velika vas - Podjetje Willy Stadler d.o.o., ki proizvaja jeklene konstrukcije in sejalne bobne za ravnanje z odpadki, je v Sloveniji registrirano od leta 1997. S proizvodnjo so začeli v najeti hali IGM Sava in jo kasneje odkupili. Pred dnevi so odprli novo proizvodno halo. V tehnološko posodobitev in novogradnjo je v zadnjih dveh letih lastnik vložil milijon evrov.
Stadler je družinsko podje- kupilo 14 tisoč kvadratnih tje, staro preko 200 let, ki se je metrov površin in hitro dobilo razvijalo iz vaške kovačije v ustrezna soglasja za gradnjo.
		
		 II	
Wili Stadler in Franci Bogovič odpirata novo halo.
nemškem Althausenu, kjer je ostal sedež matične firme in del proizvodnje. Leta 1997, ko se je predstavnik sedme generacije Willi Stadler odločal za vzpostavitev proizvodnega obrata v Sloveniji, je firma v Nemčiji zaposlovala 55 ljudi in ustvarila blizu 6 milijonov evrov letnega prometa. Lokacija pri Krškem je bila izbrana kot dobro logistično izhodišče za vzhodne trge, v okolju so dobili odlične kovinarje, v županu Franciju Bogoviču pa sodelavca, ki je skupaj z občinskim svetom poskrbel, da je podjetje lahko po sprejemljivi ceni od-
V krškem Stadleiju je redno zaposlenih 19 ljudi in samo pri njih se proizvajajo sejalni bobni kot inovacija matične družbe, ki so postavljeni v centre za ravnanje z odpadki po tujini. Lastnik, ki išče nove trge na zahodu in v Aziji, namerava v Krškem v naslednjih dveh letih graditi še eno halo, povečati število delavcev na skupno 30 in več kot podvojiti promet. Prepričan je v uspeh, saj pravi, da so zaposleni motivirani in uigrani kot dobro nogometno moštvo, ki ga vodi Stanko Ančimer.
Branka Dernovšek
Popravek
V SavaGlasu št. 109 smo na strani 4 v članku “Boj za zavarovance vse trši” zapisali, da je direktor Zavarovalnice Tilia Adolf Zupan ob odprtju poslovalnice v Krškem izročil društvo Sonček darilni ček za 300 tisoč SIT. Slednje je namreč javnosti na svečanem odprtju povedal direktor Zupan, vendar je očitno pomotoma zamenjal ime društva; darilni ček so namreč podarili društvu Sožitje. O tem, da niso prejeli nikakršnega darilnega čeka, nas je obvestil predsednik društva Sonček Jože Ribič. Za napako se prizadetim opravičujemo.
Uredništvo


SOLSTVO, ZDRAVSTVO
SavaGfe, 8.7.2004
Ne pozabite na vloge za štipendije
Ljubljana, Posavje - V šolskem letu, ki se izteka, prejema v Posavju 2062 dijakov republiško štipendijo in 436 dijakov ter študentov Zoisovo štipendijo. Pred dnevi pa je že bil objavljen nov razpis za tovrstne štipendije za šolsko leto 2004/2005.
Pravico do republiške štipendije lahko uveljavljajo vajenci, dijaki in študentje, kjer dohodek na družinskega člana lansko leto ni presegel celoletnega zneska 130 odstotkov zajamčene plače, kar znaša 799.916 SIT. Tisti, ki že prejemajo štipendijo ali jim je ta v tem šolskem lem mirovala, lahko ponovno kandidirajo tudi, če njihov dohodek na družinskega člana do 10 odstotkov presega cenzus. Ob vpisu v prvi letnik srednje šole prosilec ne sme biti starejši od 18 let, za vpis v prvi letnik višje ali visokošolskega izobraževanja pa študent ne sme biti starejši od 26 let. Starostna omejitev velja za prvi letnik, če pa dijak ali študent prvič vlaga prošnjo za republiško štipendijo, je njegova starost glede na letnik in izo-
braževalni program lahko ustrezno višja. Pravice do štipendije iz republiških sredstev ne morejo uveljavljati osebe v evidenci brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje, samozaposleni, lastniki ali solastniki gospodarskih družb, v katerih je dobiček iz poslovanja brez upoštevanja znižanj in davčnih olajšav za leto 2003 presegel 492.000 SIT. Prav tako do republiške štipendije niso upravičeni tisti, ki že prejemajo kakšno drugo denarno obliko študijske pomoči, ki za dijake letno znaša najmanj 14 odstotkov zajamčene plače in za študente 21 odstotkov zajamčene plače. Rok za oddajo vlog z ustreznimi dokazili o družinskih dohodkih in zaslužkih preko študentskega servisa je za dijake najkasneje do 8. septembra, za
študente do 6.oktobra.
Za Zoisove štipendije se kandidati ne prijavljajo sami, ampak jih zanjo kandidirajo učitelji oziroma profesorji, če učenec, dijak ali študent s svojim učnim rezultatom ter raziskovalnim delom doseže vidne uspehe.
V Posavju imajo vajenci, dijaki in študenti možnost kandidirati za štipendijo iz regijske štipendijske sheme, za katero bo v naslednjih dneh objavljen javni poziv gospodarskim in negospodarskim subjektom v sistem subvencioniranega kadrovskega štipendiranja. Razpis za kandidate bo konec poletja, ko bo znan odziv družb, ki bodo vstopile v shemo in njihovih potreb po kadrih, ki jih nameravajo štipendirati. B.D.
Naravoslovna učna pot Azaleja
Boštanj - V lanskem letu so gozdarji v sodelovanju s planinci odprli gozdno učno pot v Loki pri Zidanem Mostu, ki je namenjena predvsem učencem predmetne stopnje. Naravoslovna učna pot Azaleja, ki so jo ob tednu gozdov predali namenu v Boštanju, pa je pretežno namenjena vrtcem in učencem prve triade.
Država podpira velike družine
Slovenija - Po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih imajo družine s tremi ali več otroki, ki so mlajši od 18 let oziroma od 26 let, če se šolajo in imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, pravico do dodatka za veliko družino. Za družine, ki so tudi prejemnice otroškega dodatka, odloči o pravici do dodatka za veliko družino center za socialno delo po uradni dolžnosti. Druge družine morajo zahtevek za dodatek do 15. julija vložiti same.
Dodatek za veliko družino je po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih enkratni letni prejemek, namenjen družinam s tremi ali več otroki, ki so mlajši od 18 let oziroma mlajši od 26 let, če se šolajo in imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta. Pri tem morajo imeti vlagatelj in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Družine, ki imajo tri ali več °trok, ki so mlajši od 18 let oziroma mlajši od 26 let, če se Šolajo in imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, in •tiso uveljavljale pravice do
otroškega dodatka, morajo zahtevek za dodatek za veliko družino vložiti najkasneje do 15. julija. Zahtevek vložijo pri krajevno pristojnem centru za socialno delo na obrazcu DP-4-vloga za uveljavitev pravice do dodatka za veliko družino. Za leto 2004 znaša dodatek 78.420 SIT. Za vse prejemnike otroškega dodatka odloči o pravici do dodatka za veliko družino center za socialno delo po uradni dolžnosti, tako da njim ni potrebno vlagati posebnega zahtevka.
Zahtevek za dodatek morajo poleg staršev, ki niso uveljavljali pravice do otroškega
V letu 2002 je dodatek za veliko družino znašal 25 tisoč SIT; prejelo ga je 23.946 upravičencev v skupnem znesku skoraj 560 milijonov SIT. V lanskem letu je dodatek za veliko družino znašal 53. 600 SIT, prejelo ga je 24.363 upravičencev. Lani je bila iz proračuna RS za dodatek izplačana milijarda in 306 milijonov SIT.
rojstva v porodnišnici brežice
dodatka, vložiti tudi vsi starši, ki živijo v družini s tremi ali več otroki, ki so jih dolžni preživljati (na primer otrok v zavodu ali rejništvu), otroški dodatek pa prejemajo le za enega ali dva otroka. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo ta enkratni letni prejemek izplačalo upravičenim družinam v letošnjem avgustu ali septembru. N.C.C.
“Za idejo učne poti smo se ogreli zato, ker smo trenutno v prenavljanju slovenske šole. To ni več šola znotraj zidov; zlasti naravoslovni predmeti zahtevajo povezavo teorije in prakse. Poleg tega moramo skrbeti za okolje in če ga hočemo ohraniti zanamcem, moramo z okoljsko vzgojo začeti že pri naj mlajših,” je prepričan ravnatelj Karel Alič.
5,5 kilometra dolga krožna učna pot Azaleja, ki jo lahko poljubno skrajšamo, večinoma poteka po ustaljenih poteh in gozdnih vlakah. Izhodiščna točka je OŠ Boštanj, ki bo skrbela za to pot, poleg tega pa v okolici boštanjske šole že nekaj let načrtno sadijo avtohtone vrste dreves. Pot vodi mimo kmetije Zalašček, kjer se bodo pohodniki seznanili z osnovnimi pojmi kmetijstva in kmetovanja, mimo vodnjaka Vejarja pod boštanjsko cerkvijo, kamor so v starih časih perice hodile prat perilo, pa mimo čebelnjaka, kjer se bo mladež poučila o čebelarstvu, s čimer ima OŠ Boštanj bogate izkušnje. Tamkajšnji šolarji, ki imajo v oskrbi svoj čebelnjak, so namreč tudi državni prvaki na tem področju. Na poti, ki ima enajst postojank, se bodo šolarji srečali tudi z lovstvom, o čemer jih bo v veliki lovski sobi seznanil tamkajšnji lovec, z živinorejo, saj je ena od postojank na boštanjski kmetiji, kjer v ogradah redijo ovce in konje, na eni od žag se bodo seznanili s
predelavo lesa, še zlasti pa bo zanimivo takrat, ko bo, kot obljubljajo, voda spet pognala kolesa na nekdanji Hohkrau-tovi žagi. Na poti se bodo mla-
gorah ob Črnem morju, ob Kavkazu ter v Taurusu v Mali Aziji. Čeprav je ljubljanski botanični vrt pred časom s svojimi raziskavami potrdil dobro
Izhodiščna točka učne poti
di seznanili tudi z ribištvom, saj je na Mirni zanimivo drstišče podusti, še letos pa bo narejena tudi ribja steza. Pot vodi skozi gozd, v katerem so gozdarji evidentirali več kot 30 drevesnih in več kot 20 grmovnih vrst pa skozi Gavge, kjer so včasih obešali na smrt obsojene. Prav na Gavgah pa je znamenito rastišče rumenega sleča, azale-je pontike, po kateri se naravoslovna učna pot tudi imenuje. Rumeni sleč ali azaleja pontica v Sloveniji uspeva le v Boštanju, na Vrhku pri Tržišču ter v Brusnicah pri Novem mestu, sicer pa je ta grm pogost po
razmnoževanje in razraščanje tega grma v našem okolju, pa azaleja vse manj cveti in se grmi vse bolj sušijo od spodaj navzgor, za kar gozdarji krivijo pomanjkanje svetlobe. Da bi zaščitili to zanimivo rastlino, si okoljevarstveniki prizadevajo, da bi jo vključili v program “Natura”.
Marsikaj na naravoslovni učni poti Aazaleja, ki so jo v življenje spravili gozdarji, OŠ in KS Boštanj, morajo še dopolniti, če bo denar, pa naj bi prihodnje leto izšel še zbornik in podroben opis učne poti.
Nada Černič Cvetanovski
Tabor na Lovrencu pod Lisco
Sv. Lovrenc - V minulem tednu je Kozjanski park izvedel naravoslovno izobraževalno delavnico v sodelovanju z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije.
Delavnica je prvič potekala na širitvenem delu Kozjanskega parka, na Sv. Lovrencu pod Lisco. Deset udeležencev tabora, starih od 12 do 16 let, je bilo iz cele Slovenije. Preko terenskega dela, različnih iger, pohodov in raziskav so se seznanili z nekaterimi najosnovnejšimi zakonitostmi narave. Mentorji so poskušali učencem pri-
bližati naravo z najsodobnejšimi didaktičnimi metodami. Metode temeljijo predvsem na terenskem raziskovalnem delu,
grafske značilnosti vzhodno posavskega hribovja. Ugotovitve na Lovrencu so strnili zadnji dan tabora.
Katalina Makadi je 28. junija povila punčko Ester. Deklica je Ca ta*a 3480 gramov in merila 51 centimetrov. Nasmejana mami-^ Pravi, da porod ni bil težek, olajšal pa ji ga je očka Damir je h ^ Je bil ves čas ob njej. Ester je njun prvi otrok, mlada dva ČaZA*jžila glasba, saj je Katalina Budimpeštanka, par pa že nekaj £iSa živi v Brežicah. In vesela mamica pravi, da je njuna hči novi 11 Pihalnega orkestra Kapele, kjer oba igrata.
ZT Brežice Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Tel.: 07/49-36-757 Fax: 07/49-36-758 GSM: 041-530-427 E-pošta:
turizem-brezice @ siol.net www.visitbrezice.com
6. do 5. 7. 2004
°<* 20.
'Ce so rodile: Marjeta Arh Kvartuh iz Koritnega, Katalin bercac*i iz Brežic, Anita Kosovan z Jelš, Gordana Krklec iz Ga-V0jol rena Povh z Jesenic na Dolenjskem, Nataša Pečnik z Kega, Petra Kavčič iz Šentlenarta in Janja Šibilja iz Brežic.
^ so rodile: Tatjana Bizjak iz Krškega, Mihaela Rada-lz Slogonskega in Anica Franko iz Podgračenega.
Turistični kotiček
Tradicionalna prireditev "Brežice - moje mesto" se je v nedeljo, 27. junija, po nastopu skupine Mlade frajle zaključila.
Upamo, da ste vsaj za trenutek pozabili na vsakodnevne skrbi in se prepustili ritmom zabave in navdušenja. Zahvaljujemo
se vsem, ki so omogočili, da je _______________________
prireditev bila izvedena in sicer
Občini Brežice, Knjižnemu klubu Svet knjige, Radiu Brežice, Prvi 1 ligi AFP, Radiu Krka, Radiu Krško, Elekronicu, Kenexu, G7 Posavje, Zavarovalnici Triglav, Aero papiroti, Lesnini "MTF" Ljubljana, Gostilni in pizzerii Santa Lucija, Šparu Slovenija, Noldu, Intel servisu Novo mesto, Kirn kovinskemu podjetju Podbočje, Frizerskemu salonu Nataša, Novi KBM, Minfosu, Radanoviču Brežice, Okrepčevalnici Cantry, Gostilni Racman, Cvetličarni Tina Krško, Optiki Rime, DZS Krško, Urarstvu trgovini Boltin, Snoopy trgovini. Zlatarni Jandras, Adessi Moden, Hervisu Krško, Ateljeju zlati ZS, Varteks tradu Krško, Gostilni in pizzerii Italia, Kemični čistilnici Metka, Skali, Novi ljubljanski banki, Trgovini in gostilni Kocjan, Cvetličarni Colarič, Posavcu, Butiku Garcija, Gami, Pinteriču & Co., Ropot marketing studiu, Baru Hacienda, Kobo Damjanu Božiču, Baru Markiz, Bolero cafe baru, Elektoinstalacijam Stik, Trgovini Naf nat Krško in Matjažu Lekšetu.
Posebna zahvala gre vsem zaposlenim na Občini Brežice, ki so pomagali pri izvedbi prireditve, članom občinskega sveta in županu.
Mentorica Barbara Kovačič s svojo skupino
ki pa je bilo prepleteno z različnimi igrami, ki udeležencem na poseben način približajo naravo.
Na taboru so delovale skupina za raziskovanje ptic, skupina za raziskovanje plazilcev ter skupini, ki sta raziskovali geo-
Skupine so vodih štirje mentorji in sicer študentki biologije Katarina Denac in Polona Gorišek, ter univ. dipl. geografinja in prof. zgodovine Barbara Kovačič ter prof. geografije in zgodovine Tatjana Zalokar.
Suzana Vahtarič
Učimo se za življenje
Krško - Ljudska univerza Krško pod vodstvom direktorice Bernardke Zorko organizira najrazličnejše oblike izobraževanja pod skupnim motom “Učimo se za življenje”.V letošnjem šolskem letu je zaključilo šolanje tudi 15 slušateljev v programu ekonomsko-komercialni tehnik in 23 vzgojiteljev predšolskih otrok. Podelitev zaključnih spričeval ter spričeval poklicne mature bo v četrtek, 8. julija, ob 19. uri v zeleni dvorani hotela Sremič. Po podelitvi bodo predstavniki Ljudske univerze predstavili obilico poletno-jesenskih projektov, ki jih bo izpeljala Ljudska univerza, na prijetnem srečanju pa se bodo tako slušatelji kot predavatelji veselili skupnih rezultatov. N.Č.C.
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
S skupnimi akcijami do vodovoda
Boji za letališče
Blanca - Ob prazniku krajevne skupnosti je bila na Blanci slovesnost, na kateri so nastopili domači ljudski pevci, izvrstni godbeniki Blanški vinogradniki, publiko pa so navdušili učenci tamkajšnje osnovne šole. Krajani so skupaj s predsednico Meri Kelemina pregledali sadove minulega dela in se najbolj veselili odprtja vodovoda.
gradnje vodovoda, 9 milijonov V dveh mesecih je bilo polo-pa naj bi prispevala KS. Inšta- ženo preko 4 km primarnega in
Nagrajenci: Andreja Fakin, Alojz Požun, Jože Krnc in Jože Mirt (manjka Ana Mešiček) v družbi s predsednico KS Meri Kelemina in podžupanom Štefanom Teražem.
Ideja, da bi vsi krajani Blance imeli zdravo pitno vodo, se je začela uresničevati pred osmimi leti. Najprej je študija pokazala, da iz starega vodovodnega sistema ne bo mogoče oskrbeti z vodo vseh krajanov, temveč bo potrebno poiskati nove vodne vire. Blizu Pokleka so naredili vrtino, zgradili vodohrani nad Blanco, rezervoar na Okrogu pri Krajnih Brdih in povezovalni cevovod. Vodo so najprej dobili krajani Krajnih Brd in Selc. Do leta 2002 je bilo v sistem vloženih okrog 100 milijonov SIT in ogromno dela krajanov. Sredstva samoprispevka so bila porabljena, najet je bil kredit in konec lanskega leta se je pojavilo vprašanje, kako z vodo oskrbeti še Čanje in okolico. Projektant je izračunal, da bi za dokončanje tretje faze vodovoda, ki bi oskrbel z vodo Čanje, Poklek in Handijo, potrebovali še 170 milijonov SIT. Preko odbora za vodooskr-bo, ki ga vodi Bojan Rugelj, so lani v jeseni uspeli prepričati občinski svet, da je v letošnjem letu proračun namenil 21 milijonov za nadaljevanje
lacijska dela je prevzela in izvajala sevniška Komunala, vsa gradbena dela pa je prevzela KS.
Konec oktobra lani so se krajani lotili dela; najprej so zgradili glavni vod skozi Poklek, tik pred zimo še glavni vod na Čanjsko Goro in v vas Čanje.
8 km sekundarnega voda. Gradbena dela so v celoti izvajali vaščani Pokleka in Čanja sami. Vloženih je bilo preko pet tisoč ur ročnega dela in stotine traktorskih ur. Ob prazniku, ko so v Čanju simbolično odprli pipo in namenu predali vodovod, je predstavnica kraja dejala, da to
pomeni konec umazane vode, konec dodatnega iskanja vodnih virov, konec prevozov vode s cisternami in konec rovarjenja po naših hribih, ko smo zajezili vse možne izvire, da bi prišli do vode.
Na slovesnosti ob krajevnem prazniku so se zahvalili posameznikom, ki so z vestnim delom največ pripomogli k razvoju kraja. Priznanja so prejeli ravnateljica OŠ Blanca Ana Mešiček, ki je vodila adaptacijo in dograditev šole, Andreja Fakin, ki skrbi za razvoj kulture in kulturnih skupin v kraju, Alojz Požun, vodja odbora za izgradnjo ceste Poklek-Grač-ka Gora-Čanje ter vodja gradbenega odbora za odsek vodovoda Selce-Poklek, Jože Mirt ter Jože Krnc, ki je vodil izgradnjo vodovoda na odseku Gračka Gora-Čanje. Krajani Čanja so se posebej zahvalili svojemu predsedniku Krncu ter Branku Kelemini, ki je zavzeto sodeloval pri gradnji vodovoda vse od načrtov pa do pridobivanja sponzorjev in kot gradbinec tudi jori sami gradnji.
Nada Černič Cvetanovski
Obeležili krajevni praznik
Obnova kraja bo celovita
Pišece - Tamkajšnja krajevna skupnost (KS) obeležuje 7. julija krajevni praznik v spomin na osamosvojitev Pišec in konec druge svetovne vojne. Na osrednji slovesnosti, ki je izžarevala amatersko kulturno ustvarjanje v kraju, so se predstavili učenci domače šole, kulturno društvo s sekcijami - Oktetom Orlica, Pleteršnikovimi ljudskimi pevci, Ženskim pevskim zborom ter Muzikanti z Veselega Vrha in Folklorno skupino Duplo Pišece.
Prisotne je pozdravil tudi župan mag. Andrej Vizjak, predsednik KS Pišece Uroš Škof pa je v govoru poudaril, da imajo željo in jasno začrtan cilj po napredku kraja ter upanje, da bo nova šola ustavila odliv mladih in praznjenje vasi. Za to pa je potreben občutek pri gradnji infrastrukture, ki ji
gasilskega doma. Obsežne aktivnosti potekajo na pišečkem gradu, radi bi obnovili tudi grobnico Mosconov. Toda predsednik Škof je realist in dvomi, da jim bo vse začrtano uspelo izpeljati, saj veliko finančno breme predstavlja poplačilo zahtevkov in stroškov zaradi tožb nekaterih imetnikov tele-
Ženski pevski zbor Pišece
Foto: Davor Lipej
v Pišecah dajejo velik pomen, ter vzpostavitev pogojev za kakovostno življenje na vasi.
Nekaj ur pred tem so uradno odprli lokalno cesto v Podgorju na 500-metrskem odseku Černelič - Bonjaj v vrednosti okoli 8 milijonov SIT, kjer je dobršen delež prispevala občina, del pa KS in vaščani. Intenzivna dela potekajo tudi na skoraj 1300-metrskem odseku v Spodnjem Blatnem v vrednosti 15 milijonov SIT, v načrtu imajo nadaljnjo izgradnjo in modernizacijo vodovoda v Dednji vasi, radi bi uredili večnamenski dom in v njem prostore KS in ob obstoječem objektu poiskali možnost izgradnje novega
fonskega priključka iz leta 1994, za kar bo morala KS odšteti dobrih 6 milijonov SIT.
V sklopu praznika se je v Pišecah zvrstilo več dogodkov; člani domačih gasilcev in ekipa slovenskih duhovnikov so odigrali prijateljsko nogometno tekmo, na domačiji velikega jezikoslovca Maksa Pleteršnika so pripravili dan odprtih vrat, tamkajšnje turistično društvo pa je organiziralo pohod po gozdni učni poti z ogledom turističnih znamenitosti. Športno društvo Orlica Pišece je izvedlo tradicionalni nočni turnir v malem nogometu, lovci pa streljanje na glinaste golobe za pokal krajevne skupnosti. S.V.
Podbočje - Krajani so z družabnim srečanjem in kulturnim programom na igrišču osnovne šole proslavili krajevni praznik. Predsednik Ivan Urbanč se je v imenu Sveta Krajevne skupnosti (KS) s priznanji zahvalil posameznikom, ki so s svojim delom spodbujali k razvoju ter krepili medsebojno sodelovanje.
V letu dni se ob prizadev- pokojnino, sta ob tem, ko sta nosti krajanov, ki s svojim de- po celi Sloveniji zbirala dobrot-lom obogatijo denarne vložke, nike, denar prispevala tudi sa-v krajevni skupnosti marsikaj ma. Kasneje je bil pri KS Pod-
Zakonca Rozman in Martin Kodrič so zaslužni, da ima revna družina iz Premagovcev novo hišo
postorili. Tako so med drugim pred dnevi odprli kilometer in pol asfaltirane ceste Mladje -Brlog.
KS Podbočje je več let denar usmerjala le v infrastrukturo okoliških vasi, v prihodnjem letu pa bo na vrsti urejanje krajevnega središča. Krški župan Franci Bogovič je na praznični prireditvi omenil, da bo obnova Podbočja celovita.
Marsikaj pa se na vasi dogaja brez sistemskega financiranja in je odraz angažiranja posameznikov. KS Podbočje je ob letošnjem prazniku takšnim v svoji sredini in zunaj nje podelila priznanja. Dobila sta ga zakonca Janez in Metka Rozman z Britofa pri Kranju, ki sta se samoiniciativno angažirala pri gradnji nove hiše za številno družino Kodrič iz Premagovcev, ki živi v težkih razmerah. Spoznala sta jih na izletu po Gorjancih. Čeprav sta upokojenca in živita z eno manjšo
bočje ustanovljen gradbeni odbor za dokončanje hiše, ki ga je vodil Martin Kodrič in letošnje novo leto je družina že pričakala pod novo streho.
Priznanje so dobili še Anton Jarkovič starejši, trden gospodar naprednih idej, ves čas aktiven v različnih organizacijah za napredek kraja, kmet vinogradnik in aktivist Franc Banič ter arheologa dr. Katja Predovnik in dr. Mitja Guštin za odkrivanje zgodovinske funkcije Starega grada. Katarina Kraševec je za odlično zaključeno osnovno šolo in vsestransko angažiranost prejela priznanje “Mladi up”, Miha Butara mlajši pa je bil proglašen za častnega krajana.
Branka Demovšek
RADIO/BREŽICE
f m *«,? to* MM«
Cerklje ob Krki - V vojašnici Cerklje ob Krki so se srečali borci različnih generacij - borci NOB, izgnanci, pripadniki teritorialne obrambe (TO), policisti in veterani iz osamosvojitvene vojne, današnji profesionalni vojaki ter domačini. V družbi z dvema državnima sekretarjema, Milanom Jazbecem in Vojkom Stoparjem, so se spominjali napadov na letališče Cerklje
Do 26. oktobra 1991, ko je Ni naključje, da seje sloves-TO in takrat že samostojna in nosti v Cerkljah udeležil tudi suverena republika Slovenija državni sekretar na Ministrst-prevzela letališče in celotno vu za kulturo Vojko Stopar, saj
Gostje na srečanju v vojašnici
območje vojašnice Cerklje ob Krki, se je v več kot 60-letni zgodovini tega kompleksa ter v boju, da postane slovenski, zvrstilo nekaj pomembnih dogodkov. Dva bataljona Cankarjeve brigade sta pred 60 leti napadla takrat nemško letališče, 48 let kasneje pa je skupina pripadnikov TO v osamosvojitveni vojni izvedla minometni napad na takrat edino vojaško letališče in močno pehotno vojašnico JLA na območju Slovenije. Če je partizanska akcija leta ’43 samo začasno zavrla polno uporabo letališča, je napad leta ’91 vsa uporabna letala agresorske JLA prisilil k takojšnjemu umiku.
Teh dogodkov so se spomnili na slovesnosti v Cerkljah, na kateri je brežiški župan Andrej Vizjak poudaril zgledno sodelovanje vojašnice in civilnega prebivalstva. Slavnostni govornik, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Milan Jazbec, pa je dejal, da je vsaka generacija znala čutiti utrip časa in v dediščini, ki jo imamo, so izkušnje prednikov. Jazbec je prepričan, da je vpetost Slovenije v mednarodne integracije priložnost, da pokažemo svoje znanje, iznajdljivost in trdnost in predlaga, da iz klenega domačega patriotizma črpamo moč za svetovljanstvo.
Cerkljah
je znano, da ima cerkljanska vojašnica na stežaj odprta vrata tudi za kulturo. Tokrat so si zbrani poleg ostalih razstav lahko ogledali še razstavo Bojna pot Cankarjeve brigade ter razstavo Ljudska ustvarjalnost, na kateri se predstavlja sedemnajst domačinov.
Na slovesnosti so podelili različna priznanja. Pohvalo načelnika generalštaba slovenske vojske sta prejela Slavko Zorko in Jože Orešnik, medaljo za športne dosežke Maks Žitko, priznanje za sodelovanje Železniška postaja Dobova, bronasto medaljo Slovenske vojske Iztok Fifold in Bojan Petrovič, listino brežiških vojnih veteranov je prejel Slavko Gerič, bronasto medaljo Stanislav Zlobko ter Vinko Čanček, znak manevrske strukture pa so prejeli Branko Derstvenšek, Slavko Hočevar, Janko Stopar, Alojz Šribar, Ivan Božič in Stanislav Zlobko. Slednji je kot poveljnik vojašnice prejel še priznanje Cankarjeve brigade, kajti njegova zasluga je, da se v Cerkljah vsako leto zbirajo najrazličnejši borci, ki so se borili za svobodo. “In nikar teh pridobitev lahkomiselno ne zapravite,” je zbranim položil na dušo borec Cankarjeve brigade.
Nada Černič Cvetanovski
Srečanje Sotla-Sutla
a
S
Zaprešič, Hrvaška - Na četrtem srečanju slovensko-hrvaškega prijateljstva Sotla-Sutla, kije bilo tokrat v Zaprešiču, so se v tenisu pomerili štirje slovensko-hrvaški pari. V zaključnem boju sta Ivan Gerjevič in Goran Munivrana premagala par Tone Anderlič in Ivan Jamjak, tretji je bil par Bruno Juriševič in Zlatko Tomac, četrto mesto pa je pripadlo parn Darko Bukovinski in Duško Radič. V teniškem centru na Hrvaškem je na praznični dan 25. junija čezmejno druženje vsestransko uspelo, saj s o gostitelji s tamkajšnjim županom Miljkom Morovičem na čelu poskrbeli-da ni manjkalo penin in drugih vin z obeh strani meje ter jedače v stilu “kaj se je jelo na dvoru Bana Jelačiča”. M.V.
Zmagovalnemu paru je nagrade izročil brežiški župan Andrej Vizjak
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
SavaGlas, 8.7.2004
za mlade...

Mladinski kulturni festival 2004
Krško - Mladinski center (MC) Krško je v sodelovanju s KUD But’n’hrupn, Agencijo za mlade - Punkt, Klubom za mlade - Zvezda, Klubom posavskih študentov in Mladinsko športno zvezo Posavja letos že tretje leto zapored izvedel Mladinski kulturni festival 2004 poimenovan “Krško v staro mestno jedro”, ki se ga je udeležilo približno 1100 ljudi.
Na glavnem odru v starem mestnem jedru Krškega so je zvrstilo več različnih prireditev; koncert latino jazz zasedbe Bo mango, po uradnem odprtju festivala in razstave fo-
koncertu Romane Krajnčan je obiskovalce slaba vremenska napoved “pregnala” v Klub Milka, kjer se je razgreta množica 400 mladih pozno v noč zabavala ob nastopu domače
Najmlajše je zabavala Romana Krajnčar
tografskega natečaja “Portret” pa je 200 obiskovalcev z navdušenjem pričakalo domače jazz “virtuoze” Krško jazz kvintet. Po delavnicah za otroke in
zasedbe Elina in Tinkare Kovač. Festivalsko dogajanje so ves čas spremljale tudi športne prireditve, kot so Veter v laseh in zaključek občinske lige ma-
lega nogometa.
Drugi del festivalskega dogajanja so organizatorji poimenovali “FE(j)ST BUTN”, ki je po turnirju ping-ponga, večeru elektronske glasbe KUD Sound vision, predavanju “Starodavna huna in havajski šamanizem v sodobnem življenju” in bobnarski delavnici zaključil dogajanje s Fejst Butnhrupn festivalom.
Na prvem alternativnem festivalu so si obiskovalci pred nastopom skupin ABYSS C AN, DICKLESS TRACY, FINAL APROACH, POGO, GRRIZLI MADAMS in velenjske skupine KAOZ ogledali tudi kratki dokumentarni film video sekcije društva.
Ob romantičnem vzdušju, ki so ga pričarale svečke in osvetljene stavbe ob ulici dogajanja, se je večina obiskovalcev, navdušenih nad glasbenim poletnim večerom v starem mestnem jedru Krškega strinjala, da bi morala podobna dogajanja potekati v tem zgodovinskem delu mesta skozi vse poletje. J.K.
Mojih osem let
Letos sem zaključil osmi razred v OŠ Šentjanž. Moji koraki v šolo pa so se začeli v Krmelju, kjer sem obiskoval najprej vrtec, nato še malo šolo. Tam sem se počutil zelo dobro. Imel sem veliko prijateljev in tudi malo protekcije, ker na tej šoli poučuje moj oči. Toda starši so se odločili, da je zame najbolje, da šolo obiskujem v svojem kraju skupaj s svojimi vrstniki iz vasi. Tako sem v prvi razred prišel v Šentjanž. Zamenjava učiteljice in sošolcev mi ni delala preglavic.
Spoznali smo abecedo, se naučili brati, pisati in računati in kot bi mignil smo pristali v drugem razredu. In tako hitro je šlo tudi naprej; vsako leto z manjšimi spremembami pri sošolcih, učiteljih in tudi pri pouku. Prišle so prve ocene, vse manj je bilo igranja, razvajanja in vse več učenja, ugotovili smo, da gre vse bolj zares. Nismo se še dobro zavedli, da smo na predmetni stopnji, že smo bili v sedmem razredu. Čeprav še zelo otročji, smo se že morali odločati o kasnejšem poklicu oziroma o nadaljnjem šolanju. Oh, kako zgodaj, saj še danes ne vem, kaj bi rad postal. Vpisal sem se na gimnazijo v Novem , mestu in tako preložil odločitev za štiri leta. Morda se bo takrat lažje odločiti, morda pa težje. Kdo ve?
Za nami je končni izlet in valeta. Poželi smo uspehe, ki smo jih sejali celih osem let. Dočakali smo. brezskrbne počitnice. Po počitnicah pa nas bo razneslo po srednjih šolah. Še se bomo srečevali, vendar ne tako pogosto. Mislim, da mi bo kar malo dolgčasj)o sošolcih, morda tudi po učiteljih, hišniku, kuharicah... Čakajo nas novi izzivi, novi sošolci, novi učitelji, nove naloge... Upam, da ne bo pretežko. Želim si, da bi vsi dosegli svoj cilj, želeno izobrazbo, poklic, službo in da bi še naprej ostali dobri prijatelji.
Jure Repovž, Šentjanž
Obiskal nas je Andrej Rozman -Roza
Ob letošnji podelitvi bralne značke je na obisk prišel Andrej Rozman - Roza.
V kulturni dvorani Sevnica so nam učenci naše šole za uvod zaigrali dva prizora iz življenja Pike Nogavičke, ki ju je
Žiga Jeraj in Roza
Revija pevskih zborov
Zbrali smo se pred šolo. Bili smo lepo oblečeni. Avtobus nas r? ^akal. Odpeljali smo se Pr°ti Sevnici. Ko smo prispeli, nm° °dšli v gasilski dom. V J5»Je potekala prireditev r ®yiia otroških pevskih zbo-Tv > na kateri je sodelovalo st zborov. Vsak zbor je zapel 1 Pesmi; naše so bile Pod gr-ijji111’ Dvojčka in Sonček sije, v^zek gre. Najprej smo imeli {Je’ Potem pa smo nestrpno hil-li na nastop. Na vrsti smo 111 četrti.
ž.]i^etje nam je šlo zelo dobro, Dni? nas Je učiteljica Suzana ]e- Valila. Pohvale smo bili dela n' btdi od gospoda ravnatel-*n drugih učiteljic. Na kon-Dn '|tTl0 dobili tudi malico in se sladkali še s šokolado. adovoljni smo se vračali
proti Krmelju. Med potjo smo prepevali in se veselili dobrega nastopa.
David Erman, 4J9 razred, OŠ Krmelj
Bili smo v “Čebelici”
Pred kratkim smo preživeli naravoslovni viken na Čatežu pri Trebnjem. Ko smo prišli v dom Čebelica, smo si pripravili posteljo. Učitelj Drago nam je pokazal dom. V soboto smo šli na pohod. Prehodili smo del Levstikove poti. Hodili smo štiri ure. Učiteljico so zelo bolele noge. Zvečer smo plesali v disku. V nedeljo smo streljali z lokom in plezali. Preplezala sem 11 metrov. Bilo nam je zelo lepo.
Alenka Kvartuh, 3.r, OŠ Velika Dolina
priredil naš gost. Andrej Rozman - Roza nam je povedal veliko ugank in pesmic. Na kulturni prireditvi se še nikoli nisva tako nasmejali. Še najbolj všeč sta nama bili Ustrahovan-ka in Vabilo.
Edina pomanjkljivost te predstave je bila, da je bila prekratka. Imeli sva veliko čast, saj sva pesniku in pisatelju čestitali, mu zaželeli veliko uspeha, izročili darilo in se rokovali z njim. Kljub temu, da sva se malo bali, sva premagali strah in se povzpeli na oder. Videli sva, da je bil strah odveč in misel nato, da je predstave konec, ni bila vesela. Še vedno sva bili pripravljeni, da se nasmejiva kakšni pesmici tega zabavnega pisatelja in pesnika.
V predstavi sva zelo uživali.
Neža Jene in Manja Križnik, 4.c, OŠ Savo Kladnik Sevnica
\|K
Ivana Vatovec
"Književnike in njihova dela bi morali predstavljati na privlačen način!"
V Ivanino bistvo uspeš malce zlesti, ko list za listom pozorno prebiraš njeno liriko v prvi pesniški izdaji “Pod silo spomina”, izdano ne po njeni zaslugi za pestrih in plodnih pet desetletij. Pa so razsežnosti in globine njenega duha še veliko dlje; odkrivaš jih v njej in z njo v vsakodnevnem življenju, ne da bi ona to hotela.
Bela krajina: "Sonce je v jutro zanihalo dirigentsko palico - melodije so udarile iz vseh brazd - vseh trav in klasov - zavihtele so se v iskreče osončje - - mehkobo brez konca - zamrle sence - žamet z zlatimi broši - - V potoku se ohlaja jutrišnji dan - čez oči mi pokriva zeleni til.”
“To pa je zelo težko”, je komaj dihnila, ko je dojela izziv, naj se odloči, katero pesem bi izbrala za objavo. Pa ja, le kako bi mogla Belokranjka (iz Doblič pri Črnomlju) po duši iz svoje kože, čeravno rojena v Gudurici pri Vršcu kot ena izmed štirih hčera mame Marije in očeta Ivana. Izpovedni dar je podedovala po naprednih starših, kar pojasni: "Mama je med vojno napisala igro, ki so jo igrali in jo je zaradi varnosti skrila. Ko jo je po vojni iskala v skrivališču, si je igro že nekdo prilastil. Dobila je tudi povabilo, da bi dar izpopolnjevala v kočevski literarni šoli, vendar je kot naj starejša morala poprijeti za delo. V osnovni šoli sem tekmovala za bralno značko Otona Župančiča in sem bila vsa srečna, da sem na ta način prišla do knjižnega gradiva. Ž očetom sva brala tudi do druge ure zjutraj, zlasti pa so bili lepi najini zimski bralni večeri, pa tudi pesmice sem se rada učila.” Potem so se v njenem življenju vrstile spremembe. V Brežicah je končala trgovsko
šolo in se kasneje izšolala za poklic komercialne tehnice. Kruh si je služila v različnih podjetjih, šla s trebuhom za kruhom v tujino in se naposled ob vrnitvi zaposlila na recepciji Golf hotela Mokrice. Med življenjskimi čermi si je ustvarila družino, postala skrbna mama hčerki Alenki, s katero sta zapustili Brežice in se znova vrnili, saj ju je kraj vzel za svoji. Ves čas pa ji je bil v oporo njen dar - pisanje.
“Iz teh padcev in vzponov se je močno izkristaliziralo dvoje - jeklena volja do življenja ter želja in moč po pisanju. Leta 1979 sem prvič sodelovala na srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov v Gradišču v Slovenskih Goricah, kjer se je moja udeležba iz proze prelevila v poezijo. Leta ’81 sem bila izbrana za republiško srečanje, kjer smo se na delavnicah ob mentorjih (Leopold Su-hadolčan, Peter Božič, Miha Mate in Franc Forstnerič) veliko naučili. Prav tako pa tudi v Brežicah na srečanjih z Nežo Maurer in Cirilom Zlobcem.”
Vir navdiha jo je popeljal v svet festivalov in jo nagradil z nagradami in priznanji. Izkupiček je bogat; devet uglasbenih pesmi, za katere je napisala besedilo, pesmi še vedno razveseljujejo srca radijskih poslušalcev. Ivano vežejo lepi spomini zlasti na festivale narečnih popevk v Mariboru, saj je za dvoje besedil prejela prvo nagrado strokovne žirije, eno od
pesmi je uglasbil skladatelj Matija Tomc. Besede je kovala za festival Melodije morja in sonca, še posebej pa je ponosna na pesem Naša pesem, ki jo je priredil prof. Dragu-tin Križanič in jo poje brežiški MePZ, saj je postala kar predstavitvena pesem Brežic. Leta 2001 je bila med 81 avtorji dobitnica prve nagrade Moj čopič je beseda, ki sta ji jo podelila Mohorjeva družba in Radio Ognjišče.
Da je Ivana okretna v mislih in pisanju, je odkrila njena pedagoginja prvih štirih razredov Marija Nosan Banovec, ki ji je z literarnega, književnega polja znala ponuditi več. Zato je Ivana kritična: ”Ne strinjam se s suhoparnim seznanjanjem življenj naših književnikov. S čutnim podajanjem bi mlade gotovo spodbudili k zanimanju in odkrivanju bogastva, ki so nam ga dali Župančič, Prešeren, Cankar in vsi drugi domači in svetovni pesniki in pisatelji. Pesem ali črtico je treba začutiti!”
Tako kot so do solz radost-nic začutili Ivanine pesmi njeni Dobličam ob predstavitvi njenega prvenca, ki so ga skomponirali dobličanski tamburaši, MePZ in člani brežiškega KD Žarek. In je bila čez rob polna tudi duša Ivanine učiteljice Marije, saj je vzgojila nekaj resnično dobrega, a izjemno skromnega.
Natja Jenko Sunčič
RECEPT ZA VSAK DAM
Krhek češnjev kolač
Sestavine:
Krhko testo:
25 dag moke 13 dag masla 8 dag sladkorja ščep soli 1 jajce Nadev:
75 dag izkoščičenih češenj 0,5 1 mleka 8 dag instant zdroba 3 rumenjaki 8 dag sladkorja 5 kapljic limonine arome ščep soli 35 dag skute
Postopek:
V moko dodamo maslo, sladkor, ščep soh, 1 jajce in hitro pregnetemo v krhko testo. Razvaljanega damo v okrogel tortni model z obročem. Po dnu in stenah ga prej namažemo z maslom. Po testu naložimo češnje. Za oblogo zavremo 0,5 1 mleka, v katerega zakuhamo zdrob. Pustimo vreti 2 minuti. Odstavimo in počakamo, da zdrob nabrekne. Nato mu primešamo stepene rumenjake, sladkor, limonino aromo, ščep soli in skuto. Nazadnje dodamo še trd sneg beljakov in zmes poravnamo po češnjah. Po vrhu potresemo 3 žlice na listke narezanih mandljev. Pečemo v srednje vroči pečici približno 45 minut.
Ledena krema z rabarbaro
Sestavine:
45 dag rabarbare
4 jedilne žlice sladkorja v prahu
3 rumenjaki, 4 jedilne žlice vode
8 dag sladkorja
jedilna žlica limoninega soka
2,5 dl sladke smetane
25 dag jagod
2 jedilni žlici sladkorja v prahu kroglast ali kupolast model
Postopek:
Rabarbaro očistimo, operemo, olupimo in narežemo na kose; dušimo približno pet minut na štirih žlicah vode s štirimi žlicami sladkoija v prahu. Preden se rabarbara razkuha, vzamemo iz posode nekaj čvrstih kosov in jih prihranimo za okras. Kuhano rabarbaro ohladimo in naredimo pire. Nad paro kremasto stepemo rumenjake s sladkorjem, odstavimo in stepamo še toliko časa, da se masa ohladi.
Rabarbarin pire in limonin sok vmešamo v jajčno kremo. Sladko smetano čvrsto stepemo in jo previdno vmešamo v kremo. Nato kremo takoj napolnimo v model in postavimo za eno uro v zamrzovalnik, da se krema strdi. Jagode operemo, očistimo in pirira-mo s sladkoijem v prahu. Model hitro potopimo v vročo vodo in ledeno kremo zvrnemo na primemo podlago. Ponovno postavimo še za nekaj časa v zamrzovalnik. Preden kremo ponudimo, jo prevlečemo z jagodnim pirejem ter okrasimo z jagodami in koščki rabarbare.
KULTURA
“Stopinje” Jožeta Marinča
Kostanjevica na Krki - Akademski slikar Jože Marinč, po rodu iz okolice Kočevske Reke, že dolgo živi in ustvarja v Kostanjevici na Krki. Marca je praznoval 50. rojstni dan. Njegov jubilej je Galerija Božidar Jakac zaznamovala z razstavo v samostanski cerkvi, namenjeni posebnim ustvarjalcem. Odprta bo do 5. septembra. Na odprtju je avtorja predstavil dr. Andrej Smrekar, glasbeno pa je večer obarval imenitni Al Ca-pone Štrajh trio.
Jože Marinč je končal šolo za oblikovanje, Pedagoško akademijo in leta 1979 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Prvo samostojno razstavo je imel leto kasneje v Likovnem salonu Kočevje, sledilo jih je še okrog 40 v domovini, po republikah nekdanje Jugoslavije in v tujini. Vsaj tolikokrat se je predstavljal tudi na skupinskih domačih in mednarodnih razstavah.
Razstavo v samostanski cerkvi je avtor poimenoval “Stopinje”, na njegovo razmišljanje in oblikovanje instalacije pa je odločilno vplival sakralni prostor.
Cerkveni ladji je opremil z ritmičnim pulziranjem valov-nic, v prezbiteriju pa stoji prava tabelna slika, ki se z delitvami po vertikali v štirih stopin-
Jože Marinč
jah vzpenja pod svod. Kaligrafski vzorci v fakturi slikane površine stopnjujejo skrivnostnost poti v nebo. Nasproti temu duhovnemu doživljanju leži
na zahodni steni ognjena horizontala. Rdeče - rumen trak večnega ognja pogubljenja nadomešča klasično upodobitev Poslednje sodbe.
“V zadnjem delu stranske ladje slikanost valovnic spolzi na tla in usmeri gledalca v kapelo pod stolpom. V njej je vijolična celica z odprtinami, ki nakazujejo znak križa. Odprtine vabijo z obljubo pogleda v notranjost, ognjeno, kot je horizontala nad njo, notranjost, iz katere zre par oči, ki nas prvi hip spreletijo kot pogled drugega”, opisuje učinek Markičeve instalacije dr. Smrekar in zaključuje, da predstavlja pekel spovedi soočenje z avtoriteto in pekel vesti kot soočenje s samim seboj.
Branka Demovšek
Začenja se Forma viva
Kostanjevica na Krki -
V organizaciji Galerije Božidar Jakac se je pričel tradicionalni mednarodni kiparski simpozij Forma viva, ki bo trajal do 30. julija.
Forma viva se je kot ustvarjanje v hrastovem lesu prvič zgodila 1961. Doslej so svoje sledi v Kostanjevici pustili številni tuji in domači ustvarjalci. Letošnji udeleženci so Sreten Milatovič iz Srbije in Čme gore, Nicu-lae Seaptefrati iz Romunije in Boštjan Drinovec iz Slovenije.
Galerija pa letos ponuja možnost sodelovanja na Forma vivi tudi šolarjem višjih razredov devetletke. 14. julija bo med 10. in 13. uro potekala kiparska delavnica s profesorico akademsko kiparko Dragico Čadež. Kotizacija je 1000 SIT, prijave pa do 8. julija sprejema Helena Rožman v Galeriji Božidar Jakac (07/49 87-008). B.D.
Orgelski koncert
Brestanica - V baziliki Lurške Marije v Brestanici stojijo izvrstne Brandlove orgle iz prejšnjega stoletja, ki jih je pred letom in pol obnovil mojster Simon Kolar. Za vzdrževanje teh instru-
Obnovljene orgle in nastop Jerneja Mazeja
mentov in za promocijo orgelske glasbe skrbi Slovensko orgelsko društvo, ki je v brestaniški baziliki poskrbelo za najlepšo predstavitev obnovljenih orgel. S koncertom mladih orglavcev Barbare Rošer in Jerneja Mazeja, lanskoletnima nagrajencema na državnem orgelskem tekmovanju, je cerkev preplavila romantična glasba Viema, Mendelssohna, Brahmsa in Novaka. B.D.
Podgoršek snema nov plesni film
Trbovlje - V rudarskem okolju okrog Trbovelj je 2. julija steklo snemanje novega slovenskega plesnega filma. V sodelovanju s skupino En knap plesni film z delovnim naslovom “Under my Skin” režira Sašo Podgoršek. Celotna ekipa načrtuje devet snemalnih dni, za prizorišče pa so si izbrali podzemlje trboveljskega rudnika.
napovedi
9. julij
Sevnica - Sevniško grajsko poletje, koncert Nike Vipotnik, ob 20. uri, grad
Kostanjevica na Krki - odprtje skupinske razstave “Pogled na likovno umetnost Dolenjske, Bele Krajine in Posavja”, ob 20. uri, Lamutov likovni salon
Brežice - predstavitev knjige Damirja Šambareka Kukovičiča “Do norosti in nazaj”, “Do ludila i natrag”, ob 20. uri, Mladinski center
11. julij
Podsreda - zaključni koncert slušateljev seminarja za rog, ob 19. uri, grad
15,	julij
Sevnica - Sevniško grajsko poletje, komedija “Pacient v čakalnici”, Gledališče smeha Koper, ob 20. uri, grad
16.	julij
Brestanica - Poletje na gradu Rajhenburg, Dixiland orkestre Ljubljanske korenine, ob 21. uri, grad
Grad Rajhenbuig vabi
Brestanica - Društvo likovnikov Krško OKO je konec maja organiziralo likovno kolonijo na temo “Danes Brestanica - nekoč Rajhenburg”. 25 udeležencev kolonije je svoja dela po izboru Vladimire Stoviček, Cvetke Miloš in Alenke Černelič Krošelj razstavilo v Galeriji Staneta Fabjančiča na rajhenburškem gradu. Razstava je na ogled do 23.julija. B.D.
Nočni maraton godb
Kapele - Pihalni orkester Kapele je 3. julija organiziral drugi nočni maraton godb pod šotorom. Nastopali so Pihalni orkester Tržič, Pihalni orkester mestne občine Kranj, Železničarska godba iz Zidanega Mosta, Rudarska godba iz Hrastnika in domači pi-
Domača godba
halni orkester. Prireditev si je ogledalo večje število obiskovalcev. Naslednje leto bo v Kapelah gostovalo še več pihalnih orkestrov, saj bo domača godba praznovala 155-letnico delovanja. S.V.
Likovna kolonija
Artiče - Na Banovi domačiji in njeni okolici so dva dneva delovno preživeli likovniki Društva likovnikov Brežice. Ustvarjali so v koloniji, ki jo je organiziral območni sklad RS za kulturne dejavnosti.
Pod mentorstvom akademskih slikarjev Cvetke Miloš in Vlada Cedilnika je sodelovalo 28 likovnikov, posebej veseli pa so, da se jim je pridružila tudi likovna družina Dobova iz KD Franc Bogovič. V Artičah so likovnike sprejeli predstavniki kulturnega sklada, krajevne skupnosti in tamkajšnjega turističnega društva, ki so udeležene tudi pogostili ter predstavili kraj in Banovo domačijo-
Predsednica Krajevne skupnosti Artiče Marija Kukoviča je povedala, da bodo nastala dela septembra razstavili v okviru enotedenske prireditve
“Sadjarski dnevi”, že poleti pa bodo tamkajšnja društva pripravila veliko prireditev s prikazom žetve in mlatve žita.
Društvo likovnikov Brežice letno izvede dve koloniji, pozimi so pripravili tudi tečaj o akrilni tehniki, dela bodo razstavili jeseni v Srednji ekonomski šoli Brežice. Že v tem mesecu pa se bodo po besedah predsednice brežiških likovnikov Metke Vimpolšek udeležili tudi razstave Zveze likovnih društev, ki bo v Slovenski Bistrici, za december pa pripravljajo retrospektivno razstavo slik ob 40-letnici delovanja Društva likovnikov Brežice. S.V.
Festival Brežice
Brežice - V Viteški dvorani Posavskega muzeja se je 2. julija z nastopom nizozemskega baročnega orkestra Kraljevega konzervatorija v Haagu pričel Festival Brežice.
Omenjeni orkester, ki je v osrednjem delu pričaral Vival-dijeve štiri letne čase, sestavljajo študenti zaključnega letnika pod vodstvom Rya Teraka-da na violini in starega znanca
talente znotraj Evromreže, medtem ko bo nekaj doslej ustaljenih projektov zaradi pomanjkanja denarja odpadlo. Bo pa potekal že ustaljeni glasbeni aperitiv, sicer pa bodo osred-
Nizozemski baročni orkester Kraljevega konzervatorija v Haagu
festivala Shaleva Ad-El-a na čembalu. Koncert je nastal v koprodukciji z uglednim Kraljevim konzervatorijem v Haagu, saj je letos država partnerica festivala stare glasbe Nizozemska. Zbrane, v ne pretirano polni viteški dvorani, sta pozdravila nizozemski veleposlanik v Sloveniji Jan C. Hen-neman in župan mag. Andrej Vizjak.
Vse do 15. avgusta bo Skupina Festival Brežice po besedah direktorja Klemena Ramovša gostila priznane umetnike v sklopu Klasikaa ter mlade
nji koncerti v Viteški dvorani brežiškega gradu, v Kostanjevici na Krki, v gradu na Mokricah ter letos prvič tudi v Postojni. Tudi koncerti mladih bodo v znanih slovenskih historičnih objektih vse od Rajhenburga, Pišec, Sevnice do Novega mesta in Trbovelj, letos pa prvič tudi v gradu Bistra.
V okviru Skupine Festival Brežice se bo letos zvrstilo 35 koncertnih večerov in 17 zasedb, ki skupaj štejejo 134 glasbenikov.
Suzana Vahtarič
Spomini za krajcar in več
Podsreda - Na gradu je odprta fotografska razstava “Spomini za krajcar in več” avtorice Arven Sakti Kralj Szomi. Mlada 30-letna avtorica iz Ljubljane je diplomantka londonskega Goldsmiths Collegea, ki se je po vrnitvi v Slovenijo odločila še za podiplomski študij videa in fotografije na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost.
Za predstavitev na gradu Podsreda je pripravila izbor letos ustvarjenih fotografij, ki so združene v serije, kot so “Spominki s kosila”, “Igre strategije sreče in otroštva” ter “Ukradena nevesta v Trstu”, pospremil pa jih je katalog z zapisom Barbare Sterle Vurnik. S.V.
Odmevala ljudska pesem
Sevnica - Sevniška izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti ter Zveza kulturnih društev sta na sevniškem gradu pripravili tradicionalno srečanje pevcev ljudskih pesmi občine Sevni-
Vaški fantje iz Boštanja
ca. Nastopile so ljudske pevke Solzice iz Budne vasi, pevke s Telč, Šmarčanke, ljudske pevke z Razborja ter ljudski pevci z Blance, iz Boštanja, ljudski pevci Društva upokojencev SevnLJ ter Fantje s Preske. Srečanje ljudskih pevcev je spremljala Urs Sivic z Glasbeno narodopisnega inštituta. N.C.C.
feng shui
avtomobilizem
Mazda B2500
moda
REPORTAŽE, NASVETI ...
Elementi so med sabo lahko v podpornem ali kontrolnem odnosu. Pri tem je potrebno upoštevati o intenziteti medsebojnih odnosov. Prisotnost prevelike količine nekega elementa ima lahko za posledico izčrpavanje podpornega elementa. Tako tudi premočna kontrola v kontrolnem ciklusu lahko uniči element, ki ga kontrolira. Nasprotno premajhna prisotnost kontrolnega elementa lahko izčrpa prav ta element zaradi premoči kontroliranega elementa.
Ciklus petih elementov
Puščica po krogu kaže podporni odnos. Les je potreben, da bi ogenj zagorel, torej podpira ogenj. Ogenj in pepel predstavljata dragoceno podlago za plodno Zemljo.V Zemlji nastaja Kovina. Rudniki kovine so pod zemljo.
Kovina na sebe privlači vodo.
Voda je potrebna za razvoj Lesa. Puščice, ki premočrtno povezujejo elemente med sabo, kažejo smeri kontrolnega odnosa. Voda kontrolira Ogenj. Z Vodo lahko pogasimo ogenj. Ogenj kontrolira Kovino. Močen ogenj tali kovino. Kovina kontrolira les. Z žago ah sekiro lahko presekamo les. Les kontrolira Zemljo. Na pobočjih, kjer je nevarnost zemeljskih plazov, korenine dreves in rastlinje to lahko preprečijo. In Zemlja kontrolira Vodo. Smer reke določa zemlja, v kateri je reka izdolbla svojo strugo.
Nadaljevanje sledi v 112. ševilki SavaGlasa. Za vprašanja lahko pokličete od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel. št. 07/49-63-091.
Goran Ledič
Daniela Truden, www.dermaart.si
Kili Bill Vulume 1
Nevesta (Uma Thurman) je pripadala skupini vrhunskih ubijalk, dokler se njihov vodja Bill in druge morilke niso obrnili proti njej. Nosečo jo napadejo na poročni dan in jo s svati pustijo ležati v krvi, misleč, da je mrtva. Pet let kasneje se nevesta zbudi iz kome in se odloči za krvavo maščevanje. Loti se nekdanjih sodelavk, Billa pa prihrani za konec...
Kajmak in marmelada
To ni zgodba o Slovenki in Bosancu, ampak nekaj, kar se lahko zgodi povsod po svetu. Vsi imamo svoje “južnjake”. Zgodba govori o paru z dna družbene lestvice. Prav tako govori o tihotapljenju beguncev čez mejo in o drugih sumljivih poslih, v katere se zaplete on, da bi zaslužil denar in osrečil njo...
Yin-yang in zlitje petih elementov
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Koncept Wu Xing ima pomembno mesto v celotni kitajski metafiziki. Na njem sloni kitajska medicina, astrologija in feng shui. Sam izraz Wu Xing je nemogoče natančno prevesti. Predstavlja krajšo obliko izraza: Xing Zhi Chi ali 5 tipov Chi-ja, ki prevladujejo v različnem času. Voda prevladuje v zimi, Les v pomladi, Ogenj v poletju, Zemlja pa v pozno poletje-zgodnjo jesen, Kovina v jeseni. Nazivi: Voda, Les, Ogenj, Zemlja in Kovina so samo vsebine, katerih značilnosti imajo objekti in dogodki okoli nas.
Značilnosti petih elementov
Preden trenutne modne trende zaključimo, ostaja še ena “tema”, o kateri je potrebno kaj reči. Kot je znano, ima moda veliko vej, tem, smeri... Tokrat nekaj “posebnih” trenutno modemih modelov poročnih oblek. Tisti, ki se nameravate v bližnji prihodnosti poročiti in se še odločate za kakšno posebno kreacijo poročne obleke - seveda tudi modeme, tokrat na fotografijah nekaj zamisli. Za dober zakon je že sam začetek zelo pomemben, pa četudi je to le obleka. Veliko sreče!
Lea Šinko Štraus
prostorom, na katerega lahko zložimo kar tono tovora. Tudi sicer je Mazda B2500 najprej tovorno vozilo. Njena vsestranskost je neomajna, kompromis, ki ga je potrebno skleniti, pa ravno tako. Vožnja je namreč pri nižji hitrosti skorajda primerljiva s tisto v osebnem avtomobilu. Ko hitrost naraste, pa ni več tako. Čutiti je predvsem grbine in daljše “valove” na avtocesti, ki neukega voznika popeljejo tja do misli, da je kaj narobe. Pa ni tako. B2500 nam-
Sistem omogoča lažji dostop na zadnjo klop (ta je res prava klop), njegova pomanjkljivost pa je ta, da je potrebno vsakič ko želimo odpreti zadnja, najprej odpreti prednja vrata.
Notranjost B2500 je običajna, morda nekoliko bolj avtomobilska kot bi pričakovali. Armaturna plošča in instrumenti na njej so prijetnih oblik, stikala so na vidnih mestih, uporaba pa je preprosta. Na sredinski konzoli je več ročic, kot bi pričakovali, a drugače ne gre, saj je potrebno poskrbeti tudi za izbiro pogona. Neobičajna je tudi parkirna (ročna) zavora, ki je tako kot nekoč pri starih katrcah, narejena “na poteg” s pomočjo ročice pod vola-
Zunanjost je taka, kot jo od “pick up-a” pričakujemo. Prednji, nekoliko tovomjaški del, se nadaljuje v podaljšano kabino, ki se zaključi s tovornim
reč dobro oprijema cestišče, le občutki so zaradi višine, trdote in terenske naravnanosti podvozja drugačni.
Pri vožnji gre uporabiti nekaj pozornosti več kot običajno. Vsaj v prvih dneh! B 2500 je namreč veliko vozilo, iz katerega sicer dobro vidimo v vse strani, a vseeno zahteva več pozornosti zaradi večjega rajdnega kroga.
Aleksander Krebelj
Konec šole
Napočil je čas, ko se bliža konec šole - zadnje duhovite ure, ki jih bo moč preživeti s sošolci in z vsemi lepimi dekleti. Oglejte si, kako skupina gimnazijcev v majhnem nemškem mestecu preživlja zadnje dneve pred diplomo, preden se odpravijo resnemu življenju nasproti. Ko bo konec šole, nič več ne bo tako, kot je bilo prej.
Rubriko je pripravila:
VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Uporabno, delovno in nenazadnje tudi osebno vozilo, ki po potrebi premaga tudi brezpotja. To bi bila lahko definicija, s katero bi zadovoljili opis Mazde B2500. Gre za preverjeni “pick up”, ki ga je moč kupiti v različnih izvedenkah. Na
Dvojna kabina, pri kateri se vrata izredno zanimivo odpirajo v dveh delih, je namreč zelo uporabna tudi, ko potrebujemo zadnjo klop. Vrata so deljena tako, da potem, ko smo odprli prednja, odpremo še zadnja, vendar na sredi ni stebrička.
nom. Njen oprijem je kljub neobičajni izvedbi dober, upravljanje pa preprosto.
Opremljenost je ceni primerna. V osnovni različici bi pogrešali marsikaj (v primerjavi z osebnim avtomobilom seveda), medtem ko je'v testirani, nekoliko dražji izvedbi, oprema zadoščala običajni uporabi, s klimo in varnostnimi blazinami vred. Testirana različica je imela celo dodatne zračne blazine, s katerimi je bilo mogoče uravnavati trdnost zanje osi.
Derma Art
D.O.O.
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, Poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
	LES	OGENJ	ZEMLJA	KOVINA	VODA
letni čas	pomlad	poletje	pozno poletje	jesen	zima
Smeri	vzhod	iug	center	zahod	sever
Barva	Zelena	rdeča	rumena/rjava	bela	črna/modra
Podnebje	veter	vročina	vlaga	suša	hladnoča
Zvok vpitje	smeh	petje	jok	jok	stokanje
Čustvo	jeza	radost	skrb	žalost	strah
Okus	kislo	grenko	sladko	jedko	slano
Yin organi	jetra	srce	vranica	pljuča	ledvice .
Yang organi	žolčnik	tenko črevo	želodec	črevo	mehur
Odprtina	oči	Izraz obraza	ustnice	nos	ušesa
KAJMAK !N MARMELAD
Voljo je z dvema dieselskima motorjema, zadnjim ali štirikolesnim pogonom in tremi izvedbami potniškega prostora. Možna je celo predelava v tako imenovani “Big foot”, za kar Pa se je potrebno posebej dogovoriti.
Različica s turbodieselskim motorjem, štirikolesnim pogonom in tako imenovano “Rap Cab” kabino je med zanimivejšimi, čeprav ni naj cenejša.
Motor:
-	4-valjni vrstni turbodiesel
-	prostornina: 2500 cm3
-	največja moč: 109 KM (80 kW)
-	navor 266 Nm pri 2000/min.
Zmogljivosti:
-	naj višja hitrost 147 km/h
-	nosilnost: 1000 kg
-	poraba po podatkih proizvajalca: 6,3/10,5 l/10()km
-	testno povprečje: 1021/100 km
ŠPORT
speedway
Žagar dvojni zmagovalec in rekorder
Krško - Matej Žagar je z dvojno zmago na dirki za Veliko nagrado AMD Krško in pokal Zavarovalnice Triglav v speedwayu dokazal, da je po poškodbi ponovno ujel staro formo. Na šesti tovrstni dirki je postal tudi prvi slovenski zmagovalec, uspelo pa mu je celo izboljšati rekord proge. Za njim se je uvrstil glavni favorit Danec Bjarne Pedersen, 3. mesto pa je po zmagi v dodatni vožnji z Matejem Ferjanom pripadlo Poljaku Sebastianu Ulameku.
Stadion Matije Gubca v Krškem je po treh letih ponovno gostil nekdaj tradicionalno dirko za Veliko nagrado AMD Krško in Pokal Zavarovalnice Triglav v speedwayu. Velemojstri tega športa iz kar osmih držav so se tako pred dobrimi 3000 gledalci že šestič pomerili za omenjeni lovoriki. Slovenske barve so tokrat zastopali trije
Prihodnji teden čaka slovensko reprezentanco v madžarski Gyuli nastop na dirki svetovnega prvenstva ekip. Povabilo za nastop za slovenske barve je od selektorja Franca Kalina dobil tudi Matej Ferjan, ki bo svojo odločitev moral sporočiti v teh dneh. Z njegovo pomočjo bi se slovenska reprezentanca zagotovo veliko lažje prebila do sklepnega turnirja tega prvenstva, ki bo letos v Veliki Britaniji.
vozniki; ob domačinu Izaku Santeju sta na dirki nastopila še ljubljanska voznika Jernej Kolenko in Matej Žagar. Prav nastop slednjega je bil velika uganka, saj po hudem padcu in pretresu možganov, ki ga je utrpel pred dobrim mesecem, še vedno ni povsem okreval.
Prvi Žagarjev nastop je bil tokrat še posebej zanimiv, saj je z njim na startni vrvici stal
tudi nekdanji ljubljenec krškega občinstva Matej Ferjan, ki že drugo letojiastopa z madžarsko licenco. Žagar je v tej vožnji že v prvem zavoju opravil z
madžarsko-slovenskim tekmecem in tako vsem navijačem dokazal, da se ponovno vrača v staro formo. Na sobotni dirki je postavil tudi nov rekord steze, štiri kroge je prevozil v 66,16 sekunde s povprečno hitrostjo 84,38 km/h. Na dirki se je izkazal tudi Jernej Kolenko, vse prej kot razpoložen pa je bil domačin Izak Santej, ki je v svojih petih nastopih tudi zaradi težav z motorjem zbral samo štiri točke.
Glavna dirka večera za po-
kal Zavarovalnice Triglav s šestimi vozniki, ki so morali prevoziti šest krogov, se je že pred startom z najugodnejšim startnim mestom dobro začela prav
za Žagarja, ki je ponujeno priložnost s pridom izkoristil ter domov z zanesljivo prednostjo odnesel še drugo lovoriko dneva, 2. mesto v pokalu je pripadlo vidno razočaranemu Angležu Scottu Nichollsu, tretje pa njegovemu rojaku Andyu Smithu. Ferjan, ki je imel v okvari oba motorja in mu je s svojim pomagal prav Žagar, je bil v finalu peti, Kolenko pa mesto za njim.
Jelica Koršič
atletika
Rovan zmagal
Brežice - Jure Rovan (Atletski klub FIT Brežice) je zmagal na 9. mednarodnem nočnem mitingu skoka s palico v Brežicah. S 5,30 m je premagal Jako Rogla (5,20 m). “Zadovoljen sem, ustalil sem se na 5,30 in na 5,40 m, potrebujem-pa še kakšno stopničko več, da bi izpolnil olimpijsko normo,” je dejal Rovan.
Med dekleti je Hrvatica Ivona Jekovič ugnala domačinko Matejo Drobnič (po 3,80 m).
plavanje
Nina Mandl srebrna
Celovec - V soboto, 3. julija, je potekal mednarodni IRON-KID AUSTRIA. Na vrbskem jezeru se je 284 tekmovalcev
Nina Mandl
iz 13 evropskih držav ter Rusije in ZDA pomerilo na IRONKID preizkušnji, ki je bila uvod v nedeljski IRONMAN AUSTRIA. Tekmovalka MULTI-SPORT kluba iz Krškega Nina Mandl je osvojila 'odlično 2. mesto, zaostala je le za Italijanko Claro Jošt in bila na stopničkah pred Slovakinjo Zuza-no Baronovo.
Bjarne Pedersen, Matej Žagar, Sebastian Ulamek in predsednik AMD Krško Peter Žigante, ki je podelil pokale.
nogomet
Mladi radi in dobro brcajo
Brežice - V sklopu Nogometnega kluba Brežice višji nogometni trener Nebi Zeneli od lanskega septembra vodi šolo nogometa za malčke U-8. Vpis je bil velik, sprejel je tudi mlajše, ki ne sodijo med starejše cicibane. V sekciji je 30 „ otrok, večina, kar 26, je rednih, sodelovali so na nekaj večjih turnirjih v Novem mestu, Črnomlju, na Senovem in v Krškem in se vedno uvrstili na prva tri mesta. Trener Zeneli pravi, da
odlične rezultate prinaša motiviranost otrok in navdušenje staršev, ki so sponzorsko ekipo opremili z dresi. Na predlog staršev, ki treninge trikrat tedensko tudi spremljajo in sodelujejo v posvetovanjih s trenerjem, so skupaj pripravili piknik in tudi odrasli z veseljem zaigrali.
28. avgusta bodo začeli igrati v ligi, v tekmovalni sezoni v MNZ Celje pa od svojih malčkov pričakuje nadarjeno generacijo. Pred počitnicami so igrali z nogometno akademijo Davorja Šukeija iz Zagreba in zmagali 3:1 in 1:1, kar jim daje novo motivacijo. V ekipi pa izstopa edina punca Nina, ki z nadarjenostjo in spretnostjo vedno požanje aplavz gledalcev. Kot pravi Zeneli, mu je v veselje delati z otroki. Zato še vedno sprejema prijave, saj otroci tako aktivno preživljajo prosti čas pa še po ulici se ne postopajo. Vendar poudarja, da morajo starši sprejeti dejstvo, da vendarle gre le za otroško igro. S.V.
atletika
Barbara in Anita drugi
Maribor - Minuli konec tedna je potekalo državno prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke. Nastopilo je tudi devet mladih atletov iz AK Sevnica. Ob kopici osebnih rekordov so osvojili tudi dve srebrni medalji. Na 5000 m je bila med mladinkami druga Barbara Resnik s časom 19:44,49, enako mesto pa je v metu klrogle s točno 11 metri osvojila Anita Gnidica.
vleka vrvi
Zmaga Zlatorog boysov
Buzet - V letošnji sezoni lige v vleki vrvi so se člani ŠD Zlatorog boys že izkazali, saj so v meddržavni ligi, ki je potekala v Buzetu na Hrvaškem, zmagali. Na tej tekmi so bili uspešnejši od sevniških Gamsov, ki so zasedli 2. mesto, tretja pa je bila hrvaška ekipa Ma-tulji. Zlatorogi so se udeležili tudi tekmovanja harmonikaijev v Semiču, tam je obenem potekalo še tekmovanje v vleki vrvi. Tudi na tej tekmi so zmagali. Ekipa Zlatorog Boys pa je zmagala še na vaških igrah na Jesenicah na Dolenjskem, kjer sicer niso vlekli vrvi, so pa bili najboljša ekipa na igrah in so prejeli prehodni pokal.
V društvu je že spomladi prišlo tudi do sprememb v vodstvu. Po izredni seji društva je postal predsednik Brežičan Ciril Veble, ki je že tudi opravil nekaj pomembnih nalog. Razveseljivo pa je, da je društva znala prisluhniti tudi Občina Brežice, ki je podprla njihovo delo. Sezona v vleki vrvi se nadaljuje. 24. julija bo spet tekma na Hrvaškem v Kršanju, 28. avgusta pa bo v Dobovi potekala zdaj že tradicionalna prireditev vleka vrvi in vaške igre.
Ekipa Zlatorog Boys v akciji
Ekipa z Zenelijem na krškem stadionu
strelstvo
Vesni Kržan dvojna krona
Ljubljana - Potem, ko je brežiška strelka Vesna Kržan na aprilskem državnem prvenstvu v Rušah osvojila naslov državne mladinske prvakinje v streljanju z zračno pištolo, ji je v soboto v Ljubljani enak podvig uspel še z malokalibrsko športno pištolo na razdalji 25 metrov. Drugouvrščeno večno tekmico Marušo Strniša je z novim osebnim rekordom 519 krogov premagala kar za 30 krogov. Pri tem je potrebno povedati, da je Krža-nova tekmovala s pištolo, ki jo ji je na samem tekmovanju posodil znani trener ljubljanske Olimpije in Rajmonda Debevca Lojze Mikolič. Ker pred tekmovanjem ni imela priložnosti, da bi jo preizkusila, si je morala namerilne naprave nastavljati kar med samim tekmovanjem, kar jo je stalo enega strela, ki ga je zamudila.
Brežiški klub, ki se kljub izrednim uspehom srečuje z resnimi denarnimi težavami, namreč premore le eno malokalibrsko športno pištolo. S to je tokrat nastopila komaj 15-letna Gabrijela Pešec, ki v tej disciplini veliko obeta. Tudi njej je sprva kazalo zelo dobro, saj je po prvih tridesetih strelih, po tako imenovanem preciznem delu streljanja, v konkurenci starejših mladink zasedla odlično 3.mesto. V drugem delu tekmovanja, ko imajo tekmovalke za posamezni strel na voljo le po tri sekunde časa, je zaradi velikih težav z neposlušno pištolo žal zdrknila na 5. mesto.
ples
Plesalca za las ob finale
Monte carlo', Allassio - V soboto, 26. junija, zvečer sta Luka Vodlan in Amadeja Plevel odpotovala v Monte Carlo in nato v Allassio, kjer se je odvijalo mednarodno prvenstvo “Italija Open” v standardnih in latinsko ameriških plesih. Na to pomembno tekmovanje ju je spremljal njun trener Dušan Vodlan.
V močni konkurenci plesnih parov iz Kazakstana, s Poljske, iz Italije, Rusije, Estonije, s Češke, iz Francije, z Danske, iz Litve, Španije, Letonije in Slovenije sta uspešno branila barve posavskega kluba in Slovenije. Že prvi dan tekmovanja (v ponedeljek) sta v standardnih plesih zadovoljila tako sebe kot tudi svojega trenerja in pristala na 17. mestu med tridesetimi pari. Da tekmujeta na velikih tekmovanjih iz dneva v dan bolje, sta dokazala že drugi dan (v torek) ko sta med 37 pari v latinsko ameriških plesih osvojila 15. mesto. Tako jima je ostal še en dan (sreda) tekmovanja in sicer v kombinaciji desetih plesov.
Glede na kar nekaj specialistov v standardnih in latinsko ameriških plesih, ki ne tekmujejo v kombinaciji obeh je bilo pričakovati polfinalno uvrstitev.
Napovedi njunega trenerja dan prej so se uresničile, saj sta zadnjo tekmo odplesala povsem sproščeno in zabeležila najboljši mednarodni rezultat v svoji športni karieri. Na koncu sta sicer pristala na nehvaležnem 7. mestu med triindvajseti-
mi plesnimi pari. Da je to izjemen rezultat, potrjuje dejstvo, da so jima za finale zmanjkali samo štirje “križci” in podatek, da so bili pred njima samo trije ruski pari, dva danska in eden iz Litve.
Luka Vodlan in Amadeja Plevel
Pred njima so sedaj zaslU' žene počitnice, že 1. avgusta bosta pričela s štirinajstdneV' nimi osebnimi fizičnimi pri' pravami za moč in vzdržljivost) od 20. do 28. avgusta pa bosta udeležila mednarodnih programsko tehničnih pripri' v Ljubljani.
športno plezanje
Prvič na mednarodni tekmi
Ravena - Ambrož Novak se je kot član slovenske reprezentance v športnem plezanju udeležil svoje prve mednarodne tekme za mlajše kategorije, ki je bila v italijanski Raveni-Tekmovanja so se vrstila od 25. do 27 junija, tekmovalci pa so nastopili kar v treh zvrsteh športnega plezanja in sicer v težavnosti, balvaniranju in hitrosti. Med cicibani, ki so se zbrali iz vseh plezalsko razvitih držav, je Ambrož pokaži veliko znanja in borbenosti in dosegel zelo lepe uvrstitve-Prvi dan se je v balvaniranju uvrstil na 7. mesto, prav tako je bil sedmi zadnji dan v hitrosti, drugi dan pa je v težavnost zasedel 6. mesto. V skupnem seštevku je bil na koncu sedmi’ s čimer je upravičil poziv v reprezentanco in hkrati pridobi tudi veliko izkušenj za nadaljevanje plezalske kariere.
KRONIKA
Mladoletnika skušala umoriti učitelja
Radeče - Mladoletnika, ki sta bila v prevzgojnem domu Radeče zaradi raznih tatvin, sta skušala zahrbtno ubiti učitelja praktičnega pouka Jožeta Žuraja s Planine pri Sevnici.
16 in 17-letna mladoletnika iz Savinjske doline in s štajerskega konca, ki se v prevzgojnem domu Radeče nahajata zaradi raznih tatvin, sta v elektro delavnici prevzgojnega doma pomagala pri delu učitelju praktičnega pouka 36-letnemu Jožetu Žuraju s Planine pri Sevnici. Ko se je obrnil in za delovnim pultom popravljal stroj, sta ga napadla. Eden je pograbil kladivo in ga večkrat udaril po glavi in zatilju in tudi ko je Žuraj padel po tleh, ga je gojenec prevzgojnega doma še kar tolkel. Fanta sta po opravljenem dejanju ukradla ključe delavnice in njegovega avtomobila ter pobegnila proti Celju. Po dvajsetih minutah so ju policisti prijeli in zanju odredili policijsko pridržanje. Zaradi poskusa umora na grozovit način in odvzema avtomobila so ju kazensko ovadili.
Jože Žuraj, ki živi s starši na Planini pri Sevnici, je zaposlen v prevzgojnem domu Radeče 6 let in je pri gojencih zelo
priljubljen. Kot smo izvedeli, se mu po prestanih operacijah glave zdravstveno stanje izboljšuje, kakšne bodo posledice hudih udarcev po glavi, pa bo pokazal čas.
Grozljiv dogodek, ki se je zgodil v prevzgojnem domu Radeče, je šokiral delavce doma in upravnika Lada Močivnika. Kot nam je povedal, so šokirani in ogorčeni tudi fantje, s katerimi je opravil izredni sestanek oziroma terapevtski razgovor. Še prejšnji mesec, ko je bil v Radečah dan odprtih vrat, so se pohvalili, da zadnja leta zaposlenim vse bolj uspeva vzpostavljati z gojenci dober odnos. Kot pravi Močivnik, se je to zaupanje sedaj omajalo in bo treba začeti graditi znova. Tudi Dušan Valentinčič, direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij pravi, da gre za primer, ki v novejši zgodovini slovenskih zaporov nima primere. Valentinčič dodaja, da so imeli v zadnjih letih nekaj primerov poskusov pobega z na-
padom na paznika in ostale delavce zavoda, a nikoli na tako grob način. I\tdi v prevzgojnem domu Radeče se občasno srečujejo z različnimi oblikami nezadovoljstva in grožnjami gojencev; leta 1998 so zabeležili hujšo akcijo nasilja, v katero je bilo vključenih 11 gojencev, a tako zahrbtnega načina ne pomnijo.
Fant, ki nosi levji delež krivde, bo verjetno v priporu čakal na sojenje, drugega pa bodo dobili nazaj v prevzgojni dom. Pri tem bodo morali biti pozorni na svojo in tudi na njegovo varnost, pravi upravnik, kajti bojijo se, da bi ostali gojenci obračunali z njim, saj je bil učitelj Žuraj zelo priljubljen človek.
Zaradi tega dogodka v prevzgojnem domu Radeče ne bodo spreminjali varnostnih ukrepov, saj gre za eksces, ki ni predvidljiv, pravi upravnik Močivnik, niti si ne želijo, da bi postali Alcatraz.
Nada Černič Cvetanovski
Nepridipravi niso na počitnicah!
Slovenija, Posavje - Tudi v času dopustov in na samem oddihu je potrebno skrbeti za lastno varnost in za varnost svojega premoženja, tistega, ki ga pustimo doma, in tistega, ki ga nosimo s seboj.
Pred odhodom na počitnice je najprej potrebno zavarovati kraj, ki ga zapuščamo. Osnov-
Če zalotite storilca pri vlomu ali tatvini ah ste žrtev kaznivega dejanja, ne pozabite na lastno varnost. Pokličite 113 in si poskušajte zapomniti čim več podatkov o storilcu in njegovem prevoznem sredstvu. V fizični spopad se sami ne spuščajte.
Policiji posredujte tudi čim več podatkov o predmetih, ki so vam jih ukradli.
Jto pravilo je, da stanovanje ali titša ne sme kazati videza, da je Pfazna. Zato ne spuščajte rolet poskrbite, da bo nekdo vsak <an praznil vaš poštni nabi-
ralnik. S sorodniki in prijatelji se dogovorite, da bo kdo večkrat preveril, ali je vse tako, kot mora biti, tudi v notranjosti bivalnih prostorov z vodo, elektriko, plinom in podobno. Na vložke cilindričnih ključavnic namestite ščit proti lomljenju, na kletna okna pa prečne kovinske drogove. Dobrodošli so tudi senzorji za samodejno prižiganje luči, policija pa priporoča tudi namestitev alarmnih naprav.
V času dopustov tatovi najdejo priložnosti povsod; zato ne razkazujte dragocenosti na krajih, kjer je več ljudi, ne kažite, koliko denarja imate v denarnici. Previdnost ne bo odveč v menjalnicah ali na bančnih avtomatih.
Na udaru so tudi avtomobili. Osnovni napotek policistov je,
da v vozilu ne puščate kontaktnih ključev in da obrnete volan tako, da se ključavnica zaskoči, zaprite vsa okna in pomično streho. V vozilu na vidnih mestih ne puščajte nobenih predmetov, torb in torbic, fotoaparatov, kamer, denarnic... Priporočljivo je, da vozila ne parkirate na samotnih, in slabo razsvetljenih mestih.
Posebej bodite previdni, če ugotovite, da vam manjka pokrovček bencinskega rezervoarja ali vložek v ključavnici, prav tako bodite pozorni tudi, če ugotovite, da se vložek ključavnice vrti in se lahko vzame iz ležišča. Vse to takoj sporočite policiji, saj je vaše vozilo lahko v nekaj urah ukradeno. Tudi za avtomobile policisti priporočajo kakovostno varnostno napravo. S.V.
Na regijskem preverjanju najboljši Krčani
|*iŠece - Uprava RS za zaščito in reševanje, izpostava Krško in območno združenje Rdečega križa (RK) sta izvedla 10. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civil-tie zaščite (CZ) in RK v Posavju. Najboljša ekipa Občine Krško se bo jeseni pomerila ha državnem preverjanju.
p-Na regijskem preverjanju v lsecah so sodelovale ekipe rVe pomoči iz občin in gospo-
tate. Pomerile so se štiri ekipe in dosegle naslednji vrstni red: prva je bila ekipa Občine Krško,
druga ekipa Nuklearne elektrarne Krško, tretja ekipa Občine Brežice in četrta ekipa Ob-
čine Sevnica. Priznanja in pokale za prve tri uvrščene ekipe sta podelila poveljnik štaba CZ posavske regije Jožef Kos, priznanja za udeležbo pa predsednica območnega RK Brežice Antonija Zaniuk.
Ekipa Občine Krško bo zastopala regijo Posavje na državnem preverjanju, ki bo oktobra v Ljubljani v okviru državne vaje na temo “Potres”.
Cilji preverjanja so bili preizkušanje znanja za preprečevanje nesreč ter zagotavljanje kakovostne pomoči ob nesrečah, spodbujanje stalne usposobljenosti in pripravljenosti za dajanje prve pomoči ter ugotavljanje operativne pripravljenosti in usposobljenosti enot prve pomoči v regiji.
Ob preverjanju pripravljenosti enot je bila na ogled zaščitna in reševalna oprema CZ in gasilska tehnika. S.V.
Eksplozija porušila postajo
Zidani Most - V priročnem skladišču stare železniške tovorne postaje v Zidanem Mostu je prišlo do eksplozije, katere vzrok je bila jeklenka, iz katere je uhajal plin. Zgradba se je delno porušila, prišlo je tudi do požara. Sevničan, ki je bil v prostoru, jo je odnesel z opeklinami.
Ko je 55-letni Sevničan Marjan Pečnik, ki je v sekciji za vzdrževanje prog zadolžen za vodovodne inštalacije, odprl vrata priložnostnega skladišča na železniški postaji v Zidanem Mostu in prižgal luč, je odjeknila eksplozija. Pečnika je potisnilo iz stavbe in vrglo v zrak, zgradba se je delno porušila, tako imenovani stolp je zajel ogenj. Čeprav so kosi opeke, ometa in stekla leteli na vse strani, na srečo niso zadeli nikogar, razen službenega avtomobila, ki je bil parkiran pred stavbo. Pečnik, ki so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, je dobil lažje poškodbe - opekline po delu obraza in po rokah, kljub temu pa ugotavljajo, da je imel neznansko srečo v nesreči.
Vodja železniške postaje Zidani Most Janez Štern pojasnjuje, da je stavba, v kateri se je to dogajalo, stara tovorna postaja Zidani Most izpred štiridesetih let, ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje. Ker je bila stavba opuščena, so v njej uredili dnevni bivalni prostor za delavce, delavnico ter priročno skladišče orodja. Delavnica se je ob eksploziji porušila, drugi del stavbe je zajel ogenj, zato bodo morali poslopje v celoti porušiti. Gmotno škodo ocenjujejo na nekaj milijonov SIT. N.Č.C.
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Kdaj neupravičeno izplačane odškodnine prejemnik ni dolžnan vrniti?
Vprašanje:
S pravnomočno sodno odločbo mi je bila prisojena odškodnina za posledice poškodbe, ki sem jo utrpela pri prometni nesreči. Škodo mi je povzročitelj nesreče že plačal, sedaj pa mi grozi, da bo vložil zahtevo za revizijo in zahteval, da mu povrnem preveč plačani znesek. Pravi, da bo dokazal, da mi je sodišče neutemeljeno prisodilo večjo odškodnino, kot mi pripada. Ali res obstaja tak zakon, da moraš kljub temu, da sodišče pravnomočno prizna odškodnino za telesne poškodbe, neupravičeno prejeti del zneska vrniti?
Odgovor:
Odveč so vse skrbi. 195. člen obligacijskega zakonika določa, da ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku.
Vsebina tega člena pomeni troje in sicer:
-	da je bila odškodnina plačana zaradi prizadetosti telesnega zdravja ali smrti,
-	da je bila odškodnina plačana neutemeljeno,
-	da je bila odškodnina plačana poštenemu oziroma dobrovernemu prejemniku.
Kot vidite, vas zakon ščiti, saj ni sporno, da vam je bila odškodnina izplačana zaradi prizadetosti zdravja kot posledice prometne nezgode, da vam je bila prisojena s pravnomočno sodno odločbo. Odškodnina, prisojena na podlagi pravnomočne sodne odločbe ni bila izplačana neutemeljeno. Od trenutka prejema zneska, ki vam je bil plačan v višini, kot je naveden v pravnomočni sodbi, ste bili poštena pridobiteljica.
Takšna je novejša sodna praksa. Res pa je, da so v preteklosti na sodišču razlagali tudi tako, da če nasprotna stranka dokaže neutemeljenost plačila, se lahko z revizijo ta znesek zmanjša oziroma je potrebno upravičeno izpodbijani del prejetega vrniti. Vendar je potrebno poudariti, da se nova sodna praksa nanaša le na primere, ko je bilo izplačilo zaradi prizadetosti zdravja izvedeno na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ne pa za vse ostale primere. Za vse ostale primere je še vedno v uporabi stara sodna praksa.
Če pa bi nasprotna stranka vseeno vložila revizijo, je pomembno, da nanjo odgovorite v zgoraj navedenem smislu. Sodišče sicer res mora po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, vendar samo v okviru dejstev, ki sojih stranke navajale in katerih resničnost so s predlaganjem dokazov tudi dokazale.
Huda ura v Posavju in na Dolenjskem
Sevnica, Krško, Škocjan, Šentjernej - Junij se je od naših krajev poslovil s hudim neurjem. Močan dež, veter, ki je ruval drevesa in razkrival hiše, ponekod pa tudi toča, so povzročili v Posavju in na Dolenjskem veliko škodo.
Močno deževje z vetrom je na območju Posavja zajelo predvsem občini Sevnico ,in
Krško. Zaradi podrtih dreves, vejevja, nanosa kamenja in zemlje ter zalitih podvozov so bile neprevozne nekatere lokalne ceste. V Podbočju je razkrilo streho gospodarskega poslopja in kot pravijo očividci, so strešniki leteli po zraku kot neznani leteči predmeti. V Mra-ševem je veter dvignil kovinsko konstrukcijo rastlinjaka, ki je priletela v sosednjo garažo. Največ težav je bilo na območju Kostanjevice na Krki z okolico.
Zelo hudo pa se je narava znesla na območju Škocjana
in Šentjerneja, kjer je močan veter razkrival strehe, podiral drevesa in električne drogove.
Neurje je uničilo več deset kilometrov lokalnih cest v Škocjanu, kjer je razkrilo tudi streho tamkajšnje osnovne šole. Poškodovana je bila ena tretjina strehe, poleg tega je nastala velika škoda zaradi izliva vode na parketu, pohištvu in računalnikih. Tudi Šentjerneju ni bilo prizanešeno, saj je veter podiral drevesa, drogove, celo brunarice. Nekatere lokalne ceste so izginile z zemljevida, na žitnih poljih je škode do 70 odstotkov, velika škoda je na krompiriščih in koruznih poljih. Zaradi močnega vetra je
prišlo do izpada električne energije, moten ali prekinjen je bil tudi telefonski promet.
V omenjenem neurju je strela udarila v stanovanjsko hišo na Raki. Hitri intervenciji poklicnih in kostanjeviških gasilcev gre zasluga, da je zgorel le del ostrešja hiše. N.C.C.
Delovna nesreča
Krško, 3. julij - V nočnem času je prišlo do delovne nesreče na deponiji premoga v tovarni Vipap v Krškem. 50-letni delavec iz okolice Krškega je iz neznanega vzroka ustavil tekoči trak, po katerem se •prenaša mešanica premoga in lubj a. Nato seje napotil po levi strani traku na betonski podest, po njem hodil okoli 30 m in nato padel v globino 1,5 m. Delavec sije pri padcu zlomil nogo. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico. Ugotovljeno je bilo, da je tuja krivda izključena.
Gojila "travco"
Čatež, 2. julija - Ob reki Savi v neposredni bližini Term Čatež sta imela 23 in 21-letnik iz Brežic posajenih 32 sadik indijske konoplje.Da bi proizvedla prepovedano drogo, sta na sadikah potrgala vršičke, vendar soju pri dejanju zalotili policisti in sadike populili. Zoper osumljena so podali kazensko ovadbo.
Močan veter je ruval drevesa.
RAZVEDRILO
HOROSk‘01
OVEM
Sedaj je pravi čas, da pokažete več samodiscipline in vztrajnosti. Čeprav ste zelo energični, bo ta čas vaša energija zelo spremenljiva. Ne spuščajte se v dvomljive posle, saj bi tvegali veliko finančno izgubo.
BIK
V materialni situaciji obstajajo meje, ki vas trenutno odvračajo od želenih ciljev. Bodite potrpežljivi, saj se bo tudi vam kmalu nasmehnila sreča. Govorice, ki krožijo o vas, sicer res mečejo slabo luč na vaš ugled, vendar jih ignorirajte.
DVOJČKA
Skrbi o tem, kaj si o vas mislijo drugi, vam že dolgo povzročajo sive lase. Vaš trud, da bi se prilagodili muhastim zahtevam okolice, vam jemlje prepotrebno energijo. Preusmerite misli drugam in posvetite čas partnerju in družini.
RAK
Polni zaupanja v življenje imate optimističen pogled na trenutne težave. Zavedate se, da jih boste lažje rešili, če se ne boste pretirano obremenjevali z njimi. Napovedujejo se prijetni trenutki s prijatelji.
LEV
Ta teden bo napolnjen z velikodušnostjo in razumevanjem drugih, kar lahko nekdo grdo zlorabi. V vaši bližini bo prepirljiva oseba začela mešati štrene in vašega partnerja prepričevati o vaši nezvestobi. Naj vas ne skrbi.
DEVICA
Nakopali ste si del tujih obveznosti, zato vam primanjkuje časa, da bi prevzeli delo, ki ste si ga že dolgo želeli. Proti koncu delovnega tedna bodo ugodne razmere, da razrešite težave s sodelavci, prav tako s partnerjem.
TEHTM1CA
Zavzeti ste z nekimi idejami, ki vas motivirajo, in zaradi tega v središču pozornosti. Ljudje so očarani nad vami, saj vam sploh ne zmanjka volje do pomoči in razumevanja drugih.
SKORPI jon
Ujeli ste se v mrežo misli, da vas drugi ne razumejo. Vendar temu botruje vaše nerazumevanje okolice. Zadeve se lahko uredijo samo z vašo popustljivostjo in opustitvijo arogantnosti. Družina vam bo, kot že neštetokrat, stala ob strani.
STRELEC
Pokazali ste interes za spremembo in transformacijo svoje osebnosti, predvsem pa opustitev določenih razvad. Pri tem vam bodo v veliko pomoč in oporo prijatelji. Obetajo se vam finančni prilivi.
KOZOROG
Rutinsko delo vam že počasi preseda, nestrpnost in tekmovalni duh pa se večata. V tem tednu se vam obeta možnost, da ustvarite nove poslovne stike z uveljavljenimi ljudmi.
VODMAR
Pričakujte nov projekt. ali celo menjavo delovnega mesta - v obeh primerih boste naredili korak naprej. Novosti vas bodo motivirale in dajale inspiracijo za nove izzive. Doma boste začutili potrebo po dekoraciji stanovanja.
RIBI
V tem tednu boste zelo dinamični. Stvari vam bodo šle od rok, posebej če imate veliko opravka z ljudmi, govorjenjem ali pisanjem. Zato ta teden izkoristite za napredek v karieri in ljudem pojasnite, kaj želite.
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -knjižna nagrada Zvonimir Blas,
Florjanska 24, 8290 Sevnica
2.	nagrada -zgoščenka Dejan Lazanski,
Mala Dolina 1,
8261 Jesenice na Dolenjskem
3.	nagrada -kaseta
Jože Jazbec,
Rozmanova 6, 8270 Krško
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
APAČE, TITAN, ALEŠI, RANTA, BITENC, SAMURAJ, CA, ANDROMEDA, PC, BG, AKADEM, LA, ALIL, OBADAR, DED, BAVARSKA, IZIDOR, KE, EC, LILUA, ENOTA, ATAMAN, LATAS.
Geslo: SREČNO NA POČITNICE
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 16.7.2004, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
nagradna križanka
■ ' ’• :
WmEt* fi
AVTOR j BOJAN IMACUR
j PRAVO-iSLOVNAj IPODOBA
mrm
ROGAČ
¥ ~ *
s 1	■■ ■ V-JA
HL ' V
IŽENSKOl
IME
f * f.epbte naše dežele
j PEVEC Robič
11111
SAVAGLAS
MORSKA
RIBA
ROPARICA
rlANJŠINA V PARLAMENTU
ŽENSKI
PLESNI
ČEVELJ
POD
SLOV.
OPERNI
PEVEC
IVAN'
SISINGER
ROMUN,
MESTO
OB
DONAVI
FRANC. DRAMATIKI An El ur
LOVEC NA RAKE
OGRAJA
IZ
OSTRIH
KOLOV
SLOV.
PESNIK
Jože
SARAJEVO
PREMAZ ZA LES
24.inl6.
ČRKA
MESTO V ŠPANIJI
VULKAN NA JAPON
KDOR
PREDLAGA
NOVOST
AM. ORGAN. ZA POMOČ V 2. SVET. VOJNI
IZTOK
VIRANT
MESTO V ITALIJI
PREBIV.
IRSKE
LY0NSK1 ŠKOF, OČE DOGMATIKE
ČRNO-
GORSKI
VLADIKA
ELEMENT
(kratica)
VRSTA
STROJNE
ŽAGE
ŠPANSKI PESNIK BLAS DE
GRAD
SAVAGLAS E PR1 S VELENJL
KOČA
PEVKA
ZADORA
VRSTA
ZELENJAVE
JAPON.
ZDRAVNIK
ANTON
ČEBULJ
ČLOVEKO!
PRIJATELJ
SIMON
OHM
TELEFON
NEMŠKI
SKLADAT.
Otto
DEPARTMA V FRANCIJI
POGOSTO
ŽENSKO
IME
HUMO-
RISTKA
Putrih
GARANT
2	3	4	5	6	7	| OO	9	10	11	1	5		7	5	12
Večina ljudi bi uspela v majhnih stvareh, če jih ne bi ovirale velike ambicije.
^	H. W. Longfellovv
Često sem obžaloval, kar sem govoril, toda nikoli, kar sem molčal.
Ksenokrat
Usti, ki najbolj jadikujejo, najmanj trpe.
Tacit
Lenoba: navada, počivati prej, preden nastopi utrujenost.
Jules Renard
Če si se napotil proti cilju in se med potjo začel ustavljati, da bi kamenjal vsakega psa, ki laja na tebe, ne boš do cilja nikdar dospel.
^	Dostojevski
Človek je premagal naravo prej, kot se je naučil obvladati sebe.
Albert Schvveitzer
kino
Kino servis Brežice
Četrtek, 8.7., in petek, 9.7., ob 19. uri Otroci sreče, glasbeno dokumentarni film, ob 21. uri Šefova hčerka, komedija; sobota,
10.7.,	in nedelja, 11.7., ob 19. uri Šefova hčerka, ob 21. uri Otroci sreče; od četrtka, 15.7., do nedelje, 18.7., ob 18.30 in 21. uri Harry Potter in jetnik iz Azkabana, mladinski domišljijski film; četrtek, 22.7., ob 19. in 21. uri Starsky in Hutch, akcijska komedija.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 8.7., ob 20. uri Harry Potter in jetnik iz Azkabana, mladinski domišljijski film; petek, 9.7., ob 18. uri Lov na srečo, družinska romantična komedija; ob 20. uri Harry Potter in jetnik iz Azkabana; sobota ,10.7., ob 18. uri Harry Potter in jetnik iz Azkabana, ob 20.30 Zora živih mrtvecev, akcijski triler; nedelja, 11.7., ob 20.uri Harry Potter in jetnik iz Azkabana; četrtek,
15.7.,	ob 20. uri Prijetno potovanje, komedija; petek, 16.7., ob 20. uri Evrotrip, komedija; sobota, 17.7., ob 20. uri Prijetno potovanje; nedelja, 18.7., ob 20. uri Evrotrip; četrtek, 22.7., ob 20. uri Z druge strani postelje, romantični mjuzikl.
f ftMEKDOTE J
Tako pametni, pa tako...
Napoleon III. Bonaparte, nečak Napoleona I. in drugi francoski cesar, se je udeležil operne predstave. Ko so mu povedali, da je v operi tudi Rossini, ga je povabil v svojo ložo.
Rossini je brž prišel in se najprej opravičil zaradi obleke, ki nikakor ni bila primerna za ta obisk. Cesar ga je ustavil, rekoč:
“Med vladarji so ceremonije odveč!”
Voltaire je imel vrsto “prijateljev”, ki so mu prinašali mnenja njegovih sovražnikov še topla na uho. Ko ga je lepega dne spet obiskal tak “prijatelj”, je Voltaire glasno vzdihnil:
“Ljubi bog, reši me prijateljev, s sovražniki bom že sam opravil!”
Ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt seje ravno pripravljal, da bi začel svoj predvolilni govor.
Nasprotniki so zbrali veliko število pristašev, ki so začeli skandirati:
“Mi hočemo poceni mleko.”
Roosevelt se je takoj znašel in zavpil:
“Jaz sem predsednik, ne pa molzna krava.”
Italijanskega igralca Armanda Falconija je pred predstavo obiskal občudovalec in prosil: “Rad bi vaš avtogram. Pred nekaj dnevi sem vas videl v Cyranoju ib bili ste čudoviti!”
Faiconi, ki sploh ni nastopil v tej komediji, je na f°' tografljo napisal tole posvetilo: “Edinemu gledalcu, ki me je občudoval v Cyranoju.”
OBČINA BREŽICE
OBČINA
Brežice
V Brežicah bomo dobili novo pošto
V Sloveniji je kar nekaj primerov, ko so razni uradi zapustili mestna središča in se preselili na obrobje mest, kjer so prostorske in prometne razmere ugodnejše za gradnjo in poslovanje. Žal pa to še dodatno slabi in siromaši mestna jedra, ki so zgubila na pomenu zaradi izgradnje večjih trgovskih centrov na obrobjih mest, prav tako pa se mestna jedra srečujejo s problemi dostopnosti in omejenimi možnostmi parkiranja obiskovalcev. V Brežicah si prizadevamo, da bi staro mestno jedro ponovno zaživelo, zato želimo ohraniti v ožjem mestnem jedru vse urade, banke in druge institucije, da bi ljudje v mestno jedro prihajali in bi bilo mestno jedro posledično tudi privlačno za razvoj drugih poslovnih dejavnosti (trgovine, lokali). Pomembno in potrebno je tudi, da mestno dogajanje popestrimo s
kulturnimi, športnimi in turističnimi prireditvami, kot so bili dobro obiskani dogodki v sklopu prireditve »Brežice - moje mesto«.
*
Za ohranitev mesto-tvomih funkcij v središču mesta je zato -Pomembna odločitev Pošte Slovenija, da zgradi v mestnem jedru novo pošto in s tem zagoto-vi boljšo dostopnost in kakovost svojih storitev našim občanom. Pošta Brežice se je odločila za novogradnjo, ker v obstoječem objektu, ki ne omogoča razširitve prostorov, ni do-volj prostora za sedanji obseg dejavnosti pošte, hkrati pa se Prostori nahajajo na zelo utesnjeni lokaciji, ki ne omogoča Zboljšanja predvsem prometnih pogojev. Ključni problemi s° zlasti, da ni urejenih parkirnih površin, ni urejene vame dostavne poti, mešajo se do-vozne in peš poti, zato je ko-ntunikacija nevarna.
Občinski svet občine Brežice je na zadnji seji sprejel spremembe ureditvenega načrta za mestno jedro Brežic, s katerimi so dane prostorske podlage za izgradnjo nove pošte v Brežicah. Objekt bo zgrajen na sedanji zelenici ob stari trgovski šoli, med dvema prometnicama (Ulica stare pravde in Kržičnikovo ulico), kar omogoča dobre in ustrezne dostope do objekta. Predvideva se izvedba objekta dimenzij približno 20 m krat 28 m s kletjo, pritličjem in mansardo, ki bo pokrit z dvokapnico v obliki črke U. Glavni vhod v objekt pošte bo z Ulice stare pravde, ob objektu so predvidene parkirne površine za obiskovalce pošte (15 parkirnih mest), prav tako je v kletni etaži
predvideno parkiranje za službena vozila pošte in za zaposlene (8 parkirnih mest). Objekt je na vzhodu odmaknjen približno 4 metre od mestnega obzidja in je obdan s parkovno ureditvijo. Ob Križičnikovi ulici in Ulici stare pravde je predvidena ureditev pločnikov, pri čemer je cilj doseči kakovostno ureditev okolice, zato je predvidena bogata ozelenitev območja. Predviden je enoten potek drevoreda ob Ulici stare pravde med Bizeljsko cesto in Kržičnikovo ulico, parkovno urejene parkirne površine z enakomerno razporeditvijo dreves srednje velikosti, ki se navezujejo na linijo obzidja in hortikulturno urejene tlakovane peš površine. Z izgradnjo pošte bomo v mest-
nem jedrn pridobili 23 novih parkirišč na sami lokaciji pošte, Občina Brežice pa je tudi v postopku sprememb prostorske dokumentacije za dodatna parkirišča ob ulici Pod obzidjem tik pod novo pošto. Pošta Slovenije je v fazi projektiranja nove pošte in pridobivanja gradbenega dovoljenja, zato se začetek gradnje predvideva letos v jeseni.
Mag. Andrej Vizjak, Župan občine Brežice


občinski svet brežice

SDS
Rešitve in zapleti
■ Po dolgi vrsti zapletov, ki jih f V naj večji meri povzročala koa->'% svetniških skupin (LDS, a°RKS, SNS, DeSUS in PUM) fjjde imenovanja direktorice ladinskega centra Brežice je ta jgodba končno dobila epilog na • ^ redni seji, ki je potekala 28. v^jja 2004. Na njej smo imeno-3 kandidatko Patricijo Čular za /lektorico MC Brežice za nasled-Je mandatno obdobje. Pri SDS-smo njeno kandidaturo in ime->vanje zaradi doseženih rezul-°v ter kakovostnega vodenja Jmda ves čas podpirali. Na isti J* je bilo tudi opaziti, da svetniki jS°raj omenjene koalicije priha-
J° na sejo neusklajeni, nepri-
ravijg •
lojeni oziroma ne preberejo ce-tJ^Sa gradiva za posamezne res*e dnevnega reda. S tako ne-^nun pristopom in z zahtevami j Prekinitvah seje zaradi uskla-1^ anJ onemogočajo tekoč potek Pravočasen zaključek. Posebej zna biti to pri projektih, Pak S°	časovni roki.
, p razmere zahtevajo skličejo!6 naclaljevanja rednih sej, kar 'kj n' dodaten strošek za občin-Pr°račun in davkoplačevalce.
Svetniška skupina SDS
LDS
hAfNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
J® res potrebne Qp°re cest?
h stroji, da se bo povrnil mir, da bo pot do Ljubljane hitrejša, pa tudi dražja. Vendar pa tudi pomeni, da bodo, tako kot vsaj kaže, problemi, ki so nastali ob gradnji in se niso reševali uspešno, ostali. Na to je naša svetniška skupina v Občinskem svetu Brežice velikokrat opozaijala (nismo bili edini), premaknilo pa se ni nič. Ne čudi torej, da se krajani Čateža ob Savi, pa menda tudi Bukoška pripravljajo na protestne zapore cest, na katerih se odvija ves promet, povezan z gradnjo avtoceste. Zaradi nevzdržnih prometnih razmer.
Opozarjali smo, da seje občina slabo organizirala in pripravila na ta velik investicijski projekt. Ni se strokovno okrepila, pooblastila odgovornih so nejasna. Komisija, ki jo je ustanovil župan, svoje delo sicer opravlja, vendar pa komisija ni operativen organ, občasno se sestane, obravnava probleme, daje svoja mnenja in zahteve. Znano je, predvsem v politiki, da komisijo ustanoviš takrat, ko problema ne želiš razrešiti. V našem primem tega morda ni mogoče trditi, vendar pa so rezultati podobni. Morda še ni prepozno. Pozivamo župana, da uvrsti reševanje problemov ob gradnji avtoceste na vrh prioritete svojih dejavnosti. Samo z večjim osebnim angažiranjem lahko pričakujemo, da bo nezadovoljstvo krajanov manjše ter da bo med gradnjo in po tem življenje ljudi ob cestah znosnejše. J.A.
☆ ☆
☆ ☆
Spoštovani!
M
W^nJa avtocestnega odseka k jn Vas'Obrežje hitro napredu-V rok, °,pav gotovo zaključena Odsek’ukl gaje obljubil DARS. VVj ■ v edprt že jeseni. Pred Hovr, c,6 bil odprt odsek Kro-firjk bednik, pa tudi odsek Se ^as'Smednik hitro napre-«0 l 0 tudi pomeni, da bodo I (|CU ^eta na vee kot 40 km i olenjske avtoceste utihni-
Mesec junij so zaznamovali različni pomembni dogodki, ki so vnesli živahne trenutke v naš vsakdan. Prebudilo seje tudi mesto Brežice in samo upamo lahko, da je to začetek obujanja starega mestnega jedra. Na prireditvi »Brežice - moje mesto« smo lahko videli, da so na vaseh ljudje dejavni v različnih društvih, kar je še ena potrditev, da se v LORK-su zavzemamo za »pra-
ve stvari«. Ljudje podeželja še vedno naredijo največ na prostovoljni osnovi, toda za to potrebujejo osnovne življenjske pogoje.
Učenci in dijaki so odhiteli na zaslužene počitnice, v šolah pa se bodo pričela vzdrževalna dela.
Znašli smo se tudi v čakalnici za skupno evropsko valuto. To je še posebej pomembno, saj smo s tem realizirali še enega od ciljev, da si pridobimo enakopravno pozicijo v evropskem proštom. Upati je, da bodo tudi ekonomski kazalci v prihodnje tako ugodni.
Slovenija je počastila tudi dan državnosti. Dan, ki nas vsako leto spomni, da smo še nekaj let nazaj imeli Slovenci skupno vizijo in da smo le skupaj lahko dosegli zadane cilje. Prav bi bilo, če bi se tega spomnili vsakokrat, ko nas tokovi razmečejo na različne bregove in ko pozabimo, da je pomemben vsak košček naše domovine in v njej živeči posamezniki.
Mag. Stanka Preskar za LORKS
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sis.si
SLS - Občinski svet
Slovenska ljudska stranka je na zadnji seji občinskega sveta opozorila na prometno varnostne probleme v Krajevni skupnosti Dobova, predvsem v povezavi z varnostjo osnovnošolskih otrok na poti v šolo. Pred meseci je bil namreč izveden evropski projekt “VARNOST ZA VSE”, ki so ga izvajali učenci 4. r. OŠ Dobova in ki je pripeljal do grozovitih ugotovitev. Meddržavna cesta Brežice-Zagreb in državna cesta Dobova - Bizeljsko nista opremljeni s prehodi zapešče, signalizacija pred šolo ne dela, pločniki na določenih odsekih so neprehodni zaradi parkiranih vozil in podobno. Varnost v prometu se na območju Dobove še poslabšuje zaradi gradbenih in rekonstrukcijskih del, predvsem zaradi trenutno povečanega tovornega prometa, ki še dodatno ogroža naše najmlajše. Odgovorni na občini Brežice so bili že večkrat poklicani k čimprejšnji ureditvi tega področja, vendar se do danes ni zgodilo prav nič.
Slovenska ljudska stranka
zahteva takojšnje ukrepanje in ureditev prometnih rešitev, kot jih veleva zakonodaja, kajti davek naše malomarnosti bi bil lahko previsok.
Ivan Vogrinc
Župan premalo uspešen pogajalec
V eni izmed prejšnjih številk SavaGlasa smo že omenjali odnos župana do občinskega sveta, kar se je tudi potrdilo na 12. seji občinskega sveta. Zupan je na dnevni red uvrstil kar 21 točk, kar je preveč, da bi svetniki lahko kvalitetno razpravljati o vsebinah in sprejemali sklepe. Zupan pri posameznih točkah dnevnega reda, v nasprotju s poslovnikom, najraje ne bi imel razprave. Poslovnik upošteva takrat, ko mu ugaja, v primerih, ko mu točka dnevnega reda ne ugaja, pa poskuša nam svetnikom z omejevanjem časa točko dnevnega reda čimprej zaključiti.
Pogajanja župana z investitorjem o novi pošti v Brežicah (pri stari trgovski šoli) so se izjalovila. Prvotno je bilo mišljeno, da se pod novo pošto uredijo parkirni prostori in prav tako parkirišča ob njej. K omenjenem projektu naj bi pristopila tudi Občina Brežice, saj bi s tem zagotovili skoraj 100 parkirnih mest za potrebe občine, upravne enote in občanov. Na predlagano varianto investitor ni pristal, predvidevamo zaradi »nesposobnosti pri pogajanjih župana z investitoijem«, tako da je sedaj za uporabnike namenjenih samo 15 parkirnih mest. Ugotavljamo, da bodo večino teh parkirnih mest zasedli uslužbenci pošte. Postavlja pa se vprašanje, kje bomo lahko parkirali mi, uporabniki pošte, občani, ki že sedaj parkiramo na tej lokaciji. Na koncu pa naj še omenimo, da župan o tej točki dnevnega reda sploh ni želel razprave, kot da je samoumevno, da bomo svetniki njegov predlog soglasno potrdili.
Svetniška skupim SNS
* pse general
V prejšnji številki SavaGlasa smo prepustili nam odmerjeni prostor PUM-u, da so imeli možnost v pisni obliki izpovedati vsaj del svoj ih razmišljanj in prikazati delovanje.
DeSUS prav z mladimi in njim podobno ustvarjalnimi daje prednost in tako dokazuje, daje zapisani moto »DeSUS za vse generacije« uresničljiv. Ponovno poudarjamo, da sta dva svetnika v občinskem svetu teoretično 2,3 (6,66 %). Povezava z večino v opoziciji je pomembnejša, posebno ko se posamezniki spomnijo na tako veliko volilno bazo, ki bi lahko imala bistveno močnejši vpliv z večjim številom svetnikov.
Naši stranki je pripadlo predsedniško mesto odbora za komunalno infrastrukturo. Vsi odbori so pomembni, toda področje komunalne infrastrukture je za občane vsakodnevnega pomena; vodovodi, ceste, kanalizacija, javna razsvetljava, pločniki, parkirišča, avtobusna postajališča, prometna vozlišča (cestna, železniška in tudi zračna) in telekomunikacijske povezave.
Za pravilen pristop je potrebno upoštevati izkušenost delovanja gospodarskega sistema in vodenja. Slednje je še vedno preveč politično obarvano. Veliko ljudi je za »spremembo«, pa četudi bi bilo slabše, samo daje sprememba!?
Na kaj velikokrat opozarjamo, svetujemo, predlagamo, zahtevamo: sodelovanje delovnih teles pri pripravi proračuna za področja, kijih zastopajo; vpogled v celotni proračun morajo imeti vsi; župan bi moral opravljati funkcijo profesionalno (velikost občine); župan bi moral imeti podžupane za posamezne resorje; župan bi moral sklicevati predsednike svetov KS -svet predsednikov KS, kakor je to določeno v Statutu občine; župan ne bi smel tako arogantno, oblastniško delovati; župan bi moral pozivati svetnike k sodelovanju, jim dajati možnost, da povedo, kaj mislijo, da se obvezno vključujejo v procese planiranja, potek realizacije, jim zaupati itd.; župan ne ravna modro, ko zavira iniciative svetnikov ali zaposlenih v občinski upravi; župan ne more biti alfa in ome-
ga za vse in še poslanec v DZ, pa še v različnih odborih; župan bi lahko realiziral pobudo, da eno sejo občinskega sveta nameni samo razpravi o pobudah svetnikov, saj ni pravih planskih usmeritev in ne plana dela občinskega sveta; prostorsko planiranje gre po planih od danes do jutri; pri tem mislimo na sprotno spreminjanje UN (pošta ni pri blagovnici, zdaj bo pri stari trgovski šoli, ni dovolj parkirnih mest, odstopa se od dela objekta za parkiranje, toliko opevano mestno jedro dobiva kaj čudno podobo); ni plana modernizacije cest, plana zaščite zemljišč ob javnih poteh, cestah, objektih; župan ne sliši opozoril, naj bo več- doma, saj ne more biti tako priden, da bi na obstoječi način lahko zadovoljil potrebe delovanja občine; župan naj dela tako, kakor je zahteval v kritikah, ko je bil podžupan; župan se bo moral naučiti ločevanja med dobrim in zlim, da bo znal spoštovati dobromisleče svetnike, dobronamerno kritiko; župan mora imeti besedo in jo znati ohraniti!
(Nadaljevanje prihodnjič!)
Rok Kržan
ZDRUŽENA USTA
socialnih demokratov
Da se čas hitro vrti v volilno jesen, je čutiti tudi v občinskem svetu. Nekateri bi radi volivcem, še posebej, če jih je kaj prisotnih na seji, pokazali, kako zelo skrbijo zanje in za njihov blagor. Tako se je bolj kot ne po nepotrebnem vlekla 12. redna seja in se po zaslugi pogostih prekinitev zavlekla v nadaljevanje, kar pa ni zastonj. Svetniške skupine koalicijske opozicije (LDS, LORKS, DeSUS, PUM, SNS) imajo premoč tudi v odborih, katerih naloga je dati mnenje k posameznim točkam dnevnega reda iz svoje pristojnosti. Zato v ZLSD trdimo, da je odveč toliko vmesnih prekinitev in dodatnih posvetovanj pred glasovanji. Dejansko gre večinoma za ustvarjanje dramatičnosti s ciljem. Vse je legalno in legitimno, ni pa ne racionalno ne v korist boljših ali drugačnih odločitev, vsaj na tej seji je bilo praviloma izglasovano vse tako, kot so predlagale občinske službe. Bo po oktobru kaj drugače?
Svetnika ZLSD
LOKALNA SKUPNOST
S samoprispevkom do telovadnice
Tržišče - Zadnjo junijsko nedeljo je v KS Tržišče potekal referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Referendum je uspel, z zbranimi sredstvi pa bodo v kraju posodobili ceste in vodovode, napeljali javno razsvetljavo, zgradili mrliško vežico ter športno dvorano, ki bo največji zalogaj.
Ko so v KS Tržišče pred dvema letoma pripravili referendum za podaljšanje krajevnega samoprispevka, referendum ni uspel. Tokrat je referendum uspel, saj se je glasovanja udeležilo več kot 50 odstotkov volilnih upravičencev in več kot 50 odstotkov se jih je odločilo za uvedbo samoprispevka.
V KS Tržišče so se odločili, da bodo vikendaše izločili iz glasovanja, zatorej tudi iz plačevanja samoprispevka, saj so menih, da bi lahko ogrozili pozitiven izid glasovanja. Tako se je na volilnem imeniku znašlo 808 volilnih upravičencev, glasovalo jih je 475 ah 60,3 odstotka in referendum je uspel. Krajani Tržišča bodo naslednjih pet let plačevali samoprispevek v višini 1,5 odstotka od bruto plače. Z zbranimi sredstvi bodo
nadaljevali izgradnjo vodovodnega sistema Nova Gora, zgradili pločnike v Tržišču, posodobili krajevno cesto Tržišče-Vr-hek v dolžini dobrih dveh kilometrov ter 600-metrski odsek na Skrovniku; v naseljih Pijavice, Zgornje in Spodnje Mladetiče, Slančji in Krsinji Vrh, Škovec ter Drušče bodo napeljah javno razsvetljavo, na Telčah bodo zgradih mrliško vežico, največji zalogaj pa predstavlja gradnja
telovadnice ah športne dvorane pri OŠ Tržišče, ki bo stala skoraj 200 milijonov SIT. Vse investicije so ovrednotene na 334 milijonov SIT. V petih letih naj bi se z naslova samoprispevka zbralo 45 milijonov SIT, 60 milijonov naj bi prispevala KS še iz svojega proračuna, levji delež financiranja investicij pa bo odpadel na občino.
Nada Černič Cvetanovski
Referendum uspel
Velika Dolina - Z večinsko udeležbo volilnih upravičencev je uspel tudi referendum za uvedbo samoprispevka na Veliki Dolini, kjer bodo zbrana sredstva namenili za rekonstrukcijo in modernizacijo javnih poti v krajevni skupnosti. Občinska volilna komisija je ugotovila, da je od 467 volivcev glasovalo 453 ah 97 odstotkov vseh, za uvedbo samoprispevka pa se jih je izreklo 290 oziroma 64 odstotkov volivcev. S.V.
Gasilci slavili 70 let
Dečno selo - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Dečno selo je s tridnevnimi aktivnostmi proslavilo 70-letnico delovanja. Jubilej so obeležili s slavnostno sejo in svečanostjo, na kateri so po 25 letih razvili nov prapor, ki ga je pri maši blagoslovil župnik Karel Jošt.
Na slavju so predstavili kroniko društva malo drugače, na humoren način, prisotne je pozdravil boter prapora župan občine Brežice Andrej Vizjak. Ob razvitju prapora pa so nanj pripeli šest spominskih trakov ter srebrne in zlate žebljičke številnih donatoijev. Darovalcem trakov so se v društvu zahvalili s priložnostnimi darili, vsem ostalim pa bodo poslali pisne zahvale. Plakete so podehh desetim veteranom ter za dolgoletno delo v operativi in društvu množico odlikovanj. Sami so ob jubileju prejeh priznanje Gasilske zveze Brežice in Gasilske zveze Slovenije. V bogatem kulturnem programu so sodelovali učenci artiške osnovne šole, KUD Oton Župančič Artiče s folklorno skupino, Trebeški dro-tarji, harmonikarji Tonija Sotoš-ka in pevka Brigita. Suler.
V nedeljo so verski obred z blagoslovom prapora pripravili
V d. poveljnik Jože Krošel starejši, predsednica Antonija Ban in podpoveljnik Jože Urek pred praporjem
pri Gasilskem domu v Dečnem selu, ki so ga letos prenovih, že lani pa so ojačali ostrešje. Po besedah predsednice društva Antonije Ban v sektorju Globoko njihov požarni okoliš zajema Dečno selo, Glogov Brod ter del vasi Trebež in Artiče. Med okoh 200 člani se lahko pohvalijo z
veliko mladimi, skušali bodo pridobiti še več odraslih članov, želeli bi dokončno urediti dokumentacijo članstva in arhiv ter preurediti del podstrešja gasilskega doma. Večni problem gasilcev pa je posodobitev opreme, tudi v Dečnem selu.
Suzana Vahtarič
apte IH,

UNUKSPED d.o.o. Podova 63 2327 RAČE
Zaposlimo 3 špediterje za delo na MMP Obrežje z naslednjimi pogoji:
-	2 leti delovnih izkušenj v tem poklicu
-	aktivno znanje nemškega in angleškega jezika
-	poznavanje programa NCTS in EUL
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas z možnostjo redne zaposlitve.
0 Avfc/ine KpšAc
AKCIJA V JULIJU:

C 3 POPUST 254.000 SIT XSARA 1,6 EXCLUSIVE že od 2.990.000 SIT BERLINGO ELEGANCE že od 3.190.000 SIT PLURIEL že za neverjetnih 2.860.000 SIT Nore cene, ugodna financiranja v juliju!
http://saloni.citroen.si/avtoline
TEL: 07 49 02 117
1
s	^	V<%.
3 o	l?5
ČERNELČEVA 9,8250 BREŽICE
i TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240
| FAX: 07/49-93-241 •§ GSM: 041/619-455
Cenjene stranke obveščamo, da v poletnih mesecih (od 1.7, do 31.8.) obratujemo: -od pon. do pet.: 7. do 16. ure -ob sobotah: 8. do 13 ure

s t ii dl I ©
ROZMAN
INTERNET FOTOGRAFIJA
Bregfen program dobite m naši strani
www.foto-rozman.si
SEDEŽ£ams&wa 16JBrežkx 8250
T&L&7,m 90 260,07M9 62104 PE:	CPB. 20JBfeSk» 8250
i&mm 61154
OD MALIH FOTOGRAFIJ DO METERSKIH POVEČAV
AKCIJA JULIJ
PRI NAKUPU NAD 3.000,oo sit VAS ČAKA PRESENEČENJE...
,, v, r'mSk
c_Ala/tocfte umM/h,
«8
m
'rJefefoK 07/49-91-250

močnike je cenejši!
%mn* umn
ŠkodaFabia Cl
prihranek do 300.000
mami © #
I i
>4 ran 15
SavaGfos, 8.7.2004
Tatjano iz Sevnice je za-Nnialo, kdo je odgovoren za zamenjavo žarnic pri šport-*** dvorani Sevnica.
Ker poslušalka ni natanko navedla, ali opozarja na luči objektu ali razsvetljavo ob "jem, smo odgovor iskali kar ?ekaj časa. Če je imela posluha v mislih razsvetljavo na °bjektu športne dvorane, je za njihovo zamenjavo pristojen JJPravljalec dvorane - to je ^Portna zveza Sevnica, če pa *=re za žarnice zunaj objekta, Je pristojna Krajevna sku-Pjiost Sevnica, so pojasnili na Občini Sevnica.
Branko iz okolice Sevni-Ce je izpostavil čakanje na Prikl juček za ISDN in po na-posredovanju na Telekomu Slovenije je sporočil, je priključek že dobil. Naknadno so s Telekoma lovenije pojasnili, da so zahtevo za izgradnjo ISDN Phključka dobili konec de-Cembra 2003. Naročnik je !e?an na telefonsko centralo ^bukovje, ki ob naročilu še imela zmogljivosti za I k>N. Zagotovili so jo aprila JJs, tako da je priključitev ,'Naj možna in je poslušalec e'eni priključek že dobil.
.. Emo iz Artič motijo kab-^lelekoma Slovenije, ki so 2^ve leti prosto speljani na ^jbovi hiši. Telekom je sicer namestiti večjo omari-y > vendar jim tega niso dolbli. Zanima jo, kdaj bodo j^Ne speljali tako, da ne bo
. ^ službe za odnose z jav-J!strr>i na Telekomu Slove-Je je Boris Ziherl v odgo-
vor zapisal, da so omenjeni kabli sestavni del gradnje krajevnega kabelskega omrežja Brežice v smeri proti Šentlena-rtu. Načrtovali so, da bodo omrežje na tem delu končali že pred dobrim letom dni, vendar takrat lastnica zemljišča oziroma hiše ni dovolila zamenjavo obstoječe omarice z novo, tako da so zamenjavo prestavili na kasnejši čas. Usklajevanje z lastnico hiše, kani postaviti omarico - na stavbo ali na prostostoječi betonski^ podstavek, še vedno poteka. Če se bodo z njo sporazumeli, bodo dela dokončali najkasneje do konca drugega četrtletja.
Nevenka iz Radeč je vprašanje naslovila na komunalno podjetje, zanima pa jo, ali lahko na levi strani mostu čez Savo ob gradbišču čistilne naprave obstoječi jašek za vodo odpira vsakdo in pere osebne avte, ali lahko to počnejo le določeni.
Direktor Komunale Radeče Boris Knavs je pojasnil, da je podzemni jašek, ki se nahaja med glavnim mostom državne ceste in čistilno napravo na parceli lastnika Marjana Simončiča. Omenjeni jašek predstavlja za Javno podjetje Komunala Radeče d.o.o. odjemno mesto št. 117 s pripadajočim števcem. Stranka ima poravnane vse obveznosti s tega naslova. Občani in uporabniki javnega vodovoda Radeče pa lahko informacije o odjemnih mestih pridobijo v podjetju.
Po pošti smo prejeli bodico gosta v kampu v Termah Čatež, ki sprašuje, zakaj podjetje adaptacije izvaja v času sezo-
ne, takrat so popravljali tuš kabine, kar bi po njegovem mnenju lahko opravili zunaj kopalne sezone.
Kot pravi, sezona traja od 1. aprila do 31. oktobra, delavci pa so 19. maja začeli razbijati tuš kabine. Goste v kampu to moti, poleg še nekaterih drugih zadev, kot je na primer odvoz smeti.
S službe za odnose z javnostmi so odgovorili, da se v Termah Čatež zavedajo, da je upoštevanje pripomb, pritožb in predlogov gostov ključnega pomena za njihovo večje zadovoljstvo, h kateremu sami nenehno stremijo. Tudi odločitev o letošnji sanaciji tuš kabin je posledica upoštevanja predlogov lastnikov počitniških prikolic, ki jih vsako leto zaprosijo za njihove vtise in predloge izboljšav.
Dela na sanitarnem objektu v kampu se opravljajo v skladu z letnim planom in so nujna za nemoteno poslovanje; dokončana bodo do pričetka glavne sezone. Ker gre za sanitarni objekt, ki obratuje le v času od aprila do novembra in je odprtega tipa brez ogrevanja, se objektivno dela takšne narave, ki so povezana tudi z menjavo keramike, lahko izvajajo le v za to primernih vremenskih pogojih. Kot vemo, pa slednjih, še posebej to zimo in pomlad, žal ni bilo.
Upoštevajoč povečan obisk v času velikonočnih in prvomajskih praznikov so bili prisiljeni izvedbo del zato prestaviti na maj. Sama dela se pri tem izvajajo le med tednom in zunaj praznikov, ko je po njihovih evidencah število gostov najmanjše, Poleg tega se
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SANAGLAS
^ 1° priimek_______________. . . , ,	,
0<ljetje(naziv in naslov)
ayčna številka podjetja	_____
Rezanec za DDV_____________________________
Kraj ___
Elica batum
\
§■
Poštna št.
Telefon
Podpis
teyilo izvodov
Na
'*r°čni'wlna s^uPaJ s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. \Vofa, 0 razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic e Je mozen samo pred novim obračunskim obdobjem.
y
A
RADIO/BF
r n« 88
BREŽICE
88,7 in 93,9 MM*
RADIO BREŽICE d.o.o.
POLETNI DELOVNI ČAS OD 28. 6.
DO 31. 8.2004 7.30 -14. ure
OB SREDAH
7.30 -15.30
Sobote, nedelje in prazniki - ZAPRTO
Osmrtnice
lahko oddate vsak dan od 7.30 do 12. ure na telefonski številki
49-91-250 ali 49-91-252.
dela izvajajo postopoma, tako daje uporaba dela tušev in-ostalih naprav lahko nemotena.
Odvoz odpadkov je v kampu organiziran redno in se izvaja večkrat na teden. Ob tem pa številne goste, pa tudi njih kot upravljavce kampa moti neodgovorno ravnanje nekaterih lastnikov počitniških prikolic, ki občasno puščajo odslužene hladilnike, jogi vzmetnice in podobno kar ob posodah za reden odvoz odpadkov, ki so jih prisiljeni odstranjevati naknadno kot kosovni odpad.
Gostu, ki je opozoril, da ga izvajanje adaptacijskih del v času njegovega bivanja v kampu moti, se za pripombo iskreno zahvaljujejo.
Zagotavljajo, da so zadevo temeljito preučili in bodo storili vse, da bo sanacija dokončana v najkrajšem možnem času.
mali oglasi
Prodamo višnje po 350 SIT za kg ali po 250 SIT za kg, če jih oberete sami. Pokličite 49-51-475 zjutraj ali se oglasite pri Mariji Pristalič Gregl na Orešju 11, Bizeljsko.
V Brežicah oddam za daljše obdobje v najem delno opremljeno dvosobno stanovanje z mesečnim plačilom.
Pokličite 041-904-806.
Prodam kakovostno rdeče vino - modro frankinjo, letnik 2003 z bizeljsko-sremiškega okoliša. Cena po dogovoru. Pokličite 07/49-56-329.
Prodam vinograd na Piroš-kem vrhu v izmeri 17 arov.
Pokličite 041-887-028.
Prodamo psičke, mešance med kraškim in nemškim ovčarjem, stare 10 tednov. Pokličite 49-67-129.

ZAHVALA
Ob nenadni, boleči in neprecenljivi izgubi našega dragega in nadvse, d<}b|ega moža, očeta, dedka, brata, strica, svaka, botra,
" sbseda, prijatelja in znanca
STEFANA JURMANA
iz Sel pri Dobovi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ob tej težki uri stali ob strani, nam izrekli sožalje in darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala osebju Splošne bolnišnice Brežice za nudenje nujne pomoči, g. Žičkarju za organizacijo pogreba, pevcem MePZ iz Dobove za lepo zapete žalostinke, g. Miranu Petelincu za zaigrano Tišino, g. župniku iz Dobove za lepo opravljen cerkveni obred ter praporščakom. Hvala g. Jožetu Cetinu z Mosteca za gostinske storitve, sindikatu in zaposlenim v Centralnih delavnicah Dobova, zaposlenim v Vipapu-Videm papir Krško in Društvu upokojencev Dobova za denarno pomoč. Še posebno hvala Darku in Roziki Šetinc iz Gaberja, Jožetu in Reziki Lubšina, sosedom Ogorelc in Zorko iz Sel pri Dobovi ter družini Kozole iz Krškega za nesebično pomoč. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija ter sinova Jože in Sandi z družinama
ZAHVALA
V nedeljo, 27. junija, smo se na artiškem pokopališču poslovili od naše drage mame
JOŽEFE LIPEJ
iz Glogovega Broda 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene vence, sveče, za svete maše in denarno pomoč. Lepa hvala pevcem iz Pišec za zapete žalostinke, godbeniku za lepo zaigrano Tišino, pravnuku Janiju za lepe besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Žičkarju za pogrebne storitve, gostilni Štritof za gostinske storitve ter vsem, ki ste našo mamo Pepco v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ali kakor koli pomagali, pa vas v zahvali nismo posebej imenovali.
Ohranimo jo v lepem spominu!
Žalujoči: vsi njeni
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi,časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
stran 16
špranje in okenca posavcev
"Poglej delavca, pa boš videl kakšen je direktor!”
Gorazd Šošter:
Univ. dipl. ekon. Gorazd Šošter, direktor Zdravilišča Šmarješke Toplice, je svojo življenjsko pot začel 26. oktobra 1975 z rojstvom v Novem mestu in jo nato nadaljeval v Kostanjevici na Krki. ”V izredno lepi Kostanjevici, v katero sem zaljubljen,” poudari in nadaljuje, “lepoto svojega domačega kraja prepoznaš še bolj, ko spoznaš tujino. Vikende in počitnice sem preživel v Presladolu pri starih starših, s sestro Živo, bratrancem in sestrično Primožem in Simono Kozmus ter sestričnama Barbaro in Katjo Kustec. Mama Andreja in oče Gorazd sta bila učitelja v ko-stanjeviški osnovni šoli, kjer sem tudi zaključil osnovnošolsko šolanje. V zadnjih dveh razredih sem bil kar malce obseden s spremljanjem poročil na televiziji in branjem Dela, saj sem že takrat želel postati gospodarstvenik. Po priporočilih, da bi šolanje nadaljeval na gimnaziji, sem se vsemu navkljub odločil za Srednjo ekonomsko šolo v Brežicah, ker sem želel poslušati ekonomske predmete.” Na to obdobje ga veže lep spomin na razredničarko prvih dveh letnikov prof. Makarovičevo, s katero je kot predsednik razreda naredil stra-
teški načrt, kako preprečiti kolektivno “špricanje” in se že takrat izkazal kot uspešen strateg. “Srednješolski čas je kar kon-fuzen. Moraš biti izredno trden in vztrajen, da greš naprej po
svoji poti”, pravi Šošter. V srednješolskem spominu mu je ostala tudi Damjana Krošelj, s katero sta dve sezoni na Radiu Brežice pripravljala in vodila oddajo “Mladost na stopnicah”.
Nato seje vpisal na Ekonomsko poslovno fakulteto v Mariboru, smer marketing. Ob tem pove: ”Bili smo generacija, ki je pričela z vpeljevanjem debatnih krožkov v slovenske srednje šole in fakultete. Iz de-
batnih izkušenj sem se naučil, da ni končne resnice, temveč je vse odvisno od argumentiranja in utemeljitve”. V 3. letniku fakultete je opravljal obvezno prakso v vodstvu Krkinih zdravilišč, kjer ga je opazil direktor Vlado Petrovič in: “Dogovorila sva se, da se bom po končanem študiju zaposlil pri njem. Po diplomi in odsluženem vojaškem roku v Celju sem bil najprej pripravnik v marketingu, nato pa sem odšel za leto dni na specializacijo iz Mednarodnega hotelskega ma-nagementa v Švico. Izkušnja zasebne šole s študenti iz 42 držav je bila zelo koristna, vendar sem komaj čakal, da se vrnem domov.”
Takoj je dobil novo delovno mesto v Zdravilišču Šmarješke Toplice kot pomočnik takratnega direktorja Marjana Černeta. Po osmih mesecih, 1. aprila 2002, je prevzel vodenje zdravilišča. O svojem delu pravi: “Pot do uspeha zahteva jasno izoblikovan cilj in odpovedovanje. Pri vodenju zdravilišča dajem poseben poudarek porazdelitvi pristojnosti in odgovornosti zaposlenih ter medsebojnemu spoštovanju. S čudovito ekipo 131 sodelavcev smo procese dela reorganizirali in
danes ustvarimo več prihodka z nižjimi stroški. Poskušam slediti napotkom priznanega slovenskega dolgoletnega mana-gerja in rednega gosta našega zdravilišča, ki mi je na vprašanje, kaj je formula njegovega uspeha, odvrnil: “Uspešen ma-nager mora biti najprej dober selektor (izbor ključnih sodelavcev), nato uspešen trener (vodenje tima), če je potrebno, pa tudi prvi napadalec (pozna delo vseh ključnih sodelavcev), ki v kriznem trenutku zabije odločilni gol.””
Kakovostna ekipa mu omogoči, da si vzame čas tudi zase. Gorazd pravi: ”Že pri 25 letih se je treba zavedati svojega zdravja in skrbeti zanj. Priti do teh spoznanj po 50. letu, je prepozno. Zato se trudim svoj čas organizirati tako, da vsaj uro na dan posvetim aktivnostim, ki me sprostijo in s katerimi si nabiram novih moči.” Kljub uspehom in strmi poti Gorazd priznava, da je moral prebroditi mnogo preprek in sprejeti marsikateri neuspeh. To spada zraven, kajti, kot pravi, človekova slava ni v tem, da nikoli ne pade, temveč, da se po vsakem padcu pobere.
I
N at j a Jenko Sunčič
Prireditve tudi prihodnje leto
Sen kresne noči
Brežice - Zavod za turizem občine Brežice je v štirih dneh v mestnem jedru izpeljal sklop prireditev, ki so potekale pod skupnim naslovom “Brežice - moje mesto”. Ob sejmu stare umetnostne obrti so pripravili več različnih koncertov in predstavitev krajevnih skupnosti. Vendar jim je nekoliko ponagajalo vreme in čisto vsega, kar so načrtovali, niso mogli uresničiti.
Prireditev je po besedah di- saj je na primer predstavitev rektorice Zavoda za turizem krajevnih skupnosti kljub občine Brežice Zdenke Žrlič- nedeljskemu popoldnevu osta-Bahčič uspela kot sklop kultu- la slabo obiskana. Zaključni re in zabave s športnim delom večer je bil drugačen, obisko-ter sejmom domače in umet- valci so napolnili prireditveni nostne obrti, čeprav je bil drugi prostor. Župan mag. Andrej
Dobovške mažuretke s Pihalnim orkestrom iz Loč
dan prireditve odpovedan, ker je nagajalo vreme. Namen prireditve je druženje, promocija mestnega jedra in samih Brežic ter uvod v Festival Brežice. Prireditev je bila letos prvič in odzivi so ugodni, meni direktorica, čeprav bo upravičenost prireditev pokazala kasnejša analiza. Ugotovili pa so že, da je štiridnevna prireditev nekoliko preobsežna, dogajanje skozi ves dan preraztegnjeno,
Vizjak, ki je prireditve uradno odprl, jih je uradno tudi zaprl. V zaključnem nagovoru je poudaril, da Brežice takšno prireditev potrebujejo, zato je tudi sam zastavil besedo, da bi postala tradicionalna, izrekel pohvalo direktorici Zavoda za turizem ter Meti Grahek, kije zaslužna za predstavitev amaterske kulture, in seveda vsem nastopajočim, na koncu pa je simbolično spustil v zrak balone.
Suzana Vahtarič
Poslovno in projektno svetovanje
Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net
Gabrijele - “O kresu je tako dolg dan, da če bi zjutraj kravo vodil, ima zvečer tele”, pravi star pregovor. Člani društva Lenart iz Gabrijel pa so na kresni večer oziroma na predvečer godovanja Janeza Krstnika po stari ljudski šegi zakurili kres. Veselo druženje in petje na vaški vzpetini je trajalo pozno v noč.
Kljub skušnjavam, da bi kresovanje pomaknili na konec tedna, so si bili enotni, daje pravi kresni večer le večer pred kresom. Tega
Kres v Gabrijelah in kresni šopek (desno spodaj)
dne so vaščani tudi enotno okrasili vas; pripravili so kresne šopke ter z njimi okrasili vse svetilke javne razsvetljave. Nabiranje cvetic, zlasti kresnic in praproti, ki imajo čarobno in zdravilno moč, sprejeto od sonca, ki se zatikajo v okna in vrata ter obešajo nad hišna vrata, izhaja iz starega ljudskega običaja. O tem, ah je kdo od veselih kresnikov iz Gabrijel nevede dobil v čevelj praprotno seme in tako razumel živalsko govorico, ni podatkov. N.Č.C.
WI0 $01*
pOSAVd
050/621-307
WWW.pOSQU'C..Si-
SavaGlas, 8.7.20J
S projektom “Brežice - moje mesto” je Zavod za turizem občine Brežice konec junija označil sklop prireditev v Brežicah. Ob tem pa se je šepetalo, da je ideja z natančno takšnim nazivom prireditve zrasla na drugem zeljniku, pri turističnem društvu, ki mu je zavod projekt zavrnil, nato pa ime in idejo porabil brez kakršnegakoli vprašanja in privoljenja. *
Direktor Term Čatež Borut Mokrovič je pri razporejanju sponzorskih sredstev iz “njegove” družbe silno preudaren, da ne rečemo skop. Bolj mehkega srca je, ko gre za proračunski denar. Kot predsednik odbora za finance pri brežiškem občinskem svetu ni imel nič proti, da občinska blagajna z 1,5 milijona SIT sponzorira udeležbo atleta Primoža Kozmusa na olimpiadi v Atenah. Čakamo, da bodo kaj primaknile še terme-

Tisti, ki so se udeležili spominske slovesnosti ob polaganju venca pri spomeniku v Rigoncah, so nastopajočim recitatorjem ploskali iz vljudnosti, ker otroci pač niso krivi, če si učitelji niso vzeli toliko časa, da bi jih na nastop pripravili. Res je, da so se dva dni prej začele počitnice, vendar to zagotovo ne more biti opravičilo. Spomiska slovesnost zasluži tudi trenutku primeren kulturni program, ki ne bo pripravljen po načelu “samo da je”.
Območna združenja veteranov vojne za Slovenijo Krško, Brežice in Sevnica ter policijsko veteransko društvo Sevet Posavje so povabili veterane osamosvojitvene vojne na LiS' co. Da bi preverili, če so veterani le po stažu, po duši pa Š® mladeniči, so jih povabili, da pridejo na Lisco peš, a je bil odziv slab. Seveda, ko pa so veterani izhodiščno točko za na Lisco iskali okrog hipodroma v Krškem; na vabilu je bij0 namreč zapisano, da je odhod izpred železniške postaj6 BREGE.
poročili so se ...
Skupno življenje sta s poroko 26. junija potrdila Alen GrOK1 iz Velike vasi in Anita Ferenčak s Črnca. Zakonsko zvezo s' sklenila v gradu Brežice in zaobljubo ponovila v cerkvi / Lovrenca. Mladoporočenca živita s tri in pol leta starim s nom Tilnom na Valikih Malencah.

Sevnica
5. junija so se poročili Sergej Kleindinst z Bizeljskega ‘ Vanja Derstvenšek z Razborja ter Boštjan Traven iz GrosUK lja in Maja Milenkovič iz Ljubljane.	^
12. junija so v gradu zakonsko zvezo sklenili Ivan Zupa*1^ iz Dolenje Nemške vasi in Marija Lindič iz Škovca ter Sin* Uranjek in Irena Smolič, oba iz Sevnice.	f,
19.junija so se poročili Matjaž Glavan in Božidara ts me, oba iz Dolenjega Podboršta pri Trebnjem ter Matej fr*11 tič in Violeta Bahat, oba iz Sevnica.
26.junija pa sta se ■poročila še Roman Groboljšek in A ka Špan, oba iz Sevnice.
sl
Us
Os
v
od
Krško
K3*'
V Kostanjevici na Krki so se 5. junija poročili Viktor telic in Polona Zavolovšek, oba iz Braslovč ter Predrag iz Ljubljane in Alenka Rešetič iz Kostanjevice na Krk J,	l
19. junija sta se v Kostanjevici poročila Bojan DreC ,m Gorenje Pirošice in Bernardka Jeralič iz Šmarja, nai/ ^ Upravne enote Krško pa so se poročili še Aleš Štefanie z y, in Urška Arh iz Leskovca pri Krškem ter Jože Škober Ana Pauiovič, oba s Senovega;
1 »» $$ j
26. junija pa je bila poroka spet v Kostanjevici, “vzul jg se Danilo Kadivnik in Mojca Rapuš, oba iz Gorenje Go
Brežice	,n
12. junija sta se v brežiškem gradu poročila Mitja Marija Štrbulc, oba iz Krškega;	v ^ d
19. junija sta zakonsko zvezo sklenila Peter Pšenie
Bojsnega in Jerneja Kržan iz Malega Vrha;
26. junija pa sta se poročila še Alen Gramc z lene in Anita Ferenčak s Črnca.
Velikih
v//
V skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov °^pv^ mo le imena mladoporočencev, ki so soglašali z javno
N

I