UNIVERZA V LJUBLJANI 
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA 
Dragotin KARDOŠ 
METODE ZA DOSEGANJE DODANE VREDNOSTI PRI 
PROCESIRANJU NARAVOSLOVNO-TEHNICNIH INFORMACIJ 
MAGISTRSKO DELO 
METHODS FOR ACHIEVING VALUE-ADDED SCIENTIFIC AND 
TECHNICAL INFORMATION 
MAGISTER THESIS 
Ljubljana, oktober 1997 
i 
ZAHVALA 
Delo sem opravil na Univerzi v Ljubljani, Naravoslovnotehniški 
fakulteti, Oddelku za kemijsko izobraževanje in informatiko, pod 
mentorskim vodstvom prof. dr. Aleksandre Kornhauser in 
komentorstvom prof. dr. Metke Vrtačnik. 
Prof.dr. Aleksandri Kornhauser se iskreno zahvaljujem za vse njene 
nasvete, sugestije in pomoč pri nastajanju dela. Zahvaljujem se ji tudi za 
usmerjanje pri različnih dilemah, ki so se pojavljale med njegovim 
nastajanjem. Prav tako se za nasvete in pomoč iskreno zahvaljujem tudi 
komentorici prof. dr. Metki Vrtačnik. 
Posebno zahvalo dolgujem sodelavki dr. Bojani Boh, za njeno nesebično 
pomoč, komentarje in spodbude ob nastajanju dela. Zahvaljujem se tudi 
mag. Saši Krumpak za pomoč pri oblikovanju dela, Jani Radinja, 
dipl.ing., za pregled in opravljene korekture, Nadi Vukadinovič, prof, 
za pomoč pri prevodih in vsem ostalim sodelavkam in sodelavcem 
oddelka za vso pomoč in potrpljenje v času nastajanja tega dela. 
Za razumevanje, spodbude, potrpežljivost in pomoč se zahvaljujem tudi 
svoji družini. 
Posebna zahvala velja tudi Sjoerdu Vogtu, direktorju OnDisc oddelka, 
Knight-Ridder Information, Oxford, UK, ki mi je omogočil enomesečni 
prosti pristop do baz podatkov informacijskega servisa DIALOG, 
dr.Bernwardu Jenschkeju, direktorju marketinga informacijskega servisa 
STN International, Karlsruhe, Nemčija, za dvotedenski prosti pristop do 
baz podatkov WPINDEX in COMPENDEX na informacijskem servisu 
STN in Deidri L. Uffner iz oddelka za mednarodno trženje in prodajo 
Chemical Abstracts Service, Columbus, USA, ki mi je omogočila 
dvodnevni prosti pristop do baze Chemical Abstracts. 
ii 
ACKNOWLEDGEMENTS 
The magister thesis was completed at the Department of Chemical 
Education and Informatics, Faculty of Science and Engineering, 
University of Ljubljana under supervision of Professor Aleksandra 
Kornhauser, and co-supervision of Professor Metka Vrtačnik. 
I would like to extend my heartful gratitude to Professor Kornhauser 
for ali her suggestions and help during the development of this work. 
My thanks are due also to Professor Vrtačnik for her assistance and 
suggestions. 
I also thank my colleague, Dr. Bojana Boh, for her generous help, 
valuable commentaries and encouragement. Thank also to Saša 
Krumpak, M.Se, for giving technical assistance in computer design of 
my work, Jana Radinja for proof-reading, Nada Vukadinovič for her 
assistance in translations and the rest of my colleagues for being so 
patient with me. 
This work wouldn't have been possible without encouragement and 
understanding of my family. 
In addition, I wish to acknovvledge Mr. Sjoerd Vogt, Manager of the 
OnDisc Department of Knight-Ridder Information, Oxford, UK, who 
allowed me to access databases of the information service DIALOG 
free for one month, Dr. Bernward Jenschke, Marketing Director of the 
STN International, Karlsruhe, Germany, for a two-week free access to 
WPINDEX and COMPENDEX databases, and Ms. Deidra L. Uffher 
from International Marketing and Sales Department, Chemical 
Abstracts Service, Columbus, USA, for allowing me a two-day free 
access to Chemical Abstracts database. 
iii 
POVZETEK 
Cilj magistrskega dela je bil razvoj in testiranje postopka za ugotavljanje znanstvenih 
in tehnoloških trendov na osnovi funkcionalne gostote informacij. 
Uvod obravnava značilnosti rasti informacij, baze podatkov in njihovo opredelitev ter 
kategorizacijo tipov baz po različnih avtorjih na sedem različnih načinov. Zato je bila 
v okviru tega dela izdelana integrirana shema za delitev baz podatkov, ki zajema vse 
tipe. Poseben poudarek je v uvodu na pojmu "gostota informacij", ki jo različni avtorji 
pojmujejo dokaj različno, predvsem tehnično kot gostoto zapisa. Zato je bil vpeljan 
pojem "funkcionalne gostote" kot merilo zanesljivosti informacije sodeč po frekvenci 
pojavljanja neke informacije glede na vse opisane primere. 
Načrt dela vključuje strategijo dela, ki je izpeljana v dveh stopnjah. 
V pripravljalnem delu je bil najprej opravljen izbor eksperimentalnih raziskovalnih 
področij ob upoštevanju naslednjih pogojev: (1) dostopnost raziskovalne in razvojne 
ekspertize, to je zagotovljeno sodelovanje vodilnih raziskovalcev in industrijskih 
ekspertov na izbranih področjih, (2) znanstvena in tehnološka propulzivnost izbranih 
področij ter (3) povezanost raziskovalnega dela z industrijskim razvojem. Kot 
eksperimentalna področja so bila tako izbrana: (1) tehnologija mikrokapsuliranja, (2) 
mikrokapsulirani pesticidi, (3) mikrokapsulirani repelenti in (4) superabsorbenti. 
Temu je sledil izbor baz podatkov, ki pokrivajo ta področja. Identificiranih je bilo 29 
mednarodnih komercialnih baz. Optimizacija izbora baz za to delo je bila izpeljana 
glede na: (1) primernost vsebine baze in pokritost področij, (2) zajemanje dokumentov 
znanstvenega in industrijskega tipa, (3) možnost dosega in ekonomičnost procesiranja 
ter (4) možnost statističnih obdelav rezultatov. V prvi aproksimaciji je bilo tako 
izbranih osem baz podatkov. Po testiranju teh baz s procesiranjem profilov za 
navedena eksperimentalna področja pa je bil izbor omejen na pet baz podatkov: (1) 
Chemical Abstracts, (2) Denvent World Patents Index, (3) CAB Abstracts, (4) PTS 
Promt in (5) JAPIO. Statistično ugotavljanje gostote informacij pa je bilo preučeno na 
informacijskih servisih STN International in Dialog. 
Bistvo magistrskega dela predstavljata razvoj in testiranje postopka za višanje dodane 
vrednosti informacij z ugotavljanjem trendov na osnovi funkcionalne gostote 
informacij, kar je potekalo primerjalno za vsa štiri izbrana področja po naslednjih 
stopnjah: 
1) Ugotavljanje trenda v številu dokumentov po letih: s tem je bilo mogoče 
ugotoviti začetek, vzpon in delni zaton raziskovanja na obravnavanih področjih. 
Valovanje v številu dokumentov za specifično področje po letih dopušča domnevo, 
da gre pri novih vzponih za raziskovalne dosežke, ki sprožajo nov interes. V 
primeru izbranih eksperimentalnih področij se je pokazalo, da gre bodisi za nove 
postopke ali pa za nove družine proizvodov. Pokazalo se je tudi, da je število vseh 
dokumentov za izbrano področje v določeni bazi sekundarnega pomena, bolj je 
odločilna specifičnost vsebine. 
iv 
2) Primerjava trenda v številu člankov in patentov po letih: z njo je možno 
opredeliti dinamiko razvojnega dela v primerjavi z raziskovanjem. V tem 
procesiranju je bilo moč jasno razbrati prevladovanje aplikativnih raziskav in 
razvojnega dela na vseh izbranih področjih ter omejitev na samo razvojno delo pri 
mikrokapsuliranih repelentih. Ta primerjava pa je pokazala tudi sorazmerno 
nezanesljivost ključne baze za kemijo Chemical Abstracts, kadar gre za patente, pa 
tudi sorazmerno enostranskost japonske baze, kadar gre za odsotnost 
industrijskega interesa za določeno področje v tej državi. 
3) Procesiranje po institucijah je namenjeno prepoznavanju glavnih nosilcev 
raziskovalnega dela. 
Ugotavljanje zaporedja firm-prijaviteljic patentov pa je namenjeno prepoznavanju 
glavnih nosilcev aplikativnega raziskovanja in razvojnega dela. To ugotavljanje je 
pokazalo nujnost procesiranja več baz, saj število patentov na firmo v določeni 
bazi ne zavisi le od njene patentne produktivnosti, temveč tudi od tržnega interesa 
področja, ki mu je baza pretežno namenjena. 
4) Ugotavljanje porazdelitve patentnih prijav in patentov po državah je 
namenjeno prepoznavanju pokritosti svetovnega trga z industrijsko intelektualno 
lastnino ter na tej osnovi opredelitvi lastnih možnosti za raziskovalno in razvojno 
delo. V tej fazi je procesiranje omogočilo dokaj jasno prepoznavanje monopolnih 
razmer na nekaterih izbranih področjih. 
5) Procesiranje po kodah mednarodne patentne klasifikacije je namenjeno 
prepoznavanju glavnih področij patentiranja procesov in proizvodov. Na tej osnovi 
je s komparativno analizo možno ugotoviti glavna podpodročja raziskovalnega in 
razvojnega dela, pa tudi raziskovalne deficite in niše za lastno raziskovanje in 
razvoj. 
6) Procesiranje po naslovih revij je namenjeno identifikaciji prevladujočih revij na 
določenem področju in s tem podpori za objavljanje člankov ter večji učinkovitosti 
v naročanju revij. Procesiranje je določno pokazalo pomen visoko specializiranih 
revij, pa tudi omogočilo prepoznavanje prednostnih področij za aplikacije 
raziskovalnih dosežkov. 
7) Procesiranje po deskriptorjih vodi do prevladujočih ključnih besed. Pokazalo se 
je, da je pogostnost specifičnih ključnih besed močno vezana na prednostne 
usmeritve raziskovanja in razvoja, v tržnih bazah pa je iz njih možno razbrati 
prevladujoče države. Primerjava dosežkov procesiranja mednarodnih 
(komercialnih) baz podatkov s procesiranjem visoko specializirane interne 
industrijske baze (NTF-AERO) za področje mikrokapsuliranja pa je pokazala, da 
postane procesiranje po ključnih besedah zares učinkovito šele, ko raziskovalna 
skupina gradi svojo specifično, ciljno usmerjeno bibliografsko bazo, prednostno z 
abstrakti. 
V okviru dela je bila nazadnje izpeljana še primerjava pokritosti področij v 
različnih bazah, ki je za vsako področje pokazala, kako bi bilo možno po potrebi 
omejiti procesiranje na manj kot pet baz. Podrobne ugotovitve za vsako izbrano 
področje so obravnavane v poglavju o ovrednotenju rezultatov. 
v 
V zaključku sta okvirno opredeljena v stopnjah (1) do (7) opisani celoviti postopek 
ugotavljanja trendov na osnovi funkcionalne gostote informacij ter njegov pomen za 
dodano vrednost s posebnim ozirom na končnega uporabnika. Poudarjena je potreba 
po dobrem poznavanju tematike - torej neposrednem sodelovanju z raziskovalci. 
Pogoj za uspešnost razvitega postopka je tudi dovolj velika frekvenca nastopanja 
iskalnih pojmov v posameznem polju, ki mora praviloma presegati 50. Opozorjeno je 
na nevarnost napačnega sklepanja na osnovi rezultatov procesiranja ene same baze in 
priporočena vsebinsko in ekonomsko optimizirana komparativna obdelava po več 
bazah ter prenos dosežkov v lastno ciljno usmerjeno bazo za neposredno 
informacijsko usmerjanje raziskovanja in razvoja. 
VI 
SUMMARY 
The purpose of this Magister thesis is the development and testing of a procedure for 
studving scientific and technological trends based on functional information densitv. 
The introduction deals with characteristics of information grovvth, databases and their 
classification, and categorisation of database types by seven different approaches, 
according to different authors. An integrated scheme for data classification which refers 
to ali types of data has been therefore developed. Special attention has been paid to the 
concept of "information densitv" vvhich is described differentlv by different authors, 
mainly used in the technical meaning of "density of records". In order to avoid 
ambiguity, the term "functional density" has been introduced vvhich serves as a criterion 
for information accuracy based on the frequency of a selected item of information vvith 
regard to ali examples described. 
The working hypothesis includes an information processing strategy vvhich has been 
carried out in tvvo stages: 
At the preparatory stage, the selection of experimental research fields has been made 
follovving the criteria of: (1) accessibility of research and development expertise, i.e. co-
operation of researchers and industrial experts in selected fields, (2) scientific and rapid 
technological expansion of the selected fields, and (3) linking of the research vvith 
industrial development. Four experimental fields have been chosen for this study: (1) 
microencapsulation technoIogy, (2) microencapsulated pesticides, (3) microencapsulated 
repellents, (4) superabsorbents. 
This vvas follovved by the selection of databases covering these fields. Twenty nine 
international commercially available databases have been processed. The selection vvas 
optimised follovving the criteria: (1) suitability of the content of databases and coverage 
of the field, (2) inclusion of both scientific and industrial type of documents, (3) 
accessibility and cost-effectiveness of database processing, (4) possibility of statistical 
analyses of results. In the first approximation, eight databases have been short-listed. 
After testing them by processing profiles for the four experimental fields, five databases 
have been selected: (1) Chemical Abstracts, (2) Dervvent World Patents Index, (3) CAB 
Abstracts, (4) PTS Promt, and (5) JAPIO. The statistical analysis of information density 
vvas carried out on information services STN International and Dialog. 
The core of the Magister thesis is the development and testing of the procedure for 
increasing the added value of information by studying trends based on functional density 
of information. This vvas carried out as a comparative study of ali four fields in the 
follovving stages: 
1) Analysing trends in the number of documents by year: this stage enabled the 
recognition of the beginning, the rise and the decline of research in a particular field. 
Fluctuations in the number of documents for a specific field suggests that nevv 
research results trigger nevv interests. In the čase of selected experimental fields it vvas 
found out that either nevv procedures or nevv families of products vvere introduced. It 
vi i 
was also found out that the total number of documents for the selected field in a 
database is less relevant than the specificity of their content. 
2) Comparison of trends in the number of articles and patents by year: this 
allovved for studying the dynamics of the development work compared vvith scientific 
research. It was noticed that applied research and development studies are prevailing 
in aH selected fields vvhile research in the field of microencapsulated repellents was 
limited only to development. This comparison has also shown that the central 
chemical database Chemical Abstracts is rather incomplete as far as patents are 
concerned and that the Japanese database was national!y biased which reflected the 
lack of industrial interest in a particular field in Japan. 
3) Processing by institutions enables the identification of principal project leaders in 
research. 
By studving the order of companies vvhich have applied for patents it vvas possible to 
identify the leading research and development institutions. This analysis has shovvn 
that it is necessary to process several databases since the number of patents per 
companv does not depend on its patent productivity alone but also on market interest 
in the field vvhich the database is covering. 
4) Studving patent applications and patents by country enables to observe hovv the 
vvorld market is covered by industrial intellectual property and based on this to 
predict opportunities for one's ovvn R&D. In this phase, the processing allovved for 
the observation of monopolies in some fields. 
5) Processing by international patent classiflcation codes allovved for the 
identification of principal patent fields for products and processes. By comparative 
analysis it vvas possible to determine the main sub-areas of R&D and areas vvhich are 
more deficient and vvhere the opportunities for one's ovvn R&D exist. 
6) Processing by journal titles enables identification of leading scientific journals in a 
certain field vvhich is an important piece of information for publishing papers and 
ordering journals. This processing has shovvn the value of highly specialised journals 
and identification of priority fields for applications of research results. 
7) Processing by descriptors enables the identification of the prevailing key-words. 
The frequency of specific key-words is strongly linked vvith priority trends of R&D, 
and from commercial databases it vvas possible to identify the leading countries. The 
comparison of processing results of commercially available databases and highly 
specialised internal database NTF-AERO (vvhich has been built for 
microencapsulation) has shovvn that processing by key-words can be highly efficient 
if the bibliographic database has been built by a research group for its ovvn needs, 
preferably vvith abstracts. 
The thesis also includes a comparison of coverage of fields in various databases. The 
comparison has shovvn hovv it vvould be possible to limit processing to less than five 
databases. Details for every selected field are discussed in the chapter on evaluation of 
the results. 
viii 
The Conclusion describes the whole procedure for the identification of trends based on 
functional information density in seven stages and the significance for the added value, 
with special concern for the end user. The need for direct co-operation with researchers 
for understanding the problem has been emphasized. The success of the procedure 
depends on the frequency of search elements in a particular field, which usualh/ has to 
exceed 50. There is a danger of the wrong interpretation of results if only one database 
has been processed, therefore an optimised comparative processing of several databases 
and transfer of the results into own specialised database for direct information support of 
R&D is suggested. 
IX 
KAZALO VSEBINE 
1. UVOD 1 
2. BAZE PODATKOV 2 
2.1 Osnove o bazah podatkov
2.2 Tipi online baz podatkov 3 
2.2.1 Delitev baz podatkov po H. Bjellandu 3 
2.2.2 Delitev baz podatkov po N. Goldmannu 4 
2.2.3 Delitev baz podatkov po B. Newlin 6 
2.2.4 Delitev baz podatkov po B. Boh 7 
2.2.5 Delitev baz podatkov po A. Kornhauser 10 
2.2.6 Delitev baz podatkov po Cuadra/Elsevier 2 
2.2.7 Delitev baz podatkov po H. Schulz in U. Georgy 13 
2.2.8 Enotna strukturirana shema za delitev baz podatkov
3. GOSTOTA INFORMACIJ 15 
4. NAČRT DELA 6 
4.1 Cilji magistrskega dela
4.2 Strategija dela
5. BAZE PODATKOV ZA IZBRANA PODROČJA 17 
5.1 Informacijski servis STN International
5.2 Informacijski servis DIALOG (Knight-Ridder Information, Inc.) 1
5.3 Optimizacija izbora baz podatkov 20 
5.3.1 Chemical Abstracts (CA) 2 
5.3.2 Compendex Plus
5.3.3 Denvent World Patents Index
5.3.4 CAB Abstracts (Commonvvealth AgriculturaJ Bureau) 22 
5.3.5 PTS PROMT (Predicasts of Market and Technologv)
5.3.6 Life Sciences Collection 23 
5.3.7 International Pharmaceutical Abstracts 2
5.3.8 JAPIO 2
5.4 Priprava profila (teoretične osnove)
5.5 Priprava profilov za izbrana področja 4 
5.5.1 Profili za informacijska servisa STN International in DIALOG 2
5.6 Rezultati poizvedb 5 
5.7 Statistično ugotavljanje gostote informacij 26 
5.7.1 Ukaza SELECT in SMART SELECT na STN International 2
5.7.2 Ukaz RANK na informacijskem servisu DIALOG 28 
6. UGOTAVLJANJE TRENDOV 30 
6.1 Število vseh dokumentov po letih
6.1.1 Področje mikrokapsuliranja
6.1.2 Specifično področje mikrokapsuliranih pesticidov 32 
6.1.3 Specifično področje mikrokapsuliranih repelentov 4 
6.1.4 Področje superabsorbentov 36 
6.1.5 Informacijske ugotovitve 8 
6.2 Število člankov in/ali patentov po letih 9 
6.2.1 Področje mikrokapsuliranja
6.2.2 Specifično področje mikrokapsuliranih pesticidov 42 
6.2.3 Specifično področje mikrokapsuliranih repelentov 5 
6.2.4 Področje superabsorbentov 48 
6.3 Patenti 5
6.3.1 Področje mikrokapsuliranja 5
6.3.1.1 Firme prijavitelj ice patentov 2 
6.3.1.2 Države podeljenih patentov 3 
6.3.1.3 Države prijave patentov 5 
6.3.1.4 Kode mednarodne patentne klasifikacije 56 
6.3.1.5 Komparativna analiza 58 
6.3.2 Specifično področje mikrokapsuliranih pesticidov 60 
X 
6.3.2.1 Firme prijaviteljice patentov 60 
6.3.2.2 Države podeljenih patentov 1 
6.3.2.3 Države prijave patentov 3 
6.3.2.4 Kode mednarodne patentne klasifikacije 64 
6.3.2.5 Komparativna analiza 6 
6.3.3 Specifično področje mikrokapsuliranih repelentov 8 
6.3.3.1 Firme prijaviteljice patentov 6
6.3.3.2 Države podeljenih patentov 9 
6.3.3.3 Države prijave patentov 71 
6.3.3.4 Kode mednarodne patentne klasifikacije 72 
6.3.3.5 Komparativna analiza 4 
6.3.4 Področje superabsorbentov
6.3.4.1 Firme prijaviteljice patentov 79 
6.3.4.2 Države podeljenih patentov 80 
6.3.4.3 Države prijave patentov 2 
6.3.4.4 Kode mednarodne patentne klasifikacije 83 
6.3.4.5 Komparativna analiza 5 
6.4 Tip dokumenta 8
6.4.1 Področje mikrokapsuliranja 89 
6.4.2 Specifično področje mikrokapsuliranih pesticidov 8
6.4.3 Specifično področje mikrokapsuliranih repelentov
6.4.4 Področje superabsorbentov 90 
6.5 Naslovi revij 91 
6.5.1 Področje mikrokapsuliranja
6.5.2 Specifično področje mikrokapsuliranih pesticidov 92 
6.5.3 Področje superabsorbentov 4 
6.6 Deskriptorji 6 
6.6.1 Področje mikrokapsuliranja 9
6.6.2 Specifično področje mikrokapsuliranih pesticidov 97 
6.6.3 Specifično področje mikrokapsuliranih repelentov 9 
6.6.4 Področje superabsorbentov 100 
6.6.5 Primerjava ključnih besed baz CAB, PROMT in JAPIO s ključnimi besedami baze AERO 102 
6.7 Primerjava polj Corporate Source (Institucija) in Patent Assignee (Firma prijaviteljica patenta) 104 
6.7.1 Področje mikrokapsuliranja 10
6.7.2 Specifično področje mikrokapsuliranih pesticidov 105 
6.7.3 Specifično področje mikrokapsuliranih repelentov 6 
6.7.4 Področje superabsorbentov 107 
6.8 Primerjava področij 109 
6.8.1 Področje mikrokapsuliranja
6.8.2 Specifično področje mikrokapsuliranih pesticidov 110 
6.8.3 Specifično področje mikrokapsuliranih repelentov 1 
6.8.4 Področje superabsorbentov 112 
7. OVREDNOTENJE REZULTATOV 4 
7.1 Število vseh dokumentov po letih 11
7.2 Število člankov in patentov po letih
7.3 Patenti 11
7.4 Tip dokumentov 5 
7.5 Naslovi revij 6 
7.6 Deskriptorji
7.7 Primerjava polj Institucija (CS) in Firma prijavitelj patenta (PA) 11
7.8 Primerjava števila dokumentov po področjih v izbranih bazah 7 
8. ZAKLJUČEK 118 
9. REFERENCE 123 
xi 
KAZALO SHEM 
1-1: Prikaz eksponencialne rasti informacij in nevarnost eksplozije (neobvladljivega stanja) 
(Kornhauser, A., 1983) 1 
2-1: Rast števila abstraktov v Chemical Abstracts (CAS - Statistical Summarv 1907-1996) 2 
2-2: Tipi baz podatkov (Bjelland, H., 1992) 3 
2-3: Klasifikacija baz podatkov (Goldmann, N., 1992) 6 
2-4: Razdelitev baz podatkov (Newlin, B., 1985) 7 
2.5: Razdelitev baz podatkov (Boh, B., 1994) 9 
2-6: Razdelitev faktografskih baz podatkov za širše področje biotehnike in naravoslovja 
(Boh, B., 1997) 10 
2-7: Od virov podatkov do ekspertnih sistemov (Kornhauser, A., 1989) 11 
2-8: Razdelitev online baz podatkov po direktoriju Cuarda/Elsevier (1989) 2 
2-9: Tipi baz podatkov (Schulz, H., Georgv, U., 1988) 13 
2-10: Enotna strukturirana shema za delitev baz podatkov 4 
KAZALO TABEL 
5-1: Prednostne baze podatkov za izbrana področja 18 
5-2: Optimizacija izbora baz 21 
5-3: Uporabljeni profili na obeh informacijskih servisih 25 
5-4: Skupno število identificiranih dokumentov v izbranih bazah po izbranih profilih 2
6-1: Porazdelitev števila patentov po firmah na področju mikrokapsuliranja 
(primerjava desetih firm) 58 
6-2: Porazdelitev patentov glede na državo patenta na področju mikrokapsuliranja 
(primerjava desetih držav) 5
6-3: Porazdelitev števila patentnih prijav na področju mikrokapsuliranja 
(primerjava desetih držav) 9 
6-4: Porazdelitev števila patentov po firmah na področju mikrokapsuliranih pesticidov 
(primerjava desetih firm) 66 
6-5: Porazdelitev patentov glede na državo patenta na področju mikrokapsuliranih pesticidov 
(primerjava desetih držav) 6
6-6: Porazdelitev števila patentnih prijav na področju mikrokapsuliranih pesticidov 
(primerjava desetih držav) 7 
6-7: Porazdelitev števila patentov po firmah na področju mikrokapsuliranih repelentov 
(primerjava desetih firm) 74 
6-8: Porazdelitev patentov glede na državo patenta na področju mikrokapsuliranih repelentov 
(primerjava desetih držav) 7
6-9: Porazdelitev števila patentnih prijav na področju mikrokapsuliranih repelentov 
(primerjava desetih držav) 5 
6-10: Ureditev kod mednarodne patentne klasifikacije (IPC) za področje mikrokapsuliranja, 
mikrokapsuliranih pesticidov in mikrokapsuliranih repelentov (po abecednem vrstnem redu 
skupaj za vse baze) 76 
6-11: Porazdelitev števila patentov po firmah na področju superabsorbentov 
(primerjava desetih firm) 85 
6-12: Porazdelitev patentov glede na državo patenta na področju superabsorbentov 
(primerjava desetih držav) 8
6-13: Porazdelitev števila patentnih prijav na področju superabsorbentov 
(primerjava desetih držav) 6 
6-14: Kode mednarodne patentne klasifikacije (IPC) za področje superabsorbentov 
(po abecednem vrstnem redu skupaj za vse baze) 87 
6-15: Primerjava ključnih besed s frekvenco nastopanja v bazi AERO in v bazah 
CAB, PROMT in JAPIO 102 
8-1: Zaključki dobljeni z uporabo metode ugotavljanja funkcionalne gostote informacij 119 
XII 
KAZALO GRAFOV 
6-1: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranja v bazi CA 30 
6-2: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranja v bazi WPINDEX 3
6-3: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranja v bazi CAB 31 
6-4: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranja v bazi PROMT
6-5: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranja v bazi JAPIO 31 
6-6: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi CA 32 
6-7: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi WPINDEX 32 
6-8: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi CAB 33 
6-9: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi PROMT 33 
6-10: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi JAPIO 33 
6-11: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi CA 34 
6-12: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi WPINDEX 34 
6-13: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi CAB 3 5 
6-14: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi PROMT 35 
6-15: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi JAPIO 35 
6-16: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju superabsorbentov v bazi CA 36 
6-17: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju superabsorbentov v bazi WPINDEX 3
6-18: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju superabsorbentov v bazi CAB 37 
6-19: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju superabsorbentov v bazi PROMT
6-20: Vsi dokumenti glede na leto izdaje na področju superabsorbentov v bazi JAPIO 37 
6-21: Članki glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranja v bazi CA 39 
6-22: Patenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranja v bazi CA
6-23: Patenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranja v bazi WPINDEX 40 
6-24: Članki (iz revij in zbornikov) glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranja v bazi CAB 40 
6-25: Patenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranja v bazi JAPIO 4
6-26: Primerjava člankov in patentov na področju mikrokapsuliranja v izbranih bazah 
(CA WPINDEX, CAB, JAPIO) 41 
6-27: Članki glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi CA 42 
6-28: Patenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi CA
6-29: Patenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi WPINDEX 43 
6-30: Članki (iz revij in zbornikov) glede na ieto izdaje na področju mikrokapsuliranih pesticidov 
v bazi CAB 4
6-31: Patenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi JAPIO 43 
6-32: Primerjava člankov in patentov na področju mikrokapsuliranih pesticidov v izbranih bazah 
(CA WPINDEX, CAB, JAPIO) 44 
6-33: Članki glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi CA 45 
6-34: Patenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi CA
6-35: Patenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi WPINDEX 46 
6-36: Patenti glede na leto izdaje na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi JAPIO 4
6-37: Primerjava člankov in patentov na področju mikrokapsuliranih repelentov v izbranih bazah 
(CA WPINDEX, JAPIO) 47 
6-38: Članki glede na leto izdaje na področju superabsorbentov v bazi CA 48 
6-39: Patenti glede na leto izdaje na področju superabsorbentov v bazi CA
6-40: Patenti glede na leto izdaje na področju superabsorbentov v bazi WPINDEX 49 
6-41: Patenti glede na leto izdaje na področju superabsorbentov v bazi JAPIO
6-42: Primerjava člankov in patentov na področju superabsorbentov v izbranih bazah 
(CA WPINDEX, JAPIO) 50 
6-43: Najpomembnejše firme prijaviteljice patentov na področju mikrokapsuliranja v bazi CA 52 
6-44: Najpomembnejše firme prijaviteljice patentov na področju mikrokapsuliranja v bazi WPINDEX 52 
6-45: Najpomembnejše firme prijaviteljice patentov na področju mikrokapsuliranja v bazi JAPIO 53 
6-46: Države podeljenih patentov na področju mikrokapsuliranja v bazi CA 5
6-47: Države podeljenih patentov na področju mikrokapsuliranja v bazi WPINDEX 54 
6-48: Države podeljenih patentov na področju mikrokapsuliranja v bazi JAPIO
6-49: Države prijave patentov na področju mikrokapsuliranja v bazi CA 55 
6-50: Države prijave patentov na področju mikrokapsuliranja v bazi WPINDEX 5
6-51: Države prijave patentov na področju mikrokapsuliranja v bazi JAPIO 6 
6-52: Najpomembnejše kode mednarodne patentne klasifikacije na področju 
mikrokapsuliranja v bazi CA 5
6-53: Najpomembnejše kode mednarodne patentne klasifikacije na področju 
mikrokapsuliranja v bazi WPINDEX 7 
XIII 
6-54: Najpomembnejše kode mednarodne patentne klasifikacije na področju 
mikrokapsuliranja v bazi JAPIO 57 
6-55: Najpogostejše firme prijaviteljice patentov na področju mikrokapsuliranih 
pesticidov v bazi CA 60 
6-56: Najpogostejše firme prijaviteljice patentov na področju mikrokapsuliranih 
pesticidov v bazi WPINDEX
6-57: Najpogostejše firme prijaviteljice patentov na področju mikrokapsuliranih 
pesticidov v bazi JAPIO 1 
6-58: Države podeljenih patentov na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi CA 6
6-59: Države podeljenih patentov na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi WPINDEX 62 
6-60: Države podeljenih patentov na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi JAPIO 6
6-61: Države prijave patentov na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi CA 63 
6-62: Države prijave patentov na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi WPINDEX 6
6-63: Države prijave patentov na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi JAPIO 64 
6-64: Najpomembnejše kode mednarodne patentne klasifikacije na področju 
mikrokapsuliranih pesticidov v bazi CA 6
6-65: Najpomembnejše kode mednarodne patentne klasifikacije na področju 
mikrokapsuliranih pesticidov v bazi WPINDEX 5 
6-66: Najpomembnejše kode mednarodne patentne klasifikacije na področju 
mikrokapsuliranih pesticidov v bazi JAPIO 6
6-67: Najpogostejše firme prijaviteljice patentov na področju mikrokapsuliranih 
repelentov v bazi CA 68 
6-68: Najpogostejše firme prijaviteljice patentov na področju mikrokapsuliranih 
repelentov v bazi WPINDEX
6-69: Najpogostejše firme prijaviteljice patentov na področju mikrokapsuliranih 
repelentov v bazi JAPIO 9 
6-70: Države podeljenih patentov na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi CA 6
6-71: Države podeljenih patentov na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi WPINDEX 70 
6-72: Države podeljenih patentov na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi JAPIO 7
6-73: Države prijave patentov na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi CA 71 
6-74: Države prijave patentov na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi WPINDEX 7
6-75: Države prijave patentov na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi JAPIO 72 
6-76: Najpomembnejše kode mednarodne patentne klasifikacije na področju 
mikrokapsuliranih repelentov v bazi CA 7
6-77: Najpomembnejše kode mednarodne patentne klasifikacije na področju 
mikrokapsuliranih repelentov v bazi WPINDEX 3 
6-78: Najpomembnejše kode mednarodne patentne klasifikacije na področju 
mikrokapsuliranih repelentov v bazi JAPIO 7
6-79: Najpomembnejše firme prijaviteljice patentov na področju superabsorbentov v bazi CA 79 
6-80: Najpomembnejše firme prijaviteljice patentov na področju superabsorbentov v bazi WPINDEX 79 
6-81: Najpomembnejše firme prijaviteljice patentov na področju superabsorbentov v bazi JAPIO 80 
6-82: Države podeljenih patentov na področju superabsorbentov v bazi CA 8
6-83: Države podeljenih patentov na področju superabsorbentov v bazi WPINDEX 81 
6-84: Države podeljenih patentov na področju superabsorbentov v bazi JAPIO
6-85: Države prijave patentov na področju superabsorbentov v bazi CA 82 
6-86: Države prijave patentov na področju superabsorbentov v bazi WPINDEX 8
6-87: Države prijave patentov na področju superabsorbentov v bazi JAPIO 3 
6-88: Najpomembnejše kode mednarodne patentne klasifikacije na področju 
superabsorbentov v bazi CA 8
6-89: Najpomembnejše kode mednarodne patentne klasifikacije na področju 
superabsorbentov v bazi WPINDEX 4 
6-90: Najpomembnejše kode mednarodne patentne klasifikacije na področju 
superabsorbentov v bazi JAPIO
6-91: Glavni tipi dokumentov na področju mikrokapsuliranja v bazi CA 89 
6-92: Glavni tipi dokumentov na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi CA 8
6-93: Glavni tipi dokumentov na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi CA 9 
6-94: Glavni tipi dokumentov na področju superabsorbentov v bazi CA 90 
6-95: Prevladujoče revije na področju mikrokapsuliranja v bazi CA 1 
6-96: Prevladujoče revije na področju mikrokapsuliranja v bazi CAB
6-97: Prevladujoče revije na področju mikrokapsuliranja v bazi PROMT 92 
6-98: Prevladujoče revije na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi CA 9
6-99: Prevladujoče revije na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi CAB 3 
6-100: Prevladujoče revije na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi PROMT 9
XIV 
6-101: Prevladujoče revije na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi CA 94 
6-102: Prevladujoče revije na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi PROMT 9
6-103: Najpogostejši deskriptorji na področju mikrokapsuliranja v bazi CAB 96 
6-104: Najpogostejši deskriptorji na področju mikrokapsuliranja v bazi PROMT
6-105: Najpogostejši deskriptorji na področju mikrokapsuliranja v bazi JAPIO 97 
6-106: Najpogostejši deskriptorji na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi CAB 9
6-107: Najpogostejši deskriptorji na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi PROMT 98 
6-108: Najpogostejši deskriptorji na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi JAPIO
6-109: Najpogostejši deskriptorji na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi CAB 99 
6-110: Najpogostejši deskriptorji na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi PROMT 9
6-111: Najpogostejši deskriptorji na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi JAPIO 100 
6-112: Najpogostejši deskriptorji na področju superabsorbentov v bazi CAB 10
6-113: Najpogostejši deskriptorji na področju superabsorbentov v bazi PROMT 1 
6-114: Primerjava CS (institucija za vse dokumente) in PA (firme prijaviteljice patentov) 
na področju mikrokapsuliranja v bazi CA 104 
6-115: Primerjava CS (institucija za vse dokumente) in PA (firme prijaviteljice patentov) 
na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi CA 105 
6-116: Primerjava CS (institucija za vse dokumente) in PA (firme prijaviteljice patentov) 
na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi CA 106 
6-117: Primerjava CS (institucija za vse dokumente) in PA (firme prijaviteljice patentov) 
na področju superabsorbentov v bazi CA 107 
6-118: Primerjava števila vseh dokumentov na področju mikrokapsuliranja 
na vseh izbranih bazah podatkov 109 
6-119: Primerjava števila vseh dokumentov na področju mikrokapsuliranih pesticidov 
na vseh izbranih bazah podatkov 110 
6-120: Primerjava števila vseh dokumentov na področju mikrokapsuliranih repelentov 
na vseh izbranih bazah podatkov 1 
6-121: Primerjava števila vseh dokumentov na področju superabsorbentov 
na vseh izbranih bazah podatkov 112 
1 
1. UVOD 
Kvaliteta in z njo tesno povezana učinkovitost raziskovalnega in razvojnega dela sta v veliki 
meri odvisni od hitrega in celovitega zbiranja informacij, njihovega procesiranja, sinteze v 
znanje in prenosa v raziskovalno prakso (Boh, B., Kornhauser, A., 1996). V svetu so 
informacijske in komunikacijske tehnologije sprožile novo industrijsko revolucijo, ki po 
pomembnosti in razsežnosti ne zaostaja za preteklimi. Ta revolucija temelji na informaciji, ki je 
izraz znanja ljudi. Tehnološki napredek omogoča, da se lahko informacije obdelujejo, hranijo, 
ponovno najdejo in posredujejo v ustni, pisni ali vizualni obliki in to ne glede na oddaljenost, 
količino ali čas (Bangemann, M., 1994). Vendar so znanstveniki sami že v petdesetih letih 
opozarjali na nevarnost, da se znanost duši v znanstvenih informacijah. Število teh je namreč 
naraslo tako, da so se pomembna odkritja že izgubljala v tej poplavi in da je bilo vse več 
ponavljanih raziskav, saj so bili problemi že rešeni in bi bilo rešitve možno najti v literaturi 
(Adamič, Š., 1995). Rast števila znanstvenih in tudi tehnoloških informacij je postajala 
eksponencialna. V eksponencialni rasti pride do vse večjih sprememb v vse krajšem času. 
Kadar pa so spremembe tako velike in v tako kratkem času, da jih ni mogoče kontrolirati, 
govorimo o eksploziji (Kornhauser, A., 1983). 
informacije 
EKSPLOZIJA 
kratek čas 
Shema 1-1: Prikaz eksponcncialnc rasti informacij in nevarnost eksplozije (neobvladljivega stanja) 
(Kornhauser, A., 1983) 
Obdobje te rasti mora preiti v novo kvaliteto, kar pomeni prehod eksponencialne krivulje v 
logistično. Tako je možna nova rast v novem sistemu. Da je bilo to mogoče doseči tudi na 
področju informacij, je bilo potrebno vpeljati računalnik. Ta ima sposobnosti shranjevanja 
velike količine informacij na sorazmerno majhnem prostoru (magnetni, optični, video diski 
ipd.) in hkrati sposobnost pregledovanja te velike količine informacij v zelo kratkem času. Obe 
lastnosti računalnika omogočata gradnjo vedno večjega števila baz podatkov različnih tipov in 
iskanja po njih na različne načine (online, CD-ROM, INTERNET ipd.). Problem eksplozije 
informacij se je s področja znanosti razširil na vsa človekova prizadevanja. Angažiranje 
ogromnih naporov in sredstev je upravičevala strateška pomembnost informacij, tako na 
nacionalni kot na globalni ravni, torej napori in naložbe v razvoj sodobnih sistemov za iskanje 
informacij, digitalnih knjižnic in elektronske hitre ceste (Saračevič, T., 1995). Pri tem gre za 
uporabo informacijskih metod in tehnik, ki zagotavljajo shranjevanje, logično urejanje in 
učinkovito uporabo množic informacij, kar omogoča, da ne pride do pretvarjanja baz podatkov 
v "znanstvene grobnice" (Kornhauser, A., 1993). Tako se ob koncu 20. stoletja svet srečuje z 
novo stopnjo tehnološke revolucije, ki bo spremenila profil družbe iz informacijske v družbo 
znanja (Vrtačnik, M., Glažar, S.A., 1996). 
2 
2. BAZE PODATKOV 
2.1. Osnove o bazah podatkov 
Bjelland, H. (1992), ugotavlja, da se je v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja 
uveljavilo skoraj 95 % vseh novosti na področju znanosti v zgodovini človeštva. Vse 
te novosti so bile v veliki meri dokumentirane v pisni obliki, kar je vodilo do milijonov 
člankov, poročil, knjig in drugih tipov dokumentov. Število objavljenih dokumentov 
različnih tipov je v zadnjih desetletjih še vedno pogosto naraščalo eksponencialno. 
Tudi na področju kemije je mogoče opaziti podobno težnjo. 
Raziskovalci so vedno bolj zasipani z različnimi tipi in količinami informacij, čeprav 
pogosto ne rabijo neurejenih podatkov, pač pa informacije, prednostno že povezane v 
znanje. V poplavi različnih in neurejenih informacij je problem, kako najti potrebne 
informacije, in to čim hitreje in čimbolj zanesljivo. Sodobna računalniška tehnologija 
nudi rešitev tega problema z gradnjo in uporabo baz podatkov. 
Za to je po Bjellandu (1992) potreben "sodelavec", ki ima naslednje sposobnosti: 
• nezmotljiv spomin, 
• je zanesljiv in pokriva vsa znanstvena področja, 
• si zapomni vse podrobnosti več milijonov dokumentov, 
• je dosegljiv 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu, 
• nikoli ne zboli in se nikoli ne pritožuje, 
• ni temperamenten in je vedno pripravljen na vsak ukaz, 
• je pripravljen delati za malo denarja, 
• je kot telefon, vedno na dosegu roke. 
3 
Vse to je mogoče doseči z uporabo online dosegljivih baz podatkov, do katerih ima 
lahko doseg vsak uporabnik, ki ima na razpolago računalnik, modem in telefonsko 
linijo. 
Definicije baze podatkov so številne in se med seboj nekoliko razlikujejo, na primer: 
• Po najsplošnejši definiciji je baza podatkov zbirka informacij z določenega 
področja, ki so spravljene na določenem prostoru. Če so te informacije spravljene 
na elektronski način, so to računalniško čitljive baze podatkov (Newlin, B., 1985). 
• Baza podatkov je zbirka informacij na dobro definiranem področju, kjer so 
informacije dovolj obširne, se ne ponavljajo in so dovolj dobro strukturirane 
(Martin, D., 1986). 
• Baza podatkov je zbirka zapisov, ki se uporabljajo z določenim namenom (0'Neil, 
P., 1994). 
• Baza podatkov je zbirka tekstovnih, numeričnih ali grafičnih podatkov, ki so 
spravljeni na računalniku s hitrim dosegom (Goldmann, N., 1992). V definiciji 
avtor bazo podatkov izenačuje s pojmom datoteka (file) in pravi, da je datoteka 
največkrat le segment baze podatkov in da je baza podatkov tako le zbirka več 
datotek. 
• Online baze podatkov v knjižničnem smislu se splošno razume kot zbirke zapisov, 
ki so online spravljeni na disku računalnika s hitrim dosegom (Hali I, 1986). 
• Online baze podatkov so organizirane zbirke informacij, ki so dosegljive na 
elektronski način s pomočjo računalnika, ki je lociran na večji razdalji (Bjelland, 
H., 1992). 
Za zadnjo definicijo je mogoče ugotoviti, da predstavlja najsplošnejšo definicijo za 
online baze podatkov. V tem delu sta v rabi predvsem definiciji B. Newlin in H. 
Bjellanda. 
2.2 Tipi online baz podatkov 
V literaturi se pojavlja več možnih razdelitev baz podatkov. V okviru tega dela so 
predstavljene razdelitve t.i. online baz podatkov v literaturi. 
2.2.1 Delitev baz podatkov po H. Bjellandu 
Bjelland, H. (1992), deli baze podatkov v tri glavne skupine: 
TIPI BAZ PODATKOV 
Bibliografske baze Baze v polnem tekstu Faktografske baze 
Shema 2-2: Tipi baz podatkov (Bjelland, H., 1992) 
Vsak zapis v bazi podatkov je običajno sestavljen iz treh osnovnih sestavin: 
• bibliografski zapis, 
• telo, ki je lahko abstrakt, izvleček, polni tekst, fakt (dejstvo), 
• ključne besede ali deskriptorji. 
• Bibliografske baze podatkov (bibliographic databases) so običajno sestavljene iz 
posameznih bibliografskih zapisov, ki vključujejo najmanj referenčne informacije o 
publikaciji (reviji, članku, patentu, konferenčnem zborniku itn.). Poleg tega večina 
po navadi vključuje tudi abstrakt, povzetek, ali vsaj ključne besede. 
• Baze podatkov v polnem tekstu (fulltext databases) vsebujejo iste temeljne 
informacije kot bibliografske baze z razliko, da vključujejo članke, knjige ali 
podobne dokumente v polnem tekstu. Informacijski servisi ponujajo baze v polnem 
tekstu vse številnejšim uporabnikom. Nekatere vsebujejo tudi abstrakte, ki 
omogočajo iskalcu, da se lažje odloči za pregled celotnega dokumenta. 
• Faktografske baze podatkov (fact record databases) vsebujejo prav tako kot 
bibliografske tri osnovne segmente: referenčne informacije, dejstva (facts), ki se 
nahajajo v telesu, ter ključne besede, ki so običajno razpršene po celotnem zapisu. 
2.2.2 Delitev baz podatkov po N. Goldmannu 
Goldmann, N. (1992), deli baze podatkov na: 
• referenčne baze podatkov (reference databases), ki napotijo uporabnika do drugega 
vira (npr. do dokumenta, organizacije, posameznika) za dodatne podrobnosti ali za 
celoten tekst. Deli jih na: 
• bibliografske baze podatkov (bibliographic databases), ki vsebujejo citate 
tiskane literature kot npr. člankov, knjig, konferenčnih zbornikov, poročil, 
disertacij, patentov, standardov ipd.; 
• referalne baze podatkov (referral databases), ki vsebujejo reference 
neobjavljenih informacij. Te napotijo uporabnika na organizacijo, 
posameznika, avdiovizualno gradivo ali netiskane medije za nadaljnje 
informacije; 
• baze podatkov glede na vir (source databases) vsebujejo vse podatke ali polni tekst 
originalnega osnovnega vira informacij. Deli jih na: 
• numerične baze podatkov (numeric databases), ki vsebujejo originalni 
pregled podatkov ali njihovo statistično obdelano interpretacijo. Podatki so 
običajno v vrstah, ki predstavljajo časovno opredeljene meritve za določene 
spremenljivke (npr. proizvodna statistika za določen proizvod); 
• tekstovno-numerične baze podatkov (textual-numeric databases), ki 
vsebujejo zapise s kombiniranimi tekstovnimi in numeričnimi podatki. 
Njihova zanesljivost ni vedno najboljša, ker pogosto vključujejo posredne 
interpretacije podatkov posameznih avtorjev; 
• baze podatkov o lastnostih (properties databases), ki vsebujejo običajno 
"slovarje" podatkov iz različnih priročnikov, npr. za kemijske, fizikalne, 
biomedicinske lastnosti; 
• baze v polnem tekstu (full text databases), ki vsebujejo zapise celotnega 
teksta, npr. članka, odločitve sodišča ipd; 
• grafične baze podatkov (graphical databases), ki vsebujejo zapise v 
grafičnem formatu, npr. kemijske formule. Zapisi vključujejo običajno tudi 
tekstovne in numerične informacije; 
4 
5 
• geografske baze podatkov (geographic databases), ki vsebujejo zemljevide 
in pripadajoče tekstovne in statistične informacije; 
• baze podatkov za pomoč (aid databases) se običajno uporabljajo kot orodje za 
izobraževanje s pomočjo računalnika (computer-aided education), za prevajanje, 
dizajn ali kot šolske baze za učenje iskanja. Deli jih na: 
• baze za učenje online iskanja (online search training databases). Te običajno 
uporabljajo manj izkušeni iskalci, ki se tako učijo, pripravljajo na iskanje po 
dragih bazah podatkov. Učne baze so običajno manjši deli glavnih baz. 
Lahko vključujejo tudi posamezne instrukcije za iskanje, evalvacijo 
zadetkov in vaje. V teh bazah običajno ne veljajo vsi ukazi za iskanje kot 
pri redni poizvedbi; 
• CAL (computer-aided learning) baze podatkov, ki se uporabljajo v 
izobraževalne namene, kot npr. za online učenje jezikov, matematike ali 
fizike; 
• CAD (computer-aided design) baze podatkov, ki se uporabljajo pri 
oblikovanju s pomočjo različnih grafičnih in analitičnih orodij; 
• baze podatkov za prevajanje (translation databases), ki omogočajo strojno 
prevajanje enega jezika v drugega. 
2.2.3 Delitev baz podatkov po B. Newlin 
Newlin, B. (1985), deli baze podatkov v kategorije glede na predmet, ki ga pokrivajo 
in glede na obseg informacij (delne, popolne). Baze razporeja v dve osnovni skupini: 
referenčne baze podatkov (reference databases) in baze podatkov glede na vir (source 
databases). 
• Referenčne baze podatkov opredeljuje kot indekse informacij, ki so sicer v 
kompletni obliki izven baze podatkov. Imenuje jih bibliografske baze podatkov 
(bibliographic databases), oz. elektronske bibliografije. Baza služi le kot kazalec na 
informacijo. Zapis v taki bazi daje uporabniku informacijo, ki mu omogoča 
identificirati vir (npr. avtorje, naslov publikacije, število strani ipd.). Poleg tega 
vsebuje lahko še abstrakt in indeksirane informacije. 
6 
7 
Baze podatkov glede na vir so popolne in ne zahtevajo sklicevanja na drugo 
publikacijo. Nevvlin jih deli na: 
• baze v polnem tekstu (full text databases), 
• numerične in statistične (numeric and statistical databases), 
• referenčne in direktorije (reference and directorv databases). 
2.2.4 Delitev baz podatkov po B. Boh 
Boh, B. (1994), predstavlja klasifikacijo baz podatkov glede na: 
• obliko podatkov, ki jih baze vsebujejo, 
• področje, ki ga pokrivajo, 
• možnost dosega ali distribucije baz podatkov. 
Klasifikacija glede na obliko podatkov je ena od najpogostejših metod. Če so podatki 
besede, so to: 
• tekstovne baze podatkov (textual databases), ki se delijo v: 
• bibliografske (bibliographic databases), 
• patentne/blagovne znamke (patent/trademark databases), 
• direktorije (directories), slovarje (dictionaries), 
• baze v polnem tekstu (full text databases). 
Če so podatki številke, so to: 
• numerične baze podatkov (numeric databases). Te se delijo na: 
• transakcijske (transactional), 
• statistične (statistical), 
8 
• časovne serije (time series), 
• baze o lastnostih (properties). 
Nadaljnji obliki podatkov v bazah sta avdiovizualni: 
• video baze podatkov (video databases), 
• zvočne baze podatkov (audio databases). 
Druga možnost delitve baz podatkov je glede na področje, ki ga baza pokriva. Tako jih 
lahko delimo na: 
• poslovne baze (business databases), 
• baze s področja naravoslovja, tehnologije in inženirstva (science, 
technologv, engineering databases), 
• baze s področja zakonodaje (lav/ databases), 
• baze s področja zdravstva in bioloških znanosti (health, life sciences 
databases), 
• baze s področja družboslovja (social sciences databases), 
• baze s področja humanistike (humanities databases), 
• splošne baze podatkov (general databases), 
• novosti (news databases), 
• multidisciplinarne, akademske (multidisciplinarv, academic databases). 
Tretja možnost je delitev glede na doseg ali distribucijo. Take so: 
• online baze podatkov (online databases), 
• baze na CD-ROM (CD-ROM databases), 
• baze na disketah in magnetnih trakovih. 

10 
Boh, B. (1997), je predstavila tudi novo delitev faktografskih baz za širše področje 
biotehnike in naravoslovja: 
2.2.5 Delitev baz podatkov po A. Kornhauser 
V t.i. informacijski piramidi (Kornhauser, A., 1989) je prikazano urejanje informacij od 
temeljev proti vrhu piramide in hkrati tudi osnovna delitev baz podatkov glede na tip. 
11 
Na nivoju bibliografskih baz je potrebno urejanje podatkov po tipih ter 
postavljanje ključnih besed. Ta tip baz podatkov je običajno sestavljen iz dveh 
segmentov: bibliografskega in podatkovnega segmenta. Bibliografski segment 
vključuje osnovne bibliografske podatke o dokumentu (naslov, avtorje, vir in vse 
neobhodne podatke o njem, leto izdaje ipd.), medtem ko podatkovni segment 
vključuje abstrakt, ključne besede in indeksirane pojme. 
Za faktografske baze je značilna že smiselna urejenost informacij glede na izbrane 
kriterije. Faktografske baze podatkov prinašajo običajno numerične in tekstovne 
informacije o izbranem področju (npr. podatki o nevarnih spojinah, skupini 
alkaloidov, izbranih proizvodov ipd.). 
Strukturirane baze podatkov vsebujejo informacije, ki so urejene po opredeljenih 
zakonitostih. Ker podpirajo reševanje problemov na običajno ozkih strokovnih 
področjih, lahko te baze podatkov služijo kot osnova za ekspertne sisteme, ki 
predstavljajo najvišjo stopnjo organiziranosti informacij. Ti sistemi so namenjeni 
reševanju dobro opredeljenih problemov. 
12 
2.2.6 Delitev baz podatkov po Cuadra/Elsevier 
The Directorv of Online Databases (1989) deli baze podatkov na: 
• referenčne baze podatkov (reference databases), ki jih deli na: 
• bibliografske baze podatkov (bibliographic databases), te vsebujejo citate, 
včasih tudi abstrakte tiskanih publikacij in 
• referalne baze podatkov (referral databases), ki vsebujejo reference, včasih 
skupne opise netiskanih virov informacij; 
• baze podatkov glede na vir (source databases), ki jih deli na: 
• numerične baze podatkov (numeric databases), ki vsebujejo le statistične 
podatke, 
• tekstovno-numerične baze podatkov (textual-numeric databases), ki 
vsebujejo zapise s tekstovnimi informacijami in numeričnimi podatki, 
• baze v polnem tekstu (full text databases), ki vsebujejo tekst objavljenega 
dokumenta ali dokumenta, napisanega posebej za online distribucijo ter 
• baze podatkov računalniških programov (sofhvare databases), ki vsebujejo 
računalniške programe, ki jih lahko prelivamo (download) za lastno 
uporabo na lokalne računalnike. 
REFERENČNE BAZE 
PODAlKOV 
ONLINE BAZE 
• •••••.•• • • :•••••• • • • •••.• 
1 UD\j KOS 
Bibliografske 
baze podatkov 
Referalne 
baze podatkov 
BAZE PODATKOM 
GLEDE NA VIR 
Numerične 
baze podatkov 
Tekstovno-numerične 
baze podatkov 
Baze podatkov v 
polnem tekstu 
Baze podatkov 
računalniških programov 
Shema 2-8: Razdelitev online baze podatov po direktoriju Cuadra/Elsevier (1989) 
13 
2.2.7 Delitev baz podatkov po H. Schulz in U. Georgv 
Schulz, H. in Georgv, U. (1988), delita baze podatkov glede na tip v tri skupine: 
• bibliografske baze podatkov (bibliographic databases), ki so najpogostejše na 
področju naravoslovja, običajno vsebujejo naslednja polja: naslov, avtor, vir, datum 
objave, abstrakt, ključne besede/deskriptorji, 
• baze podatkov v polnem tekstu (fulltext databases), ki vključujejo poln tekst 
publikacije, 
• faktografske baze podatkov (fact files), ki vključujejo veliko število polj, ki niso 
tekstovna, ampak numerična. 
Shema 2-9: Tipi baz podatkov (Schulz, H., Georgv, U.,1988) 
2.2.8 Enotna strukturirana shema za delitev baz podatkov 
V tem delu je bil opravljen poskus integracije vseh teh kriterijev za delitev baz 
podatkov v enotno strukturirano shemo, v kateri je poudarjeno naravoslovno-tehnično 
področje. Predstavljena je v shemi 2-10. 
14 
3. GOSTOTA INFORMACIJ 
Problem merjenja informacij ni nov. V okviru informacijske teorije obravnavajo predvsem 
statistične lastnosti sporočil, ki se nanašajo na kapaciteto kanalov za prenos sporočil, redkeje pa 
vsebino sporočil samih. Bolj kot raziskovati nepravilnosti v količini informacije, ki jo vsebuje 
sporočilo, je bilo potrebno razviti kvantitativne meritve količine informacije v sporočilu. Take 
meritve so možne, če gre za: 
• primerjavo količine informacij v dveh različnih tekstih, 
• označitev teksta s količino informacij, 
• ugotovitev in primerjavo gostote in kompleksnosti informacije v različnih tekstih 
(Gordon, D.B., Sager, N., 1985). 
Gostota informacije tako nastopa kot način ugotavljanja količine informacije. 
V literaturi je mogoče dobiti različne interpretacije gostote informacij. V drugi polovici 
osemdesetih let se je o gostoti informacij največkrat govorilo kot o gostoti zapisa na določenih 
nosilnih medijih. 
Tako Chen, C.C. (1985) pravi, da videodisk tehnologija omogoča veliko gostoto shranjevanja 
informacij. 
Po Frambourt, D. (1984) so termomagnetni in optičnomagnetni način zapisa, optični videodisk 
ipd., izboljšali kvaliteto slike in gostoto informacij. 
Bogue, D.T. (1984) govori o treh tipih shranjevanja informacij z visoko gostoto: mikrooblikah 
(mikroforms), magnetnih medijih z visoko gostoto in optičnih diskih. 
Primerjava videotraku z videodiskom pokaže veliko večjo fizično informacijsko gostoto na 
videodisku (Isailovic, J., 1985). 
Gostota informacij računalniške slike je odvisna od gostote posameznih elementov slike 
(pixels) na vsaki osi in od števila bitov, ki se uporabijo za posamezni element (pixel) (D'Amato, 
D.P., 1995). 
Drugi način obravnave gostote informacije pa se nanaša na količino informacije v tekstu ali 
točneje v posameznem iskalnem polju. Tako je Evropsko združenje pediatričnega raziskovanja 
(European Societv of Pediatric Research) objavilo študijo, v kateri poskuša ugotoviti, ali je 
gostota informacije večja v strukturiranem medicinskem abstraktu v primerjavi s tradicionalnim 
abstraktom. V vsakem abstraktu je bilo s štetjem ugotovljeno število besed, da bi bila 
ugotovljena gostota informacije abstrakta in to glede na strukturo formata (nestrukturirani, 
delno strukturirani, strukturirani formati). Ugotovljeno je bilo, da je veliko več informacij v 
strukturiranem formatu (Mclntosh, N., 1994). 
Gostota informacije je lahko predstavljena tudi kot razmerje med dejansko količino 
informacije in med največjo možno količino informacije. Če npr. merimo gostoto bitov, to 
pomeni razmerje med vsemi "on" biti in totalnim številom bitov (npr. gostota bitov 11000000 
je 0.25) (Davlight Chemical Information Svstems, Inc., 1996). 
Gostota informacij je opredeljena tudi kot merilo zanesljivosti informacije sodeč po frekvenci 
pojavljanja informacije glede na vse opisane primere (Boh, B., Kornhauser, A., 1992). 
Gostota informacij je ponavadi opredeljena kot odstotek pojavljanja določene informacije v 
dostopnem (čim večjem) številu virov (Kornhauser, A., 1993). 
V okviru tega dela bo gostota informacij služila kot osnova za ugotavljanje trendov na 
izbranih področjih. Ta "funkcionalna gostota informacij" bo v tem delu predstavljala frekvenco 
nastopanja posameznega iskalnega pojma v posameznem iskalnem polju glede na vse iskalne 
pojme v tem polju. 
15 
16 
4. NAČRT DELA 
Pri procesiranju bibliografskih baz podatkov marsikdaj dobimo kot rezultat zadetke s 
sorazmerno majhno informacijsko vrednostjo, kar je v veliki meri krivo za premajhen interes 
raziskovalcev za informacijske sisteme. Višjo vrednost lahko dosežemo le z vpeljevanjem 
postopkov za sprotno urejanje informacij. To delo temelji na uvajanju ugotavljanja trendov na 
osnovi funkcionalne gostote informacij. 
4.1 Cilj magistrskega dela 
Cilj magistrskega dela sta razvoj in testiranje postopka za ugotavljanje trendov na osnovi 
funkcionalne gostote informacij na izbranih področjih, kjer je zagotovljeno neposredno 
sodelovanje raziskovalcev. Funkcionalna gostota informacij predstavlja v okviru tega dela 
frekvenco nastopanja izbranih iskalnih pojmov v posameznem polju glede na vse iskalne pojme 
v tem polju. 
4.2 Strategija dela 
V pripravljalni stopnji so načrtovani: 
• izbor eksperimentalnih naravoslovno-tehničnih področij, 
• izbor baz podatkov za procesiranje, 
• postavitev logičnih izrazov (profilov), 
• procesiranje in optimizacija profilov, 
• zasnova grafičnih predstavitev rezultatov. 
Za razvoj in testiranje postopka za višanje dodane vrednosti informacij pa je 
načrtovano procesiranje izbranih baz s komparativno analizo zadetkov za ugotavljanje trendov 
in ekstrakcijo dodane vrednosti, ki jo omogoča ustrezno procesiranje za: 
• prikaz števila dokumentov glede na leto objave, 
• prikaz razmerja med objavljenimi članki in patenti po letih, 
• ugotavljanje pogostnosti firm-prijaviteljic patentov, 
• porazdelitev patentnih prijav in patentov po državah, 
• ugotavljanje prednostne vsebine kod mednarodne patentne klasifikacije, 
• prepoznavanje pogostnosti in relevance revij, 
• ugotavljanje pogostnosti institucij kot virov publikacij, 
• prepoznavanje prednostne vsebine iz ključnih besed. 
V vseh teh procesiranjih je načrtovano ugotavljanje trendov in prepoznavanje ključnih 
značilnosti, ki so pomembne sestavine dodane vrednosti. Področja testiranja zaključkov v 
sodelovanju z raziskovalci in eksperti iz industrije pa so: (1) tehnologija mikrokapsuliranja, 
(2) mikrokapsulirani pesticidi, (3) mikrokapsulirani repelenti in (4) superabsorbenti. 
17 
5. BAZE PODATKOV ZA IZBRANA PODROČJA 
V okviru dela so bila po opravljenih konsultacijah z raziskovalci kot primer za pripravo 
profilov izbrana področja superabsorbentov, tehnologije mikrokapsuliranja in v okviru 
zadnje še mikrokapsulirani pesticidi in repelenti. V direktorijih baz podatkov 
mednarodnih informacijskih servisov, ki so dosegljivi v Sloveniji, je bil opravljen širši 
izbor baz na osnovi pregleda primernih skupin baz (klastrov) in nato ožji izbor iz 
direktorijev dveh najpomembnejših mednarodnih informacijskih servisov: 
5.1 Informacijski servis STN International 
To je eden največjih svetovnih ponudnikov baz podatkov s področja znanosti in 
tehnologije. Sistem deluje v povezavi med American Chemical Societv (ACS), 
Fachinformationszentrum (FIZ) Karlsruhe in Japan Science and Technologv 
Corporation, Information Centre for Science and Technologv (JICST). Servisni centri 
(Columbus, Karlsruhe in Tokyo) so med seboj povezani z morskim kablom (TAT 8). 
Center v ZDA je eden od oddelkov American Chemical Societv, Chemical Abstracts 
Service (CAS), ki predstavlja vodilni svetovni center za področje kemijskih informacij. 
Center v Nemčiji je vodilni na področjih energije, fizike, matematike in sorodnih 
področjih. Center na Japonskem pa oskrbuje uporabnike z informacijami o japonski 
znanosti in tehnologiji. STN International ponuja več kot 200 baz podatkov različnih 
tipov (1997). 
5.2 Informacijski servis DIALOG 
(Knight-Ridder Information, Inc.) 
DIALOG (sedež Palo Alto, Kalifornija, ZDA) predstavlja enega največjih ponudnikov 
baz podatkov na svetu. Z več kot 450 bazami podatkov različnih tipov omogoča doseg 
do informacij z naslednjih tematskih področij: informacije o večjem številu svetovnih 
firm (naslovi in poslovne ter finančne informacije), ameriške in mednarodne novice 
(najpomembnejši časopisi iz Amerike in Azije), novosti iz delovanja ameriške vlade, 
patente in blagovne znamke, informacije s področja kemije, okolja, naravoslovja in 
tehnologije kot celote ter splošne referenčne informacije. 
V širši izbor so bile vključene tiste baze podatkov, ki vsaj delno vključujejo izbrano 
tematiko, so dosegljive brez omejitev na obeh informacijskih servisih, so 
bibliografskega tipa in vključujejo najpomembnejše tipe dokumentov. 
18 
Tabela S-1: Prednostne baze podatkov za izbrana področja 
IME BAZE PODATKOV 
AKRONTM 
AGRICultural OnLine 
Access 
AGRICOLA 
AGRIS International 
BIOSIS PREVIEWS 
COMMONVVEALTH 
AGRICULTURAL 
BUREAU ABSTRACTS 
CAB Abstracts 
CHEMICAL ABSTRACTS 
CA 
CHEMICAL 
ABSTRACTS Plus 
CAPlus 
CHEMICAL BUSINESS 
NEWSBASE 
CBNB 
CHEMICAL INDUSTRY 
NOTES 
CIN 
COMPENDEX Plus 
CURRENT 
BIOTECHNOLOGY 
ABSTRACTS 
CBA 
CURRENT RESEARCH 
INFORMATION 
S YSTEM/ US Department 
of Agriculture 
CRIS/USDA 
DERWENT 
BIOTECHNOLOGY 
ABSTRACTS 
DERWENT VVORLD 
PATENTSINDEX 
DWPI 
ENGINEERED 
MATERIALS 
ABSTRACTS 
EMA 
FOOD SCIENCE AND 
TECHNOLOGY 
ABSTRACTS-FSTA 
ČASOVNO 
POKRIVANJE 
1970 dalje 
1975 dalje 
1969 dalje 
1979 dalje 
1967 dalje 
1967 dalje 
1984 dalje 
1974 dalje 
1970 dalje 
1983 dalje 
novi, tekoči in 
že zaključeni 
projekti 
1982 dalje 
1963 dalje 
1986 dalje 
1981 dalje 
DOPOLNJEVANJE 
BAZE 
mesečno 
mesečno 
tedensko 
mesečno 
štirinajstdnevno 
vsakodnevno 
tedensko 
tedensko 
tedensko 
mesečno 
mesečno 
mesečno 
tedensko 
(File 351) 
mesečno 
(File 350) 
mesečno 
mesečno 
VELIKOST 
BAZE (1996) 
več kot 3.2 
mio zapisov 
več kot 1.7 
mio zapisov 
blizu 
10.3 mio 
zapisov 
več kot 
3.2 mio 
zapisov 
več kot 
12.9 mio 
zapisov 
več kot 
14.2 mio 
zapisov 
blizu 
400.000 
zapisov 
več kot 
1.2 mio 
zapisov 
več kot 
4.4 mio 
zapisov 
več kot 
77.000 
zapisov 
več kot 
42.000 
zapisov 
več kot 
196.000 
zapisov ' 
več kot 
7 mio 
zapisov 
več kot 
160.000 
zapisov 
več kot 
500.000 
zapisov 
DOSEGLJIVOST 
(HOST) 
DIALOG 
(File 10) 
DIALOG 
(File 203) 
DIALOG 
(File 5 ali 55) 
STN 
(File BIOSIS) 
DIALOG 
(File 50) 
STN 
(File CABA) 
STN 
(File CA) 
DIALOG 
(File 399) 
STN 
(File CAPLUS) 
DIALOG 
(File 319) 
STN (File CBNB) 
DIALOG (File 19) 
STN (File CIN) 
DIALOG (File 8) 
STN (File 
COMPENDEX) 
DIALOG 
(File 358) 
DIALOG (File 60) 
DIALOG 
(File 357) 
STN (File 
BIOTECHABS) 
DIALOG 
(File 350, 351) 
STN 
(File WPINDEX) 
STN (File EMA) 
DIALOG 
(File 293) 
DIALOG (File 51) 
STN (File FSTA) 
VSEBINA 
BAZE 
vsa področ 
agrikulture 
vsapodročj 
agrikulture 
vsapodročj 
narave 
agrikultura, 
biotehnoloj 
veterina, 
gozdarstvo 
vsapodročj 
kemije in 
kemijskega 
inženirstva 
vsa področj 
kemije in 
kemijskega 
inženirstva 
novi proizvo 
trg, prodaja, 
ekologija 
poslovni pa 
v kemijski 
industriji 
inženirstvo: 
tehnologija 
biotehnolog 
agrikultura, 
hrana, gozda 
in sorodna 
področja 
biotehnolog 
patenti 
polimeri, 
keramika, 
kompozitni 
materiali 
vsa področja 
hrane 
19 
IME BAZE PODATKOV 
AKRONIM 
INTERNATIONAL 
PHARMACEUTICAL 
ABSTRACTS - IPA 
JAPIO 
JICST-EPLUS 
KUNSTSTOFFE, 
KAUTSCHUK, FASERN 
KKF 
LIFE SCIENCES 
COLLECTION 
MEDLINE 
NTIS 
PHAR 
PHARMACEUTICAL 
NEWS INDEX 
PNI 
PACKAGING, PAPER, 
PRINTINGAND 
PUBLISHING, AND 
NONWOVEN 
ABSTRACTS 
PIRA 
PASCAL 
PREDICASTS OF 
MARKETAND 
TECHNOLOGY 
PTS PROMT 
RAPRA 
VERFAHRENSTECHNI-
SCHE BERICHTE 
VtB 
ČASOVNO 
POKRIVANJE 
1970 dalje 
1976 dalje 
1985 dalje 
1973 dalje 
1978 dalje 
1966 dalje 
1964 dalje 
tekoči podatki 
1974 dalje 
1975 dalje 
1973 dalje 
1978 dalje 
1972 dalje 
1966 dalje 
DOPOLNJEVANJE 
BAZE 
mesečno 
mesečno 
štirinajstdnevno 
mesečno 
mesečno 
tedensko 
štirinajstdnevno 
mesečno 
Štirinajstdnevno 
štirinajstdnevno 
mesečno 
dnevno 
štirinajstdnevno 
4-krat letno 
VELIKOST 
BAZE (1996) 
več kot 
260.000 
zapisov 
blizu 
5.0 mio 
zapisov 
več kot 
2.4 mio 
zapisov 
več kot 
280.000 
zapisov 
več kot 
1.5 mio 
zapisov 
več kot 
8.5 mio 
zapisov 
več kot 
1.9 mio 
zapisov 
blizu 18.000 
zapisov 
več kot 
380.000 
zapisov 
blizu 
500.000 
zapisov 
več kot 
11 mio 
zapisov 
več kot 
4.8 mio 
zapisov 
več kot 
510.000 
zapisov 
blizu 
214.000 
zapisov 
DOSEGLJIVOST 
(HOST) 
DIALOG (File 74) 
DIALOG 
(File 347) 
STN 
(File JAPIO) 
STN 
File (JICST-
EPLUS) 
STN (File KKF) 
DIALOG 
(File 76) 
STN 
(File LIFESCI) 
DIALOG 
(File 155) 
STN 
(File MEDLINE) 
DIALOG (File 6) 
STN (File NTIS) 
STN (File PHAR) 
DIALOG (File 42) 
DIALOG 
(File 248) 
STN (File PIRA) 
DIALOG 
(File 144) 
DIALOG (File 16) 
STN 
(File PROMT) 
DIALOG 
(File 323) 
STN 
(File RAPRA) 
STN (File VtB) 
VSEBINA 
BAZE 
vse faze razvoja in 
uporabe zdravil 
japonski patenti 
japonski 
dokumenti s 
področja 
naravoslovja, 
tehnologije in 
medicine 
plastika in 
polimeri 
vsa področja žive 
narave 
medicina 
naravoslovje, 
tehnika, 
inženirstvo 
razvoj 
farmacevtskih 
proizvodov 
farmacija, 
kozmetika, 
medicinska 
oprema 
papirna industrija 
multidisciplinama 
produkti, trg, 
tehnologija 
guma in polimeri 
kemijsko in 
procesno 
inženirstvo 
20 
5.3 Optimizacija izbora baz podatkov 
Po zaključenem širšem izboru je bila opravljena optimizacija izbora baz podatkov, 
ki so bile izbirane glede na naslednje kriterije: 
• Primernost vsebine baze: 
podrobneje so bili pregledani dosegljivi direktoriji tujih informacijskih servisov 
z opisi baz podatkov. Baze so bile izbrane glede na pokrivanje področij 
mikrokapsuliranja, superabsorbentov, pesticidov in repelentov. 
• Tip dokumentov: 
izbrane so bile tiste bibliografske baze podatkov, ki vsebujejo osnovne tipe 
dokumentov (članki, patenti, zborniki, knjige, tehnična poročila ipd.). 
• Možnost dosega: 
izbrane so bile baze podatkov, ki so dosegljive na informacijskih servisih, do 
katerih ima doseg Specializirani informacijski center za kemijo. 
• Statistične obdelave rezultatov: 
kot pomemben kriterij za ožji izbor je bila upoštevana tudi možnost uporabe 
različnih statističnih obdelav, ki jih nudijo servisi. 
• Pokritost različnih področij: 
pri izbiri baz je bilo upoštevano pokrivanje širših področij, npr. kemija, 
farmacija, biologija, agrikultura, tehnika, marketing, patenti. 
• Za zajemanje izbrane tematike je bil postavljen kriterij: 
- zajema, če izbrana baza vključuje dokumente izbranih področij, 
- delno zajema, če izbrana baza delno vključuje dokumente izbranih področij, 
- ne zajema. 
21 
Tabela 5-2: Optimizacija izbora baz 
Baze podatkov 
AGRICOLA 
AGRIS 
BIOSIS PREVEVVS 
CAB Abstracts 
CHEMICAL ABSTRACTS 
CHEMICAL ABSTRACTS PLUS 
CHEMICAL BUSINESS 
NEWSBASE 
CHEMICAL INDUSTRY NOTES 
COMPENDEX Plus 
CURRENT BIOTECHNOLOGY 
ABSTRACTS 
CRIS/USDA 
DERVVENT BIOTECHNOLOGY 
ABSTRACTS 
DERWENT WORLD PATENTS 
INDEX 
ENGINEERED MATERIALS 
ABSTRACTS 
FSTA 
INTERNATIONAL 
PHARMACEUTICAL 
ABSTRACTS 
JAPIO 
JICST-EPLUS 
KUNSTSTOFFE, KAUTSCHUK, 
FASERN 
LIFE SCIENCES COLLECTION 
MEDLINE 
NTIS 
PHAR 
PHARMACEUTICAL NEVVS 
INDEX 
PIRA 
PASCAL 
PTS PROMT 
RAPRA 
VERFAHRENSTECHNISCHE 
BERICHTE i 
Zajemanje izbrane 
tematike 
zajema 
zajema 
zajema 
zajema 
zajema 
zajema 
delno zajema 
delno zajema 
zajema 
delno zajema 
delno zajema 
delno zajema 
zajema 
delno zajema 
delno zajema 
zajema 
zajema 
delno zajema 
delno zajema 
zajema 
delno zajema 
delno zajema 
delno zajema 
delno zajema 
delno zajema 
zajema 
zajema 
delno zajema 
delno zajema 
Tipi dokumentov 
J,B,C * 
B, C, J, D, P 
B.C.J.P 
B, C, J, P, D, R 
B, C, J, P, D, R 
B, C, J, P, D, R 
B,J 
J 
B, C, J, R 
B, C, J, P, R, M 
RP 
C, J, P 
P 
B, C, J, P, R, D 
J, B, C, S 
J 
P 
J, B, C, R 
J, B, C, S, R, D 
B, C, J, P 
J 
C, J, P, R, S, D, 
MF.GD 
R, J, C, DC 
NA 
B, C, J, S, P, NA 
B, C, J, P, R, D 
J, N, NA, R, T 
R, C, J, S, P, B, DI 
R 
Širša področja 
agrikultura 
agrikultura 
biologija 
agrikultura 
kemija 
kemija 
marketing 
marketing 
tehnika 
biotehnologija 
agrikultura 
biotehnologija 
patenti 
polimeri 
hrana 
farmacija 
patenti 
naravoslovje in 
tehnika 
polimeri 
živa narava 
medicina 
naravoslovje, 
tehnika, inženirstvo 
farmacija 
farmacija 
papirna industrija 
multidisciplinama 
marketing 
kemija 
tehnika 
* Legenda: 
B knjige in monografije J članki iz revij R poročila 
C konferenčni zborniki M sestanki RP raziskovalni projekti 
D disertacije MF mikrofilmi S standardi 
DC direktni kontakti N časopisi T tiskovne konference 
DI direktoriji NA članki iz časopisov 
GD vladni dokumenti P patenti 
22 
Glede na postavljene kriterije je bilo izbranih osem baz podatkov: 
5.3.1 Chemical Abstracts (CA) 
Baza CA pokriva področja uporabne kemije, kemijskega inženirstva, biokemije, 
makromolekularne kemije, organske kemije, fizikalne kemije, anorganske kemije in 
analizne kemije. Vsebuje zapise dokumentov, ki so objavljeni tudi v tiskani obliki CA 
od 1967 dalje. Ti vključujejo izbor izvlečkov oz. bibliografskih podatkov iz več kot 
9000 revij, patentov iz 26 držav in dveh mednarodnih patentnih organizacij (EPO -
European Patent Office in WIPO - World Intellectual Propertv Organization), tehnična 
poročila, knjige, konferenčne zbornike in disertacije. Iskanje je možno po 
bibliografskem segmentu, indeksiranih pojmih, registrskih številkah spojin (CAS 
Registrv Number) in abstraktu, ki ga vsebuje več kot 87% zapisov. 
5.3.2 Compendex Plus 
Baza COMPENDEX je združena baza podatkov, ki jo sestavljata COMPuterized 
ENgineering InDEX in EI Engineering Meetings Database. Pokriva svetovno področje 
inženirstva in tehnologije. Vključuje izvlečke za članke iz približno 4300 revij, knjige, 
prispevke iz več kot 2000 različnih konferenc na leto, poročila in drugo 
nekonvencionalno literaturo. Iskati je možno po bibliografskem segmentu, indeksiranih 
pojmih, informacijah o sestankih in abstraktu. 
5.3.3 Denvent World Patents Index 
Baza DERWENT WORLD PATENTS INDEX vključuje informacije o patentih iz 40 
industrijskih držav sveta in EPO ter WD?0. Vsak zapis v bazi opisuje patentno 
družino, začenši z novim izumom (osnovni patent) in z dodatkom informacij o istem 
izumu, objavljenem v drugih državah (ekvivalenti). Zapis vsebuje bibliografske 
podatke, abstrakte, splošne indekse, še posebej kemijski in elektrotehniški indeks, ki sta 
dosegljiva po posebnem naročilu. Baza pokriva patente farmacevtske industrije od leta 
1963 dalje, agrikulture od 1965 dalje, polimerov od 1966 dalje, ostale kemije od 1979 
dalje in tehnologije (posebej elektrotehnike in strojništva) od 1974 dalje. 
5.3.4 CAB Abstracts (CommonweaIth Agricultural Bureau) 
Baza CAB ABSTRACTS vključuje informacije z vseh področij agrikulture in 
sorodnih ved kot so biotehnologija, lesarstvo in veterina. Obravnava več kot 10.000 
revij, knjige, poročila, objavljene disertacije, konferenčne zbornike in patente. Iskanje 
je mogoče po bibliografskem segmentu, indeksiranih pojmih, abstraktih in registrskih 
številkah spojin. 
5.3.5 PTS PROMT (Predicasts of Market and Technology) 
Baza PROMT omogoča doseg do informacij o firmah, produktih, (čistih) 
tehnologijah in trgu za vse vrste industrije (več kot 60 različnih servisnih in 
proizvodnih tipov industrij). Prinaša abstrakte in zapise v polnem tekstu iz 
najpomembnejših svetovnih tržnih in poslovnih revij in drugih virov kot so časopisi, 
poslovne in industrijske novice, študije o raziskovanju trga, poročila o analizah vlaganj, 
23 
vladna poročila ipd. Iskanje je mogoče po produktu, geografski regiji, firmi, registrski 
številki spojine in abstraktu. 
5.3.6 Life Sciences Collection 
Baza LIFE SCIENCES COLLECTION pokriva svetovno literaturo z vseh glavnih 
področij biologije, medicine, biokemije, ekologije, mikrobiologije in nekaterih vidikov 
agrikulture in veterine. Vključuje podatke o naslednjih virih: knjige, konferenčni 
prispevki, revije, patenti in poročila. Iskanje je mogoče po bibliografskem segmentu, 
indeksiranih pojmih in abstraktu. 
5.3.7 International Pharmaceutical Abstracts 
Baza INTERNATIONAL PHARMACEUTICAL ABSTRACTS pokriva področje 
farmacije in z zdravjem ter zdravljenjem povezane literature. Vsebuje 25 sekcij, med 
katerimi so najpomembnejše farmacevtska tehnologija, stabilnost zdravil, farmacevtsko 
izobraževanje, farmacevtska praksa in pravni vidiki farmacije in zdravil. Viri so 
mednarodne farmacevtske, biomedicinske in kozmetične revije. Iskanje je mogoče po 
bibliografskem segmentu, abstraktu, generičnih imenih, tržnih imenih, kemijskih 
imenih, registrskih številkah spojin ipd. 
5.3.8 JAPIO 
Baza JAPIO pokriva področje japonskih patentov (Kokai Tokkvo Koho) in je grajena 
v angleškem jeziku. Pokriva področja strojništva, elektrotehnike, kemijske in 
farmacevtske industrije. Vključuje tudi abstrakt v angleščini, ki je originalno izdelan na 
Japonskem. Iskanje je možno po prijavitelju patenta, dnevu in številki prijave patenta, 
številki patenta, dnevu objave patenta ter japonske in mednarodne patentne 
klasifikacijske kode. 
5.4 Priprava profila (teoretične osnove) 
Za procesiranje bibliografskih baz podatkov je potrebno pripraviti logični izraz, ki se 
običajno imenuje tudi profil. 
Priprava profila smiselno vključuje naslednje stopnje: 
• definicija problema uporabnika, 
• izbor ključnih besed, sinonimov, trivialnih in tovarniških imen, različnih kod 
(npr.: CAS Registrv Number, IPC - International Patent Classification), 
• priprava logičnega izraza, 
• optimizacija profila. 
Definicija problema je ena najpomembnejših stopenj pri pripravi profila. Če problem ni 
dovolj natančno in precizno definiran, so lahko rezultati poizvedbe premalo relevantni. 
Zato je potrebno tej stopnji v sodelovanju s končnim uporabnikom posvetiti dovolj 
pozornosti. 
V drugi fazi priprave profila je potrebno posvetiti največjo pozornost izboru primernih 
ključnih besed in pripadajočih sinonimov ali vključitvi kod ipd. Za pravilen izbor je 
24 
potrebno poznavanje s področja, na katerem se poizvedbo izvaja. Zato je tudi na tej 
stopnji neobhodno vključevanje končnega uporabnika. 
Logični izraz pripravi specialist informatik. Priprava profila poteka na več ravneh. 
Osnova pri pripravi je logično povezovanje ključnih besed v koncepte. Koncept je po 
definiciji skupina ključnih besed, ki so med seboj logično povezane v celoto. Sledi 
povezovanje konceptov, najprej na osnovnem nivoju, z uporabo logičnih (Boolovih) 
operatorjev (AND, OR, NOT), na naslednjem nivoju pa vključevanje operatorjev 
bližanja (proximity operators) in/ali numeričnih operatorjev. Zelo pogosto je potrebno 
še okrajševanje in/ali maskiranje. Nekateri informacijski servisi, npr. STN International, 
nudijo možnost iskanja tudi brez vnaprejšnje priprave profilov (SciFinder) tako, da 
uporabnik postavlja vprašanja kot tekst brez uporabe operatorjev na tri različne načine 
(Explore, ki omogoča iskanje znanstvenih informacij, Browse, ki omogoča 
pregledovanje tabel z vsebino za različne revije, Keep Me Posted, ki omogoča 
pregledovanje najnovejše literature za izbrano področje). Uporabnik se za posamezni 
način odloči sam glede na potrebe tako, da ga v meniju izbere, ker je celoten koncept 
iskanja menijsko voden. Sistem od 1997 vključuje še tri nove načine: (1) Reaction 
Searching, ki omogoča iskanje s pomočjo struktur in dobivanje informacij o kemijskih 
reakcijah, (2) Chemical Catalogs, ki nudi izbor različnih katalogov z informacijami iz 
komercialnih virov ter (3) Easy Document Ordering za enostavno in hitro naročanje 
primarnih dokumentov. 
Po zaključku priprave profila opravi specialist informatik njegovo procesiranje na 
izbrani bazi ali skupini baz. Naslednja faza je optimizacija profila, kjer sodelujeta tako 
informatik kot končni uporabnik rezultatov. V okviru optimizacije običajno govorimo 
o dveh tipih pomembnosti (relevance) rezultatov: 
• z dokumentalistično relevanco se ugotavlja logično pravilnost razporeditve ključnih 
besed v profilu; običajno jo določa informatik; 
• stvarna relevanca ugotavlja uporabno vrednost rezultatov poizvedbe. Določa jo 
končni uporabnik rezultatov. Profil je stvarno relevanten, kadar je 75% ali več 
dobljenih informacij tudi uporabnih. 
5.5 Priprava profilov za izbrana področja 
Zaradi razlike med informacijskimi servisi pri uporabi označb, predvsem za operatorje 
bližanja in okrajševanje, je bilo potrebno pripraviti profile za vsa štiri izbrana področja 
na obeh izbranih servisih. 
5.5.1 Profili za informacijska servisa STN International in DIALOG 
Na informacijskem servisu STN International so bile procesirane tri baze podatkov: 
CHEMICAL ABSTRACTS, COMPENDEX PLUS in DERWENT WORLD PATENTS INDEX. Na 
informacijskem servisu DIALOG je bilo procesiranih pet baz podatkov: CAB Abstracts, 
PTS PROMT, LIFE SCIENCES COLLECTION, INTERNATIONAL PHARMACEUTICAL 
ABSTRACTS in JAPIO. Pri tem so bili za posamezna področja uporabljeni naslednji 
profili: 
25 
Tabela 5-3: Uporabljeni profili na obeh informacijskih servisih 
Profil 
1 
2 
3 
4 
STN International 
SUPERABSORBENT# 
MICROCAPSUL? OR 
MICROENCAPSUL? 
(MICROCAPSUL? OR 
MICROENCAPSUL?) AND (PESTICIDE# 
OR HERBICIDE* OR INSECTICIDE# OR 
FUNGICIDE#) 
(MICROCAPSUL? OR 
MICROENCAPSUL?) AND 
REPELLENT# 
DIALOG 
SUPERABSORBENT? 
MICROCAPSUL? OR 
MICROENCAPSUL? 
(MICROCAPSUL? OR 
MICROENCAPSUL?) AND (PESTICIDE? 
OR HERBICIDE? OR INSECTICIDE? OR 
FUNGICIDE?)_ 
(MICROCAPSUL? OR 
MICROENCAPSUL?) AND 
REPELLENT? 
v profilu uporabljana znaka za okrajševanje v profilu uporabljen znak za okrajševanje 
pomenita: pomeni: 
# - okrajševanje določenega števila znakov ? okrajševanje poljubnega števila znakov 
? - okrajševanje poljubnega števila znakov 
5.6 Rezultati poizvedb 
Na osnovi zgoraj pripravljenih profilov so bile opravljene poizvedbe po izbranih bazah 
podatkov. Skupno število dokumentov, ki so bili identificirani z opravljenimi 
poizvedbami, je prikazano v tabeli 5-4. 
Tabela 5-4: Skupno število identificiranih dokumentov v izbranih bazah po izbranih profilih 
baza podatkov 
CHEMICAL ABSTRACTS 
COMPENDEX PLUS 
DERWENT WORLD 
PATENTS INDEX 
CAB ABSTRACTS 
PTS PROMT 
LIFE SCIENCES 
COLLECTION 
INTERNATIONAL 
PHARMACEUTICAL 
ABSTRACTS 
JAPIO 
profil 1 
319 
64 
372 
26 
530 
12 
1 
9 
profil 2 
10598 
567 
7417 
685 
764 
412 
676 
17014 
profil 3 
471 
15 
272 
339 
90 
57 
2 
602 
profil 4 
119 
1 
105 
8 
9 
6 
1 
182 
Kot dodaten kriterij za dokončni izbor baz je treba vključiti tudi število identificiranih 
dokumentov (zadetkov). To število je za nekatere profile v posameznih bazah 
premajhno, da bi bile lahko uporabne v razvoju postopka v sklopu tega dela, predvsem 
zaradi ugotavljanja funkcionalne gostote informacij v posameznem iskalnem polju, pri 
katerem verjetnost integriranih spoznanj narašča s številom zadetkov. 
26 
5.7 Statistično ugotavljanje gostote informacij 
Za statistično ugotavljanje gostote informacij v posameznem izbranem polju zapisa so 
na informacijskih servisih STN International in DIALOG (Knight Ridder Information, 
Inc.) ponujene različne možnosti: 
5.7.1 Ukaza SELECT in SMART SELECT na STN International 
Informacijski servis STN International uporabnikom nudi dva ukaza (SELECT in 
SMART SELECT). 
SELECT je ukaz, ki lahko iz dobljenih zadetkov ekstrahira maksimalno 999 različnih 
vsebin iz posameznega iskalnega polja. Rezultate sortira glede na frekvenco nastopanja 
v dobljenih zadetkih. Tako je npr. mogoče iz polja naslov revije (Journal Title - JT) 
ugotoviti, v kateri reviji je določeno področje najbolj intenzivno obdelano, ali npr. iz 
polja prijavitelj patenta (Patent Assignee - PA), katera firma je na določenem področju 
močno angažirana. V opisu vsake baze podatkov je prikazan seznam polj v zapisu, za 
katera je mogoče uporabiti ta ukaz. 
Za izvedbo tega ukaza je potrebna naslednja sintaksa: 
SEL set zadetkov področje zadetkov- polje 
npr. SEL Ll 1- PY 
Primer poizvedbe: 
=> S SUPERABSORBENT# 
Ll 319SUPERABSORBENT# 
=>SELL1 1-PY 
SELECT IS APPROXIMATELY 75% COMPLETE 
El THROUGH EI7 ASSIGNED 
=>DSELE1-E17 
El 
E2 
E3 
E4 
E5 
E6 
E7 
E8 
E9 
E10 
Eli 
E12 
E13 
E14 
E15 
61 
46 
40 
40 
32 
27 
17 
17 
10 
9 
6 
5 
3 
2 
2 
1994/PY 
1992/PY 
1993/PY 
1995/PY 
1991/PY 
1990/PY 
1988/PY 
1989/PY 
1985/PY 
1996/PY 
1986/PY 
1987/PY 
1983/PY 
1982/PY 
1984/PY 
27 
E16 1 1977/PY 
E17 1 1981/PY 
SMART SELECT je ukaz, ki služi dvema namenoma: 
- statistični analizi večje količine podatkov, 
- iskanju po več bazah hkrati (crossfile searching). 
V kontekstu tega dela je bil uporabljen le za statistično analizo. Za njegovo izvajanje je 
najprej potrebna njegova inicializacija z ukazom: 
SET SMARTSELECT ON. 
Tudi v tem primeru so rezultati sortirani glede na frekvenco nastopanja v posameznem 
polju. Po zaključku dela ukaz izključimo s: 
SET SMARTSELECT OFF. 
Primer poizvedbe: 
=> S MICROCAPSUL? OR MICROENCAPSUL? 
6646 MICROCAPSUL? 
1554 MICROENCAPSUL? 
L1 7425 MICROCAPSUL? OR MICROENCAPSUL? 
=> SET SMARTSELECT ON 
SET COMMAND COMPLETED 
=>SELL1 1-PA 
*** SmartSELECT INITIATED *** 
L2 SEL Ll 1-PA: 2439TERMS 
=>DL2 
L2 SEL Ll 1-PA: 2439TERMS 
TERM # # OCC # DOC % DOC PA 
1 1051 1051 14.15 FUJI PHOTO FILM CO LTD 
2 287 287 3.87 MITSUBISffl PAPER MILLS LTD 
3.58 KANZAKI PAPER MFG CO LTD 
2.68 BROTHER KOGYO KK 
2.44 MEAD CORP 
2.06 CANON KK 
1.23 RICOH KK 
1.14 NAT CASH REGISTER CO 
1.10 BROTHER IND CO LTD 
10 73 73 0.98 MITSUI TOATSU CHEM INC 
=> SET SMARTSELECT OFF. 
3 
4 
5 
6 
7 
8 
9 
266 
199 
181 
153 
91 
85 
82 
266 
199 
181 
153 
91 
85 
82 
28 
5.7.2 Ukaz RANK na informacijskem servisu DIALOG 
Informacijski servis DIALOG (Knight Ridder Information, Inc.) ponuja ukaz RANK. 
RANK ukaz omogoča statistično analizo rezultatov poizvedbe tako, da se opravi 
ekstrakcija iskalnih pojmov v posameznih poljih in izpisovanje teh pojmov v 
rangiranem vrstnem redu s frekvenco nastopanj teh pojmov. 
RANK ukaz se lahko uporablja na dva načina: 
- ukazu se doda le kodo polja, ki se ga želi ekstrahirati, 
- ukaz se uporabi kot osnovo za nadaljnje iskanje za izboljšanje relevance 
rezultatov. 
V nalogi je bila uporabljena prva možnost in sicer z uporabo naslednje sintakse: 
RANK Search Prefix Set Number 1-n OtherOptions 
npr. RANK PY Si 1-689 CONT DETAIL 
Izpis tako vsebuje sortirane letnice izdaje vseh dokumentov iz seta rezultatov SI 
izpisane v celoti in v polnem formatu. 
Primer poizvedbe: 
?S MICROCAPSUL? OR MICROENCAPSUL? 
260 MICROCAPSUL? 
548 MICROENCAPSUL? 
SI 689 MICROCAPSUL? OR MICROENCAPSUL? 
?RANKPYS1 1-689 CONT DETAIL 
Started processing RANK 
Completed Ranking 689 records 
Press ENTER to view the TOP 50 terms 
or enter a number N to view the top N terms 
or >N to view terms with more than N items 
or enter ALL to view ali terms 
?ALL 
Enter title for continuous output or press ENTER for current title option 
? 
DIALOG RANK Results (Detailed Displav) 
RANK: Sl/1-689 Field: PY= File(s): 50 
(Rank fields found in 687 records — 25 unique terms) 
RANK No. Items in File Items Ranked %Items Ranked Term 
1 
2 
3 
4 
5 
6 
7 
151531 
147016 
131011 
154569 
144569 
130968 
152824 
52 
45 
40 
39 
38 
38 
37 
07.6% 
06.6% 
05.8% 
05.7% 
05.5% 
05.5% 
05.4% 
1992 
1993 
1986 
1989 
1994 
1995 
1991 
29 
8 
9 
10 
11 
12 
13 
14 
15 
16 
17 
18 
19 
20 
21 
22 
23 
24 
25 
134129 
128285 
135165 
142415 
150858 
143226 
159099 
131611 
127456 
135047 
139765 
131618 
64169 
125307 
119300 
106268 
114298 
91794 
36 
34 
32 
31 
31 
28 
28 
25 
24 
24 
22 
21 
20 
19 
18 
6 
5 
2 
—end of results— 
05.2% 
04.9% 
04.7% 
04.5% 
04.5% 
04.1% 
04.1% 
03.6% 
03.5% 
03.5% 
03.2% 
03.1% 
02.9% 
02.8% 
02.6% 
00.9% 
00.7% 
00.3% 
1983 
1982 
1984 
1979 
1988 
1978 
1990 
1985 
1981 
1987 
1980 
1977 
1996 
1976 
1975 
1973 
1974 
1972 
Po zaključku dela je potrebno ukaz zaključiti z EXIT, kajti brez tega je nadaljevanje 
dela v drugih iskalnih modulih nemogoče. 
Izbor baz se je tako začel s prvim izborom primernih klastrov baz podatkov iz 
direktorijev izbranih informacijskih servisov. Temu je sledil ožji izbor na osnovi 
kriterijev za primerost vsebine baze, vsebovanja osnovnih tipov bibliografskih 
dokumentov, možnosti dosega, možnosti statističnih obdelav rezultatov in primerne 
pokritosti področij. Dokončni izbor pa je bil narejen na osnovi števila zadetkov za 
izbrano področje v posamezni bazi podatkov, hkrati pa so bili upoštevani tudi stroški 
uporabe baz in statističnih obdelav, ki so pri uporabi obeh ukazov zelo nizki. Ker je 
bila s strani informacijskih servisov STN International in DIALOG za to delo 
pridobljena možnost brezplačne uporabe obeh sistemov, je bil tudi to eden od kriterijev 
za dokončni izbor. Tako so bile za nadaljnje delo izbrane baze podatkov: 
CHEMICAL ABSTRACTS, 
DERVVENT WORLD PATENTS INDEX, 
CAB ABSTRACTS, 
PTS PROMT in 
JAPIO. 
30 
6. UGOTAVLJANJE TRENDOV 
Za ugotavljanje trendov na izbranih področjih: celotnega mikrokapsuliranja, mikrokapsuliranih 
pesticidov, mikrokapsuliranih repelentov ter superabsorbentov so bile uporabljene v poglavju 5 
izbrane baze. 
Primerjava je bila opravljena za ugotavljanje trendov v naslednjih poljih: 
6.1 Število vseh dokumentov po letih (Publication Year - PY) 
6.1.1 Področje mikrokapsuliranja 
31 
32 
Podatki dopuščajo domnevo, da so prednostne baze za to področje CA, WPINDEX in JAPIO. 
Iz predstavljenih grafov je mogoče ugotoviti, da se je področje mikrokapsuliranja intenzivno 
razvijalo predvsem v zadnjih dveh desetletjih. V zadnjih dveh do treh letih pa je opaziti rahlo 
padanje števila dokumentov v vseh izbranih bazah, iz česar je možno sklepati, da je bil 
raziskovalni vrh na tem področju že dosežen. Za potrditev te hipoteze bo potrebno spremljati 
področje vsaj do leta 2000. 
6.1.2 Specifično področje mikrokapsuliranih pesticidov 
33 
34 
Iz teh grafov je mogoče sklepati, daje bilo področje mikrokapsuliranih pesticidov vpeljano v 
sedemdesetih letih vzporedno z razvojem tehnologije mikrokapsuliranja. Področje se je 
razvojno krepilo vse do začetka devetdesetih let, nakar je mogoče opaziti počasen trend 
zniževanja števila dokumentov, z izjemo baze PROMT, kjer je število publikacij sicer majhno, 
vendar je do konca 1995 naraščalo. To dopušča domnevo, daje tržna zanimivost področja še 
vedno prisotna. 
6.1.3 Specifično področje mikrokapsuliranih repelentov 
35 
36 
Grafi kažejo, da je področje mikrokapsuliranih repelentov relativno novo področje. Večina 
dokumentov se pojavi šele v osemdesetih letih in narašča do začetka devetdesetih. Nato po 
krajšem padcu števila dokumentov (v 3 od 5 baz) lahko vidimo ponoven trend naraščanja. Iz 
tega je mogoče predpostaviti, da na področju verjetno prihaja do novega razvojnega ciklusa. 
Tudi ta hipoteza terja preverjanje s spremljanjem področja vsaj še za nekaj let in analizo 
vsebine dokumentov. 
6.1.4 Področje superabsorbentov 
37 
38 
Iz grafov je mogoče ugotoviti, da se je področje začelo razvijati v začetku osemdesetih let. Le 
v bazi PROMT je bilo nekaj dokumentov objavljenih tudi že konec sedemdesetih. Področje je 
imelo svoj višek v začetku devetdesetih let. Da bi lahko ugotovili, ali je mogoče pričakovati 
nov razvojni cikel, bi bilo potrebno nadaljnje vsebinsko spremljanje področja in ugotavljanje 
naraščanja vsaj nekaj let. 
6.1.5 Informacijske ugotovitve 
1. Spremljanje števila vseh dokumentov po letih omogoča okvirno oceno rasti oz. padanja 
izbranega celotnega raziskovalnega področja. 
2. Število vseh dokumentov ni merodajno za primernost izbora baze za določen raziskovalni 
interes. Tako se zdi na primer baza CAB za celotno področje mikrokapsuliranja marginalna, 
pri bolj specifičnih poizvedbah (pesticidi) pa daje pomembne razultate. 
3. Valovanje v številu dokumentov za specifično področje dopušča domnevo, da gre pri 
vzponih za raziskovalne dosežke, ki sprožajo nov interes. 
39 
6.2 Število člankov in/ali patentov po letih (PY) 
V tem segmentu ni vključena baza PROMT, ker v njej ni polja "tip dokumenta (DT)" in tako 
ni bilo mogoče opraviti statistične obdelave. 
6.2.1 Področje mikrokapsuliranja 
40 
41 
42 
Na področju mikrokapsuliranja je število patentov približno za polovico večje od števila 
člankov. To pokaže zlasti graf 6-26. Iz istega grafa je moč ugotoviti, daje število patentov na 
področju mikrokapsuliranja v bazah WPINDEX in JAPIO še veliko večje, kot to kaže baza 
CA, ki pokriva samo del patentov. Iz prevladovanja števila patentov nad številom člankov 
lahko ugotovimo, da na področju mikrokapsuliranja aplikativno raziskovanje v primerjavi z 
bazičnim raziskovanjem močno prevladuje. V določenih obdobjih (v tem primeru v letih 1988-
93) je število člankov v primerjavi s patenti veliko manjše, kar kaže ponavadi na zapiranje tudi 
nepatentnih informacij, izjemoma pa tudi na zmanjševanje interesa za bazične raziskave. Ko se 
patentiranje dosežkov izčrpa, lahko zasledimo ponoven porast bazičnih raziskav (člankov), ki 
zagotavljajo temelje za nove aplikativne dosežke (patente). 
6.2.2 Specifično področje mikrokapsuliranih pesticidov 
43 
44 
45 
Na področju mikrokapsuliranih pesticidov lahko ugotovimo, da je v nekaterih letih število 
člankov skoraj enako veliko kot število patentov, kar kaže na večji obseg bazičnih raziskav in 
testiranj. V nekaterih letih pa je število člankov veliko manjše od števila patentov, kar kaže na 
velik porast aplikativnih raziskav v tem obdobju. Tudi na tem področju je mogoče ugotoviti 
nepopolno pokrivanje patentov s strani baze CA. 
6.2.3 Specifično področje mikrokapsuliranih repelentov 
46 
47 
48 
Na področju mikrokapsuliranih repelentov je moč ugotoviti, da je število drugih tipov 
dokumentov v primerjavi s patenti zanemarljivo majhno. Iz tega je mogoče sklepati, da je na 
tem področju bistveno aplikativno raziskovanje in da ima to področje izrazit industrijski in tržni 
pomen. Ta trend prav tako kaže na močno zapiranje znanja na tem področju. 
Baza CAB zaradi premajhnega števila dokumentov v ta del primerjav ni bila vključena. 
6.2.4 Področje superabsorbentov 
49 
50 
51 
Na področju superabsorbentov je po številu patentov in člankov moč ugotoviti nihanja po letih. 
Padanju enih sledi porast drugih. Na tej osnovi je moč sklepati, da bazične raziskave nudijo 
temelj aplikativnim, ko pa so glavne značilnosti postopkov ali proizvodov patentirane, se rast 
patentov zaustavi, bazične raziskave pa znova porastejo, da bi nudile nova izhodišča za 
aplikativne raziskave in razvoj. 
Zanimiva je tudi ugotovitev, daje število patentov v bazi JAPIO zelo majhno, kar izrazito kaže 
na nezanimanje japonske industrije za to področje. 
Baza CAB zaradi premajhnega števila dokumentov v ta del primerjav ni bila vključena. 
52 
6.3 Patenti - polja (firma prijavitelj patenta - PA in CO v bazi JAPIO; koda države 
podeljenih patentov - PC in CN v bazi JAPIO; koda države prijavljenih patentov - AC; 
koda mednarodne patentne klasifikacije - IC). 
6.3.1 Področje mikrokapsuliranja 
6.3.1.1 Firme prijaviteljice patentov 
53 
54 
55 
6.3.1.3 Države prijave patentov 
56 
57 
58 
6.3.1.5 Komparativna analiza 
Procesiranje po firmah - prijaviteljicah patenta omogoča spoznavanje in primerjavo 
možnosti v mednarodni konkurenci. Tako je na primer na področju mikrokapsuliranja jasno 
prepoznavna prevlada japonskih firm. Rezultati te poizvedbe tudi kažejo, da se ni mogoče 
zanesti samo na eno bazo. Čeprav je celokupno število zajetih patentov v vseh uporabljenih 
bazah podobno, se porazdelitev po firmah lahko močno razlikuje, kar je razvidno iz primerjave 
desetih firm: 
Tabela 6-1: Porazdelitev Števila patentov po firmah na področju mikrokapsuliranja 
(primerjava desetih firm) 
FIRMA (PA) 
FUJI PHOTO FILM, JP 
MITSUBISHI PAPER MILS, JP 
KANZAKI PAPER MFG., JP 
CANON, JP 
BROTHER INDUSTRIES, JP 
MEAD CORPORATION, US 
RICOH, JP 
BAYER, DE 
SEICO INSTRUMENTS, JP 
SHARP, JP 
Število patentov v bazi 
CA 
1190 
268 
259 
243 
184 
124 
110 
55 
48 
-
WPINDEX 
1051 
287 
266 
153 
281 
181 
91 
47 
45 
-
JAPIO 
2407 
493 
377 
841 
1442 
128 
273 
1484 
130 
247 
Procesiranje po državah - prijaviteljicah patenta praviloma pokaže, kje poteka originalno 
razvojno delo. Tudi v tem primeru se pri mikrokapsuliranju kaže velika prevlada Japonske in 
delno še ZDA in zahodne Evrope. Gre torej za tehnologijo visoko razvitih držav. Primerjava 
števila patentov za posamezno državo v treh izbranih bazah pa kaže na velike razlike med 
bazami v zajemanju patentov, kar dopušča domnevo, da postopek zajemanja teh dokumentov 
med njimi ni standardiziran, oz. da ima vsaka baza svoje prioritete, ki jih mora uporabnik 
spoznati. 
Tabela 6-2: Porazdelitev patentov glede na državo patenta na področju mikrokapsuliranja 
(primerjava desetih držav) 
DRŽAVA (PC, CN) 
JAPONSKA 
NEMČIJA 
EVROPSKA PATENTNA PISARNA - EP 
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE 
FRANCIJA 
VELIKA BRITANIJA 
KANADA 
AVSTRALIJA 
NIZOZEMSKA 
ŠVICA 
Število patentov v bazi 
CA 
4244 
720 
515 
510 
145 
118 
32 
~ 
17 
12 
WPINDEX 
5695 
1366 
1053 
2045 
569 
703 
742 
456 
209 
218 
JAPIO 
13599 
1841 
27 
956 
134 
288 
14 
8 
60 
203 
59 
Tabela 6-3: Porazdelitev števila patentnih prijav na področju mikrokapsuliranja 
(primerjava desetih držav) 
DRŽAVA (AC) 
JAPONSKA 
NEMČIJA 
EVROPSKA PATENTNA PISARNA - EP 
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE 
FRANCIJA 
VELIKA BRITANIJA 
KANADA 
AVSTRALIJA 
NIZOZEMSKA 
ŠVICA 
Število patentnih prijav v bazi 
CA 
4237 
385 
502 
489 
70 
90 
32 
6 
10 
12 
WPINDEX 
4481 
618 
996 
1456 
154 
248 
204 
197 
— 
— 
JAPIO 
17014 
1806 
27 
877 
121 
279 
4 
7 
21 
132 
Procesiranje po kodah mednarodne patentne klasifikacije omogoča prepoznavanje zelo 
specifičnih značilnosti patentnih procesov in materialov. Tako lahko spoznamo že iz kod, 
katera področja uporabe prevladujejo. Na primer za mikrokapsuliranje so to izdelava 
mikrokapsul iz koloidnih materialov s sušenjem ali razprševanjem, s polimenzacijo 
(medpovršinsko polimerizacijo, polimerizacijo in-situ in zamreževanjem), priprava papirjev za 
kopiranje s pomočjo pritiska ali termografije, razvoj razvijalcev v procesih elektrografije, 
elektrofotografije in magnetografije, fotomehanični npr. fotolitografski proizvodi in tiskane 
površine, mikrokapsulirani medicinski preparati in njihovo postopno sproščanje, procesi 
tiskanja, kopiranja, barvnega tiskanja, izdelava fotosenzitivnih materialov za večbarvno 
procesiranje. 
60 
6.3.2 Specifično področje mikrokapsuliranih pesticidov 
6.3.2.1 Firme prijaviteljice patentov 
61 
62 
63 
6.3.2.3 Države prijave patentov 
64 
65 
66 
6.3.2.5 Komparativna analiza 
Procesiranje po firmah - prijaviteljicah patenta na področju mikrokapsuliranih pesticidov 
kaže, daje prevladovanje japonskih firm nad evropskimi in ameriškimi veliko manjše, kot je to 
v primeru mikrokapsuliranja. V bazi JAPIO močno izstopa firma BAYER A.G., kar lahko 
pomeni, da v veliki meri pokriva japonsko tržišče, ali pa je prisotna tam predvsem iz 
konkurenčnih razlogov. Število patentov v vseh bazah je dokaj enakomerno razporejeno po 
bazah CA in WPINDEX, nekoliko pa izstopa baza JAPIO z nekaterimi specifičnimi japonskimi 
firmami, ki se v drugih dveh bazah ne pojavljajo. To je razvidno iz primerjave desetih firm: 
Tabela 6-4: Porazdelitev Števila patentov po firmah na področju mikrokapsuliranih pesticidov 
(primerjava desetih firm) 
FIRMA (PA) 
SUMITOMO CHEMICAL, JP 
STAUFFER CHEMICAL, US 
MONSANTO, US 
PENNWALT, US 
BAVER, DE 
NIPPON TOKUSHU NOYAKU SEIZO, JP 
NTPPON BAYER AGROCHEM, JP 
NIPPON KAZAKU, JP 
CD3A GE1GY, CH 
SANDOZ, CH 
Število patentov v bazi 
CA 
21 
17 
12 
9 
~ 
« 
— 
5 
7 
7 
WPINDEX 
20 
10 
9 
9 
5 
6 
~ 
~ 
10 
8 
JAPIO 
25 
9 
— 
— 
242 
90 
38 
30 
~ 
~ 
Procesiranje po državah - prijaviteljicah patenta v primeru mikrokapsuliranih pesticidov 
kaže, daje Japonska še vedno prva po številu podeljenih patentov v vseh obravnavanih bazah. 
Za Japonsko so uvrščene Nemčija, ZDA in Evropska patentna pisarna, kar kaže po Japonski na 
precejšnjo dominacijo zahodnih držav. Podobno je tudi razmerje pri patentnih prijavah, kjer 
število japonskih prijav močno izstopa. To lahko pomeni, da na Japonskem na tem področju 
tuje firme zelo močno ščitijo svoje interese. 
Tabela 6-5: Porazdelitev patentov glede na državo patenta na področju mikrokapsuliranih pesticidov 
(primerjava desetih držav) 
DRŽAVA (PC, CN) 
JAPONSKA 
NEMČIJA 
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE 
EVROPSKA PATENTNA PISARNA - EP 
VELIKA BRITANIJA 
FRANCIJA 
KANADA 
AVSTRALIJA 
ŠVICA 
JUŽNA AFRIKA 
Število patentov v bazi 
CA 
105 
42 
30 
43 
6 
4 
3 
~ 
— 
3 
WPINDEX 
135 
81 
101 
75 
36 
35 
65 
55 
14 
47 
JAPIO 
304 
270 
20 
— 
8 
— 
~ 
~ 
4 
-
67 
Tabela 6-6: Porazdelitev Števila patentnih prijav na področju mikrokapsuliranih pesticidov 
(primerjava desetih držav) 
DRŽAVA (AC) 
JAPONSKA 
NEMČIJA 
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE 
EVROPSKA PATENTNA PISARNA - EP 
VELIKA BRITANIJA 
FRANCIJA 
KANADA 
AVSTRALIJA 
ŠVICA 
JUŽNA AFRIKA 
Število patentnih prijav v bazi 
CA 
105 
25 
30 
41 
3 
1 
3 
— 
— 
1 
WPINDEX 
146 
25 
74 
71 
10 
12 
20 
26 
~ 
31 
JAPIO 
602 
267 
18 
— 
7 
— 
~ 
— 
2 
-
Procesiranje po kodah mednarodne patentne klasifikacije kaže, da največ dokumentov 
pokriva področje zmanjševanja škodljivega vpliva aktivnih spojin z uporabo tehnologije 
mikrokapsuliranja, izdelavo mikrokapsul z uporabo različnih tehnik, zaščito rastlin in živali ter 
uporabo različnih kemijskih spojin, ki so vključene v zaščito in tehniko njihovega 
zamreževanja. 
68 
6.3.3 Specifično področje mikrokapsuliranih repelentov 
6.3.3.1 Firme prijaviteljice patentov 
69 
70 
6.3.3.3 Države prijave patentov 
71 
72 
73 
74 
6.3.3.5 Komparativna analiza 
Procesiranje po firmah - prijaviteljicah patenta na področju mikrokapsuliranih repelentov 
vključuje v bazah CA in WPINDEX praktično samo japonske firme, kar kaže njihovo popolno 
prevlado. Vendar pa so v bazi JAPIO presenetljivo na vrhu tri nejaponske firme, ki v bazah CA 
in WPINDEX nimajo patentov, tako da je mogoče govoriti o veliki zainteresiranosti teh firm 
za japonski trg. Take zaključke je mogoče ugotoviti na podlagi primerjave naslednjih desetih 
firm: 
Tabela 6-7: Porazdelitev Števila patentov po firmah na področju mikrokapsuliranih repelentov 
(primerjava desetih firm) 
FIRMA (PA) 
NIPPON KAYAKU, JP 
MITSUBISHI CABLE IND., JP 
TOPPAN MOORE, JP 
SHOWA DENKO, JP 
TANABE SEIYAKU, JP 
SHOWA ELECTRIC VVIRE&CABLE, JP 
KANEBCvJP 
BAYER, DE 
EARTH CHEM, US 
CIBA-GEIGY, CH 
Število patentov v 
CA 
16 
12 
9 
6 
5 
3 
3 
~ 
— 
~ 
WPINDEX 
9 
2 
5 
4 
2 
2 
7 
— 
— 
-
>azi 
JAPIO 
9 
7 
5 
~ 
4 
12 
4 
16 
13 
10 
Procesiranje po državah - prijaviteljicah patenta prav tako kaže na zelo veliko dominacijo 
japonskih dokumentov. Praktično je ves ostali del v primerjavi z japonskimi dokumenti 
zanemarljiv. Podobno je tudi stanje na področju patentnih prijav. 
Tabela 6-8: Porazdelitev patentov glede na državo patenta na področju mikrokapsuliranih repelentov 
(primerjava desetih držav) 
DRŽAVA (PC, CN) 
JAPONSKA 
EVROPSKA PATENTNA PISARNA - EP 
NEMČIJA 
KANADA 
FRANCIJA 
VELIKA BRITANIJA 
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE 
AVSTRALIJA 
ŠVICA 
KITAJSKA 
Število patentov v 
CA 
88 
8 
3 
— 
1 
1 
1 
— 
~ 
2 
WPINDEX 
94 
15 
17 
11 
7 
8 
16 
8 
— 
4 
jazi 
JAPIO 
156 
— 
16 
— 
— 
— 
— 
— 
10 
~ 
75 
Tabela 6-9: Porazdelitev Števila patentnih prijav na področju mikrokapsuliranih repelentov 
(primerjava desetih držav) 
DRŽAVA (PC, CN) 
JAPONSKA 
EVROPSKA PATENTNA PISARNA - EP 
NEMČIJA 
KANADA 
FRANCIJA 
VELIKA BRITANIJA 
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE 
AVSTRALIJA 
ŠVICA 
KITAJSKA 
Število patentnih prijav v bazi 
CA 
88 
8 
2 
— 
~ 
1 
1 
~ 
~ 
-
WPINDEX 
89 
15 
8 
6 
4 
6 
13 
2 
~ 
1 
JAPIO 
182 
— 
16 
— 
~ 
— 
— 
~ 
10 
~ 
Procesiranje po kodah mednarodne patentne klasifikacije na primeru mikrokapsuliranih 
repelentov kaže, da na področju uporabe prevladujejo spojine za zmanjševanje škodljivega 
vpliva aktivnih sestavin na organizme, pripravljene s tehniko mikrokapsuliranja, vključevanje 
različnih kemijskih spojin v mikrokapsule, naprave za strašenje ptic, zaščita izoliranih 
polprevodnikov ali kablov, npr. proti koroziji, kemikalijam in vremenskim vplivom. 
76 
Tabela 6-10 
UREDITEV KOD MEDNARODNE PATENTNE KLASD7IKACIJE (D?C) ZA 
PODROČJE MIKROKAPSULKANJA, MIKROKAPSULIRANIH PESTICIDOV IN 
MIKROKAPSULERANEH REPELENTOV (po abecednem vrstnem redu skupaj za vse 
baze) 
KODE ZA 
MKROKAPSULIRANJE 
A01N025/28 -
biocidi, repelenti, atraktanti in 
regulatorji rasti, glede na obliko ali 
način uporabe, spojine za 
zmanjševanje škodljivega vpliva 
aktivnih sestavin na organizme; 
mikrokapsule 
A01N043/50 -
biocidi, repelenti, atraktanti in 
regulatorji rasti, ki vsebujejo 
heterociklične spojine, npr. diazole 
in hidrogenirane diazole 
A61K009/50 -
medicinski preparati posebnih 
oblik, npr. mikrokapsule 
/52-
njihovo trajno ali postopno 
sproščanje 
B01J -
aparature za specialno uporabo na 
področju koloidne kemije in 
katalize 
B01J013/02 -
proizvodi iz koloidnih materialov 
ali njihovih raztopin, izdelava 
mikrokapsul 
/04-
izdelava mikrokapsul s fizikalnimi 
procesi, npr. sušenjem ali pršenjem 
/14-
izdelava mikrokapsul s 
polimerizacijo ali zamreževanjem 
/16 -
izdelava mikrokapsul z 
medpovršinsko polimerizacijo 
/18-
izdelava mikrokapsul s 
polimerizacijo in-situ, z vsemi 
reaktanti, ki se nahajajo v isti fazi 
B41M-
procesi tiskanja, kopiranja, 
označevanja in barvnega tiskanja 
B41M005/00 -
priprava papirjev za kopiranje in 
markiranje 
/12-
z uporabo pritiska, termografije ali 
električnega toka 
/16-
prenešeno v kodo B41M005/124 
/18-
prenešeno v kodo B41M005/26 
DODATNA SPECIFTKA ZA 
PESTICIDE 
A01N-
zaščita ljudi, živali, rastlin ali 
njihovih delov; biocidi, repelenti, 
atraktanti in regulatorji rasti 
A01N025/00 -
biocidi, repelenti, atraktanti in 
regulatorji rasti, glede na obliko ali 
način uporabe, spojine za 
zmanjševanje škodljivega vpliva 
aktivnih spojin na organizme 
/04-
spojine za zmanjševanje 
škodljivega vpliva aktivnih spojin 
na organizme, disperzije ali geli 
(pene) 
/08 -
ki vsebujejo trdne snovi kot nosilce 
ali razredčevalce 
/10-
makromolekularne spojine 
/26-
spojine za zmanjševanje 
škodljivega vpliva aktivnih spojin 
na organizme, v obliki prevlečenih 
delcev 
/34-
v obliki ploskev, ki niso predvidene 
v ostalih skupinah te glavne 
skupine 
A01N037/18 -
biocidi, repelenti, atraktanti in 
regulatorji rasti, ki vsebujejo amide 
ali imide karboksilnih kislin in 
njihove tio derivate 
/22-
pri katerih je dušikov atom 
direktno vezan v aromatski obročni 
sistem, npr. anilidi 
A01N043/40 -
biocidi, repelenti, atraktanti in 
regulatorji rasti, ki imajo 
šestčlenske obroče 
/54-
ki vsebujejo 1,3 diazine in 1,3-
hidrogenirane diazine 
/56-
ki vsebujejo 1,2-diazole in 
hidrogenirane 1,2-hidrazole 
/64-
ki imajo obroče s tremi dušikovimi 
atomi, kot edinimi heteroatomi 
DODATNA SPECIFIKA ZA 
REPELENTE 
A01M029/00 -
strašilne naprave, npr. za strašenje 
ptic 
/18-
spojine s počasnim oddajanjem 
pare ali dima 
/22-
vsebujejo dodatke, ki stabilizirajo 
aktivne komponente 
/28-
spojine za zmanjševanje 
škodljivega vpliva aktivnih 
sestavin na organizme, 
mikrokapsule 
A01N027/00 -
biocidi, repelenti, atraktanti in 
regulatorji rasti, glede na obliko ali 
način uporabe, spojine za 
zmanjševanje škodljivega vpliva 
aktivnih sestavin na organizme, 
vsebujejo ogljikovodike 
A01N031/02 -
biocidi, repelenti, atraktanti in 
regulatorji rasti, ki vsebujejo 
organski kisik ali žveplove spojine, 
aciklične spojine 
/06-
ki vsebujejo organski kisik ali 
žveplove spojine, kisik ali žveplo 
direktno vključena v aromatski 
obročni sistem 
A01N035/02 -
biocidi, repelenti, atraktanti in 
regulatorji rasti, ki vsebujejo 
alifatsko vezano aldehidno ali keto 
skupino ali njun tio analog, npr. 
acetali 
/06-
ki vsebujejo keto ali tioketo 
skupino kot del obroča, npr. ketali 
A01N037/32-
ki vsebujejo ciklične imide 
polikarboksilnih kislin ali njihovih 
tio analogov 
A01N047/48 -
biocidi, repelenti, atraktanti in 
regulatorji rasti, ki vsebujejo 
heterociklične spojine, imajo obroč 
z dvema dušikovima atomoma kot 
edini obroč s heteroatomi 
77 
KODE ZA 
MIKROKAPSULIRANJE 
/26-
z uporabo termografije 
/28-
z uporabo ploskev, ki vsebujejo 
tekoče kristale, mikrokapsule itn. 
/30-
z uporabo kemijskih razvijalcev 
barv 
/124-
z uporabo pritiska, ki naredi 
nevidno barvo vidno 
/155-
sestavine za razvijanje barvila, 
npr. kisle komponente, polnila in 
vezivna sredstva 
/165-
karakterizirana z uporabo 
mikrokapsul; specialna topila za 
vključevanje sestavin 
C07D249/08 -
heterociklične spojine s 
petčlenskimi obroči in tremi 
dušikovimi atomi na enem obroču, 
npr. triazoli, hidrogenirani triazoli 
C08K009/10 -
uporaba predpripravljenih (pre-
treated) mikrokapsuliranih sestavin 
G02F001/13 -
nelinearna optika na osnovi 
tekočih kristalov 
/1333 -
konstrukcijska razvrstitev v 
povezavi s tekočimi kristali 
G03B027/32 -
fotokopirni stroji, npr. z možnostjo 
povečevanja, kamera za kopiranje 
/73-
večbarvni tiskalniki 
G03C001/00 -
fotosenzitivni materiali za 
večbarvno procesiranje 
/68-
prenešeno v kodo G03F007/38 
/72-
ne vključujejo emulzij srebrovih 
halidov, kovin ali njihovih zlitin 
kot fotosenzitivnih spojin 
G03C007/00 -
fotosenzitivni materiali za 
večbarvne procese 
G03D013/00 -
proizvodne aparature in njihovi 
dodatki, ki jih ne zajemajo 
skupine od 3/00 do 11/00 
DODATNA SPECIFIKA ZA 
PESTICIDE 
/653-
ki vsebujejo 1,2,4-triazole in 
hidrogenirane 1,2,4-triazole 
/76-
ki vsebujejo 1,3-oksazole in 
hidroksi 1,3-oksazole 
/78-
ki vsebujejo 1,3-triazole in 
hidrogenirane 1,3-triazole 
/80-
ki vsebujejo petčlenski obroč z 
dušikovim atomom ali en kisikov 
ali žveplov atom na legah 1,2 
/82-
ki vsebujejo petčlenske obroče s 
tremi heteroatomi 
/84-
ki vsebujejo šestčlenski obroč z 
enim dušikovim ali kisikovim ali 
žveplovim atomom na legah 1,4 
A01N047/10-
biocidi, repelenti, atraktanti in 
regulatorji rasti, derivati 
karbamatne kisline in njeni tio 
analogi 
/30-
ki vsebujejo derivate s skupinami 
=N-CO-N-aril ali =N-CS-N-aril 
/36-
ki vsebujejo skupino =N-CO-N=, 
vezano na vsaj en heterociklični 
obroč, ter njihovi tio analogi 
/38-
pri katerih je vsaj en dušikov atom 
del heterocikličnega obroča ter 
njihovi tio derivati 
A01N053/00 -
biocidi, repelenti, atraktanti in 
regulatorji rasti, ki vsebujejo 
ciklopropankarboksilne kisline in 
njihove derivate 
A01N057/00 -
biocidi, repelenti, atraktanti in 
regulatorji rasti, ki vsebujejo 
organske fosforjeve spojine 
/14-
ki vsebujejo organske fosforjeve 
spojine in te vsebujejo aromatske 
radikale 
A61K007/00 -
kozmetika in podobne toaletne 
potrebščine 
/46-
sestave parfumov 
A61K009/16 -
medicinski preparati posebnih 
oblik, aglomerati, granulati 
DODATNA SPECIFIKA ZA 
REPELENTE 
A01N065/00-
biocidi, repelenti, atraktanti in 
regulatorji rasti, ki vsebujejo 
rastlinske materiale, npr. glive in 
njihove ekstrakte 
B32B027/18 -
produkti, ki v osnovi vsebujejo 
sintetične smole, z značilno 
uporabo specialnih dodatkov 
C08K005/34 -
uporaba organskih sestavin, 
heterocikličnih spojin z dušikom v 
obroču 
C08L101/00 -
sestava nespecificiranih 
makromolekularnih spojin 
C09D005/00 -
materiali za površinsko zaščito, 
polnilne paste 
/14-
barve, ki vsebujejo fungicide ali 
insekticide, antibaktericidne barve 
C09K003/18 -
različni materiali, ki niso 
predvideni drugje, radiatorske 
tekočine 
H01B007/28 -
zaščita izoliranih prevodnikov ali 
kablov, npr. proti koroziji, 
kemikalijam in vremenskim 
vplivom 
78 
KODE ZA 
MIKROKAPSULIRANJE 
G03F007/00 -
fotomehanični, npr. fotolitografski 
proizvodi, ali vzorčne površine, 
npr. tiskane površine, specialno 
prilagojene aparature zanje 
/04-
tiskane površine, specialno 
prilagojene aparature zanje 
/06-
srebrove soli kot materiali zanje 
/38-
obdeiava pred zapekanjem slike 
G03G009/08 -
razvijalci pri procesih 
elektrografije, elektrofotografije in 
magnetografije 
G03G015/00 -
aparati za elektrografične procese z 
uporabo nabitih vzorcev 
DODATNA SPECIFIKA ZA 
PESTICIDE 
/58-
ki vsebujejo trdne sintetske 
polimere 
/127 -
liposomi 
C07D257/04 -
heterociklične spojine, ki vsebujejo 
petčlenske obroče s štirimi 
dušikovimi atomi kot edinimi 
heteroatomi 
C07D413/12 -
heterociklične spojine, ki vsebujejo 
dva ali več hetero obročev 
povezanih z verigo, ki vsebuje 
heteroatom 
C07D417/12 -
heterociklične spojine, ki vsebujejo 
dva ali več hetero-obročev, od 
katerih ima vsaj eden kot edini 
heteroatom dušik, kisik ali žveplo, 
ter so povezani z verigo, ki vsebuje 
heteroatom 
C07F009/40 -
estri fosfonijevih in tiofosfonijevih 
kislin 
C07F009/65 -
heterociklične spojine, ki vsebujejo 
fosfor kot heteroatom 
D06M023/12 -
procesi, pri katerih je sredstvo, s 
katerim obdelujemo različna 
vlakna, vključeno v mikrokapsulo 
DODATNA SPECIFIKA ZA 
REPELENTE 
79 
6.3.4 Področje superabsorbentov 
6.3.4.1 Firme prijaviteljice patentov 
80 
81 
82 
6.3.4.3 Države prijave patentov 
83 
84 
6.3.4.5 Komparativna analiza 
85 
Procesiranje po firmah - prijaviteljicah patenta na področju superabsorbentov kaže na 
absolutno dominacijo ameriških in nekaj zahodno evropskih firm in takorekoč popolno 
odsotnost japonskih. Tako v bazi JAPIO ni nobene japonske firme, kar kaže, daje področje za 
ta trg in velike japonske firme premalo zanimivo ali pa da japonske firme na tem področju 
nimajo raziskav. Gornje ugotovitve so razvidne iz primerjave desetih firm: 
Tabela 6-11: Porazdelitev Števila patentov po firmah na področju superabsorbentov 
(primerjava desetih firm) 
FIRMA 
KIMBERLY CLARK, US 
HOECHST CELANESE, US 
NALCO CHEMICALS, US 
PROCTER&GAMBLE, US 
PfflLLIPS PETROLEUM, US 
PERSONAL PRODUCTS, US 
MOELNLYCKE, SE 
DOW CHEMICALS, US 
AM. TELEPHONE&TELEGRAPH, US 
JOHNSON&JOHNSON, US 
Število patentov v bazi 
CA 
22 
14 
9 
7 
7 
5 
5 
3 
— 
-
WPINDEX 
70 
13 
12 
15 
6 
15 
14 
5 
36 
32 
JAPIO 
1 
1 
1 
~ 
— 
--
— 
1 
— 
~ 
Procesiranje po državah - prijaviteljicah patenta v primeru superabsorbentov potrjuje tezo 
o absolutni dominaciji ameriških in evropskih dokumentov. Največ patentnih prijav in patentov 
prihaja iz ameriške in evropske patentne pisarne. 
Tabela 6-12: Porazdelitev patentov glede na državo na področju superabsorbentov 
(primerjava desetih držav) 
DRŽAVA (PC, CN) 
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE 
EVROPSKA PATENTNA PISARNA - EP 
NEMČIJA 
KANADA 
VELIKA BRITANIJA 
AVSTRALIJA 
BRAZILIJA 
FRANCIJA 
JUŽNA AFRIKA 
JAPONSKA 
Število patentov v bazi 
CA 
43 
57 
20 
10 
10 
1 
1 
g 
5 
2 
WPINDEX 
259 
212 
117 
141 
44 
138 
67 
39 
64 
153 
JAPIO 
4 
~ 
2 
— 
— 
— 
— 
3 
— 
~ 
86 
Tabela 6-13: Porazdelitev števila patentnih prijav na področju superabsorbentov 
(primerjava desetih držav) 
DRŽAVA (AC) 
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE 
EVROPSKA PATENTNA PISARNA - EP 
NEMČIJA 
KANADA 
VELIKA BRITANIJA 
AVSTRALIJA 
BRAZILIJA 
FRANCIJA 
JUŽNA AFRIKA 
JAPONSKA 
Število patentnih prijav v bazi 
CA 
43 
57 
20 
10 
10 
1 
1 
8 
5 
2 
WPINDEX 
247 
213 
74 
80 
42 
80 
24 
32 
58 
146 
JAPIO 
4 
— 
2 
— 
— 
— 
— 
3 
— 
9 
Procesiranje po kodah mednarodne patentne klasifikacije v primeru superabsorbentov 
omogoča ugotovitev, da glede na kode prevladujejo naslednja področja: priprava pripomočkov 
za vpijanje tekočin, npr. plenice, drenažni povoji, tamponi, damski vložki, priprave za zalivanje 
vrtov, športnih igrišč itn.; priprava polimernih produktov različnih kemijskih spojin. Pokaže 
tudi ugotovitev, daje to področje v agrikulturi zaenkrat še slabo zastopano in ponuja možnosti 
za raziskave in razvoj. 
87 
Tabela 6-14 
KODE MEDNARODNE PATENTNE KLASIFIKACIJE (D?Q ZA PODROČJE 
SUPERABSORBENTOV - (po abecednem vrstnem redu skupaj za vse baze) 
A01G025/00 - naprave za zalivanje vrtov, polj, športnih igrišč in podobnih objektov 
A41B013/02- preneseno v kodo A61F013/15 
A61F000/00 - proteze, ortopedski pripomočki, pripomočki za otroke, zaščita za oči in ušesa, prva 
pomoč 
A61F005/44 - pripomočki za vpijanje urina, npr.plenice, drenažni povoji za prvo pomoč, materiali 
za pripomočke pri kolostomiji 
A61F013/00 - povoji ali obleke, absorbtivne blazinice, kemijski vidiki in materiali zanje 
/15 - absorptivne blazinice, npr.: plenice, krpe za brisanje in tamponi za zunanjo ali 
notranjo uporabo 
/16- preneseno v kodo A61F013/15 
/18 - preneseno v kodo A61F0I3/15 
/20 - tamponi, npr. damski vložki 
/48 - kompresijski povoji 
A61L015 /00 - kemijski vidiki materialov za povoje 
/22 - ki vsebujejo makromolekularne materiale 
/24 - ki vsebujejo makromolekularne spojine in njihove derivate, dobljene z reakcijo, ki 
vključuje samo C-C vezi 
/60 - tekoči materiali, ki nabrekajo in tvorijo gele, npr. superabsorbenti 
B01J020/24 - naravne makromolekularne spojine (npr. huminske kisline in njihovi derivati) 
/26 - sintetične makromolekularne spojine 
/28 - sestava trdnih sorbentov, njihove oblike in fizikalne lastnosti 
/30 - procesi za pripravo, regeneracijo in reaktivacijo zmesi trdnih sorbentov 
B32B000/00 - produkti s površino, ki je enoplastna, večplastna ali v obliki satovja 
B32B003/28 - površina, kjer se plast pri stiskanju (pod pritiskom) deformira, npr. naguba, zmečka 
B32B005/16 - produkti z značilno nehomogeno strukturo plasti, kije značilna za obliko površine iz 
delcev, npr. odkruški, zdrobljena vlakna ali prašek 
/26 - plastoviti produkti, ki jih določa nehomogena plast in pri katerih je dni ga plast 
vlaknata 
B32B033/00 - plastoviti produkti z določenimi lastnostmi, npr. z določeno površinsko zaščito 
C08F002/32 - polimerizacija v emulziji voda v olju (vvater-in-oil) 
C08F006/00 - popolimerizacijska obdelava 
/10 - odstranjevanje hitro hlapnih materialov, npr. monomerov, topil 
C08F008/12 - kemijske spremembe: hidroliza 
/32 - uvajanje dušikovih atomov ali skupin, ki vsebujejo dušik, reakcije z amini 
/44 - priprava kovinskih in amonijevih soli 
C08F020/06 - homo ali kopolimeri akrilne in metakrilne kisline in njihovih kovinskih ali 
amonijevih soli 
/44 - akrilonitril 
C08F120/06 - homopolimeri akrilne in metakrilne kisline in njihovih kovinskih ali amonijevih 
soli 
C08F220/04 - vinilni estri 
/06 - kopolimeri akrilne in metakrilne kisline in njihovih kovinskih ali amonijevih soli 
C08G018/10 - polimerni produkti izocianatov in izotiocianatov, prepolimerizacijski procesi 
C08JOO3/00 - procesi za obdelavo makromolekularnih spojin 
/12 - upraševanje in granuliranje 
/24 - zamreževanje makromulekul, npr. vulkanizacija 
C08J007/00 - površinska obdelava oblikovanih izdelkov iz makromolekularnih spojin 
C08J009/04 - priprava makromolekularnih spojin z uporabo plinov 
/232 - s sintranjem ekspandirajočih delcev 
/28 - z eliminacijo tekoče faze iz makromolekularne sestave, npr. s sušenjem koaguluma 
C08L001/00 - sestava celuloze, modificirane celuloze ali njenih derivatov 
C08L033/00 - sestava homopolimerov ali kopolimerov različnih spojin 
/02 - homopolimeri ali kopolimeri kislin in njihove kovinske ali amonijeve soli 
/06 - estri, ki vsebujejo samo ogljik, vodik in kisik in je kisik prisoten samo kot del 
karboksilnega radikala 
88 
/08 - homopolimen ali kopolimeri estrov akrilne kisline 
G02B006/44 - mehanske strukture za doseganje odpornosti in zunanje zaščite vlaken, npr. optičnih 
prenosnih kablov 
H01B007/28 - zaščita varovalk ali kablov proti koroziji, kemikalijam in vremenskim vplivom 
89 
6.4 Tip dokumenta - polje Document type (DT) 
Zaradi najboljšega pokrivanja različnih tipov dokumentov je v tem segmentu vključena le baza 
CA. V bazah CAB in PROMT so zelo slabo pokriti patenti ali pa jih sploh ni, v bazah 
WPINDEX in JAPIO pa so dokumenti glede na tip samo patenti. 
6.4.1 Področje mikrokapsuliranja 
PATENT 
OENERAL REVBW 
CONFERENCE 
DBSERTATTON 
REPORT 
BOOK 
( 
MIKROKAPSULIRANJE - CA - DT 
tip dokumenta 
SB*K>!«S:«2:5KK5^ 34J7 
^0| 592 
mm 268 
: 69 
I47 
18 
D00 2000 3000 4000 5000 
Število dokumentov 
6000 7000 
Graf 6-91: Glavni tipi dokumentov na področju mikrokapsuliranja v bazi CA 
6.4.2 Specifično področje mikrokapsuliranih pesticidov 
PATENT 
JOURNAL 
OENERAL REVT?W " 
CONFERENCE 
REPORT 
- "« 
m™ 
i* 
1 S 
i 
MHOIOK^PSIJLIRANJE+PESTTCIDI - CA - DT 
tip dokumenta 
1 1 1 1 1 1 1 
3000 4000 
število dokumentov 
Graf 6-92: Glavni tipi dokumentov na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi CA 
6.4.3 Specifično področje mikrokapsuliranih repelentov 
PATENT 
JOURNAL 
CONFERENCE 
g| C9 
9 
1 
MDXKOKAPSULIRANJE+REPELENTI - CA - DT 
tip dokumenta 
1 1 1 1 1 1 1 
število dokumentov 
Graf 6-93: Glavni tipi dokumentov na področju mikrokapsuliranih repelentov v bazi CA 
90 
6.4.4 Področje superabsorbentov 
PATENT 
JOURNAL 
GENERAL REVTEW 
CONFERENCE 
BOOK 
,28 
4 
1 
-D00 DCO 
SUPERABSORBENTI - CA - DT 
tip dokumenta 
3000 
itcvilo dokumentov 
5000 7000 
Graf 6-94: Glavni tipi dokumentov na področju superabsorbentov v bazi CA 
Na področju mikrokapsuliranja je mogoče ugotoviti, da je število patentov v primerjavi z 
ostalimi tipi dokumentov skoraj enkrat večje. Pri mikrokapsuliranih pesticidih je razmerje 
nekoliko bolj v korist nepatentnih tipov dokumentov, vendar patenti kljub vsemu prevladujejo. 
Na področju mikrokapsuliranih repelentov pa lahko ugotovimo popolno prevlado patentnih 
dokumentov in je število ostalih tipov dokumentov zanemarljivo. Stanje na področju 
superabsorbentov daje podobno sliko kot pri mikrokapsuliranih pesticidih. 
Na tej osnovi je mogoče zaključiti, da je med vsemi najbolj aplikativno področje repelentov in 
da na tem področju bazičnega raziskovanja praktično ni zaslediti. Vsa ostala področja pa 
vključujejo tako bazično raziskovanje kot aplikacije, vendar zadnje v vseh primerih 
prevladujejo. 
91 
6.5 Naslovi revij - polje JT (v bazi CA) in JN (v ostalih bazah) 
6.5.1 Področje mikrokapsuliranja 
92 
93 
94 
6.5.3 Področje superabsorbentov 
95 
Na področju mikrokapsuhranja v bazi CA močno izstopa specializirana revija (Journal of 
Microencapsulation), iz česar je mogoče sklepati, da so v njej koncentrirane najpomembnejše 
objave področja, saj je število objav v drugih revijah vsaj trikrat manjše. Veliko manj razlik 
med revijami v številu objavljenih dokumentov je v bazah CAB in PROMT, kar je moč 
pripisati širšim področjem, ki jih baze pokrivajo. 
Na področju mikrokapsuliranih pesticidov izstopa v bazah CA in CAB ena revija (Journal of 
Economic Entomologv), kar lahko pomeni, da poteka veliko raziskovanja na področju 
kmetijstva, kajti število dokumentov v primeru baze CAB presega število zadetkov iz baze CA. 
Na področjih mikrokapsuliranih repelentov zaradi premajhnega števila dokumentov ni mogoče 
ugotavljati nobenih trendov. 
Na področju superabsorbentov je v bazi CAB premalo dokumentov, zato ni vključena. V bazi 
CA so objave raztresene na več revij, medtem ko v bazi PROMT močno izstopajo tri revije. 
Procesiranje po revijah omogoča načrtnejše naročilo revij, naj bo to na ustanovi, podjetju ali na 
nacionalni ravni. Prav tako je smiselno objavljati originalne dosežke v takih vodilnih revijah. 
96 
6.6 Deskriptorji - polje (DE) 
6.6.1 Področje mikrokapsuliranja 
97 
98 
6.6.3 Specifično področje mikrokapsuliranih repelentov 
99 
100 
101 
Graf 6-113: Najpogostejši deskriptorji na področju superabsorbentov v bazi PROMT 
Statistični pregled nastopanja najpogostejših ključnih besed ali deskriptorjev v bazah podatkov, 
ki so indeksirane tako, da vključujejo polje Descriptors ali Keywords (DE ali KW), omogoča 
ugotavljanje osnovne vsebine dokumentov, kijih obravnava posamezna baza podatkov. 
Tako je na tej osnovi na področju mikrokapsuliranja v bazi CAB mogoče ugotoviti, da so 
deskriptorji z največjo gostoto informacije: control, agricultural entomologv, insecticides, 
formulations, pest control, chemical control ter microencapsulation, kar v veliki meri kaže na 
trend razvoja in raziskovanja na področju mikrokapsuliranja v agrikulturi. 
V bazi PROMT je mogoče ugotoviti, da imajo na področju mikrokapsuliranja največjo gostoto 
informacije deskriptorji: product design&development, drug deliverv svstems, United States, 
Japan ter United Kingdom, kar v veliki meri kaže na vodilno vlogo omenjenih držav in 
njihovih trgov na področju mikrokapsuliranja. 
V bazi JAPIO je na tak način mogoče ugotoviti, daje dan na Japonskem največji poudarek pri 
patentiranju predvsem mikrokapsuliranim spojinam za uporabo v kemijskih produktih, kot so: 
hvdrophilic plastics, epoxy resins, polvcarbonate resins, lasers, aerosols ter photosensitive 
resins. 
Na področju mikrokapsuliranih pesticidov v bazi CAB imajo največjo gostoto informacije: 
microencapsulation, insecticides, agricultural entomologv, formulations, control ter chemical 
control, torej isti deskriptorji kot v primeru področja mikrokapsuliranja, vendar v nekoliko 
drugačnem zaporedju. 
Podobno je mogoče ugotoviti tudi za trende v bazah PROMT in JAPIO. 
Na področju mikrokapsuliranih repelentov je v bazah CAB in PROMT malo dokumentov, toda 
kljub temu je mogoče ugotoviti v bazi CAB največjo gostoto informacije za deskriptorje: 
102 
formulations, controlled release ter repellents, kar kaže na razvojno raziskovalne trende na tem 
področju. 
V bazi PROMT pa je mogoče ugotoviti, da je to področje tržno najbolj zanimivo na 
Japonskem, kar se ujema tudi s patenti v bazi JAPIO. 
V bazi JAPIO imajo največjo gostoto informacije ključne besede: microcapsules, aerosols, 
chemistrv, epoxy resins, fibers, non-woven fabrics ter hvdrophilic plastics. 
Na področju superabsorbentov je število dokumentov v bazah CAB in še posebej JAPIO 
majhno, zato baza JAPIO na tem mestu ni vključena. 
V bazi CAB imajo največjo gostoto informacij deskriptorji pob/mers, soil conditioners, 
formulations, growing media, kar je v skladu s področjem, ki ga baza pokriva. 
V bazi PROMT pa je mogoče ugotoviti, da ima največjo gostoto deskriptor United States, iz 
cesarje mogoče sklepati, daje to področje v ZDA tržno zelo zanimivo. 
6.6.5 Primerjava ključnih besed baz CAB, PROMT in JAPIO s ključnimi 
besedami baze AERO 
Raziskovalci univerz in raziskovalnih inštitutov pogosto pripravljajo specializirane baze 
podatkov, da bi tako čimbolje sledili svojemu raziskovalnemu področju. Tudi na Oddelku za 
kemijsko izobraževanje in informatiko je bila za področje mikrokapsuliranja zgrajena 
specializirana bibliografska baza podatkov AERO. V njenem okviru je bil pripravljen tezaver 
ključnih besed. 
Da bi lahko ugotovili natančnost indeksiranja, je bila opravljena primerjava ključnih besed 
(deskriptorjev) iz izbranih baz CAB, PROMT in JAPIO (bazi CA in WPINDEX polj DE oz. 
KW ne indeksirata) in ključnih besed iz specializirane baze AERO. V primerjavo so bile 
vključene ključne besede, katerih frekvenca nastopanja v bazi AERO je bila večja od 200 
(Boh, B., 1991). 
Tabela 6-15: Primerjava ključnih besed s frekvenco nastopanja v bazi AERO in v bazah 
CAB, PROMT in JAPIO 
Ključne besede v bazi AERO 
binders 
coacervation 
coating composition 
colour developers 
complex coacervation 
leuco dyes 
medicine and pharmacv 
microcapsules 
polvmerization in situ 
pressure-sensitive copving paper 
solvents 
svnthesis 
tests 
Frekvenca 
nastopanja 
205 
376 
397 
305 
230 
385 
351 
1139 
222 
636 
348 
217 
426 
Ključne besede v bazah CAB, 
PROMT in JAPIO 
— 
— 
— 
— 
— 
— 
drugs and pharmaceuticals 
microencapsulation 
microcapsules 
— 
— 
— 
— 
— 
Frekvenca 
nastopanja 
-
~ 
~ 
-
~ 
-
32 (PROMT) 
113 (CAB) 
16813 (JAPIO) 
~ 
-
-
~ 
~ 
103 
Gornja tabela kaže, da se ključne besede iz baze AERO v bazah CAB, PROMT in JAPIO 
skorajda ne pojavljajo. Prvi razlog zato je prav gotovo, da se način indeksiranja v bazah CAB, 
PROMT in JAPIO že v osnovi razlikuje od indeksiranja v specializirani bazi AERO. 
Indeksiranje v tako imenovanih "komercialnih bazah" je vedno veliko bolj splošno, kot je v 
primeru specializiranih baz. Tako se na primer za vse postopke, ki so kakorkoli povezani s 
kemijo, v bazi JAPIO pojavlja le ključna beseda "chemistrv" s frekvenco nastopanja 6410 in 
brez kakršnekoli podrobnejše delitve. V bazah CAB in PROMT pa se podobna ključna beseda 
sploh ne pojavi (razen ključne besede "chemical control" v bazi CAB s frekvenco nastopanja 
156). V bazi AERO pa je ključnih besed s to tematiko veliko več in so tudi veliko bolje 
strukturirane. Drugi razlog za tako slabo primerljivost je tudi veliko bolj specifičen in ciljan 
način indeksiranja (glede na osnovni cilj spremljanja področja), ki se običajno uporablja pri 
specializiranih bazah podatkov in ki je bil uporabljen tudi v primeru baze AERO. Tako je 
mogoče hitro ugotoviti, da je v raziskovalnih institucijah gradnja specializiranih baz za lastno 
uporabo zelo smisena in potrebna, kajti iskanje po taki bazi je lahko veliko natančnejše kot po 
komercialnih bazah. 
104 
6.7 Primerjava polj Corporate Source (Institucija) in Patent 
Assignee (Firma prijaviteljica patenta) 
Za primerjavo obeh polj je bila izbrana baza Chemical Abstracts, ker edina vključuje obe 
polji. 
6.7.1 Področje mikrokapsuliranja 
105 
6.7.2 Specifično področje mikrokapsuliranih pesticidov 
106 
6.7.3 Specifično področje mikrokapsuliranih repelentov 
6.7.4 Področje superabsorbentov 
107 
108 
Na področju mikrokapsuliranja je mogoče ugotoviti, da institucije z največjim številom 
dokumentov v veliki večini objavljajo patente. Le v manjšem številu institucij je število vseh 
objavljenih dokumentov večje od števila patentov. Pri raziskovalnih institutih ali institutih 
univerz pa je mogoče ugotoviti, da ti večinoma nimajo patentov. Iz tega je mogoče zaključiti, 
da se na tem področju instituti v glavnem ukvarjajo z osnovnimi raziskavami in da je večina 
aplikativnih raziskav v domeni industrijskih firm in njihovih institutov. 
Na področju mikrokapsuliranih pesticidov je mogoče pri primerjavi že opaziti večjo razliko 
med številom vseh dokumentov, ki jih je objavila posamezna institucija, v primerjavi z njenimi 
objavljenimi patentnimi dokumenti. Iz tega je mogoče ugotoviti, da je na tem področju 
osnovno in aplikativno raziskovanje nekoliko bolj porazdeljeno. 
Na področju mikrokapsuliranih repelentov pa kaže slika praktično popolno enakost gostote 
informacij za obe polji, kar pomeni, da na tem področju osnovnega raziskovanja praktično ne 
izvajajo in je vse podrejeno le aplikativnemu raziskovanju. 
Na področju superabsorbentov je mogoče ugotoviti trend, ki je v veliki meri primerljiv s 
področjem mikrokapsuliranih pesticidov. 
Tovrstna primerjava omogoča prepoznavanje temeljnih oz. aplikativnih raziskav glede na 
institucije oz. njihov tip in njihovo prepletanje. 
109 
6.8 Primerjava področij 
mikrokapsuliranja, mikrokapsuliranih pesticidov, repelentov in superabsorbentov glede na 
število dokumentov v vseh izbranih bazah. (V tem poglavju grafi glede na vrednosti na abscisi 
zaradi večje preglednosti niso poenoteni.) 
6.8.1 Področje mikrokapsuliranja 
110 
6.8.2 Specifično področje mikrokapsuliranih pesticidov 
111 
6.8.3 Specifično področje mikrokapsuliranih repelentov 
112 
6.8.4 Področje superabsorbentov 
113 
Primerjava izbranih baz na področju mikrokapsuhranja kaže, da daleč največ dokumentov tega 
področja pokrivajo le tri baze in to CA, WPINDEX in JAPIO. To je posledica dejstva, da te tri 
baze vključujejo samo patentne dokumente ali pa da so, kot v CA, patenti dovolj dobro 
zastopani. V bazah CAB in PROMT pa patenti kot tip dokumenta nastopajo v zelo majhnem 
številu ali pa sploh ne. Tako je mogoče ugotoviti, da na področju mikrokapsuhranja patenti 
prevladujejo nad ostalimi tipi dokumentov in da gre za močno prevlado aplikativnih raziskav 
nad osnovnimi raziskavami. 
Na področju mikrokapsuliranih pesticidov je mogoče ugotoviti podoben trend kot v primeru 
mikrokapsuhranja, vendar je število dokumentov v bazi CAB veliko večje, ker je CAB 
specializirana kmetijska baza. 
Na področju mikrokapsuliranih repelentov se večina dokumentov, približno enako tudi po 
številu, nahaja v bazah CA, WPINDEX in JAPIO, medtem ko jih je v bazah CAB in PROMT 
zelo malo. Iz tega je mogoče ugotoviti, da so v primeru repelentov večinoma vsi dokumenti 
patenti, kar ponovno potrjuje praktično popolno prevlado aplikativnih raziskav. 
Na področju superabsorbentov je najbolj opazna skoraj popolna odsotnost dokumentov v bazi 
JAPIO, kar pomeni, da to področje na Japonskem ni razvito. Glede na sorazmerno veliko 
število dokumentov v bazi PROMT je mogoče sklepati na tržno zanimivost tega področja v 
drugih državah. 
Ti rezultati komparativnega procesiranja baz podpirajo odločitve o selekciji baz za sprotno 
poizvedovanje (SDI). 
114 
7. OVREDNOTENJE REZULTATOV 
Glede na grafe, ki so bili izdelani na osnovi statističnih obdelav poizvedb, opravljenih na 
izbranih bazah podatkov za izbrana področja, je mogoče ugotoviti naslednje: 
7.1 Število vseh dokumentov po letih 
Na vseh izbranih področjih je z ugotavljanjem števila dokumentov glede na leto izdaje mogoče 
okvirno napovedati trend raziskav. Sorazmerno enostavno je mogoče slediti okvirni rasti 
in/ali upadanju raziskovalnega zanimanja za izbrano področje. 
Tako je bilo na področju mikrokapsuliranja ugotovljeno, da se je intenzivno razvijalo vse do 
zadnjih treh let, ko je zaznati padec števila dokumentov. Na področju mikrokapsuliranih 
pesticidov je trend podoben, z izjemo baze PROMT, kjer je trend števila dokumentov še vedno 
v naraščanju, kar kljub sorazmerno majhnemu številu dokumentov kaže na zanimanje trga za 
to področje. Na področju mikrokapsuliranih repelentov je bil po krajšem padanju števila 
dokumentov na leto ugotovljen ponoven trend njihovega naraščanja. Predpostavka, da prihaja 
v tem primeru do novega razvojnega ciklusa postopkov in proizvodov, je bila v razgovorih z 
raziskovalci potrjena. Na področju superabsorbentov je mogoče ugotoviti razvojni višek v 
začetku devetdesetih let in nato rahlo upadanje števila dokumentov. Za ugotavljanje 
morebitnega novega razvojnega cikla pa bi bilo potrebno spremljanje področja vsaj še nekaj let. 
7.2 Število člankov in patentov po letih 
S primerjanjem člankov in patentov je mogoče dovolj zanesljivo ugotavljati tipe raziskav, ki 
potekajo na izbranih področjih. Tako lahko v primeru velikega števila člankov sklepamo na 
prevlado temeljnih raziskav nad aplikativnimi in obratno v primeru večjega števila patentov na 
prevlado aplikativnega raziskovanja nad temeljnim. 
Na področju mikrokapsuliranja lahko tako sklepamo na močno prevlado aplikativnega 
raziskovanja nad bazičnim. V obdobju 1983-93 je bilo število člankov še manjše, iz cesarje 
mogoče sklepati na eventuelno zapiranje nepatentnih informacij ali pa tudi na zmanjševanje 
interesa za bazične raziskave. 
Na področju mikrokapsuliranih pesticidov je v določenih letih število člankov zelo blizu številu 
patentov. Na tej osnovi lahko ugotovimo relativni porast bazičnih raziskav in testiranj. 
Na področju mikrokapsuliranih repelentov je popolna prevlada patentnih dokumentov, kar 
kaže na težo aplikativnega raziskovanja ter izrazito industrijski in tržni pomen področja. 
Področje superabsorbentov glede na število člankov in patentov kaže izmenjavanje aplikativnih 
in bazičnih raziskav. Glede na zanemarljivo število patentov v bazi JAPIO pa je mogoče 
sklepati na nezainteresiranost japonske industrije za to področje ali pa vsaj na 
nezainteresiranost za doseganje patentne zaščite s patentiranjem v domačem uradu za 
intelektualno lastnino. 
7.3 Patenti 
Ugotavljanje trendov pri patentnih dokumentih je smiselno po firmah, državah podeljenih 
patentov, državah patentnih prijav in kodah mednarodne patentne klasifikacije. Procesiranje po 
firmah omogoča spoznavanje in primerjavo možnosti v mednarodni konkurenci. Dokaj 
natančno je mogoče ugotoviti vodilne firme izbranega področja, vendar je za zanesljive 
rezultate potrebno primerjalno pregledati več baz podatkov. Procesiranje po državah 
podeljenih patentov in patentnih prijav pokaže, kje poteka originalno raziskovalno in 
razvojno delo. S procesiranjem po kodah mednarodne patentne klasifikacije pa je mogoče 
ugotoviti in prepoznati specifične značilnosti procesov in materialov. 
Tako je na področju mikrokapsuliranja mogoče ugotoviti, da imajo japonske firme absolutno 
prevlado, vendar je bilo za čimbolj natančno predstavo potrebno poleg baze CA vključiti še 
bazi WPINDEX in JAPIO. Enaka prevlada Japonske se kaže tudi pri procesiranju države 
patentov in patentih prijav. V zvezi s kodami mednarodne patentne klasifikacije je mogoče 
ugotoviti, da na področju uporabe prevladujejo izdelava mikrokapsul iz koloidnih materialov s 
pomočjo različnih metod polimerizacije, s sušenjem ali razprševanjem, priprava različnih 
papirjev za kopiranje, razvoj razvijalcev, procesov tiskanja itn. 
Za mikrokapsulirane pesticide je mogoče ugotoviti, daje prevlada japonskih firm v primerjavi z 
ostalimi veliko manjša kot na področju mikrokapsuliranja za proizvodnjo drugih izdelkov. V 
bazi JAPIO močno izstopa ena nejaponska firma, ki je v ostalih bazah veliko slabše zastopana. 
Iz tega je mogoče razbrati poseben interes te firme za japonsko tržišče. Pojavlja se tudi nekaj 
japonskih firm, ki jih v ostalih bazah ni zaslediti. Pri procesiranju po državah patentov in 
državah prijav patentov je Japonska še vedno na prvem mestu. Trendi na področju kod 
mednarodne patentne klasifikacije pa kažejo, da največ dokumentov pokriva področje 
zmanjšanja škodljivega vpliva aktivnih spojin z uporabo tehnologije mikrokapsuliranja, 
izdelavo mikrokapsul in postopke za zaščito rasdin in živali. 
Področje mikrokapsuliranih repelentov kaže v bazah WPINDEX in CA izrazito prevlado 
japonskih firm, v bazi JAPIO pa so presenetljivo na vrhu tri nejaponske firme. To še enkrat 
potrjuje tezo o nujnosti vključevanja večjega števila baz podatkov, da ne bi prišlo do napačnih 
zaključkov. Za države patentov in države patentnih prijav je na tem področju mogoče ugotoviti 
popolno prevlado japonskih dokumentov. Na področju uporabe pa kode mednarodne patentne 
klasifikacije kažejo prednostno na tehniko mikrokapsuliranja spojin, ki zmanjšujejo škodljiv 
vpliv aktivnih sestavin na organizme. 
Področje superabsorbentov kaže za razliko od zgornjih področij popolno dominacijo ameriških 
in zahodnoevropskih firm. Tako se v bazi JAPIO ne pojavlja nobena japonska firma. Tudi pri 
državah patentov in državah patentnih prijav prevladujejo ameriški in evropski dokumenti. 
Glede na kode mednarodne patentne klasifikacije pa je mogoče ugotoviti, da prevladuje 
priprava pripomočkov za vpijanje tekočin (plenice, drenažni povoji, tamponi, damski vložki 
ipd.) in pokaže se tudi ugotovitev, daje to področje v agrikulturi zaenkrat še slabo zastopano. 
Ta zaključek se je pokazal kot pravilen tudi v razgovoru z raziskovalci na tem področju, ki 
vidijo tukaj velike možnosti za raziskave in razvoj. 
7.4 Tip dokumentov 
Pri procesiranju baz podatkov glede na tip dokumenta je na izbranih področjih mogoče slediti 
tipom raziskav in rasti ali upadanju raziskovalnega zanimanja. Vendar je potrebno pri 
vključevanju tega polja paziti na izbiro baz podatkov, tako da se vključijo tiste, ki imajo 
indeksirano tudi polje "tip dokumenta". Zaradi dobrega pokrivanja je bila v tem segmentu 
vključena le baza CA. 
Tako število dokumentov glede na tip dokumentov pri mikrokapsuliranju kaže na absolutno 
dominacijo patentnih dokumentov, pri mikrokapsuliranih pesticidih je to razmerje v korist 
patentov veliko manj izrazito, na področju mikrokapsuliranih repelentov pa drugih tipov 
dokumentov razen patentov praktično ni mogoče zaslediti. Stanje pri superabsorbentih pa kaže 
na podobno sliko kot pri mikrokapsuliranih pesticidih. 
115 
116 
7.5 Naslovi revij 
Na osnovi procesiranja po naslovih revij je mogoče ugotavljati revije z največjim številom 
objav za izbrana področja in tako omogočiti raziskovalcem izbor revij za objave njihovih del. 
Prav tako to procesiranje omogoča veliko bolj načrtno politiko naročanja revij v 
raziskovalnih organizacijah. 
Tako je bilo na področju mikrokapsuliranja ugotovljeno, da močno izstopa specializirana revija 
Journal of Microencapsulation, kar daje raziskovalcu vedeti, da je objavljanje v tej reviji zelo 
zaželeno in tudi visoko cenjeno. Na področju mikrokapsuliranih pesticidov prav tako izstopa 
revija Journal of Economic Entomologv, kar kaže tudi na usmerjenost raziskav na tem 
področju. Zaradi premajhnega števila dokumentov na področju mikrokapsuliranih repelentov 
ni bilo mogoče ugotavljati trendov. Na področju superabsorbentov pa so objave raztresene po 
večjem številu revij, v bazi CAB pa je bilo premalo dokumentov. 
7.6 Deskriptorji 
Ugotavljanje trendov s procesiranjem polja ključnih besed ali deskriptorjev omogoča 
raziskovalcem ugotavljanje bistvene vsebine dokumentov. Vendar pa se pri tem pogosto 
pojavlja problem, da so ključne besede preveč splošne in je tako mogoče ugotoviti le osnovno 
idejo o vsebini posameznega dokumenta. Zato raziskovalci na svojih področjih vse bolj 
pogosto pripravljajo svoje lastne specializirane baze podatkov, ki pa so običajno namenjene le 
njim in zunanjim uporabnikom niso dosegljive. 
Na področju mikrokapsuliranja je bila izvedena primerjava s specializirano bazo AERO, ki jo 
gradijo raziskovalci oddelka. Ugotovitve te primerjave kažejo, da se velika večina ključnih 
besed, ki se pojavljajo v javno dostopnih bazah (komercialno dosegljive baze podatkov), v bazi 
AERO ne pojavlja. Tako se za vse postopke povezane npr. s kemijo pojavlja le ključna beseda 
"chemistrv", kar je veliko preširoko in ni v nobenem primeru primerljivo s specializirano bazo, 
kjer so ključne besede ciljno opredeljene. 
Tako obstaja nevarnost, da ugotavljanje trendov na izbranem področju samo na osnovi 
ključnih besed v komercialnih bazah lahko pripelje do prehitrih in včasih tudi napačnih 
zaključkov. Če bi hoteli povečali zanesljivost ugotavljanja trendov, bi morali vključiti v pregled 
vsaj še abstrakte. 
7.7 Primerjava polj Institucija (CS) in Firma prijaviteljica 
patenta (PA) 
S primerjavo gostote informacije v obeh procesiranih poljih lahko običajno zelo hitro 
ugotovimo razmerje med patenti in ostalimi tipi dokumentov ter institucije, ki objavljajo 
določen tip dokumentov. Tako je tudi mogoče ugotoviti, da instituti raziskovalnih 
organizacij in univerz običajno objavljajo bistveno manj patentov kot ostalih tipov 
dokumentov. To lahko vodi do zaključka, da se instituti v večini primerov ukvarjajo bolj s 
temeljnimi raziskavami in da je večina aplikativnih raziskav v domeni industrijskih firm in 
njihovih institutov. 
Tako je bilo na vseh področjih ugotovljeno, da so institucije z največ dokumenti industrijske in 
objavljajo v veliki večini patente. Pri raziskovalnih institutih in institutih univerz pa patentov 
skorajda ni ali pa jih je zelo malo. 
117 
7.8 Primerjava števila dokumentov po področjih v izbranih 
bazah 
Tovrstna primerjava omogoča raziskovalcem ugotoviti bazo(e) podatkov z najboljšim 
pokrivanjem izbranega področja. Tako je po opravljeni retrospektivni poizvedbi olajšan 
izbor najprimernejše baze (ali tudi več baz) za izvajanje sprotnega poizvedovanja (SDI). 
Primerjava na področju mikrokapsuliranja pokaže dobro pokrivanje v bazah CA, WPINDEX 
in JAPIO, medtem ko imata bazi CAB in PROMT predvsem zaradi nevključevanja patentnih 
dokumentov slabše pokrivanje. Podobno je tudi na področju mikrokapsuliranih pesticidov z 
razliko, daje pokritost v bazi CAB veliko boljša. Na področju mikrokapsuliranih repelentov pa 
v bazah CAB in PROMT skoraj ni dokumentov, ker je velika večina vseh dokumentov 
patentov. Na področju superabsorbentov v bazi JAPIO skoraj ni dokumentov, je pa 
sorazmerno veliko dokumentov v bazi PROMT. 
118 
8. ZAKLJUČEK 
Cilj magistrskega dela je bil razvoj in testiranje postopka za doseganje dodane vrednosti pri 
procesiranju naravoslovno-tehničnih informacij. Postopek je bil zasnovan na zasledovanju 
trendov na osnovi ugotavljanja funkcionalne gostote informacij. Ta je bila opredeljena s 
frekvenco nastopanja izbranih iskalnih pojmov glede na vse iskalne pojme v določenem polju. 
Postopek je namenjen zlasti raziskovalcem v podporo snovanju in preverjanju raziskovalnih 
hipotez. Eksperimentalno je bil izpeljan na področjih tehnologije mikrokapsuliranja, 
mikrokapsuliranih pesticidov in repelentov ter na področju superabsorbentov. 
Celoviti postopek zasledovanja trendov z ugotavljanjem funkcionalne gostote 
informacij se začenja z opredelitvijo področij interesa z raziskovalci ter izborom ustreznih 
baz za njihovo sočasno procesiranje, čemur sledi: 
1. ugotavljanje trenda v številu dokumentov po letih 
za prepoznavanje dinamike raziskovalnega dela, 
vključno z novimi fazami (novimi tehnologijami in proizvodi), 
2. primerjavo trenda v številu člankov s številom patentov 
za prepoznavanje dinamike razvojnega dela, 
3. procesiranje po institucijah in firmah ter ugotavljanje zaporedja 
firm/prijaviteljic patentov za prepoznavanje glavnih nosilcev 
raziskovalnega in razvojnega dela, 
4. ugotavljanje porazdelitve patentnih prijav in patentov po državah 
za prepoznavanje pokritosti svetovnega trga z industrijsko 
intelektualno lastnino ter opredelitev lastnih možnosti za 
raziskovanje in razvoj, 
5. opredelitev kod mednarodne patentne klasifikacije 
za prepoznavanje glavnih področij patentiranja procesov in 
proizvodov, 
6. procesiranje po naslovih revij 
za optimizacijo objavljanja raziskovalnih dosežkov in naročniške 
politike, 
7. procesiranje ključnih besed 
za prepoznavanje pokritih in odprtih možnosti raziskovanja 
(to velja zanesljivo le za visoko specializirane baze). 
119 
Tabela 8-1: Zaključki, dobljeni z uporabo metode ugotavljanja funkcionalne gostote informacij 
PROCESIRANJE 
• ugotavljanje 
l trenda v številu 
dokumentov 
glede na leto 
objave 
• primerjava 
trenda glede na 
tip dokumenta 
(članek-patent) 
DODANA 
VREDNOST 
• prepoznavanje 
vzpona ali zatona 
izbranega 
raziskovalnega 
področja 
• ugotavljanje 
novih razvojnih 
ciklov izbranega 
področja 
• ugotavljanje 
dokončnega 
zatona izbranega 
področja 
• ugotavljanje, ali 
na izbranem 
področju 
dominirajo 
bazične ali 
aplikativne oz. 
razvojne 
raziskave 
POMEN ZA 
UPORABNIKA 
• raziskovalci 
ocenijo smiselnost 
raziskav na 
področju, ki so ga 
izbrali kot 
predmet svoje 
raziskave 
• raziskovalci 
prepoznajo, v 
kolikšni meri so 
se temeljne 
raziskave že 
prevesile v 
aplikativne in 
razvoj 
OPOMBE 
• prisotnost oz. 
odsotnost 
patentov v 
nacionalnih bazah 
podatkov 
omogoča 
prepoznavanje 
interesa za 
raziskovanje, 
razvoj ali trženje 
v teh državah 
120 
PROCESIRANJE 
• firme 
prijaviteljice 
patentov 
• države 
podeljenih 
patentov in/ali 
patentnih prijav 
• kode 
mednarodne 
patentne 
klasifikacije 
DODANA 
VREDNOST 
• procesiranje firm 
raziskovalcem 
lahko omogoči 
spoznavanje 
mednarodne 
konkurence 
• s procesiranjem 
držav patentov 
in/ali prijav 
patentov je 
mogoče ugotoviti, 
kje poteka 
originalno 
razvojno delo na 
izbranem 
področju in 
opredeliti še 
nepokrite in 
neizrabljene 
možnosti 
• z vključitvijo kod 
mednarodne 
patentne 
klasifikacije je 
mogoče 
prepoznati glavna 
področja 
patentiranja, 
procese in 
materiale 
POMEN ZA 
UPORABNIKA 
• raziskovalci takoj 
dobijo pregled 
nad možnostmi 
raziskovanja in 
kasneje tudi ev. 
patentne zaščite 
svojih raziskav 
OPOMBE 
121 
PROCESIRANJE 
• procesiranje 
naslovov revij 
• procesiranje 
ključnih besed 
• primerjanje 
polj Institucija 
(Corporate 
Source) in Firma 
prijaviteljica 
patenta (Patent 
Assignee) 
DODANA 
VREDNOST 
• hiter izbor 
najpomembnejših 
revij 
• temelj za načrtno 
politiko 
objavljanja in tudi 
naročanja 
strokovne in 
znanstvene 
periodike 
• ugotavljanje 
osnovne vsebine 
vključenih 
dokumentov 
• hitra in enostavna 
možnost vpogleda 
v izbrano 
tematiko 
• ugotoviti, katere 
institucije 
objavljajo 
določeni tip 
dokumentov 
POMEN ZA 
UPORABNIKA 
• raziskovalci takoj 
dobijo pregled 
možnosti za 
objavo svojih 
rezultatov 
• možnost 
izboljšanja 
naročniške 
politike pri 
naročanju revij 
• hitro informiranje 
raziskovalcev o 
pokritih področjih 
in prepoznavanje 
odprtih možnosti 
za raziskovanje na 
izbranih področjih 
• raziskovalci 
prepoznavajo 
nosilne 
raziskovalne 
institucije 
OPOMBE 
• indeksiranje na 
nivoju t.i. 
komercialnih baz 
podatkov je 
največkrat zelo 
splošno in 
nepopolno 
• izvajanje 
zaključkov na tej 
osnovi je lahko 
presplošno ali 
celo zavaja 
• procesiranje 
ključnih besed v 
komercialnih 
bazah bi zaradi 
morebitnih 
napačnih 
zaključkov kazalo 
izločiti 
122 
PROCESIRANJE 
• hkratna 
primerjava več 
baz podatkov 
DODANA 
VREDNOST 
• ugotoviti baze 
podatkov z 
dobrim 
pokrivanjem 
POMEN ZA 
UPORABNIKA 
• raziskovalci 
dobijo možnost, 
da se na tako 
izbranih bazah 
odločijo za stalno 
informacijsko 
spremljanje 
izbranega 
področja 
(selektivna 
diseminacija 
informacij) 
OPOMBE 
Za uspešno vključevanje in uporabo razvitega postopka je potrebna predvsem dobra izbira baz 
podatkov. Zato je zelo pomembno dobro poznavanje tematike baz podatkov izbranega 
področja in na osnovi izbranih kriterijev opravljena optimizacija baz. Za uspešno uporabo 
metode je potrebna tudi dovolj velika frekvenca nastopanja iskalnih pojmov v 
posameznem iskalnem polju. Na osnovi izkušenj, pridobljenih v tem delu, je potrebna 
frekvenca nastopanja iskalnih pojmov 50 in več. V nekaterih primerih je mogoče uspešno 
delati tudi z nekoliko manjšim številom dokumentov, vendar to le izjemoma. Pozitiven se je 
pokazal tudi pristop grafične predstavitve gostote informacij v posameznih iskalnih poljih, 
primerjave med polji in med bazami podatkov. 
Kot nevarnost pa se pojavlja možnost napačnega zaključevanja, posebno kadar je v 
postopek vključena samo ena baza podatkov. To je posebej pomembno v primeru, kadar 
izbrana baza podatkov ne vključuje večine dokumentov določenega tipa (npr. samo uporaba 
baze podatkov CA za ugotavljanje trendov pri patentih lahko zaradi nepopolnega pokrivanja 
patentov v tej bazi pripelje do napačnih zaključkov). 
Postopek, kije bil razvit v tem delu, je uporaben pri širšem načrtovanju raziskovalnega dela 
in ožji optimizaciji raziskovalnih hipotez. Lahko bi služil tudi kot eden od kriterijev za 
evalvacijo prijav raziskovalnih nalog Ministrstva za znanost in tehnologijo. S pomočjo tega 
postopka bi lahko dokaj hitro in enostavno ugotovili potrebnost in smiselnost raziskovalnih 
predlogov. 
123 
9. REFERENCE 
Adamič, Š., 1995, Znanstveno informiranje v svetu in pri nas, Raziskovalec, 1995, Vol. 25, 
No. 2, pp. 21-26. 
Bangemann, M. et.al., 1994, Evropa in globalna informacijska družba, Priporočila za Evropski 
svet, Prevod originala, Institut informacijskih znanosti Maribor, 35 pp. 
Basch, R., 1993, Dialog's RANK Command: Building and Mining the Data Mountain, Online, 
1993, Vol. 17, No. 4, pp. 28-35. 
Bjelland, B., 1992, Using Online Scientific & Engineering Databases, Windcreast Books, 
Division of McGraw-Hill, Inc., US, 213 pp. 
Bjorner, S., 1993, Dialog's RANK Command for Rank and File Searchers, Online, 1993, Vol. 
17, No. 4, pp. 94-97. 
Bogue, D.T., 1984, Coping with the Information Explosion, Journal of Information and Image 
Management, 1984, Vol. 16, No. 6, pp. 15-16, 18-19. 
Boh, B., 1997, Bioinformatika, Računalniška predstavitev predavanja za Institut za biologijo, 
7.1.1997, Datoteka v programskem paketu Pov/erPoint 4.0. 
Boh, B., 1996, Organisation of Biotehnological Information into Knowledge, VVorld Journal of 
Microbiologv and Biotechnologv, 1996, Vol. 12, No. 5, pp. 425-437. 
Boh, B., 1994, Scientific Information and Literature, Education and Social Policv Department, 
The World Bank, ESP Discussion Paper Series No. 41, pp. 37-46. 
Boh, B., 1991, Kombinacija informacijskih in laboratorijskih metod v preučevanju 
mikrokapsuliranja proteinov z medpovršinsko polimerizacijo, Doktorska disertacija, Univerza v 
Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Oddelek za kemijsko izobraževanje in 
informatiko, pp. 101-107. 
Boh, B., Komhauser A., 1996, Bioinformatika, Biotehnologija, Osnovna znanja (Urednik 
Raspor, P.), BIA, d.o.o., Ljubljana, pp. 727-745. 
Boh, B., Komhauser, A., 1992, Informatizacija raziskovalno-razvojnega dela. Primer na 
področju mikrokapsuliranja, Vestn. Slov. Kem. Drus., 1992, Vol. 39, No. I, pp. 65-80. 
Chemical Abstracts Service, 1996, SciFinder from CAS, 4 pp. 
Chemical Abstracts Service, 1992, Statistical Summarv 1907-1992, 5 pp. 
Chen, C.C, 1985, Online Information and Interactive Videodisc Technologv: Čase 
Presentation about Project Emperor-1, 9th International Online Information Meeting London, 
3-5 December 1985, London, pp. 159-161. 
Cuadra/Elsevier, 1989, Online Database Selection, A User"s Guide to the Directorv of Online 
Databases, New York, USA, pp. 7-33. 
124 
D'Amato, D.P., 1995, Trends in Document Imaging, INTERNET (20.2.1997), 
http://www.itsc.state.md.us/ITSC/techrepts/docimag.html, 7 pp. 
Daylight Chemical Information Systems, Inc., 1996, Fingerprints-Screening and Similarity, 
INTERNET (10.3.1997), http://www.daylight.com/dayhtml/doc/theory/theory.finger.html, 
9pp. 
Frambourt, D., 1984, La preservation des materiels: la conservation a long terme, Problemes 
Audiovisuels, 1984, Vol. 22, No. Nov-Dec 84, pp. 35-37. 
Garson, D.G., 1995, Dialog: Introduction to Bibliographic Searching Online, INTERNET 
(24.4.1997), http://hcl.chass.ncsu.edu/garson/pa573/dialog.txt, 15 pp. 
Goldmann, N., 1992, Online Information Hunting, Windcreast Books, Division of McGraw-
Hill, Inc., US, 236 pp. 
Gordon, D.B., Sager, N., 1985, A Method of Measuring Information in Language, Applied to 
Medical Texts, Information Processing & Management, 1985, Vol. 21, No. 4, pp. 269-289. 
Hali, J.L., 1986, Online Bibliographic Databases, A Directory of Sourcebook (Fourth Edition), 
ASLIB, The Association for Information Management, London, UK, pp. 1-9. 
Harmsen, B., FhG-Online, 1996a, Parameter einstellen mit SET Kommandos, INTERNET 
(30.10.1996), http://www.irb.fhg.de/online/tutor/mesl8.html, lpp. 
Harmsen, B., FhG-Online, 1996b, Select/SmartSelect: Beispiele, INTERNET (30.10.1996), 
http://www.irb.fhg.de/online/tutor/bsp 15.html, 3 pp. 
Harmsen, B., FhG-Online, 1996c, Select/SmartSelect: Uebungen, INTERNET (30.10.1996), 
http:/www.irb.fhg.de/online/tutor/loesl5.html, lpp. 
Harmsen, B., FhG-Online, 1996d, Statistische Auswertungen, INTERNET (30.10.1996), 
http://www.irb.fhg.de/online/tutor/mesl5.html, 2 pp. 
EM 645: Computer Information Access, 1996, RANK Command, INTERNET (24.4.1997), 
http://lrs.stcloud.msus.edu/cim/courses/im645/dialog/dialogbasics5.html, 2 pp. 
International Patent Classification, 1989a, Fifth Edition, Vol. 1, Section A World Intellectual 
Property Organization, Carl Heymanns Verlag KG, Muenchen, 143 pp. 
International Patent Classification, 1989b, Fifth Edition, Vol. 2, Section B, World Intellectual 
Property Organization, Carl Heymanns Verlag KG, Muenchen, 330 pp. 
International Patent Classification, 1989c, Fifth Edition, Vol. 3, Section C, VVorld Intellectual 
Property Organization, Carl Heymanns Verlag KG, Muenchen, 258 pp. 
International Patent Classification, 1989d, Fifth Edition, Vol. 4, Section D, World Intellectual 
Property Organization, Carl Heymanns Verlag KG, Muenchen, 66 pp. 
International Patent Classification, 1989e, Fifth Edition, Vol. 5, Section E, World Intellectual 
Property Organization, Carl Heymanns Verlag KG, Muenchen, 73 pp. 
125 
International Patent Classification, 1989f, Fifth Edition, Vol. 6, Section F, VVorld Intellectual 
Property Organization, Carl Heymanns Verlag KG, Muenchen, 187 pp. 
International Patent Classification, 1989g, Fifth Edition, Vol. 7, Section G, World Intellectual 
Property Organization, Carl Heymanns Verlag KG, Muenchen, 157 pp. 
International Patent Classification, 1989h, Fifth Edition, Vol. 8, Section H, World Intellectual 
Property Organization, Carl Heymanns Verlag KG, Muenchen, 143 pp. 
Isailovic, J., 1985, Comparison of videodiscs with videotape, Videodisc and Optical Memory 
Systems, Prentice-Hall Inc., Englewood Cliffs, NJ (abstrakt 00105111 iz baze Infortmation 
Science Abstracts) 
Kardoš, D., Boh, B., 1996, Pregled trendov na področju mikrokapsuliranja, mikrokapsuliranih 
pesticidov in repelentov, Informacijska študija, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška 
fakulteta, Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko, 14 pp. 
Knight-Ridder Information Inc., 1996a, Database Catalogue-Spring 1996, The DIALOG 
Collection, The DataStar Collection, The KR OnDisc Collection, 102 pp. 
Knight-Ridder Information, Inc., 1996b, DIALOG Bluesheets, CAB ABSTRACTS (50), 
INTERNET (16.1.1997), http://www.krinfo.com/diaIog/databases/netscape 1.1 /bl0050.html, 
13 pp. 
Knight-Ridder Information, Inc., 1996c, DIALOG Bluesheets, IAC PROMT (16), 
INTERNET (16.1.1997), http://www.krinfo.com/dialog/databases/netscapel. 1/blOO 16.html, 
13 pp. 
Knight-Ridder Information, Inc., 1996d, DIALOG Bluesheets, INTERNATIONAL 
PHARMACEUTICAL ABSTRACTS (74), INTERNET (16.1.1997), http://www.krinfo.com/ 
dialog/databases/netscapel.l/bl0074.html, 9 pp. 
Knight-Ridder Information, Inc., 1996e, DIALOG Bluesheets, JAPIO (347), INTERNET 
(16.1.1997), http://www.krinfo.eom/dialog/databases/netscapel.l/bl0347.html, 7 pp. 
Knight-Ridder Information, Inc., 1996f, DIALOG Bluesheets, LIFE SCIENCES 
COLLECTION (76), INTERNET (16.1.1997), http://www.krinfo.com/dialog/databases/ 
netscapel.l/bl0076.html, 9 pp. 
Knight-Ridder Information, Inc., 1996g, Market Share, Locating Market Share Information 
for a Product, INTERNET (30.4.1997), http://www.krinfo.com/diaIog/train/quick/solutions/ 
4179.html, 7 pp. 
Knight-Ridder Information, Inc., 1996h, RANK Command Applications: Competitive 
Intelligence, INTERNET (10.12.1996), http://www.krinfo.com/dialog/publications/rank-
competitive-intelligence.html, 21 pp. 
Knight-Ridder Information, Inc., 1996i, RANK Command Applications: How to Locate 
Experts, INTERNET (10.12.1996), http://www.krinfo.com/dialog/publications/rank-locate-
experts.html, 9 pp. 
126 
Knight-Ridder Information, Inc., 1996j, RANK Command Applications: Improving Your 
Search Results, INTERNET (10.12.1996), http://www.krinfo.com/dialog/publications/rank-
improving-search.html, 10 pp. 
Knight-Ridder Information, Inc., 1996k, RANK Command Applications: Market Analvsis, 
INTERNET (10.12.1996), http://www.krinfo.com/dialog/publications/rank-market-analysis. 
html, 9 pp. 
Knight-Ridder Information, Inc., 19961, RANK Command Quick Reference Card, 
INTERNET (10.12.1996), http://www.krinfo.com/dialog/publications/rank-qrc.html, 11 pp. 
Knight-Ridder Information, Inc., 1996m, RANK New Enhanced with Two New Features, 
November 1996 Chronolog, INTERNET (30.4.1997), http://www.krinfo.com/dialog/ 
publications/chronolog-1996-11/00961104.html, 3 pp. 
Knight-Ridder Information Inc., 1995a, DIALOG Database Catalogue 1995, 178 pp. 
Knight-Ridder Information, Inc., 1995b, RANKing in TRADEMARKSCAN(R) Focuses on 
Owner, July 1995 Chronolog, INTERNET (30.4.1997), http://www.krinfo.com/dialog/ 
publications/chronolog-1995-07/00950710.html, 2 pp. 
Knight-Ridder Information, Inc., 1995c, Tracking the Competition with Denvent Patents 
Citation Index, Chronolog, 1995, Vol. 23, No. 4, pp. 75-77. 
Knight-Ridder Information, Inc., 1994, DIALOG Pocket Guide 1994, INTERNET 
(23.4.1997), http://www.krinfo.eom/dialog/publications/pocket-guide3.html#37, 20 pp. 
Kornhauser, A., 1995, Informatizirati vsako stroko, Raziskovalec, 1995, Vol. 25, No. 2, pp. 
5-9. 
Kornhauser, A., 1993, Informacijske metode v ustvarjanju znanja, Raziskovalec, 1993, Vol. 
23, No. 2, pp. 5-28. 
Kornhauser, A., 1989, Searching for Patterns of Knowledge in Science Education, European 
Centre for Higher Education, CEPES, Bucharest 1989, pp. 155-168. 
Kornhauser, A., 1986, Prenos znanja in usposabljanje za znanstveno-tehnološko revolucijo, 
Teorija in praksa, 1986, Vol. 23, No. 1-3, pp. 65-73. 
Kornhauser, A., 1983, Strukturiranje tehničnih informacij v sisteme, Primer v kemiji, Nova 
proizvodnja, 1983, Vol. 34, No. 1-2, pp. 7-12. 
Kornhauser, A., Boh, B., 1992, Biotechnology: Economic and Social Aspects, Issues for 
Developing Countries (Editorji: DaSilva, E.J., Ratledge, C, Sasson, A.), Cambridge University 
Press, pp. 309-353. 
Krumpak, A., 1996, Uvajanje informacijskih metod v interdisciplinarne naravoslovne 
programe, Primer: Razvoj in uporaba superabsorbentov na osnovi poliakrilamida, Magistrsko 
delo, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, 1-30 pp. 
Kundorf, W., 1983, Informationsverdichtigung auf Mikrofilmtragern, Informatik, 1983, Vol. 
30, No. 5, pp. 30-33. 
127 
Martin, D., 1986, Advanced Database Techniques, The Massachussetts Institute of Technologv 
Press, USA, pp. 1-29. 
Mcintosh, N., 1994, Structured Abstracts and Information Transfer, British Librarv, Research 
and Development Department, BLRD Report, 37 pp. 
Musar, A., 1994, Zasnova in informatizacija kontrolnih sistemov, Primer: sistem za kontrolo 
sežiga nevarnih odpadkov v pečeh cementarn, Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta 
za naravoslovje in tehnologijo, Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko, 1-29 pp. 
Newlin, B., 1985, Ansvvers Online: Your Guide to Informational Data Bases, Osborne 
McGraw-Hill, Inc., US, 373 pp. 
Ojala, M., 1994, Decisions, Decisions, RANK Decisions, Online, 1994, Vol. 18, No. 2, pp. 74-
77. 
0'Neil, P., 1994, Database, Priciples Programming, Performance, Morgan Kaufmann 
Publishers, Inc., US, pp. 1-24. 
Online Inc., 1997, DIALOG Information Service, Update to the Online Deskbook, Januarv 
1997, INTERNET (30.4.1997), http://www.onlineinc.com/pempress/deskbook/dialogup2. 
html, 4 pp. 
Rossall D., 1993, DIALOCs new RANK Command, INTERNET (10.12.96), http://www. 
iee.org.uk/publish/inspec/inspmatt/srchcrnr/sc73.txt, 3 pp. 
Saračevič, T., 1995, Izvor, narava in trendi informacijskih znanosti, Raziskovalec, 1995, Vol. 
25, No. 2, pp. 10-14. 
Sawallisch, U, 1987, CD-ROM-Fortbildungsseminar in Berlin, Bibliotheksdienst, Vol. 21, No. 
6, pp. 642-646. 
Schulz, H., Georgv, U., 1988, From CA to CAS online, Databases in Chemistrv, Springer-
Verlag, Berlin, Heidelberg, New York, London, Pariš, Tokyo, Hong Kong, Barcelona, 
Budapest, pp. 129-130. 
STN International, 1996a, CA - STN Database Summarv Sheet, INTERNET (23.4.1997), 
http://info.cas.org./online/DBSS/cass.html, 13 pp. 
STN International, 1996b, COMPENDEX - STN Database Summarv Sheet, INTERNET 
(23.4.1997), http://info.cas.org./online/DBSS/compendexss.html, 9 pp. 
STN International, 1996c, Statistical Patent Analvsis (Patent Statistics), INTERNET 
(5.5.1997), http://www.fiz-karlsruhe.de/stn/documentation/patents/3statis.html, 6 pp. 
STN International, 1996d, STN International Databases in Science & Technologv, FIZ 
Karlsruhe, STN Service Center Europe, 48 pp. 
STN International, 1996e, WPINDEX - STN Database Summarv Sheet, INTERNET 
(23.4.1997), http://info.cas.org./online/DBSS/wpindexs.html, 14 pp. 
128 
STN International, 1995a, Select (MESSENGER Commands), INTERNET (30.10.1996), 
http://www.fiz-karlsruhe.de/mc-selec.html, 2 pp. 
STN Interntional, 1995b, STN's Retrieval Language MESSENGER, FIZ Karlsruhe, 
INTERNET (30.10.1996), http://www.fiz-karlsruhe.de/mc-intro.html, 3 pp. 
STN International, 1994, Guide to Commands, Commands, 672 pp. 
Peters, CM., 1987, Acceptance of optical publishing by libraries, National Online Meeting, 
Proceedins 1987, New York, 5-7 May 1987, pp. 397-400. 
Vrtačnik, M., Glažar S.A., 1996, The Impact of the Information Environment, the Quality and 
Timeliness of Študent Research Projects, Proceedings of a Conference on Research Training 
for Countries with Limited Research Capacity, Research Training for Development (Thulstrup 
E., Editor), Roskilde University Press, lst Edition 1996, pp. 117-135. 
White, H.D., 1996, Literature Retrieval for Interdisciplinary Svnthesis, Library Trends, 1996, 
Vol. 45, No. 2 (article abstracts), INTERNET (23.4.1997), http://edfu.lis.uiuc.edu/puboff 
/catalog/trends/45_2abs.html, 1 pp.