D ALI S K I LIST DRAME SNG Dopisniki »Gledališkega lista« Drame SNG v tujini: Mikolajtis Z i e m o v i t, Warszawa, za Poljsko; — dr. Miroslav Pavlovsky, Brno, za Češkoslovaško; — Ossia T r i 1 1 i n g , London, za Anglijo in Francijo; — dr. Friedrich L a n g e r , Wien, za Avstrijo; — Fred A 11 e n , Basel, za Švico; — dr. Paul Herbert A p p e 1, Hamburg, za Zvezno republiko Nemčijo in Gerhard VVolfram, Berlin, za Nemško demokratično republiko. Gledališki list Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. — Lastnik in izdajatelj Slovensko narodno gledališče Ljubljana. — Urednik Lojze Filipič. — Osnutek za naslovno stran: Vladimir Rijavec. — Izhaja za vsako premiero. Naslov uredništva: Ljubljana, Drama SNG, poštni predal 27. — Naslov uprave: Ljubljana, Cankarjeva cesta 11. — Tiskala tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec«, Ljubljana — Redakcija osme ševilke XXXVIII-letnika (sezona 1958-59) je bila zaključena 15. aprila, tisk pa je bil končan 10. maja 1959. GLEDALIŠKI LIST DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA OSEMINTRIDESETI LETNIK SEZONA 1958/59 — ST E V. 8 OTTO L E C K FISCHER PROSTI DAN JUBILEJNA PREDSTAVA OB ŠTIRIDESETLETNICI UMETNIŠKEGA DELA ELVIRE KRALJEVE OTTO L E C K FISCHER PROSTI DAN Drama v dveh deliih Poslovenil JARO DOLAR Režiser: ing. arch. VIKTOR MOLKA Scena: SVETA JOVANOVIČ Lektor: MIRKO MAHNIČ Kostumograf: MIJA JARČEVA Oče .................................. PAVLE KOVIC Benny, starejši sin................... STANE CESNIK Ida, Bennyjeva žena .................. VIKA GRILOVA Lars, mlajši sin ..................... POLDE BIBIČ Marija, mati.......................... ELVIRA KRALJEVA Christian, krčmar .................... FRANCE PRESETNIK Meta, natakarica...................... IVANKA ME2ANOVA Oskrbnik ............................. TONE HOMAR Mirnna, mlado dekle .................. MIHAELA NOVAKOVA Vera, hčerka ......................... SLAVKA GLAVINOVA Verin prijatelj ................... ALEKSANDER VALlC Plavolaska ........................... MILA KAClCEVA Kostumi so izdelani v gledaliških delavnicah pod vodsitvom Eli Rističeve in Staneta Tancka Inspicient: Marijan Benedičič Odrski mojster: Vinko Rotar Šepetalka: Vera Podgorškova Masker in lasuljair: Anton Cecič Razsvetljava: Vili Lavrenčič Lojze Vene ELVIRA KRALJEVA SLOVENSKI GLEDALIŠKI UMETNICI ELVIRI KRALJEVI ob Štiridesetletnem delovnem jubileju NAJISKRENEJE ČESTITAJO, SE Z OBČUDOVANJEM IN SPOŠTOVANJEM SPOMINJAJO NJENIH PREŠTEVILNIH, NEPOZABNIH, VELIKIH UMETNIŠKIH STVARITEV, S KATERIMI JE V ŠTIRIDESETIH LETIH OBOGATILA SLOVENSKO GLEDALIŠKO OMIKO in ji Želijo na nadaljnji življenjski poti novih, Se večjih umetniških vzponov SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE, NJEGOVI DELOVNI ZBORI, NJEGOVI VODSTVENI ORGANI IN NJEGOVI OBISKOVALCI ELVIRA KRALJEVA K 40-LETNEMU JUBILEJU NJENEGA UMETNIŠKEGA DELA Svojo gledališko pot je pričela Elvira Kraljeva pred štiridesetimi leti v Drami SNG v Mariboru. Gledališka kri pa se ji je zbudila že mnogo poprej. Ze leta 1909 je kot 11-letna igrala v Sv. Ivanu pri Trstu v igrah, ki jih je uprizarjati dramski odsek Ciril Metodove družbe. In ko je odrasla v dekle, je nastopala pod vodstvom Milana Skrbinška v slovenskem gledališču v Trstu. Elvira Kraljeva je namreč Tržačanka, za Mariborčanko jo imajo v Ljubljani zato, ker je prišla l. 1941 po nemški okupaciji iz Maribora v Ljubljano. Njen prvi nastop za angažma pred 40 leti v Mariboru, tedaj je bila Elvira Kraljeva po svojem poklicu magistratna uradnica, po svoji srčni zadevi pa vneta učenka Nušičeve dramatične šole, je opisal Pavel Rasberger (Dr. Pavel Strmšek, »10 let Narodnega gledališča v Mariboru«) takole: »Novembra meseca, nekega petka, je bila napovedana generalna vaja za »Moralo gospe Dulske«. Gospa Setinska — »Mjelja« — je sporočila, da je bolna in ne ve, kdaj bo mogla igrati. Premiera je bila napovedana za drugi dan. Hitro se odloči Nučič za Kraljevo. Zvečer okoli devete ure smo jo šli iskat. Vlogo je prevzela ter igrala že prihodnji torek. In takrat se je odločilo... Bila je takoj angažirana. In od tedaj nam je pokazala najrazličnejše kreacije: od France v »Revčku Andrejčku« do Veronike Deseniške, Desdemone, Ofelije in Hedvige Ekdalove v »Divji raci« in stare babice v »Lepi pustolovščini«. — »Ne boji se za svojo mladost, če ji umetniški nagon ustvarjanja veleva, da mora biti stara, grda in smešna. Nasprotno, to zabava njo in nas.« Očividčev opis mlade začetnice zajema nekatere bistvene poteze Elvire Kraljeve kot igralke: njene odigrane vloge kažejo že njeno gledališko stroko, stroko sentimentalne igralke, končna opomba — njena požrtvovalna pripravljenost igrarti vse, tudi smešne, grde, stare like — daje naslutiti pravo gledališko kri. In v tej za mlado igralko skoraj neumljivi pripravljenosti, igrati vse, je, mislim, nekaj več kot zgolj skromnost mlade, plašne začetnice. Tu se skriva neka za Elviro Kraljevo zelo značilna, samoodpovedna poteza, da ljubi umetnost bolj kot samo sebe, bolj kot svojo osebo. V tistem času pred 40 leti, ko je Elvira Kraljeva uspešno opravila svoj prvi nastop na poklicnem odru, je še neka druga Primorka zamenjala magistratno službo za deske, ki pomenijo svet, Vika Podgorska. Tudi njo je odkril Hinko Nučič in tudi njej je utrl pot preko svoje dramatične šole na mariborski oder, kjer je skupno z Elviro Kraljevo igrala nekaj sezon. Težko si je misliti dve mladi, ambiciozni igralki tako različnega temperamenta, tako različne gledališke nadarjenosti in tako različnega osebnega repertoarja. Vika Podgorska je pričela kot naivka, naivka z opaznim sex apelom, se razvila v spogledljivko bulvarskih salonk in problematično nerazumljeno ženo v komedijah zakonskega trikota ter dosegla svoj višek kot junakinja Shauiove zgodovinsko konverza-cijske igre Svete Ivane, vedno in zmeraj na črti poudarjene erotične demonije. Elvira Kraljeva pa si po svojem osebnem, temperamentu osvoji prav nasprotno poluto gledališkega planetarija. Njeno izhodišče je E. Kraljeva z J. Kovičem v Reynalovem »Grobu neznanega junaka« E. Kraljeva kot Julija s pokojnim J. Rakušo kot Romeom E. Kraljeva kot Ivana v Sha\vovi »Sveti Ivani« sentiment, ki čutne vtise in vzgibe poduševlja, jih sublimira v duševno področje, čutno strast utiša v notranjost in njen način doživljanja ter igralskega ustvarjanja je izrazito introverten — svoj razmeroma skromen čutni temperament izravnava z bogato notranjo igro v zadržanem in zastrtem, vedno malce tragično ali vsaj melodramatično obarvamem čustvenem izrazu. Zato so njene, se pravi tako rekoč zanjo napisane vloge, predvsem tiste, ki ne slikajo uživajoče ljubezenske strasti, marveč tiste, ki kažejo ljubezen v pričakovanju, hrepenenje po ljubezni, ljubezenske motnje in težave, razočaranje in obup, odpoved v ljubezni, skratka, koprnečo in trpečo ljubezen, žene trpinke od še napol otroških žensk do trpko preizkušenih žena in dobrotnih tragičnih mater. V ta njen osebni repertoar spadajo: Nina v Cankarjevem Kralju na Betajnovi, Hanica v Haptmannovi Haničini poti v ne-216 besa, Hedvika v Ibsenovi Divji raci, Alenka v Finžgarjevi Verigi in Majda v Finžgarjevem Divjem lovcu, Lojzka v Cankarjevih Hlapcih, Julija v Shakespearovem Romeu in Juliji, Ofelija v Shakespearovem Hamletu, Desdemona v Shakespearovem Othellu, Luiza v Schillerjevem Kovarstvu in ljubezni, Irina v Treh sestrah Čehova, učiteljica v Niccodemijevi Učiteljici, Veronika v Zupančičevi in Kreftovi drami Celjanov, Ifigenija v Goethejevi Ifigeniji, in vmes in zlasti na koncu vrsta dobrotnih, trpečih mater ter tudi karika-tumih tipov kakor so Cankarjeve Mrmoljevke, dacarke in ekspedi-torice in druge smešne ženske šarže. Omenjene vloge so samo ožji izbor iz več kot sto petdeset njenih vlog, naštete so samo tiste, v katerih je njena gledališka osebnost zaživela v polnem umetniškem izrazu in v katerih sta se draimatikovo hotenje in njena odrska realizacija najbolj dovršeno ujemali in ujeli. Za introvertni način doživljanja in oblikovanja Elvire Kraljeve je značilna vedno nekoliko pridvignjena, tragično aili vsaj melodramsko obarvana igra, ki jo je v zvezi z njeno izbrano, plemenito dikcijo usposabljala zlasti za klasični gledališki repertoar. Ta stran njene gledališke kulture, čut za lepoto in melodijo jezika, je že zgodaj odprl področje pri nas precej zanemarjene umetniške besede. E. Kraljeva kot Nastja v M. Gorkega drami »Na dnu« 217 E. Kraljeva kot Olivija v Shakespearovi komediji »Kar hočete« GledaliSke odlike Elvire Kraljeve so jo privedle v njenih zrelih letih tudi v film, kjer smo jo gledali v Viharju na Balkanu, Na svoji zemlji in v obeh delih Vesne. Nemara edina napaka Elvire Kraljeve kot umetnice in kot človeka je njena prevelika skromnost. Ko je ob umetniškem vodstvu režiserja J. Koviča že prerasla mariborsko Dramo, ji je še vedno ostala zvesta in v Ljubljano je prišla pravzaprav po sili razmer, z nemško okupacijo Maribora. In tako je vse, kar je ustvarila v teku 40-letnega dela kot tragična igralka, ustvarila tako rekoč iz lastnih sil, brez velikih vzorov v svetu, iz lastnega navdiha in iz navdiha našega narodnega genija in nemara jo dela prav to tako simpatično, zakaj vse njene kreacije, bodisi v klasičnem ali ljudskem ali modernem repertoarju, imajo eno skupno, nadvse prikupno potezo, odsevajo namreč duševni profil tihe, zadržane, v trpljenju preizkušene in poveličane slovenske žene, kakor živi v naši narodni pesmi in v delih Ivana Cankarja. In s to potezo svoje umetnosti si je Elvira Kraljeva osvojila častno mesto v galeriji naših velikih, nepozabnih gledaliških umetnic. 218 VLADIMIR KRALJ IGRALSKI OPUS ELVIRE KRALJEVE i. VLOGE, KI JIH JE ELVIRA KRALJEVA ODIGRALA V DRAMI SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU Sezona 192»—1921 Vojnovič Smrt majke Jugoviča Prva snaha Amold-Bach Španska muha Gusti Shakespeare Sen kresne noči Hermija Strindberg Smrtni ples Jenny Lah {Noč na Hmeljniku Julija P. Petrovič Mrak Jekica Kadelburg- Blumenthal Pri belem konjičku Minka Andrejev Misel Služkinja SaAa Maeterlinck Vsiljenka Hčerka Ogrizovič Hasanaginlca Teta Hata Vojnovič Ekvinokcij Anica Samberk . . . ulica št. 15 Emilija Gorska Sudermann Tiha sreča Helena Tolstoj- Bataille Vstajenje Feodos j a Michaelis Revolucijska svatba Leontine Suppč Boccaccio Filipa Remec Učiteljica Pavla Milka Sezona 1921—19C2 Nušič Svet Nada Cankar Hlapec Jernej Dekla Majcen Dediči velikega časa Dana Dostojev&kU Birinski Razkolnikov Nastasja Moličre Skopuh Elise Wilde Pahljača lady Windermere Agata Carlisle Jerome Neznani prijatelj Stazia Ludwig Dedni logar Katarina Remec Kirke Roza Galsworthy Borba Jevovka Nušič Cankar Moličre Lunaček Andrejev Zagorka SpLcar Remec Arcibašev Schiller Baluckl Strindberg Zola-Busnach- Gasttneau Ogrizovič Moližre Sezona 1322—1323 Navaden človek Hlapci Namišljeni bolnik Ilirci Dnevi našega življenja Jalnuževčani Pogumni Tonček Užitkarjl Ljubosumje Kovarstvo in ljubezen Težke ribe Velika noč Ubijač Hasanaginlca George Dandin Zorka Lojzka Angelika Sidonie Olga Nikolajevna Klara Mati Kmečka žena Sonja Luiza Helena Eleonora Augustlne SultanlJ a Angelika Cankar Gogolj Sezona 1923—1924 Kralj na Betajnovi Ženitev Nina Arina Pantelejmo-novna 219 pon. Ogrizovič Thoma Nestroy pon. Moličre Balzac Milčinski Wied Hauptmann Langer Hasanaginica Magdalena Lumpacij vagabund NamiSljeni bolnik Mercadet Mogočni prstan 2X2 = 5 Hanice pot v nebesa Kamele skozi uho šivanke Sultanija Magdalena Pepca Angelika Julija Princesa Viola Estera Ablova Hanica Dama Sezona 1924—1925 Cankar Pohujšanje v dolini Hervč šentflorjanski Dacarka Mam'zelle Nitouche Vratarica Nušič Narodni poslanec Barba Molnar Liliom Julka Parma Apolonov hram Stara devica Golia Petrčkove Sardou- poslednje sanje Mamica de Najac Razporoka Josette Schubert- Bertč Pri treh mladenkah Marija Tscholl Sloboda Pri čaju Služkinja Golar Vdova Rošlinka Manica Birlnski Moloh Agrafjona Strindberg Peterček Lizika Cehov Tri sestre Irina Shakespeare Hamlet Ofelija Thomas Charleyeva teta Ele Delahey Schonthan Ugrabljene Sabinke Roza Sezona 1925—1926 Remec Mell Bolton-Baeckers pon. Moličre Moldčre Dolinar Cankar Goldoni Shakespeare Tolstoj Fulda Schiller Manners Zakleti grad Igra apostolov Tmjulčica George Dandin Žlahtni meščan Cigani Hlapec Jernej Sluga dveh gospodov Beneški trgovec Sadovi prosvete Ognjenik Marija Stuart Peg, srček moj Marjetica Magdalena Trnjulčica Angelika Nicole Katarina Tašča Beatrice Jesslca Tanja Sabina Hana Kennedy Peg 0’Connellova Sezona 1926—1927 Zupančič Veronika Deseniška Thoma Morala Nestroy Danes bomo tiči Molnar Bajka o volku Wildeans Ljubezen G6mer Pepelka pon. Bolton- Baeckers Tmjulčica pon. Fulda Ognjenik Engel Večni mladenič Morre Revček Andrejček Strindberg Tovariši Cankar Za narodov blagor Gaspari Divji mož Niccodemi Učiteljica Deutsch Pasijon Nušič Svet Shakespeare Kar hočete Veronika Lina Gospa Jelovškova Mati Vilme Mati Pepelka Tmjulčica Sabina Agi Franica Starck Mrmoljevka Kraljična Rožica Marija Svetina Veronika Katra Olivija Gogolj Kraigher Gorner Averčenko pon. Gaspari pon. Shakespeare Wedekind pon. Zupančič Predič pon. Gčmer Hašek-Brod-Reimann 9 pon. Schubert-Bertč pon. Deutsch Caillavet-Flers-Rey Nušič Shakespeare Dostojevski- Putjata pon. Cankar Guitry Jones pon. Fulda Zola Geraldy Kvapil pon. Hašek-Brod-Reimann Ibsen pon. Niccodemi Shakespeare Weiller Cormon-Grange Vojnovič pon. Zupančič Cankar Maeterlinck Zapolska Pagnol Klabund Dobovišek pon. Caillavet-Flers-Rey Prszybyszewski Vautel-Chaine Novačan Kraigher Snuderl Hauptmann Nušič pon. Shakespeare Maugham pon. Andrejev Achard Raede Sezona 1927—192« Revizor Školjka Sneguljčica Igra s smrtjo Divji mož Kar hočete Glasba Veronika Deseniška Polkovnik Jelič Pepelka Dobri vojak Svejk Pri treh mladenkah Pasijon Lepa pustolovščina Svet Othello Idiot Sezona 1928—1929 Hlapci Moj oče je imel prav Gejša Ognjenik Therčse Raquin Robert in Marjana Oblaki Dobri vojak Svejk Divja raca Učiteljica Romeo in Julija Proces Mary Dugan Oče Boštjan Sezona 1929—1930 Smrt majke Jugoviča Veronika Deseniška Pohujšanje v dolini šentflorjanski Stilmondski župan Morala gospe Dulske Velika abeceda Krog s kredo Radikalna kura Lepa pustolovščina Sneg •Naš gospod župnik Herman Celjski Na fronti sestre Žive Pravljica o rajski ptici Bobrov kožuh Sezona 1930-1931 Gospa ministrica Sen kresne noči Sveti plamen Dnevi našega življenja Življenje je lepo Aladin Jevronija Petrovna Strelovka Sneguljčica Nina Adolfovna Kraljična Rožica Olivija Elza Reisner Veronika Stana Pepelka Etelka Marija Tschčll Veronika Gospa de Trčvillac Gospa Jeranova Desdemona Aglaja Lojzka ? Lady Constance Sabina Therčse Raquin Mati Marička Etelka Hedvika Marija Svetina Julija ? Nina Zvezda Veronika Ekspeditorica Bela Mjelja Gospodična Muche Cang-Haitang Jerica Gospa de Trčvillac Bronka Genevičve Veronika Sestra Živa Ivanka Gospa Motesova Dara Hermija Stella Olga Nikolajevna Miky Princesa Baldubrudur Wedekind Amold-Bach Shaw Frank Finžgar Rehar Antoine-Lery Grum M. Skrbinšek Duh zemlje Odgodena noč Ljubimec Karel in Ana Veriga Učlovečenje Leseni konji Dogodek v mestu Gogi Labirint Grofica Geschwltz Sonja Grace Ana Alena Ona Jeaninne Hana Vida-Odette Jonson Anet Gorinšek Kulundžič Real-Femer Šilih Langer Sezona 1931-1932 Volpone Mayerling Rdeča kapica Škorpijon Trije vaški svetniki Kaverna Izpreobmitev Ferdiša Pištore Colomba Mary Vetsera Babica Mama Marij anca Milena Tereza Cankar Goldoni Golar pon. Real-Ferner Kreft pon. Nušič May Ostrovski pon. Langer Hašek-Brod Reimann Rajnnal Preradovič Dehmel Szaniawski Benatzky Sezona 1932—1933 Za narodov blagor Zvedave ženske Dve nevesti Trije vaški svetniki Celjski grofje Gospa ministrica Moje dete Nevihta Izpreobmitev Ferdiša Pištore Dobri vojak Svejk II. Grob neznanega vojaka Se 11 razumemo? Clovekoljubci Mornar Adieu, Mimi Matilda Rosaura Minica Marij anca Veronika Dara Kitty Katarina Kabanova Tereza Auda Lili Ana Feliclja Madeleine Krleža Conners Vombergar Capek Sremac-Kosan Jurčič-Delak pon. Cankar pon. Bolton- Beackers Deval Turgenjev Goetz Stolba Ibsen Sezona 1933—1934 Gosipoda Glembajevi Roksi Voda R. U. R. Pop Cira in pop Spira Deseti brat Kralj na Betajnovi Tmjulčica Gospodična Mesec dni na deželi Hokuspokus Stari grehi Nora Sestra Angelika Roksi Katrica Robotka Helena Melanija Manica Nina Tmjulčica Gospodična Natalija Petrovna Agda Kjerulf Nina Doudlova Gospa Linde pon. Shakespeare pon. Cankar Scheinpflugova Nušič Golouh Feldmann Šorli Katarjev Buš-Fekete Sezona 1S34—1935 Hamlet Hlapci Gugalnica Žalujoči ostali Od zore do mraka Profesor 2ič Blodni ognji Kvadratura kroga Trafika Ofelija Lojzka Marij anca Tanasijeva žena Lisica Marija Melanija Tonja Hardegg Dostojevski-Debevec Moličre Arx Wemer Franck Kreft Rostand pon. Šorli Kranjc Skvarkln Sezona 1935—1936 Bratje Karamazovi Tartuffe Izdaja pri Novari Medvedji ples Vihar v kozarcu Malomeščanl Vest Blodni ognji Direktor Čampa Tuje dete GruSenjka Angelika Turmannova mati Slakova Liza Slava Mojškrčeva Luiza Melanija Marija Raja Tolstoj pon. Cankar Begovlč Žigon Benež Nušič Ortner Shaw W c m e r Fali pon. Kraigher Capek pon. Real-Femer Sezona 1936—1937 2ivi mrtvec Pohujšanje v dolini šentflorjanski Božj i človek Kadar se utrga oblak Sveti Anton Dr. Čevljar Anton Hitt Sveta Ivana Na ledeni plošči Dolarska princesa Skcdjka Bela bolezen Trije vaški svetniki Liza Ekspeditorica Mara Ana Druga prodajalka Sojka Ana Ivana Teta Mali Miss Thompson Strelovka Mati Marijanca Gogolj Preradovič Schiller pon. Real-Femer pon. Capek Snuderl Dickens pon. 2upančič pon. Krleža Hoffmannsthal Jankovič Finžgar Sezona 1937—1938 Revizor Najboljša ideja tete Olge Marija Stuart Trije vaški svetniki Bela bolezen Lopovščine Cvrček za pečjo Veronika Deseniška Gospoda Glembajevi Slehernik Sreča d. d. Divji lovec Olga Elizabeta Marijanca Mati Milica Dotka Veronika Sestra Angelika Vera Astorjeva Maruša Shakespeare Nušič Standeker Fodor Stimac pon. Wemer Bevk Shaw Langer Cajnkar Sezona 1938—1939 Kar hočete Pokojnik Prevara Matura Avtomelody Na ledeni plošči Partija šaha Pygmalion Številka 72 Potopljeni svet Marija Agnja Hana Dr. Ana Matč Baronica Teta Mali Služkinja Higginsova Gospa Marta Klara Vignyjeva pon. Cankar pon. Finžgar pon. Kreft Bekeffi pon. Shaw Knittel pon. Shakespeare Benedetti 0-Nelll pon. Arx Sezona 1939—1940 Hlapec Jernej Veriga Celjski grofje Neopravičena ura Pygmalion Via mala Othello Trideset sekund ljubezni Ana Christie Izdaja pri Novarl Tašča Alena Veronika Kafka Higginsova Gospa Richenauška Desdemona Tehničarka Ana Turmannova mati 223 Sezona 1940—1941 224 Rostand Gorki F. Kozak Cyrano de Bergerac Na dnu Lepa Vida Sestra Marguerite Zavrženka Borinova (Sestavil Danilo Veber) II. VLOGE, KI JIH JE ELVIRA KRALJEVA ODIGRALA V DRAMI SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Sezona 1940—1941 0’Neill Knittel Scheinpflugova Ana Christie Via Mala Okence Ana 4 Gospa Richenauška 8 Gospa Dynybylova n 15 Sezona 1941—1942 Caillavet-Flers- Rey Goethe Moli&re Cankar Niccodemi Lepa pustolovščina Ifigenija na Tavridi Sola za žene Kralj na Betajnovi Učiteljica Gospa de Trevillac 13 Ifigenija 2 Georgetta II Francka 9 Marija Svetina 3 33 Sezona 1942—1943 pon. Scheinpflugova pon. Cankar pon. Niccodemi Gregorin Jurčič-Golia Pirandello Strindberg Bracco D’Annunzio Strindberg Okence Kralj na Betajnovi Učiteljica Oče naš . . . Deseti brat Sest oseb išče avtorja Oče Prava ljubezen Jorijeva hči Nevesta s krono Gospa Dynybylova 2 Francka 4 Marija Svetina 5 Gospa, Martina. Uboga mati 17 Lektorica 19 Igralka C Dojilja 6 Krčmarica 13 Teodula di Cinzio 7 Kerstina mati 8 84 Sezona 1943—1944 Jurčič-Golia Deseti brat Lektorica 5 Strindberg Nevesta s krono Kerstina mati 11 Tavčar-Sest Cvetje v jeseni Luca IS Goldoni Kavarnica Placida 10 Forster Robinzon ne sme umreti! Mrs. Drinkvvater 10 Leskovec Vera in nevera Dagarinka 3 Moličre Namišljeni bolnik Toinetta 10 Kleist Razbiti vrč Brigita 3 Cankar Lepa Vida Vidina mati 10 Pregelj Azazel Suzana 9 Schonherr Zemlja Dekla Katra 9 Schiller Marija Stuart Hana Kennedy 8 114 Sezona 1944—1945 Cankar Jakob Ruda Marta 11 Kunčič Triglavska roža Matičevka 8 pon. Schiller Marija Stuart Hana Kennedy 9 Shaw Pygmalion Pearceova 9 Lagerlof-Bego- vičeva Gosta Berling Mati 8 Grillparzer Ljubezni in morja valovi Herina mati 5 Majcen Matere Lebarka 2 52 Sezona 1945—1946 Cankar Kornejčuk pon. Moličre Zupan Nušič Goldoni Simonov Torkar Gorbatov pon. 0’Neill Za narodov blagor Misija mr. Perkinsa v deželo boljševikov Sola za žene Rojstvo v nevihti Pokojnik Primorske zdrahe In tako tudi bo Velika preizkušnja Mladost očetov Ana Christie Katarina Cumačenkova Georgetta Zenica Marija Tona A. G. Grečeva Frančiška Mme Oblomok Marthy Owen 23 12 18 23 15 34 16 10 16 1 Kreft Moličre pon. 0’Neill Vodopjanov-La-ptev pon. Cankar Car Emin Shaw Afinogenov Bor Sezona 1946—1947 Velika puntarija Učene ženske Ana Christie Družinska sreča Kralj na Betajnovi Na straži Hudičev učenec V tajgi Raztrganci Gubčeva žena Martina Marthy Owen Kuzminičina Hana Flora Zena strica Williama Ljubov Semjo-novna Rutarica 24 23 19 2 25 2 17 1 114 Levstik-Kreft Nušič pon. Afinogenov Kranjec Sezona 1947—1948 Tugomer Gospa ministrica V tajgi Pot do zločina Kajaznica 7 Vrza 25 Teta Savka 27 Ljubov Semjo-novna 2 Verona Antaličeva 25 86 Turgenjev pon. Levstik-Kreft Kreft Cankar D’Usseau-Gow pon. Kranjec Gribojedov pon. Molidre Sezona 1948—1949 Mesec dni na kmetih Tugomer Kranjski komedijanti Hlapci Globoko so korenine Pot dp zločina Gorje pametnemu Sola za žene Lisaveta Bogda-novna 18 Vrza 4 Lucia Bartollinl 36 Kmetica 35 Bella Charles 29 Verona Antaličeva 2 Grofica-babica 15 Georgetta 8 147 Sezona 1949—1950 pon. Moližre pon. D’Usseau-Gow pon. Cankar pon. Cankar pon. Kreft Miller pon. Grlbojedov Kraigher Goethe Sola za žene Globoko so korenine Hlapci Za narodov blagor Kranjski komedijanti Vsi moji sinovi Gorje pametnemu Školjka Egmont Georgetta S Bella Charles 12 Kmetica 14 Kalandrovka 1 Katarina 13 Lucia Bartollinl 18 Sue Bayliss 16 Grofica-babica M> Strelovka 17 Klaričina mati 11 118 Sezona 1950—1951 pon. Kraigher Lorca Cankar pon. Goethe pon. Cankar Kozak Finžgar Ibsen Školjka Dom Bernarde Albe Pohujšanje v dolini šentflorjanski Egmont Za narodov blagor Profesor Klepec Razvalina življenja Stebri družbe Strelovka Ponzia 3 23 Dacarka 34 Klaričina mati 13 Katarina 5 Profesorica 14 Mica Slana 15 Betty Bemickova 3 110 Sezona 1951—1952 L. N. Tolstoj pon. Kozak pon. Finžgar pon. Kreft pon. Cankar Anouilh Moč teme Profesor Klepec Razvalina življenja Kranjski komedijanti Hlapci Povabilo v grad Matrjona 25 Profesorica 4 Mica Slana 5 Lucia Bartollini 24 Kalandrovka 14 Capulatova 15 87 Sezona 1952—1953 pon. Finžgar pon. Anouilh pon. Cankar Gogolj pon. Shaw Kulundžič Razvalina življenja Povabilo v grad Kralj na Betajnovi Revizor Pygmalion Človek je dober Mica Slana Capulatova Hana Hlopova Pearceova Polina 1 4 20 17 17 12 Sezona 1953—1954 pon. Cankar pon. Shaw Torkar Hecht-Mac Arthur Harris Hlapci Pygmalion Pravljica o smehu Prva stran Molčeča usta Kalandrovka Pearceova Ježevka 9 16 Mrs. Grant 19 Maggle McDonal-dova 15 226 67 Sezona 1954—1955 Rostand Cyrano de Bergerac Roksanina duenja 21 pon. Harris Molčeča usta Maggie McDonal- dova 1 pon. Shaw Pygmalion Pearceova 19 Goldoni Lažnik Colombina 25 Golia Princeska in pastirček Tetka 18 Bruckner Elizabeta Angleška Anne 20 Hellmanova Dekliška ura Agatha 20 pon. Cankar Hlapci Kalandrovka 3 Galsworthy Okna Joan March 16 134 Sezona 195S—1»56 Miller Lov na čarovnice Rebecca Nurse 27 Lorca Svatba krvi Tašča 21 Cehov Tri sestre Anfisa 20 pon. Cankar Hlapci Kalandrovka 16 Giraudoux Norica iz Chaillota Constance lt 100 Sezona 1956—1957 pon. Cankar Hlapci Kalandrovka 4 pon. Cankar Pohujšanje v dolini šentflorjanski Stacunarka 22 Brecht Kavkaški krog s kredo Makina Abakidze, Aniko Vahnadze 7 33 Sezona 1957—1958 Denger Minuto pred dvanajsto Marija Bomemann 4 pon. Kreft Kranjski komedijanti Lucia Bartollini 4 Žmavc V pristanu so orehove lupine Matilda 19 pon. Cankar Hlapci Kalandrovka 3 L. N. TolstoJ- Volkov Ana Karenina Pestunj a I 39 Sezona 1958—1959 pon. Cankar Hlapci Kalandrovka pon. L. N. ToLstoj- Volkov Ana Karenina Pestunja pon. Cankar Za narodov blagor Katarina Shakespeare Henrik V. Allsa pon. Žmavc V pristanu so orehove lupine Matilda Fisher Prosti dan Marija V OSEMNAJSTIH SEZONAH DELA V DRAMI SNG V LJUBLJANI, JE ELVIRA KRALJEVA ODIGRALA 91 VLOG V 80 DELIH S 1577 PREDSTAVAMI. (V tem povzetku ni upoštevano njeno delo v tekoči sezoni 1958—1968, ki ga sicer zgoraj že navajamo.) (Sestavil Dušan Skedl.) 227 MAJHNA POSTAJA OB VELIKI CESTI Majhna postaja ob veliki cesti, čisto majhna, nepomembna. Taka z vrtičkom in rožami na oknih in čipkastimi zavesami. Taka, mimo kakršnih drve brzi vlaki z nezmanjšano naglico in na kakršne se potniki v teh drvečih vlakih sploh ne ozrejo, zakaj mudi se jim. Nestrpni gledajo na uro m v vozni red. Točneje: gledamo. Zakaj psihoza atomskega stoletja v splošnem in bujno vrvenje novih oblik družbenega življenja pri nas vodita današnjega človeka v naglico, v nestrpno hlastanje, v tempo življenja, ki postaja že prenagel, da bi se bilo sploh mogoče ustavljati ob majhnem, drobnem, na videz nepomembnem, recimo na taki majhni postaji ob veliki cesti. Otto Leck Fischer pa nas s svojo igro o prostem dnevu žene, matere in gospodinje zaustavi prav na taki majhni postaji ob veliki cesti. Zaustavi nas ob majhnem, vsakdanjem, preprostem človeku, in nič noče slišati, da se nam mudi naprej, da smo nestrpni, nervozni in že rahlo histerični, ker hitimo na zelo važno sejo, konferenco ali zasedanje, na zelo pomemben im velik posel, in prav nič nam ne verjame, ko mu zatrjujemo, da nas njegova preprosta, resnično vsakdanja — naj večji nestrpneži bi rekli: do banalnosti vsakdanja in celo sentimentalna — zgodba ne zanima, ker da o človeku, o kakršnem on piše in kakršnega nam v svoji igri o prostem dnevu predstavlja, že zdavnaj, takorekoč iz šolskih čitank vse vemo, da je naš čas pre- E. Kraljeva v Dengerjevi monodrami »Minuto pred dvanajsto« E. Kraljeva kot Veronika v »Celjskih grofih« Bratka Krefta dragocen in da, če že izjemoma preberemo kako knjigo ali še bolj izjemoma »žrtvujemo« d/ve uri in dva odstotka svoje mesečne plače za gledališče, hočemo videti nekaj velikega, izjemnega, pomembnega, najrajši še komedijo, če ne, pa vsaj dramo o človeku, razpetem v usodne prelomnice časa, politike, strasti in hotenj. Toda Otto Leck Fischer je trmast: ne spusti nas naprej in tako se z njim ustavimo na majhni postaji ob veliki cesti. Za majčkenimi okenci te majhne postaje ob veliki cesti žive ljudje, kakršnih milijoni žive v vsej betonski prostranosti današnjega sveta. Preprosti, vsakdanji, tako imenovani mali ljudje, ki pa so v resnici veliki v svoji človeški pristnosti, v svoji globoki človečnosti. Mali ljudje, ki ohranjajo pristne, prave človeške odnose, se pote nad domačimi nalogami svojih otrok, tuhtajo o težavah svojih dragih, 229 E. Kraljeva kot M. de Trevillac (Cailla vet-Flers-Rcy: »Lepa pustolovščina« o njihovih in svojih bolečinah ter redkih veselih trenutkih, garajo in znajo s trdo, raskavo roko tako čudovito nežno pobožati cvet, ki so ga vzgojili na tesnem vrtičku. V Fischerjevi igri se ti ljudje izpovedujejo v svoji preprosti, a zato tem bolj dragoceni, pristni in globoki človečnosti. Igra »Prosti dan« je drobna, miniaturna tragedija, kakršna se dogaja tisočkrat vsak dan in vsako uro sredi med nami. Pristna in topla, neposredna, preprosta igra o preprostih ljudeh, ki so v dramskih osebah upodobljeni plastično in živo, igralsko in gledališko hvaležna, poetična, brez sentimentalnosti, na svoj način pretresljiva. Dramsko delo, ki ima — kljub temu, da ju po umetniški moči in prepričevalnosti ne doseza — določena vsebinska, etična in stilna sozvočja z Wilderjevim »Našim mestom« in z Millerjevo »Smrtjo trgovskega potnika«. O. L. Fischer nam v »Prostem dnevu« približa drobno podobo iz široikega življenja, ki bi jo v svoji hlastajoči naglici gotovo prezrli in odvihrali mimo nje na svoje večne seje in na svoje velike in pomembne posle. To stori s prepričevalno umetniško silo, ki docela upravičuje vzdevek, ki ga je dal Fischerju neki švicarski kritik: pesnik vsakdana. In ta drobni detajl iz širokega življenja, osvetljen in upodobljen z močjo pesnika vsakdana, je pomemben, človeško vreden in pretresljiv. Bežni postanek na majhni postaji ob veliki cesti nam je postal 230 veliko, lepo in dragoceno doživetje. L. F. E. Kraljeva kot mati v »Izdaji pri Novarri« OTTO L E C K FISCHER, danski pisatelj (1904—1956) je svojo pisateljsko pot začel s socialnimi romani, ki so pri bralcih in pri kritiki naleteli na zelo lep sprejem. Od 1. 1934 dalje, ko je doživela krstno uprizoritev njegova prva drama, sodi med najpogosteje uprizarjane skandinavske dramske pisatelje. Tudi za Fischerjeva dramska dela so značilni socialni tematski poudarki. Napisal je tudi številne scenarije in radijske igre ter več let vodil zvezo danskih dramatikov kot njen predsednik. Leta 1955, malo pred nenadno smrtjo, je prejel za svoje zadnje dramsko delo »Kruh oblasta« nagrado za najboljšo dramo skandinavskih držav. »Prosti dan« je po krstni predstavi v Kjoebenhaivenu z velikim uspehom prešel številne evropske odre. V ilustracijo dva značilna odlomka iz danskih kritik po krstni predstavi: »Fischer natanko pozna ton in družbeno sredino ... vse je pristno, prepričevalno in tenko občuteno« (»Berlingske Titende«); »V tej svoji najboljši drami je Fischer dvignil svoj svet v poetično sfero in posrečilo se mu je, da je svojim osebam vdihnil živo življenje. Nova je nesentimentalna upodobitev tako sentimentalne figure kot je Marija ... zapletene duševnosti te preproste žene.« (»Politiken«). 231 JUBILEJNI POMENEK MAGNETOFONSKI ZAPIS POMENKA Z OBČINSTVOM OB ŠTIRIDESETLETNICI DRAME SNG DNE 6. FEBRUARJA 1959 OB 17. URI V AVDITORIJU DRAME (Nadaljevanje) In tako se je zgodilo, da je nekako v tridesetih letih zavela v našo Dramo sveža pomlad. To pomlad bi označil kot mladeniško dobo našega dramskega gledališča. Nastopijo nove sveže moči, novi mladi režiserji Bojan Stupica, Ciril Debevec in pozneje Bratko Kreft — vsi rojeni gledališčniki in vsak zastopnik neke svojske smeri. Te smeri dajejo delu pestrost in razgibanost, približujejo odrske upodobitve sodobnemu življenju in okusu. Takisto osvežujoče učinkujejo nastopi mlajših dozorevajočih moči: Mira Danilova, Lojze Petokar, Sava Severjeva, Vida Juvanova, Vladimir Skrbinšek poleg starejših B. Pečka in L. Drenovca, Ivan Jerman in Ivan Cesar ter Edvard Gregorin, Mila Saričeva s svojo zrelo odrsko dgro, Elvira Kraljeva, mladi Slavko Jan in Ančka Levarjeva ter pozneje še Stane Sever. Intendantu Zupančiču in direktorju Pavlu Golji se pridruži kot dramaturg kritično-anaiitični duh Josipa Vidmarja. Malo provincialno gledališče se pne v strmem navpičnem loku proti obzorjem sodobne svetske gledališke ustvarjalnosti. Z uprizoritvijo Krleževe trilogije v Gavellovi režiji, z novo interpretacijo nekaterih Cankarjevih im Shakespearovih dram (»Vihar«, »Kralj Lear«), z režijami Strindbergovih del je dala Drama pričevanja o resnično umetniški režijski in igralski zmogljivosti, z uprizarjanjem sodotonih iger, kot sta Grumov »Dogodek v mestu Gogi« in ameriška »Simfonija 1937«, pa je stopila v korak z najsodobnejšim dramstkim in odrskim snovanjem na svetu. Dominantna postava E. Kraljeva kot Majda v Finžgarjevem »Divjem lovcu« E. Kraljeva kot Nina v Cankarjevem »Kralju na Betajnovi« v tem obdobju je poleg Marije Vere I. Levar kot najmočnejša igralska osebnost. Njegovi liki starega Glembaja, Gobsecka, Mercadeta, Vol-pona, Leara in celo precej problematičnega Macbetha ter še mnogih drugih so pozornejšemu takratnemu gledalcu verjetno še danes v prav tako svežem in neizbrisnem sipominu, kakor današnjemu gledalcu, recimo, kak Azdak -ali Gornik Staneta Severja — toda, saj ne pišem nekrologa! Pokazalo se je, da mora vsaka generacija tudi v gledališču prispevati svoj delež. In čim tvornejša je generacija, tem bogatejši in rodovitnejši je ta delež. In kakor je dal rod po prvi svetovni vojni v tedanjem vseotočem ekspresionističnem vretju z uspelo uprizoritvijo take klasične drame anticipiranega ekspresionizma, kot je Buchnerjev »Vojček«, živo pričo svoje umetniške prizadevnosti in moči, tako je drugi rod pred drugo svetovno vojno odpiral v gledališču -nova obzorja, ki so se razodevala v poglobljeni, čim naravnejši igri in čim sodobnejšem izrazu. In potem — 233 E. Kraljeva kot Alenka v Finžgarjevi »Verigi« potem je prišla okupacija. Okupacija pomeni v knjigi slovenske kulture samo — diolg, črn pomišljaj. (V vseh štirih vojnih letih sem videl na odru Drame samo en akt Goethejeve »Ifigenije«.) Ko pa je vojna vihra minula, je bilo treba vse začeti znova in na novo. Nastopajo nove moči, starejše dozorevajo. Toda prva povojna leta so bila revolucionarno preveč razgibana, da bi moglo gledališče osredotočiti nase dovolj intenzivno pozornost občinstva, dasi so se tudi v teh sezonah uprizarjale umetniško dovolj polnovredne predstave, tako po igralski kakior itudi po režijski strani. Sele 'ko se je ansambel v iteku sezon razmeroma konsolidiral ter se zlil v homoge-nejšo celoto, je tudi občinsibvo posvetilo potrebno pozornost gledališču kot važnemu činiitelju v vsaki družbi, posebno pa v naši današnji. Situacija danes je jasna. Vzpon očiten. Mnogotera znamenja pričajo, da je Drama SNG na pravi poti in da stopa, ako se ne motim, v novo fazo svojega razvoja — v fazo zrele moškosti. Porok za to so nam nekaitere predstave, kakor na primer »Smrt trgovskega potnika« ali 234 »Pogled z mostu« ali »Henrik IV.« ali pa Cankarjeva »Hlapci«. Porok E. Kraljeva kot Lizaveta Tolstojevem »Živem mrtvecu« za to so nam končno režiserji in igralci, starejši, ki odhajajo, in mlajši, kot na pirimer — toda še enkrat: saj ne pišem nekrologa! Kio torej zaključujem sv-oj bežni spominski sprehod po že odmaknjenih časih naše Talije, želim Drami SNG sporočiti svoj o najboljše želje ob njenem prazniku. Dejal sem že, da mara vsak umetniški rod izpolniti naloge, kii so mu naložene. Tako je vendarle potrebno, da naša osrednja 'gledališka ustanova vsako desetletje pregleda svoje delo in si poda obračun o njem, kajiti jubilej je samo obračun. L. FILIPIČ: Obema, Jušu Kozaku in Franu Albrehtu iskrena zahvala in lep pozdrav si tega našega zbora! Igralca Staneta Severja Vam pač ni treba predstavljati. Dragi tovariš Stane, v umetniški zbor Drame SNG ste se vključili v času, ko je gledališče že doseglo — tako repertoarno kot izvajalsko — lepe uspehe, a so ga vendair in kljub tem uspehom vladaj ati krogi obravnavali kot nujno zlo, kot nekaj, kar je pravzaprav odveč in nepotrebno. Persipektive gledališkega umetnika so bile tedaj vse prej kot vzpodbudne. Ali bi naim hoteli povedati nekaj besed o tem času? Morda 235 E. Kraljeva kot Gruša v »Bratih Karamazo-vih« F. M. Dostojevskega — z njo na sliki M. Furijan. (S tem popravljamo neljubo napako v lanskem letniku GL na str. 201, kjer je v komentarju k tej sliki pomotoma navedena B. Rasberger-Verdonikova) v prvi vrsti o tem, kaj Vas je gledališke delavce takrat — da se tako izrazim — držalo moralno pokonci, in kaj Vam je vlivalo moč, da ste kljub neugodnim pogojem dosezali take uspehe kot jih izpričuje zgodovina? S. SEVER: Ko sem pred petindvajsetimi leti stopil z najvišje stoječega prostora v tej gledališki hiši, s prostora, ki mu v omikanem jeziku pravimo galerijsko stojišče, v žargonu pa, ki priča, da je bil v tej hiši nekaj časa nekdo drug gospodar, in ki se mu pravi po njem »Ochsenstand«, semle na tele deske, naj prvo kot statist, pozneje kot igrailec, mi je bilo pri tem sestopu z najvišjega na skoraj najnižji prostor v tem gledališču iprecej težko. Kajti zavedal sem se, da stopam med ansambel, ki je po svoji predanosti in požrtvovalnosti že takrat v mogoče najneugodnejših prilikah dosegel evropsko kvaliteto. Na tem odru sem našel takrat čudovite ljudi. Kljub finančni bedi, v kateri je takrat živelo gledališče, sem našel veliiko odrsko kulturo, pa tudi mnogo srčne kulture svojih bodočih kolegov. Pomagali so mi na vsakem koraku, da sem se kar najhitreje vključil v ansambel. Kot so omenili tudi predgovorniki, tisti ča&i za moje početje niso bili nič kaj rožnati, toda noben slovenski igralec se ni odločili, da stopi na odrske deske zaradi tega, ker naj to pomeni neki boljši, višji življenjski standard, vsakdo je to storil iz notranjega poklica in je bil pri-236 pravljen za ta notranji klic tudi nekaj pretrpeti. Taka je bila vsa m E. Kraljeva kot Hana v Cankarjevem »Kralju na Betajnovi« s P. Kovičem kot Kantorjem generacija pred mano, taka, upam, je tudi moja generacija, ki ji pripadam. Želim 'tudi svojim na/jmlajšim kolegom, ki so že užili in še uživajo plod naše socialistične stvarnosti, to je, da so si že pred vstopom na te deske pridobili potrebno strokovno izobrazbo, da se tudi ta rod ne bo izneveril tradiciji naše stare generacije čudoviteh slovenskih gledaliških ljudi. L. FILIPIČ: Med nami je slovenski književnik, gledališki kritik, prevajalec in bivši ravnatelj Drame SNG, predsednik Društva slovenskih književnikov, Matej Bor. Dragi tovariš Matej, s slovenskim gledališčem ste povezani že izpred vajne kot gledališki kritik, za tem posebno intimno in intenzivno s slovenskim gledališčem na osvobojenem ozemlju med osvobodilno borbo. Po osvoboditvi ste vodili Dramo SNG kot raivnatelj, a zdaj za to gledališče pišete in iprevajjate. Ali bi nam hoteli naijprej potvedati nekaj iz svojih spominov na partizansko gledališče, se pravi, na Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju? M. BOR: Mo