Slovensko - nemška meja na Štajepskem.
Kulturno zgodovinski in narodno-pisni doneski.
Nabral Ante Beg.
7"......- Ponatis Iz „5lo^enskega Naroda". ' - '■' —
Z asemljepisjaim, xiaÔrtom.
Cena 1 K.
V Ljubljani 1905.
Tislcala .^Narodna tislcarana*'. Založil Ante Beg.
Slovensku-nemška me a na Sta erskem.
Kulturno zgodovinski in narodno-pisni doneski.
Mabral Ante Beg.
Ponatis iz „Slovenskega Naroda". Z zemljepisnim načrtom^/ Gena 1 K.

Ljubljana 1905.
Tiskala „Narodna tiskarna''. Založil Ante Beg.
KAZALO
Predgovor...........
II.	Muta...........
III.	Sv. Primož. Sv. Jernej. Pernice. .
IV.	Sobota..........
V.	Bela. Sv. Ožbalt. Sv. Lovrenc. Ivnica
VI.	Radelj. Sv. Pankracij. Kaplja. Sv. Duh
na Ostrem vrhu......
VII.	Arvež. Lucane.......
VIII. Sv. Juri na Pesnici. Svičina. Gomilica
Ernož ..........
IX Spielfeld. Cmurek. Marija Snežna
(Velka). Sv. Ana na Krembergu X. Apače. Radgona. Prekmurje . . . Splošni pregled.........
stran 1 6
16 30
36 50
79
86 93 103
Predgovor.
Meja se pogreza ! Čuvajmo meje ! Take klice preSesto slišimo na ljudskih shodih ter Sitamo v političnih glasilih. Ker pa nacra vsakega zavednega Slovenca med vsemi dnevnimi vprašanji vendar v prvi vrsti zanimati vprašanje o narodnem obstoju, je potrebno vedeti, ali res nazadujemo ia v kakem obsegu, kdo je temu kriv in kaj bi bilo ukreniti v našo obrambo.
Posebno v ntjasnem smo v tem pogledu glede položaja ob jezikovni meji na Štajerskem, in to ne morda samo v Ljubljani, kjer se žestokrat piše o slovenski periferiji kakor o bolniku, ki se nam paS smili, a pomagati mu ne moremo z drugim, kakor s sočutno tolažbo. Ne, jasnega pregleda po narodnostni meji nima sploh velika večina slovenskih politikov in takozvanih
1
narodnih voditeljev, da niti v nepo-srednji sosešžini, v Maribora.
Pisec naslednjega razmotrivanja je porabil svoj kratki letošnji dopust v to, da je večinoma peš prepotoval celo jezikovno mejo od Koroške do Ogrske, kakor so jo zaznamovali baron Czornig, Kozler, Šuman i, dr, da nabere morda vsaj nekaj drobtinic za sposobnejše raziskovalce narodno kulturne zgodovine, preden še sledovi še bolj ne izbrišejo. Neposredni povod k temu mu je dal g. prof. Orožen, ki je začel po svojem priznano strokovnjaškem načinu pred leti opisovati pričetek jezikovne meje („Planinski Vestnik" 1901), a le žal, da mu obljubljenega ni bilo mogoče nadaljevati in dovršiti, dobili bi bili jasno sliko.
Že bilanca o polstoletju našega življa ob meji je taka, da mora vsakega Slovenca pretresti iz narodne letargije. In ta namen je pisec tudi imel.
I.
Leta 1850. so našteli na Štajerskem 642.194 Nemcev in 363.750 Slovencev (Hlubek-Weiss „Ein treues Bil des Her-zogthumes Steiermark, Graz 1860), tedaj je še bilo 42.6 53 čez tretjino Slovencev; leta 1880. je bilo 794 841 Nemcev in 388.419 Slovencev, potemtakem že za 18.003 pod tretjino. Nemci 80 v 30 letih napredovali za 152.647. Slovenci pa le za 24.669 duš. Leta 1900. pa so našteli 902.343 Nemcev in 409.521 Slovencev. Nemci so v 20 letih napredovali za 107.502, Slovenci pa le za 21.112 duš. V zadnjih 50 letih so se Nemci pomnožili za 260.149 t. j. 40'/27o- Slovenci pa le za 45.781 duš ali za 1272%. Z drugim zgledom povedano : Leta 1850. je bilo na 100 prebivalcev 64 Nemcev in 36 Slovencev, leta 1900 pa 69 Nemcev in 31 Slovencev. Seveda je ta sprememba
1*
le bolj na papirju, kjer se nemška po-žrešnost in nasilnost stopnjuje od desetletja do desetletja, pri čemer hodi nemškim oblastim na roke posebno zastareli zistem, da ni treba šteti ljudstva po narodnosti, temuč po občevalnem jeziku. In tako so nam Nemci posebno ob jezikovnih mejah, kjer je znanje nemščine seveda zelo razširjeno, s svojo kosmato vestjo požrli na tisoče slovenskih duš.
Narodno mejo na Štajerskem je opisal temeljito tedanji profesor, sedanji dvorni svetnik gosp. Šuman v knjigi „Slovenski Štajer I.", ki jo je izdala „Slovenska Matica« leta 1868. V uvodu piše: „Narodna meja v severu je živa meja, in se premika, kakor se to samo po sebi razumeva. Močnejši (silovitejši!) in marljivejši (drznejši !) živelj sili sla-bejšega in manj zdramljenega nazaj, stiskaje s premoženjem in vedo, in kakor se tudi včaai (v Avstriji napram Slovanom redno !) zgodi, z državno pomočjo. Vsaj znano je, da so nekdaj Slovenci bivali ne le po Kranjskem, Goriškem, južnem Koroškem, južnem
Štirskem, v Istri, v Trstu, v svojem kosu Ogrske in Beneške, ampak, kakor nam spričujejo slovenska krajna imena in zgodovina, po celem Štirskem in še mnogo dalje od Adrije in Donave . . . Ali nam je mehkužnost in nesloga ali so nam presilni navali divjih narodov meje tako daleč spodjedli, kdo bode razločil? Kdo se tudi drzne tožiti zgodovino in previdnost? Gojimo rajši in marljivejše sedanjost, kajti tudi v novejšem času se meja rije naprej, delav-nejši (?) in marnejši (?) si zemlje pridobiva, drugi pa jo zgubljava."
Potem opisuje jezikovno mejo, kakor so jo zaznamovali pred njim baron Czornig, dr. Bernbardi i. dr. Recimo pa tudi, da se ni povsod osebno prepričal o dejanskem stanju, vendar lahko iz njegovega opisa vidimo, koliko se je še v ne 40 letih za Slovence spremenilo.
Pri potovanju se seveda nisem strogo držal opisane meje, temuč po potrebi krenil preko nje na sever in na jug.
il. Muta, šola družbe sv. Cirila in Metoda.
Z železnico sem se vozil od Ljubljane do starodavnega trga Muta (Ho-henmauthen), ki je že močno ponemčen. Leta 1880. so naSteli 738 Nemcev in le 32 Slovencev, leta 1900. pa 945 Nemcev in 121 Slovencev. Lep napredek! Šola je seveda popolnoma nemška, dočim je še cerkev zaradi slovenske okolice večinoma slovenska. Par let sem zdržuje na Muti naša družba sv. Cirila in Metoda dekliško šolo, v kateri poučujejo šolske sestre. Družba je kupila v ta namen prostoren grad, ki je pri družbi investiran s 30.000 kronami. In ravno glede te šole sem slišal na svojem potovanju rodoljubne duhovnike trpko kritikovati našo šolsko družbo. Tukaj se ni družbi smilila tako velika svota, a kakor bomo pozneje videli, je pri drugih obmejnih šolah naravnost neodpuatno skoparila in „glihala" za par stotakov, tako, da jo je nemški šulferajn prekosil z neznatno vsoto ter si pridobil oblast nad šolo in njenim
podukom za vedno. Ako bi bila naSa šolska družba tako praktična, kakor je Sulferajn, bi samo s tem denarjem re-Sila takorekoS vse obmejne šole, ki so sedaj še vsaj deloma slovenske, a so v neprestani nevarnosti. Javna tajnost je namreč, da šulferajn po svojih zaupnikih obvešča za nacijonalno delo vnete učitelje, ki jih ima v evidenci, da dobi učitelj na tej in tej šoli ob meji primerno letno nagrado iz društvene blagajne. Od tod pride, da je za take šole, pa najsibodo še tako v neprijetnem kraju, vedno dovolj nemških prosilcev, dočim v nemških krajih samih učiteljev primanjkuje. Tako je v gorati Soboti za učitelja mlad Nemec iz Šle-zije, ki je celo v svaštvu z bivšim naučnim ministrom vit. Hartlom, v Kaplji Nemec iz Gor. Štajerske itd. Ali bi ne mogla tudi naša družba tako postopati? Treba bi bilo poleg dobre volje le dobro iniormovanih zaupnikov, a ne samo med duhovniki, temuč tudi med zavednimi učitelji blizu jezikovne meje.
Dekliška družbena šola na Muti ne obeta nikakih praktičnih* sadov. Moški
naraSÊaj, ki je vendar v prvi vrsti opora za narodni obstoj izpostavljenih obmejnih krajev, so prepustili svoji usodi, da se nadalje ponemëuje. Deklice pa, ki se navadno itak prilagode političnemu mišljenja svojih bodoSih mož, vzgajajo nune za bogomoljke. Da se pri tem pri nunah na Muti vsekako goji nemščina čez postavno mejo, dokazujejo hvalospevi nemškutarskega okrajnega šol. nadzornika o tej šoli.
III. Sv. Primož, Sv. Jernej, Pernica.
Izstopivši na Muti sem se takoj prepričal, da sem prišel med prostodušno in lahkoverno hribovsko prebivalstvo. V gostilni me je neki gorski kmetič nekaj časa zvedljivo opazoval od sosednje mize, potem pa se mi ponižno približal, nagovorivši me „Herr Bezirksarzt." Dasi sem mu takoj slovensko pojasnil, da nisem živinozdrav-nik, temuč tujec, pomežiknil je samo hudomušno dobri možiček, češ, saj te poznam. Potem pa mi je začel razla-
gati, kako mu kobila kaSlja in v kolenu ji nekaj hrešči. Nisem se ga mogel drugače odkrižati, kakor da sem mu obljubil, da pridem pri priliki nadu-šljivo kljuse pogledat.
Nato sem lezel v hudi hrib do podružnice Sv. Primoža (806 m), kjer je tudi sedež zadnje slovenske občine na severu proti Golovškemu pogorju. V to občino spada tudi župnija Sv. Jernej. Občina je zelo razsežoa ter sega od Drave do Krumbacha oziroma Bistrice. Gostilna pri Sv. Primožu je zakajena nizka čumnata, v kateri je nemška gostilničarka kuhala na odprtem ogojišču kosilo za ljudi in svinje. V čumnati sem že našel neko premožno kmetico iz sosednje župnije Sv. Lovrenca z dojenčkom, ki se je na vse pretege jokal. Prinesla ga je „zaobljubit" sv. Primožu, ki je baje „dober" za — gliste. Začel sem mater izpraše-vati in ko sem spoznal, da ima otrok črevesni katar, nasvetoval sem ji nedolžno domače zdravilo. Takoj je krčmarica kmetici prišepnila: „Der Herr ist Arzt, er war ja schon oíters bei
uns." Dasi se je ženica vede ali nevede debelo zlagala, bilo mi je mu5no ter sera brž odrinil, misleč si: Ako se bo to tako stopnjevalo, pridem na visoko Golico najmanj kot sanitetni svetnik.
Od cerkve Sv. Primoža se že vidi stolp v visokem smrečja skrite župne cerkve Sv. Jerneja (1044 m), kjer pase planinske ovce in kozle ljubljanski „Sibirjan" gosp. Rudolf Raktelj, vnet rodoljub, kateremu se imamo zahvaliti, da so občina, cerkev in šola še sloveoske.
Župnija Sv. Jerneja nad Muto, navadno nazivana le v Radvanju,*) je takozvana jožefinska ter je bila ustanovljena leta 1788. Cerkev se omenja v listinah marenberških nun že leta 1382. Zupnišče je bilo zgrajeno leta 1791. Župnija je bila do delitve lavan-tinske škofije (1859) sekovska, kakor
*) Prav bi se menda moralo imenovati v Radomi. Odkod so Nemci dobili svojo spako Rothwein, mi ni prav jasno. Saj tu ne raste ne rdeCe ne belo vino, ako izvzamemo — borovniCevca.
sploh vsa marenberška dekanija. Otel jo je narodne smrti škof Slomšek, žal, da je prišla v lavantinsko škofijo že zelo ponemčena, kateri sledovi se menda ne bodo nikoli izbrisali. Vendar se Slovenci toliko zavedajo, da se nebodo dali veS ponemčiti, ako gmotno ne propadejo ter jim „Siidmatk" ne pokupi posestev. To se namrež že sedaj često dogaja. Tudi s primožitvami se mnogo posestev ponemčuje Tako sta edina dva kmeta na vrhu pri cerkvi nemška. Eden teh se je priselil s „Siidmarkinim" denarjem drugi pa ima za ženo Nemko, da so mu otroci že trdi Nemci. Vkljub vsemu temu pa število Slovencev napreduje. Doëim je bilo pri ljudskem štetju leta 1880. še 170 Nemcev in 191 Slovencev, so našteli leta 1900 že 335 Slovencev, in le 138 Nemcev. Slovenci so potemtakem napredovali za 144, Nemci pa nazadovali za 32 duš. Cela občina Sv. Primož je štela leta 1880. 650 Slovencev in 333 Nemcev, leta 1900 pa 721 Slovencev in 236 Nemcev. Slovenci so napredovali za 97, Nemci pa nazadovali za 71 duš. Zasluga za
tako lepi napredek gre, kakor že rečeno, sedanjemu župniku in zelo zavednemu Županu Tomu H e 1 b lu pri Sv. Primožu. Mož je že nad 10 let župan ter je naročen na slovenske časopise, ki jih iz-posojuje tudi sosedom. Sploh odločujejo pri volitvah v prid in čast slovenski stvari trdni in zavedni posestniki pod Sv. Primožem proti Dravi, kakor Sušek, Kresnik, Paradižnik, Eobnik, Ričnik i. dr.
Šola je enorazredna ter je pouk nemški, le v prvem šolskem letu se poučuje s pomočjo slovenščine. Učitelji so bili dosedaj še vedno Slovenci. Prvi učitelj je bil že imenovani župnik Rak-telj. A tu gorje Slovencem, ako se za pogosto menjajočo učiteljsko službo ne oglasi Slovenec. V 20 do 30 izginejo Slovenci.*) Zato pa veljaj posebno za to šolo migljaj družbi sv. Cirila in Metoda. Da je dobila sploh nemščina toliko oblast v šoli, zakrivil je nekdanji župnik Jurij Galun, ki je sprejel od
*) Šola je ravnokar priSla v I. plačilni razred vsleđ česic S3 najbrže ne bo manj kalo prosilcev-
nemškega Sulíerajna beraških 200 glđ. za neko izpopolnitev, oziroma popravo lesenega šolskega poslopja. Za to ju-deževo ceno je dobila nemščina prvenstvo v šoli. Umevno je, da se je ob-Êina zoper oktroirani ji nemški pouk pritožila do upravnega sodišiSa, toda vse zaman. Bati se je, da pri vsakojakem razširjenju te šole zopet prehiti nemški šulferajn našo šolsko družbo ter slovenščino sploh izpodrine. Zato : čujmo in pazimo!
Cerkev je še povsem slovenska z vsemi pridigami, le evangelij se prebere tudi nemško. Vprašal sem župnika, ali Nemci zapuste med pridigo cerkev. „Nikakor ne," je bil odgovor. „Privadili 80 se že ter med pridigo sladko zaspe v klopeh." Svoječasno je bila vsak mesec ena nemška pridiga.
Na pokopališču je večina napisov še slovenskih Neka posebnost je v tej in sosednjih — slovenskih in nemških — župnijah, da imajo domače „poete", ki sestavljajo „ganljive" nagrobne napise. Zato se mi naj oprosti, ako omenjam tudi nekaj pokopališč. Saj se iz
napisov spoznava narodno mišljenje in kulturna stopnja. Pri Sv. Jerneju n. pr. sem našel napise: „Tukaj počiva Matilda Tergtav . . . Zapustila solzno dolino in šla v večno domovino. Zdaj se pri Bogu veseli, in za nas Boga prosi." (Joj, rima !) Ali pa : „Poglej o človek, kraj pokopa. Tukaj sem je naša hoja. Kdor pravičen gre od tod, v sveti raj veselja pot. (?) (No pa to so pesniške svoboščine!). — Še redkejša posebnost, kakor ti napisi, pa je pri Sv. Jerneju iz desek zbita mrtvašnica, v kateri stanuje mežnar, organist, ministrant in grobar v eni osebi, s svojo ženo. Stara dvojica je prav zadovoljna stranka, ki ljubi mir, kakršnega pač „svet ne more dati" v popolnejši meri kakor v mrt-vaščnici na pokopališču. Mrmrata nekoliko samo tedaj, ako ju prežene iz mirnega bivališča kak mrtvec, ki pride v njuno stanovanje čakat sodne obdukcije. No, pa to traja k večjemu le dva dni ter taki slučaji tam v gorovju tudi niso prepogosti.
G. proi. Orožen omenja v svojem potopisu od slovensko nemške meje, da
jè zadnji slovenski napis proti severu na radeljskem sedlu med Marenbergom in Ivnico. Zadnji slovenski napis pa ni ta, temuiS oni med Sv. Jernejem in Soboto ob meji obline Sv. Primož. Ta napis se glasi : Kraj so. (sv.) Arnej (tudi Kozlerjev zemljevid ima Arnej za Jernej), občina so. Primuž, sodni okraj Marnberg. Pol. okraj Slov. Gradec."
Goro Sv. Jerneja loči od Sobote globok jarek po katerem teče Krum-bach (pri Šumanu najdemo tudi slovensko ime Kriva, a ljudstvo tega imena ne pozna), Soboto od Pernic enako globok jarek z Bistrico, dožim tečeta po jarku med bv. Jernejem in Pernicami združena ta dva potoka. Blizu razvodja, ki ga Nemci imenujejo ,Zweiwasser", je zadnji zavedni slovenski kmet Ribič, ki je naročen na slovenske liste in čigar sinovi še sploh nemški ne znajo. Seveda so se brati učili le doma, ker je na vsako izmed treh gora v šolo predaleč. — Vredno se mi še zdi omeniti jezikovno posebnost, da ljudstvo naglašuje ime tega potoka Bistrica, dasi sicer navadno in čestokrat povsem napačno
naglašuje mnogozložnice na prvem zlogu. Vse druge Bistrice, kar jih je na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem so naglašene na prvem zlogu.
K Pernicam, ki so na 1060 m visoki gori ob koroški meji, nisem lezel, ker se mi je povedalo, da so jezikovne razmere sližne, v marsičem celo ugodnejše kot pri Sv. Jerneju. Šola in cerkev sta še slovenski. Sploh ni nevarnosti za Pernice, dokler se še oglašajo slovenski učitelji za službo. Seveda iz-prašanega učitelja le težko dobijo na tako visočino, kjer se „sliši nebeški petelin peti." Leta 1880 so uradno našteli 607 Slovencev in 74 Nemcev, leta 1900 pa 472 Slovencev in 93 Nemcev. Neumevno! Družba sv. Mohorja šteje celo 27 udov.
IV. Sobota (1070 m).
Ime Sobota (prav Sopotje, Sopot) je v zgodovini slovenskega narodá tako žalostnega spomina kakor Solferino za avstrijsko armado. Nobena slovenska župnija se ni tako naglo poněmčila,
kakor Sobota, Preobrat se je izvršil v 50 letih. „Prijatelj" je pisal leta 1855., tedaj ravno pred 50 leti: „Sobota, zadnja kuracija v hudih planinah na koroški meji, je menda na pol slovenska. Sedanji kurat gosp. Jožef Divjak, pred kratkim še kaplan pri Sv. Jurju na Šavnici, mi je pisal sledeSe : Ravno přetečeno nedeljo sem slovenski predekoval (pridigoval) pa sliši ! s kakim veseljem so me posebno stari So-botančarji poslušali. Solze so me polile, kader po pridigi stari možje in ženske k meni v hišo pridejo s solzna-timi očmi hvalit, rekoč: „Ljubi česti vredni gosp. fajmošter! Bog se je smilil čez nas, da nam je pa enkrat slovenskega gospoda dal ; takse pridige še svoje žive dni nismo čuli itd." Ne vem, kako Sobotčani umijo to, ker so njihovikurati vselej bili Slovenci, kakor pred sedanjim hvale vredni gosp. Anton Kegl, in včasi (?) je se njim pridi-govalo tudi po slovenski. Jaz mislim, da nove okolšine napeljavajo ljudi na nove misli, in da se bolj dopade, kteri bolj po narečji domačih govori. Res pa je,
2
da se Sobota jako ponemčnje ia da je šola celo nemška. Pa tudi tu bi se kaj storiti dalo." (To pismo je pisal kurat Divjak najbrže gomilskemu župniku MurŠcu, ki ga je priobčil v „Prijatelju" v dopisu „Od slovensko nemške meje na Štajerskem.")
Uradno ljudsko štetje leta 1880. je še našlo v Soboti poleg 701 Nemca 184 Slovencev, leta 1900 pa še samo 12 Slovencev in 774 Nemcev.
Dokler je bila v župniji steklarna (Spiegelhiitte) je štela Sobota 1400 pre bivalcev ter je bila pri steklarni tudi posebna šola. Župnija je bila ustanovljena leta 1777., a že leta 1788. je prešla k sekovski škofiji, ker je tako želel takratni graški škof grof Attems, 5eš, da „Slovence zelo ljubi". In res jih je imel rad „za znesti," zakaj, ko je pri delitvi škofije leta 1859. prišla Sobota nazaj k lavantinski škofiji, bila je že grdo ponemSena, dasi so ji bili župniki, kakor že piše Divjak, vedno Slovenci. Tako navaja župna kronika od leta 1783. do 1792. nekega Matijo Kalana z opazko „ein Krainer". Lahko pa se
trdi, da so k ponemSenju Sobote največ pripomogli lavantinski župniki, posebno umrli Hainschek in še živeči župnik v Gor. Ponikvi Jos. Kuoej. Ta dva sta po nemško pačila krajevna in lastna imena v uradnih spisih.
Najgrše narodno izdajstvo pa je zakrivil za Soboto župnik B., doma od Sv. Jurja v Slov. Goricah, ki je umrl v Soboti leta 1849. Kakor piše Božidar R a i Ć v svojem potopisu v „Novicah" leta 1860 („Potnikove misli in opazke hodé iz Maribora po ovinkih v Maribor") je bila Sobota nekaj desetletij poprej še vsa slovenska; imenovani župnik B. je že kot kaplan v Marenbergu največ pripomogel, da se je ta trg poněmčil. Iz lastnega nagiba je začel nekatere tržane učiti nemško brati in pisati ter položil tako podlago nemški šoli. Přišedši za župnika v Soboto, je našel cerkev še napol slovensko, t. j. po dve pridigi v mesecu sta bili slovenski, dve pa nemški, dočim je bil krščanski nauk še večinoma slovenski. Tudi spovedovali so se skoraj še vsi župljani slovensko. Da bi ustregel
2*
nemškim glažutarjem, je zažel B. samo nemško pridigovati. Raiž k temu vzklika: „Jeli se to pravi po naSelu Kristusove vere ovčice pasti, za njih dušno srečo skrbeti, ne verjamem." Sicer pa je Raič naletel le na dva dečka, ki nista hotela razumeti slovensko, vsi drugi „radi po domaČe osu-jejo" (osovati = ondotni izraz za pogovarjati se, meniti se). Jaz sem naletel le na nekega starega pastirja, ki je rad slovensko govoril, četudi v grozni me šanici, vendar je še izgovarjal z za g, kakor v Dravberzi za v Dravbergu.
Dandanes je slovenščina v Soboti le še častitljiv pomnik. V dobrih 30 letih se nele ne bo več razumela, temuč tudi ne več slišala slovenska beseda. Po zatrjevanju sedanjega žup-nega upravitelja, g. Jos. K o s t a-njevca, razume še ena tretjina — starejši ljudje — sloveosko. Govori pa se menda v nobeni hiši več slovenščina. G. Kostanjevec je navdušen rodoljub, a žal nima v narodnem oziru kaj več reševati. Sicer pa se nekdaj orjaškemu možu tudi pozna, da mu je
gorski zrak preoster ali pa ima prehudo domotožje po vinorodni, sol5ni „Prlekovini".
Družba sv. Mohorja ima med ljudstvom še enega naročnika, kmeta Goloba, po domače Vrhovnika. Sploh so imena posestnikov lepa slovenska, ki še edina pričajo, da župnija ni prava nemška, temuč ponemčena. Tako se imenujejo boljši posestnki: Trtinek, Medved, Čuhnik, Pušnik, Pečovnik, Rovnik, Eožič, Bogateč itd. Otroci teh gospodarjev pa že ne znajo več slovenski, Saj je šola že nad 50 let popolnoma nemška, dasi pripoveduje Raič, da so se leta 1860 še nekateri učenci slovenski brati in krščanski nauk učili. Sedanji učitelj je, kakor že povedano, Nemec iz Šlezije po imenu Amand Nietsch. Ustanovljena je bila šola leta 1844. Takrat je še vsekakor bila večina slovenska, ker je pri otvoritvi imel takratni „vikši šolski ogleda", kanonik Anton Martin Slomšek najprej slovensko in potem šele nemško pridigo. Dandanes je v župni cerkvi slovenska pridiga le na dan
župnega patrona sv. Jakoba, a Se takrat le zaradi tujih romarjev. Tudi pri podružnici Sv. Lenart na Zambihln je iz istega namena slovenska pridiga velikonočni ponedeljek.
Velike zgodovinske važnosti je spominska kn j i g a, ki jo je ustanovil pri podružnici Sv. Lenarta bogati iužinariz Mute, Gustav pl. Jaeger, leta 1843. Sedaj se hrani knjiga v župniš5u, a je skoraj popolnoma pozabljena, odkar v ponemčeno Soboto ne prihajajo več Slovenci. Knjiga hrani toliko zgodovinskih, proroških beležk slavnih slovenskih mož, da bi bilo škoda, ako bi se pozabile.
Leta 1847. je bil od 1. do 4. septembra v Soboti realčni prefesor iz-Gradca dr. Jos. MurSec, ki je zapisal v knjigo : „Sim pohodil svojega dragega prijatelja (župnika Fr. Breznika, umrl 1848) in sošolarja, s katerim sva se ne več videla od njegove s prve maše Bogu darovane 22. Augusta 1831 ino sem ga najdel nepremenjenega v njegovem blagem sercu sem se začudil čres velike basnovite premembe in
poprave, ktere je on k blagostanju svojih vernih farmanov ino duhovnih naslednikov izpelal — ali žalibože, tudi spoznal, da bode vendar črez nekih 10-20 let slovenska Sobota vsa nemška.
20. novembra 1848 je pisal v knjigo vnet llirec, „Johan Ivan Strah" sledeče: „Bivši oskrbitelj županije (?) Sv. Jakoba na Sobotah. — Dolazio jest na ovo izbrano, u aveh okolnostih glasovito županijo 1 vaga mesca mlat-nika (?), jest uživao sladkosti kao i britkosti ove okolice do 20tega Ustnika 1848 (Letnice se ne strinjajo !). Spomin te nekedaj čisto slovenske, sad pako žalibože u svem(?) ponemčene županije mi ostane duboko u šarce zasadjen. Z Bogom. — Za Sobotom dodje nedela, za svetim Jakopom dodje sveta Ana." (Menda je prišel k Sv. Ani na Krembergu.)
30. avgusta 1856. najdemo zabeleženo : „Jože Šuman, od Sv. Ane v slovenskih goricah, modroslovec v filo-logičkem delu obiskaje svojega botra tukej župnika, visoke časti vrednega
gosp. Jožefa Divjaka. — Trknem jako s 2a§ekom (?) in iskreno križim (?) Bog vas živi in ohrani vsem dobrem (?) dragi stric."
Dne 27. novembra 1856. pa beremo : „DavorinKramberger, pod-župnik na Muti. Težavno prikimal v Soboto, težek dva centa in 26 funtov. (Umevno !)
Dne 10. julija 1860. najdemo vpisano : Raičev Božidar, duhovnik in učnik v Mariboru — pregleduje mejo slovenskega in nemškega jezika. (S cirilico) : Pogrenilo moje lice iže dom i rod zatirat se. (Z latinico) : Sobota ! Slovenska si bila, pa nemče vavna skrb sekovske vladiko-vine te je že skoro vso p o-tuj i la, le napete žilice goreSih slovenskih duhovnikov SSe te morejo te strašne rakove bolezni rešiti."
Dne 7. avgusta 1860. pa je prišel Soboto škof Anton Martin Slomšek ter zapisal v knjigo : Anton Martin Slomschek, Fiirstbischof von Lavant zu Marburg. — Auf der bischoflichen Visitation. — Došel sem tretjokrat v
prijazno Sobote, najšel stari kraj, pa ne starih znancov in prijateljev, tudi jezik slovenski v tih planinah umira. Ako pa tudi slovenščina umerje, naj živi naša sveta vera rimsko katoliška, kajti v nebesih ne bomo govorili ne po Slovensko, ne po nemško, ampak po angelsko, ako bomo vredni. Ljubimo jezik materni, ljubimo domovino drago, pa nebes ne pozabimo, ki so naš pravi dom."*) Morda dobe razni idealisti, ki nam opisujejo pokojnega Slomška kot panslavista, ki mu je bilo reševanje slovenske stvari prva in edina skrb, sedaj paS nekoliko drugačne pojme. Šaljivo sem opomnil napram župniku: „Ubogi obmejni Slovenci! Ni dovolj, da se že za bivanja na zemlji morajo uSiti dveh jezikov, po smrti bodo morali vzeti v roko
*) Značilno je, da se je že Božidar Eaiž sramoval teh škofovih besed, ker je ostale besede sicer prepisal, tu debelo tiskane pa izpustil ter punktiral. S tem pa ni rečeno, da bi hotel zanikati resnično rodoljubje pok. Slomška in velike njegove zasluge za narod.
angelsko slovnico. V zadoščenje pa jim bodi, da se bodo morali tudi Nemci, ki se tako neradi uče drugega jezika, podvreči učenju angelskega jezika, ako bodo hoteli uživati nebeške sladkosti. Pa najbrže tudi v nebesih ne bo treba Nemcem poznati enakopravnosti.
Reče pa se lahko, da se je Sobota pod lavantinsko Škofijo mnogo hitreje ponemčevala kakor pod graško. In to bi bil narodni Škot Slomšek lahko preprečil, ako bi bil v Soboto pošiljal za narodno delo navdušene duhovnike in učitelje, ne pa le take, ki so delali edino za angeljski jezik. Ljudstvo v Soboti je že od nekdaj fanatično po-božnjaško, dokaz, da so se za časa reformacije širili v Soboti takozvani skakavci (Springer).
Dne 10. avgusta 1860. je prišel v Soboto „Janez Maj ci g er, gimnazijski nčnik iz Maribora", ki je zapisal v knjigo: „Dosti res smo že morali svojih moči ptujstvu žrtvovati, pa upamo, da bodo Slovencam lepši jEasi zasijali (Prešeren!) in marsikaj bodo delavne roke rodoljubov poravnale in popravile."
— svod 4. do 25. septembra 1860. je bival zopet v Soboti Josip Šuman, gimnazijski uèitelj v Mariboru, ki je zapisal v knjigo: „Bivši (?) tukaj po blagi gostoljubnosti svojega botra, če-stitega g. župnika I. D. (Divjaka) na šolskih praznikih. Kopaje se in love sem zapazil, da se Sobočani, gori tako grajeni zavolj narodnosti, p o 5 n e j o zavedovati slov. pokolenja pri junaČkem trudu g. župnika, ker popustivši gnusobno sramežljivost obstoji (?), da po materi razvi pet hiš vsi slovenski znajo in da so se nemški v šoli naučili. Celo šolski učnik se poÈne slovenski učiti. Živili, le naprej!"
Od 9. do 11. novembra 1862. najdemo v knjigi zapisano: Josip Kuko« veo, bogoslovec labudški (umrl kot župnik pri Sv. Andražu v Slov. goricah). Zapisal je sledečo pomembno pesmico:
Ti Bistrica mili potoče! Bezlobnih zgodb ti priča si. Čaj, Slava se nemilo joče, Bo sini se izneverili. Zavest slovenska je zginila Beseda nemška že cveti.
Le starcom Se slovenska mila Beseda je, mladosti ni. O mladež! mladež! po izgledi Ki starcov svojih ne živiš. Kultura nemšlsa strup je, — vedi. Si blagodušnost z njo moriš Napuh je kriv, da si počela Ta izdajavni zlobni čin. Prihodnost bode tebe klela Obsodil tebe bo spomin.
Konžno najdemo leta 1869. zapisano: „Lavoalav Gregorec obiskovaje g. župnika in popotovavši na visoko Golico". (Dr. L. Gregorec je bil pozneje štajerski državni in deželni poslanec ter živi že danes kot častni kanonik pri Novi cerkvi blizu Celja.) OvekoveSil se je v knjigi s sledečo pesmico:
„Dolgo že vabile ste previsokih planin me strmine Priti s Slovenskih goric gledat tu sirijši svet. Sóbota dal» mi je, veselit se duhovnega znanca In radovat se lepo slavnih Golice višav. Toda le dvoje greni radovanje mojemu srcu Temu tolažbe ni najt', zelo zapstojn se solzim. Lesno bogastvo planin požira pohlepno sekira Polni skopinom žepe, vnukom s sir' maštvom preti. V hišnih imenih ljudi naletim na star'ga Slovenca, Toda T besedi je tuje, Nemec iz ust mu tišči."
Najbolj vneti rodoljub v Soboti je bil župnik g. Jos. Divjak (od 15. novembra 1854. do 17. septembra 1863.). Le škoda, da ni še vsaj 10 let ostal, Sobota bi bila za Slovence najbrže rešena. Slovenci, ki so v njegovi dobi obiskovali Soboto, so vsi poudarjali blagodejni preobrat na bolje ter prorokovali Soboti glede Slovencev boljšo bodočnost. Potem pa je prišla z zaspanimi duhovniki slana reakcije.
Edine pisane slovenske besede, ki sem jih našel v Soboti, je nagrobni spomenik : „Tukaj počiva Mihel Laznik, rojen na 21 z p (?) Le 1886 umeri na 20 Ok Le 1903. Zemla mu bodi lehka!" — Nagrobni napi?, edini spomin na nekdaj slovensko Soboto! O ironija I Da pa Čitatelji vidijo, kaka je kulturna nemščina, ki osrečuje Sobotčane, navedem nagrobni napis ki ga je skoval vsekakor najboljši izmed pismoukih So-botčanov. Napis se glasi:
Hiir Ruhet Johan Bođerčnik is Gest-orben am 23/12 in Jahr 1889.
Wie eine Blume bin ih aufgegangen Wie eine Rose fall ih ab kaum hab ih Leben angefangen rn-ft mih Gott ins kiihle Grab jezt nih ih in den EoBengarten und thu aah meine Elern war-ten, Sie haben ffir mich full gelitten, drum wirr (werde) ih bei Gott ffir Cie bitten liebe Ellern wei-net niht ih bin ver (vor) Gottes angesiht."
Pa pustimo te žalostno komiSne spomine. Sobota ostane za Slovence vekomaj izgubljena.
V. Bela, Sv. Ožbalt, Sv. Lovrenc, Ivnica.
Iz Sobote sem jo mahnil po šest-urni hoji na najvišji vrh Golovške planine (Koralpe), na 2141 m visoko Golico (Speikkogel). Pripomnim, da slovensko ljudstvo imenuje ta vrh izrecno le Golca (Golica) ter je opisovalec je zikovne meje v „Prijatelju" napačno razumel, nazivajoč vrh Gorca ter piše v opazki : „Iz Gorce se je gotovo skovalo
nemško „Koralpe", ker Slovenci še zdaj najviši vrh švanberških planin naravnost „goro ali gorco" imenujejo. Ta opazka je gotovo napotila tudi g. Šumana, da v svoji knjigi istotako navaja ime Gorca. Tudi Božidar Rai5 pravi v svojem potopisu v „Novicah" leta I860., da sta s prijateljem s Sobote začela riti na 5000 čevljev visoko Gorico. Z Golice sem se vračal po srednjem gorskem razrastku v Belo (Wiel-Fresen). Da je nemško ime prisiljena skovanka, doka zuje to, da še Slovenci v soseščini po znajo za to popolnoma ponemčeno gor sko župnijo le ime Bela. Da so tudi tukaj bivali pred sto leti še Slovenci o tem nam pričajo imena domačinov kakor Gutschi, Maritschnig, Kriberneg Jamernig, Mathiz, Gerbiz, Strametz itd Uradi skušajo slovenska imena zatreti na ta način, da pišejo le vulgarna imena posestnikov, kakor: Maxiipi, Peterannerl, Simerlsepel, Waldpeter itd. Na pokopališču pa sem zvedel, da je ta Waldpeter — Stramec. Drugih sledov o Slovencih v tej župniji ni več. Ljudsko štetje leta 1880. je še našlo 4 Slovence,
leta 1900 pa že nobenega veS. Morda so res že umrli ali pa so bili le drvarji ali oglarji. Natančnega o tem nisem mogel zvedeti, ker je župnik zelo nezaupljiv. — Na pokopališču sem našel grob veliKega domačega veljaka, ker napis nam pove, da počiva ondi „Anton Bnrghauser vlg. Winkler, Zimmerpolier, Ortscbulaufseher, Todtenbeschauer und Vorbeter". Cast, komur čast!
Pri Sv. Ožboltu so že vidnejši sledovi o nekdanjih Slovencih, vendar je tudi ta župnija že popolnoma ponem-čena. Domača imena so še večinoma slovenska, kakor: Bresneg, Friesneg (oba Brežnika), Karnitschnig, Dobneg, Motschnig itd. — Znamenit pa je Sv. Ožbolt zaradi bogatina Seyfrieda, ki ga splošno imenujejo „Alpenkonig." Kdor pride prvič v to gorsko selo, misli, da je v najmodernejšem trgu. Tri krasne nadstropne hiše kakor palače z ranogobrojnimi gospodarskimi poslopji, stanovanji za služinčad, delavnicami itd. Lepo posute ceste, vodovod, električna razsvetljava itd. Gostilna, ki se lahko kosa z vsakim mestnim ho-
telom, trgovina, kjer se dobi vse kakor v Gradcu. la vse to je last imenovanega Seyfrieda, čigar oče je še krčmari! v zakajeni leseni bajti ter je moral ostati vsak polovnjak vina dolžan, dokler ga ni iztočil. Sin pa si je dal svoje stanovanje obložiti s samim mabagon-skim lesom v dragocenih rezbarijab^ po stenah pa povsod visi zlato in srebrno nakitje. Gospodarja ni bilo doma, ker preživi vsako poletje z ženo v Karlovih varih. Sin, ki razume tudi slovensko, ker se je šolal v Ljubljani, m' je razkazoval mapo očetovih pose stev. Ta so obsežna za celi sodni okraj. Gotovo sam ne ve, koliko koč in živine ima v planinah. Sam si drži vse potrebne rokodelce, kakor peka, mesarja, kovača, kolarja itd. Koliko posestnikov je pač izkrvavelo pod oderuško roko tega prekanjenega priseljenca, preden se je nakupičilo tako ogromno bogastvo f Sv. Lovrenc nad Ivnico. O tej župniji se je pisalo 1.1855 v „Prijatelju", da je v njej še ena petina prebivalcev Slovencev, prof. Orožen pa pravi v omenjenem potopisu, da v tej žup-
3
niji ni ve5 Slovencev. Poizvedel sem o tem natančneje. Dasi ljudsko štetje niti leta 1880, niti 1900 ne navaja v župniji sami nobenega Slovenca, vendar je še precej ostankov, ki spominjajo, da je bila pred sto leti še cela župnija slovenska. Župnija obsega namreS mali kos občine Sv. Primoža nad Muto in precejšen kos občine Gornja Vižinga pri Marenbergu. Glede občine Sv. Primoža smo že videli, da je po večini slovenska ; pa tudi Vižinga (Spodnja in Gornja) ima še precej slovenskega prebivalstva, dasi se ta občina rapidno ponemčuje. DoČim je bilo leta 1880 še 611 Slovencev in 572 Nemcev, so našteli leta 1900 že 693 Nemcev in samo 491 Slovencev, Slovenci so nazadovali za 120, Nemci pa napredovali za 121 duš. Obe navedeni občini pa sta bili pred 50 leti še popolnoma slovenski, tedaj tudi njuna dela, ki segata v šentlovreško župnijo. Dandanes je pri Sv. Lovrencu s slovenščino res tužna, a izginila popolnoma še ni. Fara je jožefinska, ustavljena leta 1790. Bila je vedno v sekovski škofiji. Šola je
popolnoma nemška, dasi uSitelj zna dobro slovensko, ker je rojen Ptujčan. Tudi cerkev je nemška. Le o Božiču, na velikonočni in binkoštni ponedeljek so še slovenske pridige. Razun teh še ima šentjernejski župnik tri slov. pridige pri podružnici sv. Antona ob posebnih praznikih. Vseh župljanov je približno 700, izmed teh je Slovencev še kakih 20 0, toda večinoma so le posli in gostači. Popolnoma slovenske hiše, kjer še slovensko govore in molijo, so tri: Korni, Lanc in Bo rovnik. Slovensko pa tudi še govore, oziroma znajo v sledečih hišah : Juntar, Breznik, Ebenmiiller, Sajki, Štaudekar Kozličedner. Otrok je le malo, ki bi slovensko znali. Ako se tudi priselijo, se v šoli hitro ponemčijo; v dveh letih jih je že sram, da so „Slovenje" (besedo izgovarjajo kakor Korošci), in čez 8 let je Nemec gotov, ki psuje na „Windische". Župnik (Šunko) je tudi rojen Slovenec, a se prav nič ne zaveda svoje narodnosti ter se je sploh materinemu jeziku tako odtujil, da ga pri pridigi tudi Slovenci laglje razumejo,
3*
ako nemško govori. Letos odide zaradi starosti v pokoj, potem pa pride gotovo kak trd Nemec. In še to malo Slovencev bo črtanih iz zgodovine slovenskega naroda. Družba sv. Mohorja še nikoli ni imela v tej župniji kakega uda.
I v n i C a, tudi Ivnik in Junika (Eibiswald) je popolnoma ponemčen trg. Le posli in viničarji so še Slovenci. Da je ime bilo prvotno vsaj deloma slovensko, dokazujejo prastare listine, ki navajajo „Ibanswald" in „Iwanswald".*) V obëini Ajbel, ki se raztega od trga proti gorovju, živi še nekaj Slovencev. Leta 1880 so jih še našteli 20, leta 1900 pa že statistika ne pozna več Slovencev. Seveda ima ta sprememba lahko svoj izvor tudi v tem, da so med tem časom opustili fužine, v katerih je delalo tudi več Slovencev, ki so stanovali v omenjeni občini.
VI. Radelj, Sv. Pankracij, Kaplja, Sv. Duh na Ostrem vrhu.
Od radeljskega sedla, preko kate rega vodi cesta iz Marenberga v Ivnico,
*) Vsekakor od besede iva (vrba).
gre jezikovna meja po grebenu Ra-deljna (Radovina), vendar so tudi po vzhodnem pobočju blizu do Ivnice in Arveža še Slovenci posejani. Pri sedlu je meja šentjanžke občine, ki je še po večini slovenska (1. 1880 je bilo 249 Slovencev in 146 Nemcev) ter ima še slovenske napise. Podružnica Št. Janž na Suhem (am Zeichenberge) je ena izmed največjih cerkev v škofiji. Ob shodih so v njej slovenske pridige ; do leta 1900 so se pri procesijah še celo inicije (štirje evangeliji) pele slovensko. Nadalje segajo do grebena Radelja še slovenske občine Radeljca, Remšnik in Brežnik. V teh treh občinah, dasi so na levem bregu Drave, še niso leta 1900 našli nobenega Nemca. Čudno je torej, kako pride na občinsko tablo vrh Radelja samo spakedrano ime „Wriesneg" namesto Breznika. Nekako sredi radelj-skega grebena je podružná cerkev Sv. Pankracij, odkoder je prekrasen razgled, Podružnica spada v faro Remšnik, ki je izmed najstarejših v lavantinski škofiji, saj se omenja že pri ustanovitvi škofije leta 1228. Pri Sv. Pakraciju je
meja občin Remšnik in Ivnica ter okrajnih glavarstev Losonc (Deutsch-Landsberg) in Slov. Gradec. Ponekod pa sega remšniška občina tudi po vzhodnem pobočju, vsled česar se je tu zdržalo še precej Slovencev, a tudi Slovenci kupujejo nemška posestva. Na nemški strani proti Arvežu sta kraja z značilnima slovenskima imenoma Lešna in Bukovce.
Kaplja (802 m) je še po večini slovenska župnija. Leta 1880. so našteli 1137 Slovencev in 108 Nemcev, leta 1900 pa 1232 Slovencev in samo 43 Nemcev. Slovenci so napredovali za 95, Nemci pa nazadovali za 65 duš. In to je jako mnogo, ako pomislimo, da za nemštvo delujejo z vsemi silami arvežki in lučanski Nemci ter nemški šulferajn v šoli. Nemci imajo strastnega agitatorja v osebi župana in krajnega šolskega načelnika Richterja'^), ki se je z oČividnim namenom naselil v Kaplji. Narodnostne razmere so se začele boljšati, odkar župniknje v Kaplji miro-
*) Umrl 8. novembra, t. j. v času, ko je bil ta opis že tiskan. Slovenci se bodo oddahnili.
ljubni, a odločni češki rodoljub g Fr. Savel. Ž njim je graški škof hotel poslati Kaplji narodno pogubo, a poslal je blagoslov. G. Savel namreč pri prihodu v Kapljo ni znal besedice slovenske, in škof si je mislil, da bo moral delovati v nemškem smislu. Ze imenovani župan mù je tudi pri prihodu na; mignil, da lahko nemško pridiguje, češ, da ga bodo itak vsi razumeli. G. Savel pa se je z veliko vnemo lotil slovenske slovnice, sestavljal si je pridige po slovarju, a danes govori slovensko kakor rojen Slovenec. Prečrtal je pogubne račune nemškemu škofa.
Slovenski Kapljani so v tem pogledu dandanes na boljem, kot so bili pred 50 leti. Takratni župnik je bil nekoč v Lučane naprošen, priti slovensko pridigovat, a ni mogel brati slovenskega evangelija ter je prosil za nemškega, češ, da mu gre laglje prestava iz nemščine. Lahko si mislimo, kaka je bila ta slovenščina.
Šola je po večini nemška, le v 1. razredu se poučuje s pomočjo slovenščine, zaradi česar mora biti vsaj en
učitelj usposobljen za slovenščino. Do leta 1860 je bila šola sploh nemška. Sedaj je tak nadučitelj Widmoser, po mišljenju Nemec. Gotovo tudi za njegovo nameščenje ni šulferajn nedolžen. In ljudstvo samo spoznava, da ta učitelj narodnostni stvari več škoduje kot drugi učitelj, ki je trd Nemec ter vsled tega popolnoma brezvpliven v šoli in izven šole. Sploh se narodna zavest opaža že pri otrokih, ki se z veliko mržnjo uče nemščine, ko pa dosežejo 14. leto, vržejo jezno nemške knjige v kot, da jih nikoli več ne pogledajo. Ljudstvo je toliko probujeno, da bi se le pri nekoliki skrbi Slovencev za to obmejno postojanko dala ista še pravočasno popolnoma rešiti. Tu veljaj pred vsem že omenjeni migljaj družbi sv. Cirila in Metoda glede nameščenja učitelja. Prilika za to bo najbrže prav kmalu, ker so nemškemu učitelju Men-ningerju postala tla že vroča. Da je dobila v šoli nemščina toliko veljavo, zakrivilo se je leta 1887. ko se je sprejelo od šulierajna 1500 gld., ki jih je ponudil kot „brezobrestno in
neođpovedno posojilo." Takratni župnik g. Kitak si je mnogo prizadeval, da bi preprečil ta narodni madež. Odločili so le bori štirje stotaki. Družba sv. Cirila in Metoda je bila pri volji darovati 1000 gld., a 100 gld. je ponujal žup nik Kitak, dasi je bil notoričen revež. Njegova prizadevanja so propadla. Pre-tresujoče je opisal ta boj za šolo v župni kroniki, kjer pravi : „Britke ure, ki jih je dušni pastir v tej dobi prestal, ostanejo mu vedno nepozabljive." Tolike prevare so mu vzele pogum ter je odšel v lazaritski samostan.
Družba sv. Mohorja šteje 23 članov. V župnijo prihaja več slovenskih časopisov. Najhujši zapeljivec v teh gorskih krajih je strupeni „Štajerc" iz Ptuja. Neki premožni posestnik, ki se je iz Kaplje izselil, ga naroča na svoje stroške kmetom cele skladnice. Parali-zovati ga sicer skuša zelo zavedni kmet Narat, ki naroča kmetom slovenske časopise. Žal, da nima na razpolago toliko premoženja. Najhujše je ponem-čeval krajevna in domača imeoa v Kaplji župnik Jakoppe (1844—1870.)
Samostojna župnija je postala Kaplja leta 1752. Do leta 1858. je pripadala k labodski škofiji, in sicer k ma-renberškemu dekanatu. Leta 1858. se je priklopila lucanskemu dekanatu in s tem sekovski škofiji. Raič piše v imenovanem svojem potopisu : „Radi smo čuli, da so obče ljubljeni vladika sekovski obljubili Kapljo in Sv. Duh šče Laboščanom izročiti za slovenskega jezika voljo. Res kervava sila je, inače se v kratkem potujijo." — To se pač sedaj ne zgodi več, ker se je pravi trenotek zamudil ! Šola je bila ustanovljena leta 1807. Prvi učitelj je bil obenem mežnar in takozvani ^.Amtmann". Biti je moral hud pedagog, ker najdemo v kruniUi zabeleženo, da je leta 1810. nekega župljana na koru tako hudo nabil s palico, da so morali cer kev na novo blagosloviti, pri čimer je bila slovenska in nemška pridiga.
Kapljani so od nekdaj držali korak s svetovnim gibanjem. V revolucijonar-nem letu 1848. so si tudi privoščili svoj domaČi punt, ker jim je bilo predaleč iti razgrajat v Gradec ali na
Dunaj. Neki delavnik — 30. marca — se je na veliko župnikovo začudenje napolnila cerkev samih krepkih kmetov. Vsi so bili oboroženi z gorjačami. Po maši 80 se začeli pred cerkvijo formirati kakor za vojsko. Župniku so povedali, da gredo v Arvež ,davke odpravit." Zaman jih je župnik svaril. V Arvežu je „Rentmeister" res dobil tak strah pred njimi, da jim je vse oblju bil, le prosil jih je, naj pošljejo svoje pooblaščence čez teden dni, do takrat da se bo že z ministrom dogovoril glede njihovih zahtev. „Puntarji" so se zadovoljili s predlogom, nakar je „Rent-meistru" tako odleglo, da jih je hotel pogostiti s par sodčki piva, kar pa so kmetje odklonili. Bila je njihova sreča, ker bi sicer tisti večer ne bili več spali doma. „Rentmeister" namreč ni imel pri roki oboroženih moči ter je gotovo hotel med popivanjem poklicati vojake iz Maribora. Teden pozneje so res korakali kmečki delegatje pogumno z visoke Kaplje, a bolj ko so se bližali trgu, bolj jim je tudi upadal pogum. Končno se je le eden sam osrčil, da
je prišel k „Rentmeistru", kjer so ga skriti vojaki takoj zgrabili ter odveli v Gradec v ječe. Tako se je končal kap-Ijanski punt, a Kapljaai še dandanes plačujejo davke, akotudi z mrmranjem, kakor sploh povsod.
Drugi zgodovinski dogodek za Kapljo se je odigral leta 1851. na Pod-goršnikovem vrhu (Pokerschnigkogel, 928 m visok, odkoder je impozanten razgled.) Tisto leto se. je prikazala blizu Vitanja na nekem drevesu Mati božja. Zbiralo se je od vseh strani toliko lahkovernega ljudstva, da je na stala resna nevarnost, dasi sta.politična in cerkvena oblast shajanje prepovedali. To lahkovernost je hotel neki navihani gostilničar v Kaplji izrabiti. Neki večer je na imenovanem hribu mahoma za-žarela viáoka smreka. Seveda se je takoj zbralo mnogo radovednežev, ki so zapazili med razsvetljenimi vejami Marijino podobo. Začele so dohajati dan na dan cele procesije občudovat in častit „čudež". In še potem, ko je veter odnesel Marijino sliko, so trdile tercijalke še vedno, da vidijo Marijo.
Neki pogumen deček je splezal na smreko ter z nožičem izrezal smrekov lub na mestu, kjer so tercijalke hotele videti Marijino podobo. Mesto podobe je bil lub namazan z lepom iz pšenične moke. Pozneje je navihani oštir priznal, da je smreko obsnl s fosforjem ter sam prilepil Marijino podobo. Toda tercijalke Se dolgo niso mirovale, temuč so zatrjevale, da je svoječasno tudi sv. Uršula hodila na ondotne smreke, ker je hotela imeti cerkev ali vsaj kapelo, toda brezbožni pastirji so jo pregnali s pokanjem z biči, da se je odselila na goro nad Starim trgom pri Slov. Gradcu, kjer je znana cerkev (gora sv. Uršule). Tako smo zvedeli, česa se svetnice božje najbolj boje.
Narodna zavest se je začela v Kaplji zbujati že leta 1849. Istega leta pravi dopis iz Kaplje v „Sloveniji": „Tudi po naših hribih in dolinah slovenski duh veje ; pri mojmu prihodu (učitelj Skrjanc) se mi je sicer zdelo, de slovenščina tukaj zelo spi, ali komaj sem bil potem slovensko nedeljsko šolo oznanil, mi je serce od veselja igralo-
ko sim vidil, kako 80 mladina ia odraženi pervreli, kterih število se še zdaj zmiraj množi 5 — veselo znaminje, de ljubezin do stare mile majke Slovenije ni popolnama zadušena v njih persih, ampak de jim je le zdramitelja ali zbuditelja treba. — Ob novim letu se je tukaj tudi vstanovilo bravno družtvo, v katerim se razun nemških časnikov berejo tudi slovenski: „Slovenija", „No vice", „Pravi Slovenec", „Vedež" itd. In tako se bomo počasi že vsi zdramili, de smo Slovenci, in de nam je čast biti Slovencam."
Kaplja je priljubljeno izletišče za turiste. Pride se gori od Sv. Ožbalta pri Dravi ali pa preko Ostrega vrba. Izletnikom je priporočati zavedno slovensko gostilno Strablekovo.
Sv. Duh na Ostrem vrhu (907 m), ki ga luČanski in arveški Nemci nazivajo „wiadische Festung", je najbolj zavedna slovenska župnija v nemškem političnem okraju ia pod graškim škoiom. Slovenci izborno napredujejo. Leta 1880. so našteli še precej Nemcev, dandanes pa v iari
pravzaprav ni več Nemcev. Ljudsko štetje leta 1900 je namreč tu izkazano po katastralaili občinah. Sv. Duh obsega Zgornji Boč (Vurmat), kjer so vsi prebivalci Slovenci, in deloma Veliki Boč (Grosswalz), kjer so našteli 660 Slovencev in 27 Nemcev. Ker pa del zadnjega pogorja spada tudi k nemšku-tarski Selnici ob Dravi, bo teh 27 „Nemcev" vsekakor selniških. Dvoraz-redoa šola je slovenska ter se nemščina poučuje le kot drugi deželni jezik. Cerkev je popolnoma slovenska, samo zaradi nemških romarjev je 7 pridig na leto nemških. Pri cerkvi je tudi slovenska posojilnica, ki jo upravlja rodoljubni nadučitelj g. Vek. Majcen; obenem oskrbuje tudi vremensko opazovalnico. Posojilnica je pri celjski Zvezi. Pri šolskem poslopju je meja lipniškega in mariborskega okrajnega glavarstva. Ker dobi sosednja Selnica ěulřerajnsko šolo, postane Sv. Duh res slovenska trdnjava, izolirana na vse strani. Razgled z gore Sv. Duha je res velikanski. Podravska podružnica slov. planinskega društva je zaznamovala od Sv. Ožboita pot na
vrh. Pri cerkvi so tri gostilne, v eni teh je tudi knjiga Planinskega društva.
Ime Ostri vrh je zelo staro. Napačno pa je izvajanje bivšega župnika Šegule, ki je pravil graškemu škoiu dr. Schusterju, da je bilo na vrhu nekdaj svetišče starogermanske boginje Ostere. Kdor je enkrat videl goro brez nemških polit čnih očal, mora takoj uganiti, da je Oster vrh zato, ker je — oster.
Cerkev je postavila vdova baronica Stubenberger, roj. Scheitin, leta 1675, in sicer z denarjem, ki si ga je njen soprog, graščak Cmirenburga (Schmie-renburg)*) pridobil kot grabežni vitez. Baronica Krescencija je bila namreč bogaboječa žena, ki jo je nepošteni denar njenega „blagega pokojnega" soproga pekel na duši. Eazvaline roparskega gradu se še vidijo dandanes pod goro. V začetku je bila na mestu se danje cerkve kapela, ki so jo v času reformacije zažgali. Leta 1600. so se na
*) Pravo ime je Zmiloburg (staro Schmeylenburch) kakor ga navaja tudi prof. Zabn. Ženilo je bilo slovensko ime.
Ostrem vrhu pojavili skakavci. Cerkev je dobila leta 1693. zidano ograjo ter se je postavila kapela sv. Avguština, ki je bil varuh rži ali ovsa.
Ljudska pravljica pripoveduje, da se je na skali tik sedanje cerkve opetovano prikazoval bel golob — menda sv Dub. Dotiëna skala je še dandanes pri domačinih in romarjih v veliki časti ter kljujejo od nje kamenčke, ki jih trosijo po njivah ali jih deva jo v denarnico, češ, da potem denarnica ni nikoli prazna (ako ni denarja, pa je vsaj kamenje v njejl) — Druga pravljica pripoveduje, da je zidarski mojster hotel postaviti tako cerkev, kakor je zidana ograja, a „Vauher" ga je umoril, da je kri brizgnila do Sv. Križa nad Mariborom. Njegovemu grobu še vedno pravijo ajdov grob; kadar bo ta „ajd" vstal, postavil bo tako veliko cerkev, kakor jo je prvotno zasnoval, do tačas pa se Duhovljani morajo zadovoljiti s sedanjo cerkvijo.
Kuraci ja je postal Sv. Duh 1,1789, sa mostojna župnija pa 1. 1892. Sedaj župni-kuje kot 20. župnik ozir. kurat g. Rožman.
4
Za S. Duh ni nevarnosti dokler bo imel slovensko uëiteljstvo.
VII. ArvGž — Lučane.
Vrnimo se zopet na severno jezikovno mejo. Ar vež, tadi Armež (Arn-iels) je popolnoma ponemSen trg. Leta 1880 so še našteli 6 Slovencev, leta 1900 pa še samo dva. V celem arvež kem okraju so našteli leta 1880. 15.434 Nemcev in 1852 Slovencev, leta 1900 pa 13.478 Nemcev in 3440 Slovencev Slovenci so napredovali za 1588, Nemci pa nazadovali za 1956 duš. Tega si ne moremo drugače razlagati, kakor da se je izločilo nekaj nemških in priklopilo slov. občin. Vendar je v župniji, ne glede na služabnike in viničarje, še precej Slovencev, posebno v Podgori, (Unterberg) 5 tam še govore v nekaterih hišah sploh slovensko med seboj. Neobhodno potreben bi bil vsled tega v Arvežu en slovenski kaplan; sedaj so vsi duhovniki Nemci, ker škof rajši pošilja slo venske duhovnike na Srednje in Gornje
— bi —
Štajersko, a ne morda v industrijske kraje, kakor Ljubno, Donavic, Fohns-dorf itd., kjer je mnogo slovenskih delavcev, temu5 med same Nemce. Še do zadnjih let je bil v Arvežu po en slovenski duhovnik. Sosednji župniki so mi pravili, da se večkrat pripeti, da pride nemški duhovnik previdet Slovenca, a ker ga ne razume, napravi le križ čezenj. Kristjani v Afriki so v tem oziru le na boljšem. Da je pri sodišču potreben vsaj en slovenski uradnik, priznal je sedanji okrajni sodnik sam, ki je naprosil župnika na Kaplji, da mu je napisal slovensko prisego, ki se je je potem sodnik na pamet naučil, dasi ni razumel besedice. — V arveški župni cerkvi sta le še dve slovenski pridigi v letu; pridigujejo duhovniki iz sosednjih župnij. Leta 1855. so bile še Štiri slovenske pridige in vsak Marijin praznik, ker je bilo kakih 10 kmetij še trdoslovenskih. Do leta 1885. se je pri pozni maši še bral slovenski evangelij, potem pa je župnik odpravil ta običaj s tem, da novemu slovenskemu kaplanu ni ničesar o tem povedal.
Slovenščina v Arvežu je že dan danes le zgodovinska — relikvija. A ni še predolgo, ko so bile razmere še Sisto drugačne. Ravno tukaj na severu med Kozjakona, Radeljnom in Muro si zgodovinarji najbolj nasprotujejo glede jezikovne meje. Dr. Mucbar [Geschichte des Herzogthumes Steiermark^Gratz 1846) pravT" sicer, da je slovenska marka „Savia" (Suavien) imela na severu za mejo Sulpo (v najstarejših listinah se navaja le ime Sulpa, Sulba za današnjo reko Sulm), Laznica (tudi za to sedanje ime Lassnitzbach poznajo stare listine le Luosniza, Losnize) in srednji tok Mure. Nad Sulpo pa nikakor noče pustiti Slovencev ter piše : „Heut zu Tage bilden die Hohen der Berge Radel, Remscbnik, Possnitzbôhe, Possruck und Platscb, deren Ablaafe zur Sulm und vom Einflusse der Sulm in die Mur, der Lauf des Murstromes von Westen nach Osten iiber Radkers-burg, und am linken Muruier bis nach St. Gottbard an die Raab hin die ge-naue Granzlioie zwischen den Dent-schen und Slovenen in Steiermark, so
dass im Norden der bezeich-neten Granzen dieErsten seit der TJrzeit (?), im Siiden der-selben aber die Letzteren seit dem Ende des sechsten und seit der ersten Halite des sie-ben-ten Jahrhunderts sesshait a i n d " Priznava pač, da so v srednjem veku prišli Slovenci še mnogo dalje ëez omenjene meje, kjer so „bivali le raztreseno", a so jih v teku <^asa „mogočni nemški prebivalci popolnoma pogoltnili." Svojim trditvam pa menda Machar sam ni verjel, ko navaja vendar za „gaue" po celi Štajerski zgodovinska imena po listinah iz 8. in 9. stoletja, kakor Goznice pri Lankovici, Kamniz (stari kraj v Laz-niški dolini), Libniza (Lipnica) = Leibniz, Otarniza = Otterniz v Sulpski dolini, Pernova pri Voitsbergu, Sabniza (Zab-nica) = Saienberg, Sekil = Schockel (Sokol?) pri Gradcu, Saka, Sakotbal = Seckau, Suiza pri Losoncu, Susel, Sušil = Sansal, Udoliniduor = Niederdori v Susilski dolini, Velkis, Velkuš = Follgitscb, Vokir, Vohera
pri Losoncu, Pecah = Peckau nad Gradcem, Liubina = Leoben, Lies-nicke (Lesnike) = reka Liesing, Liest-nicli — vas Liesing, Lomnich = Lob-ming pri Ljubnem, Raunach (Ravne, v Ravnah) == Raunachgraben pri Ljubnem, Rute, Route in Dolnick isto-tam, Treboche = Trabach, Zlatina = Schladoitzgraben, Zuhdol, Zuhedol = Zuckdol pri Ljubnem in Zuckerthal (?) pri Oberzeiringu, Muriza = Miirz, Lomen = Laming, Selniz pri Wiedenu, Turnov = Turnan, Tychendorí v Muriški dolini, Puhova = Puchau, Gline = Glein pri Knittelieldu, Predegoy (Prednji gaj?), Trigovle (gozdovi v Sekav-Ski dolini). Vischarn pri Knittelieldu, Weliza = Wols, Zuric, Zurče = Zei-ring, Zwedlobrado (brdo?) = Zvrick-alpe, Cirminah = Rottenmann, Glibe-nich = Gleiming, Grebenicha, Grebe-nich = Grobming, Jedenicha = Ird-ning, Ozlich (OsliiS?) = Essligbach, Polane pri Admontu, Ruite, Rute pri Irdningu, Slabeních, Slaben = Schlad-ming, Tichenperc = Teuchenberg pri Irdningu, Chleudnich = Weiz, Labenza
— Labnitzergraben, Peininicha (Plani-nica?) = Pingau, Ponykel pri Weizu itd. Kakor iz teh zgodovinskih in prvotno edinih imen vidimo, ni imel v srednjem veku noben večji kraj na Štajerskem, ne izvzemši Gradca samega, drugega imena kot slovensko. Kdo naj potem veruje, da so dali samo „raztreseno bivajoči" Slovenci vsem krajem in rekam slovenska imena! Plemstva in graščakov Slovenci niso imeli, da bi bili morda ti dali svojim graščinam sredi Nemcev slovenska imena. Kako pa naj si šele razlagamo zgodovinska dejstva, da so Slovenci stavili cerkve po Gor. Štajerju? Tako n. pr. dokazuje neka admontska listina glede cerkve sv. Valburge pri Sv. Mihelju nad Ljubnom sledeče: Ex nobili pro-sapia ortus Tridizlav (Trdoslav?) cum uxore sua Zlava (Slava) eandem eccle-siam in honorem S. Walpurgis in prae-dio hic íuadaverunt." — Pa še drugo zgodovinsko dejstvo je, ki pobija Mu-charja ter dokazuje, dik so nekdaj Slovenci res prebivali po celi Štajerski. Cesar Oton je okoli leta 970. naselil po
Štajerskem mnogo Bojavarov (Bavarov), Frankov in Saksov, in sicer s čisto germanizatoričnim namenom. Sredi med Slovenci jim je namreč odkazal brezplačno sveta, da bi se sčasoma slovenske pokrajine ponemčile. In tako nahajamo še dandanes po Štajerskem vse polno krajevnih imen, ki nas spominjajo na to Otonovo nakano, kakor Baierdori (pri Eggenbergu, Judenburga v muravskem okraju, pri Neumarktu, pri Birkieldu); Sachsenberg (trikrat v feld-baškem okraju, Sachsendori (Žalec), Frankovci (v ptujskem glavarstvu, Frankenberg (pri Weizu) itd. V ield-baškem okraju sta dva kraja Kolldorf. Eden se imenuje Baierisch , drugi pa Windisch Eolldori. Blizu tam je tudi Windisch-Hartmannsdorf. Kakor vidimo, se je germanizacija tudi dosegla, razen v Žalcu in Frankovcih. Kjerkoli pa so naselbine s takimi imeni, tam je bilo prvotno prebivalstvo slovensko. Sicer pa je znano, da imamo celo na Tirolskem Windisch Garsten.
Pravičnejši Slovencem je bil nemški zgodovinar dr. Weiss, ki pravi v
-bi —
svoji zgodovini Štajerske (Ein treues Bild des Herzogthuma Steiermark, Graz I860 — knjigo je spisal v proslavo nadvojvode Ivana dr. Hlubek, le zgo dovinski del je spisal dr. Weiss), da 80 prišli Slovenci leta 595. v Bistriško dolino na Tirolskem, da je bil pri lai-henu vojvoda Garibaldi II. od Sloven cev tepen, nakar so prišli Slovenci celo do Lizabe in po celi Inski dolini. Okoli leta 772. se je imenovala Štajerska Charintija ali Slav i ni j a (tedaj ne S'avia, kakor pravi Muchar) „und war vollkommen s 1 a vi s ch e s L a n d " Angleški kralj in pisatelj Alfred (871 do 901) pa je celo zabeleži) : „Siidlich von den Mahrem auf der andern Seite der Donau íáagt das Land Cbarintia (Slavia) an."
Leta 1493. je potoval po Štajerski Hartman Schedel, ki je zapisal: Das Volk in den Stetten ist gewonlichteutsch, und das Pawrvolck herdissbalb der Travn (Drave) windisch. Vedeti pa je treba, da je prišel Schedel le od Gradca do Maribora, da je imel tedaj v mislih menda Štajersko na levem bregu Drave.
Z germanizacijo Štajerske se je začelo po krvavi zmagi cesarja Otona pri Avgsburgu leta 955. Za germanizacijo so delovali poleg cesarja največ duhovniki. Ustanovila se je marka med Dravo in Muro ter se, kolonizovala z germanskimi plemeni, kakor smo že omenili. Med drugimi posestvi je podaril Oton priseljencem gozdove pri Su-siiu, grad Ziub, Solvo (Sulpa), Lipnico in Udolinidvor.
Dr. Weiss opisuje v imenovani knjigi še leta íšeOTžá jezikovno mejo tukaj med gorovjem in Muro: Sulpa od izvira do izliva v Muro (med Lipnico in Ernožem (Ehrenhausen) in potem Muro do Radgone ter vzklika pri tem : „Wie wechseln die Grenzen des Landes nach Aussen mit jedem Jahrhun-derte und nach Innen die Spracbgren-zen bis heute!" Kako pa naj šele vzklikamo mi po 45 letih ! — Potem pravi isti zgodovinar: „In kako ostajajo prebivalci vkljub vsem spremembam gospodarji nravnosti in vere si enaki ! Slovanske pesmi so izdajale često Grkom, ki so hoteli v vojski Slovane
presenetiti, njihovo stališče; in kdor je bil dandanes dalje časa na Spodnjem Štajerskem in bi ne vedel, da so Slovenci bogati na pesmih? Stari pregovor pravi: „Kjer je Slovenka, tam je pesem, pesem sedaj resna in žalostna, sedaj vesela in nagajiva, vedno izvajana po trenotku, in zato vedno sveža in prvotna. Temeljne oblike slovenske ljudske poezije so pesem in romanca ali preproste junaške pravljice. Ako pa kaže bogastvo pesmi in napevov globoko čuvstveno življenje, kaže pa bogastvo pomembnih preprostih treznih pregovorov talent filozofskega opazovanja pri Slovencih." — Sploh je pi satelj imenovane knjige opisal stare Slovence jako laskavo in pravično, seveda sta mu podatke priskrbela največ dr. Razlag in Dav. Trstenjak. — Tudi Muchar opisuje Slovence po starih zgodovinarjih zelo prikupljivo: „Vsi so bili visoke in gibčne postave, njihova spretna moč je bila v vseh vojskah strahovita. Velike in vitke slovenske može so v Bizancu strme občudovali."
Pa vrnimo se k Arvežu in narodni meji. Kar se tiče slovenskega življa tukaj na severu v drugi polovici prete-čenega stoletja sta tako Muchar kakor Weiss preradodarna Slovencem. Za njunega časa pač ni bilo severno nad Arvežem več Slovencev. Da sta jih pustila živeti do Sulpe, k temu ju je zavedel kak starejši opis in morda tudi to, da do opisanih mej segajo Zgornje slovenske gorice. Mogoče je pač, da so še res bivali takrat ali vsaj nekaj desetletij poprej Slovenci do Sulpe, toda le od izliva Sakove v njo, od tam pa je šla meja skoraj v ravni črti proti vzhodu do Mure nad Rečjem (Retznei). Sicer se še najdejo tudi danes v tej visokosti posamezni Slovenci, kakor v Križu (Kreuz) in Klunjah (Klein), toda govore tako mešanico, ki je bližja nemščini kakor slovenščini.
Da pa je bila pred sto leti takratna arvežka župnija vsaj južno Sakove*) (Ssggan) in Pesnice še res slovenska,
*) Pravilneje je menda Sagova, ker pozna narod Se sedaj glagol „sagati" (plamen saga — šviga.)
za to nam priSa kronika arvežke župnije. Ta župnija je nastala leta 1785. Razen kat. občine „Pod goro" (Unter-berg) je spadala dotlej cela k Sv. Janžu v Sakovski dolini (St. Johann im Sag-gautbale), daleč na severu Arveža. V zgodovini št. janžke župnije se pokaže prvikrat jezikovno vprašanje leta 1697. Ko je namreč 31. januarja istega leta umrl tamošnji župnik Jan. Jak. Karbič (roj. v Tolminu okoli leta 1644.) je za to župnijo prosilo sest duhovnikov, ki 80 se vsi sklicevali na potrebna znanje slovenščine, in sicer: 1. Tretjak Ulrik, ki je poprej sedem let v dveh sosednjih župnijah kaplanoval, pravi v svoji prošnji: „sintemahlen der dritte Theil derPfahrr der windischen sprach kiindi-g aui die zwei windischen Pfarren angrenzen als Leut-8 c h a c h und Eemschnig." — 2. Bernardin Martin, rojen Ljuto-meržan, piše v svoji prošnji: „Quod autem praesumptuosus ad Suam Celsi-tudinem confugiam, stimulum addidit, quod in praedicta parochia nobili»
sit numerus eorum, qui Sclavo-nico idiomate utuntur, ego vero ambas linguas Germani-cam et S cla von i cam apprime C a 11 e a m, sic in decurrente occa-sione provisioned Babtismos & Copiila-tiones, qaae saepissime eveniuat taies, iaciliori couatu peragere valerem." V drugi prošnji piše: „...cum ambas linguas Germanicam et Sclavonicam optime calleam, quaeetiamin hacparo-cbia necessaria est, nam q u a r t a pars Sclavonico idiomate uti-tur." (Bernardin je bil že 4 leta kaplan v Lučanah in je gotovo razmere prav dobro poznal.) 3. Stubner Franjo pravi v svoji prošnji „beeder sprachen khundig". — 4. Wu-r i a n (Burjan) Jan. Sebast. piše : „ . . . firma spe alor ex eo, quod ego sclavonicam linguam calleam, cuius scientia in illa parochia requiritur, eum magna illino pars eadem utatur, quia germanicam ignorât." — 5. Ferd. Leopold pl. Paumgart pravi: „. . . undt der eríorderten wun dis chen Sprach
khundig." — 6. Maurer Jan. Kri-Stof, rodom Nemec iz Celovca pa je bil že predestiniran od škofa za Karbiče-vega naslednika, dasi ni znal slovensko. To gotovo ni bilo neznano arbidiakonu Jos. Ernest baronu Reblingu, ki je pri pošiljatvi imenika prosilcev v Solno-grad posebno priporočal Burjana ter zraven pisal: „Guet ware es woll, wan bierzue ein Subjectum, so windiscb und teutsch kbunte accomodiert wiirde" (1. iebr. 1697). 0 Mauerju je pisal 9. Jan. : „Obzwar zu dieser Pfar vor alien prae(ten)denten zu considerie-ren, were berr Maurer, weilen er aber die wintische sprach niht khan, also khuate icb vor ibn (= iiir ihn) nicbt eiuraten." Baron Rebling je namreÈ pri sosednjih župnijah poizvedoval o razmerah, in vsi so mu priznali potrebo, da mora sv. janžki župnik biti zmožen slovenskega jezika in 15. februarja je bil imenovan — edini Nemec Maurer. Godilo se je že tedaj, kakor se dogaja glede Slovencev še dandanes.
Bila je tedaj sedanja arvežka župnija vsaj južno Sakove in Pesnice ie slovenska. — Samostojno župnijo je dobil Arvež v jožefinski dobi leta 1788. Do leta 1872. so bili vsi župniki Slovenci. Ko je bila leta 1826. župnija razpisana, bilo je 6 prosilcev, 4 Slovenci in dva Nemca. Patron (posestnik arveške graščine grof Scbonborn) je prezentiral zadnjega Nemca. Takoj je vprašal ordinarijat lučauskega dekana, ali je župniku v Arvežu potrebno znanje slovenskega jezika ali ne. Provizor Lešnik je odgovoril: 1.) Slovencev, ki nemški ne znajo, je v župniji 2 2 3. 2.) V 8 e h slovenskega pouka potrebnih bo v župniji okoli 280. 3.) Pride posebno v postu dosti Slovencev k spovedi. 4.) Slovenske sosednje župnije so preodda-Ijene, da bi od ondot bila lahka pomoč v sili. 5.) Sedanji kaplan Fabiani (Furlan)je Nemcem in Slovencem nerazumljiv. 6.) Tudi Slovenci sosednjih nemških župnij prihajajo v Arvež k spovedi. (Potemtakem je bilo še tudi v tem času v Št, Janžu
dokaj Slovencev, ker druge nemške sosednje župnije na severu ni, iz-vzemsi morda Ivnico.) 7.) Ko bi provi-zor ne znal slovensko, bi nikakor ne mogel opravljati svojih dolžnosti, kar sam sprevidi, isto pa velja tudi o župniku. Končno je še pristavil da |e s ko r a j tretjina arvežkih prebivalcev Slovencev. — Med patronatom in ordinarijatom se je potem vnel dolgotrajni prepir, in dasiravno je prezentirani Nemec sporočil, da se že uči slovensko in se bode kmalu toliko privadil, kolikor je potrebno — in to ni dosti že glede ustanovljene nemške šole — vendar je moral rezignirati in patron Slovenca prezentirati.
Leta 1872. je po posebni protekciji dobil arvežko župnijo rojen Grad-5an Rud. Erkenger, ki je moral tudi obljubiti, da se bode slovensko učil. Kmalu je sicer uvidel, da svoje obljube ne more držati, poseboo ko je prvikrat poskusil evangelij slovensko brati, ali zato je zahteval slovenščine zmožne kaplane Ko je leta 1881.
5
prišel za kaplana Nemec Suppan, ostal je samo 14 dni, ker je Erkenger zahteval slovenskega kaplana. Od leta 1889. do 1891. je bil v Arvežu zadnji slovenski kaplan, znani rodoljub Matija L j u b š a, sedaj kurat v kaznilnici Karlav pri Gradcu Njegov naslednik je bil Ceh Frančišek Va vra, ki se je za silo priuSil nekoliko slovenščine. Žapnik Erkenger je šel v pokoj leta 1893, njegov naslednik je Nemec, ki sicer obžaluje, da ne zna slovensko, a u5i se ne. Vavra je postal leta 1902. žapnik, in njegova dva naslednika sta trda Nemca. A spoveduje se še skoraj tre tjina slovensko.
Arvežki okraj je žalostno zaslovel v protireformacijski dobi. V 16 stoletju so namreč deželni stanovi ustanovili mesto deželnega profosa, ki je imel nekako srednjo oblast med orožaikom in sodnikom. Prvotni namen mu je paž bil, preganjati takozvane „gatlerje" t. j. vojaške begune in sploh brezposelne vojake (Soldlinge), ki so se vrnili iz kake vojske ter čakali, da jih zopet kdo sprejme v vojno službo. Med tem
Časom so se preživljali na stroške kmetov, katerim so „pomalém kradli, pomalém pa s silo jemali." Ta družba, kateri so se pridružili razni drugi potepuhi, je bila grozna pokora za kmete, posebno tukaj v bližini gorovja in daleč od glavnih cest. Pozneje pa je dobil proios vse polno drugih funkcij, predvsem preganjati „krivoverce in čarovnice", paziti na nravno življenje duhov nikov po deželi itd. Drugi štajerski profos je bil študirani Bittner iz Saksonske. Posebno goreče je preganjal „čarovnice", katerih je največ našel v mariborskem okrožju. Leta 1580. je dobil štiri čarovnice v Slovenskih goricah, a v njegovo jezo in žalost je vse sodnik izpustil. Leta 1584. pa je dobil sam sodno oblast, da je v potrebnih slučajih smel takoj sam sestaviti sodni dvor „iz primernih mož". In sedaj je nastalo gorje za čarovnice.
V Jarenini je dobil neko Peršon, 8 katero je imel srečo, da jo je spravil na tezalnico. Drugega dokaza za co-prnijo proti njej ni imel, vsaj ne pove ga v svojem poročilu, kakor da ni mogla
6*
pogledati človeku v obraz, „kar je dokaz, da ji, Bog nas varuj hudič gleda iz oči." Toda ženska je bila petična ter je imela celo zagovornika, kar jo je končno tudi rešilo Bittnerjevih krempljev. Še več sreče pa je imel leta 1580. z neko revno ženo v Arvežu samem. Barbara Strigl se je imenovala nesrečnica. Arveški sodnik je postopal ž njo popolnoma po Bittnerjevi želji. V 13 dneh po precesn so jo že zažgali na grmadi. O tem je Bittner poročal visokim deželnim stanovom v Gradec: „Als sy ungefâbr ein Stund brunnen, ist sy jederzeit lebendiger im Feur gesehen worden, und ist aus dem Scbeiterbaufen beraus wie ein Fogl ge-flogen, und wie es auí die Erd khom-men, sollen die Paurn sambt etlicben Geistlicben so dabei gewest, dem Freymann (krvnik) etvras gezaigt baben, was das sey, indem er eine wider die Natur grosse Kbroten wargenommen die fast aufgerichteter dem Wasser zu geeilt. Wie der Freymann die gesehen hat er drey "Wasen iiir ir ausgestochen die sich alsbald gegen im zuruckge
wendt in wie er mit der Hackhen auf sy hauen wollen, hat die Khrot wie ein Mensch gewinselt und den Khopi gezuckt; den anderea Hieb hat er ir den halben Khopi abgebauen, gleich-falls ein vorder und hinder Pratzen, darzQ ein Straich aui den Buckhen geben, vollends die Khrot mit der Hackhen in das Feur geworfen. Dar-nach er Etlich, so darbey gewest, an-gesprochen, die im geholfen das Feuer zerwerfen, und den Corper herausziehen, an dem er diselben Straich, welche er der Khroten geben, beiuaden, und ire Klaider, die sy angehabt, gieichfalls die nachmala auf der Fratten (?) auser des Scheiterhaufens verbrunnen, den Corper er volgends zerstuckt in gar ver brent."
V prvih treh letih svojega „urado vanja" je Bittaer obesil sam, ali so ©besila po njegovem priporočilu sodišča, nad 30 „zločincev". Večkrat je imel sodbo kar na cesti „mit Riemea abschmieren", dajal je tudi „Zeichen", da je obsojencu zažgal „pečat" ali mu odrezal uho. Bittaerjev naslednik je bil
Hironim Gradt, gotovo Slovenec, ki je svoio službo opravljal še z veSjo prakso.
L Ú č a n e (Leutschah) *) dobro uro napadno Arveža, so tudi trg, toda podrejen Arvežu, ker nimajo nikakih uradov, niti industrije. Tržani so večinoma kmetovalci, posebno vinorejci. Trg je močno ponemčen, a okolica ima razen na severu, še večinoma slovensko prebivalstvo, kakor kak nemškutarski trg v popolnoma slovenskem delu dežele, na primer Rogatec, Konjice itd. Ker so tržani navezani večinoma na Slovence, je po trgovinah in gostilnah slišati več slovenščine kot nemščine, posebno ob nedeljah. Lahko se reče, da sta dobri dve tretjini prebivalstva še slovenski, in sicer se v tem oziru dejansko v zadnjih 50 letih ni mnogo spremenilo, razen na — papirju. Po ljudskem štetju leta 1880. je štel lučanski okraj 5040 Nemcev in samo 709 Slovencev.
*) Krajev podobnega imena je več na Štajerskem n, pr. Luče fLeutsch) v Gor. Savinjski dolini Lutschaun v kindberSkem okraju i. dr.
Trg sam pa je štel 587 Nemcev in 8 Slovencev. Leta 1900 pa so našteli v trgu 491 Nemcev in 21 Slovencev. Nemci so nazadovali za AG, Slovenci pa napredovali za 13 duš. Kmalu po letu 1880. 80 Lucane postale samostojna občina ter so se iz nje izločile V e Č e*) (Fotschach), Klan j ec (Gianz) in Pesnica kot samostojna občina Klanjec. Vel. Boč (Grosswalz), R e m š n i k in Gradišče (Scblossberg) kot samostojna občina Gpadiftče ter Eicliber g (Brd e) in Kranj e (Kranach) kot samostojna občina E'chbergi, Leta 1880. je bilo v Večah 458 Nemcev in 17 Slovencev, v Klanjcu 406 Nemcev in 57 Slovencev, v Pesnici pa 730 Nemcev in 87 Slovencev, potemtakem je bilo v vseh treh katastralnih občinah 1594 Nemcev in 161 Slovencev. Leta 1900. pa so našteli v združeni občini Klanjec 856 Nemcev in 829 Slovencev in sicer v VeČah 378 Nemcev in 89 Slovencev, v Pesnici pa 314 Nemcev in 487 Slov. Dasi se je iz prvotnih podobčin več krajev z nem-* Božidar RaiC piSe Beže.
škim prebivalstvom izločilo, s slovenskim prebivalstvom pa priklopilo, vendar smemo reČi, da so Nemci nazadovali, Slovenci pa prav lepo napredovali, tako da je ta občina dandanes v resnici po večini slovenska. — V podobČini Vel. Boč so našteli leta 1880. 355 Nemcev in 295 Slovencev, v Remšniku 516 Nemcev in 78 Slovencev, v Gradišča pa 890 Nemcev in 154 Slovencev. Skupaj tedaj 1761 Nemcev in 527 Slovencev. Leta 1900. pa so našteli v združeni občini Gradišče 1125 Nemcev in 1273 Slovencev. Tudi tukaj moramo vpostevati okoliščine, kakor pri Klanjcu, vendar so tudi v tej občini Slovenci napredovali, tako da smemo Gradišče po vsej pravici imenovati slovensko občino. - V Eicbbergu so našteli leta 1880. 737 Nemcev in 9 Slovencev, v Kranjab pa 411 Nemcev in 4 Slovence ; leta 1900 pa so našli v Eicbbergu 14 Slovencev, v Kraojah pa 45, tedaj v združeni občini Eich-berg 59, křir znači lep napredek 46 duš za Slovence. Vas Mi ačj e (Malltschacb) med Lučanami in Árvežem je bila pred
60 — 70 leti še popolnoma slovenska ; danes tu ni veS Slovenca.
Seveda so tudi te številke še zelo „idealno" prikrojene za Nemce, o čemer sem se prepričal na kraju samem. V Klanjcu n. pr. Kjer so leta 1880. našli samo 57 Slovencev, je sploh samo 1 pravi Nemec, ki se je priselil tja iz nemške občine Kljune (Klein), a še ta mi je britko tožil, kako težko mu je živeti, ker ne zna slovensko, češ, da sosedje nalašč nočejo v njegovi navzočnosti nemški govoriti. Njegovi otroci pa govore vsi skoraj bolje slovensko kot nemško. Sploh lahko trdim, da razen v trgu Lučanah ni v celem okraju pravih Nemcev, temuč so jih šteli med Nemce po občevalnem jeziku. In kdor se ni komisiji izrecno postavil po robu, šteli so ga med Nemce, ker večina odraslih, posebno onih, ki 80 bili všolani v Lučane, zna nemško. Govoril pa sem z otroki, ki so prihajali od vseh strani v Lučane v šolo, in vsi so govorili lepo slovenščino ; mnogi med njimi so mi tndi povedali,
da z doma sploh niso znali nič nemškega. Šola v Lučanah je seveda ěisto nemška s krščanskim naukom vred. Izmed učiteljev sploh ne razume nobeden slovensko, med učiteljicami — šolske sestre — zna ena sicer slovensRo, a ne sme v šoli niti spregovoriti slo vensko. Ali ni to barbarstvo? V cerkvi so imeli Slovenci še do leta 1887. vsako nedeljo po eno slovensko pridigo, sedaj je slovenska pridiga le enkrat v mesecu, potem binkoštni ponedeljek in na Miklavževo (župni patron). Odpravil je slovenske pridige sedanji dekan g. Vollmeier, rodom Slovenec iz Kaplje. Pred desetletji so smeli Slovenci še med božjo službo popevati slovensko v zboru, kakor je sploh bila v teh krajih navada. Tudi nedeljski krščanski nauk je bil po vaseh še slovenski. Kaplan Kovačič Martin je leta 1851. še učil vsakdanji Soli odrasle mladeniče slovensko brati, pisati in popevati. Pred desetletji pa je bil neki rodoljubni kaplan nagi oma od tu premeščen med Nemce samo zato, ker je med otroke delil slovenske katekizme.
Družba sv. Mohorja šteje 18 članov. Do leta 1870. v lučanski župniji niso poznali Mohorjevih knjig. Uvedel jih je takratni kaplan, sedaj župnik v Spiel-feldu g. Mur še C, ki mi je pripovedoval, kako so imeli stari možje vprav otročje veselje nad knjigami, ker jim ni bilo znano, da se sploh dobe na svetu knjige v slovenskem jeziku, razen molitvenikov.
Lúčane bi se dale vsekako vsaj deloma še rešiti za Slovence. Treba bi bilo le dobrega denarnega zavoda in slovenske šole ali vsaj ljudske knjiž-Hice. Posojilnica pri Sv. Duhu je srečna ustanovitev, a še bolje bi bilo, da se je ustanovila v Lučanah, kamor itak prihajajo Kapljani in Duhovljani s svojih hribov po raznih opravkih. Sicer pa je ravno letos neki strokovnjak na-svetoval, da bi bilo posebno v obmejnih krajih treba več novih denarnih zavodov. Lúčane bi bile za to hvaležno polje. S slovensko šolo bi bile v očigled nemškim oblastnijam skoraj nepremagljive težave, a šlo bi tudi z zasebno slovensko šolo pri dobri volji in
primerni požrtvovalnosti. Ravno sedaj snujejo Nemci v teh okrajih zopet dve novi nemški šoli. Prva bo na Pesniškem vrhu pri takozvanem „Kreutzwirtu" sredi med LiiSanami in Sv. Jurjem. Prostor je podaril najhujši lučanski agitator H. Hierzer s pogojem, da bo nemški pouk. Ta šola bo namenjena za dele obSine Klanjec in Gradišže, ki so, kakor smo videli, po večini slovenski. — Druga nemška šola pa se ustanavlja dalje na jugu blizu Pesnice same. Manjka pa denarja. In tu se hočejo nemškutarji polastiti neke zamotane zapuščine, katere zgodovina je Vprav romantična. Dr. Al. Draé, rojen na graščini Langenthal pri Pesnici, se je v mladosti preselil v Bukarešto, ker se mu je doma ponesrečila neka operacija. Tam je postal kraljev telesni zdravnik in je tudi ostal do svoje smrti leta 1898. Zapustil je veliko posestvo in 60.000 K v gotovini za šolo, ki bi bila namenjena za viničarske otroke iz Rance in Dobrenj, katera okraja sta popolnoma slovenska. Na tej ljudski šoli pa bi se moral poučevati tudi — rumunski
in francoski jezik. Ker so ti pogoji pač skoro neizvedljivi, upravlja vso zapuščino finančna prokuratura, kateri je podrejen odbor 12 Mariborža-nov. In ti bi radi spremenili oporoko v prid nemški šoli, čemur pa se proti-vijo Dobrenjčani in pokojnikovi sorodniki.
Tu je hvaležno polje za voditelje mariborskih Slovencev in za politična društva. Poučujejo naj ljudstvo sistematično, a pri tem naj se osokolijo iti po vsej Pesniški dolini do Lúčan. Res, da slovensko prebivalstvo v teh pokrajinah ni politično probujeno, a narodna zavednost se vendar polagoma oprijem Ije tal, kar se je posebno pokazalo pri zadnjem ljudskem štetju.
Nekaj nanovo priseljenih Slovencev je tudi še severno Lúčan proti Arvežu, in sicer po ljudskem štetju iz leta 1900. v Hrastju (Krast) 16, v Hardeku pa 5. Leta 1880. niso v teb krajih še našli nič Slovencev. V istini pa v obeh krajih še razumejo vsi starejši ljudje slovensko, dasi o kaki narodni zavesti pri njih ni duha. Izmed šolskih otrok pa me je malokateri raz-
umel, a še ti, ki so me razumeli, so bili otroci priseljenih viničarjev. Vendar pa je v Hardeku še par hiš, kjer deloma govore in molijo doma še slovensko.
Da se je slovenstvo vkljub vsem neprilikam tukaj na severu še tako dolgo ohranilo, se je zahvaliti osamljenosti v medgorju. V kratkem pa zgrade takozvano Sulpsko železnico iz Lipnice po Sulpski dolini, nadalje pa tudi že leznico iz Maribora do Zelenega Trav nika, na drugi strani pa baje tudi iz Zelenega Travnika Sez Radeljsko sedlo v Vuzenico, da se dobi na ta način med Gradcem in Koroško, oziroma Tirolsko za 33 km krajša zveza. Ako se to izvede, bodo prepla vili Zgornje Slovenske gorice, Sakovsko in Sulpsko dolino ter pobočja Kozjaka podjetni Nemci tembolj, ker so pokra jine bogate lesa, rud in vodnih sil. Slovenci bodo pod novimi vplivi seveda rapidno izginjali, ako se že poprej ne ukrene kaj v njihovo rešitev.
VIII. 5v. Juri na Pesnici. Sví-čina. Gomilica. Ernož.
Pri Sv. Jurju na Pesuici je trirazredna utrakvistična šola. V 1. in 2 razredu je učni jezik slovenski, v 3. razredu pa nemški s 4 slovenskimi urami v tednu. TJčiteljstvo je slovensko. Tudi cerkev je še popolnoma slovenska, dočim je občina že v nemškutarskih rokah. Sploh se ta župnija možno po nemčuje, na kar deluje najbolj ondotni veliki posestnik, propadli deželnozbor-ski kandidat Damian. Posestniki so večinoma močno zadolženi ter vsled tega odvisni od nemškutarskih mogotcev. Bploh pa v tem kotu Slovenskih goric — severno in zapadno južne železnice od Maribora do Spielfelda — pravi posestniki čimdalje bolj izginjajo. Vse lepe gorice z ličnimi hišami na vrhu so last mestne in tržke gospode. Slovenci pa 80 njih viničarji.*) Temu propadanju
*) Ta je bil neki RaiCev prijatelj dober prorok, ki je vzkliknil leta 1860 : „Oj ! da za kakih 30—PO let bodo na teh lepih gri-Cih gosposke pristave in poletne staniSča ponosno se po ptujskem polji ozirale in ti krasni kraji se bodo v sto letih potujili!"
je bila mnogo kriva trtna uš, še veë pa strast za popivanje in iivartanje. Menda nikjer kmetje toliko ne kvartajo kakor v pesniškem okraju. Zelo bi bilo treba denarnega zavoda in ublažnjo-čega pouka. Sicer je v Mariboru slov. posojilnica, pa ima menda prevelik obseg in premalo pravega zaupanja med kmetskim prebivalstvom.
Sv. Juri je bila lokalija že leta 1787., samostojna župnija je postal leta 1811. Šola je še iz jožefioske dobe, v listinah pa se omenja prvič leta 1792. Prvi štirje učitelji so bili trdi Nemci. Za slovensko šolstvo si je pridobil največ zaslug lani umrli nad-uČitelj Josip Druzovič, ki je prišel na šentjursko šolo leta 1865.
Prebivalstvo je razen nekaj priseljenih Nemcev slovensko, in sicer se razmere vkljub vsem nemškim agitacijam zadnje čase zboljšujejo. Leta 1880. 80 našteli 1083 Slovencev in 206 Nem cev, leta 1900. pa 1113 Slovencev in samo 100 Nemcev. Bolj hitro pa na-narašča nemški živelj v občini Špičnik (Speiseneg) (med Sv. Jurjem in Svičino.)
V tej obëini so našteli leta 1880. še samo 1 Nemca in 312 Slovencev, leta 1900. pa že 47 Nemcev in 451 Slovencev. — Družba sv. Mohorja ima pri Sv. Jurju 41 članov.
S v i č 1 n a (Witschein) je v ozki dolini skrita župnija med Sv. Jurjem in Spielfeldom. Tu je velika graščina benediktinskega samostana v St. Lam-prehtu, ki ima tudi najlepše vinograde. Samostojna župnija je Svičina že od leta 1196, tedaj ena med najstarejšimi v škofiji. Šola je od leta 1806. Sedaj je šola Srazredna; v 1. razredu je poučni jezik slovenski, v 2. in 3. razredu pa nemški s 4 slovenskimi urami v tednu. Učitelji so Slovenci. Tudi cerkev je še popolnoma slovenska. V občinskem zastopu prevladujejo nemšku-tarji Pri ljudskem štetju leta 1880 so našteli 436 Slovencev in 94 Nemcev, leta 1900. pa 419 Slovencev in 77 Nemcev. Slovenci kakor Nemci so nazadovali za 16 duš (?) Družba sv. Mohorja ima 56 članov.
Med Svičino in Gomilico je postavil letos ernožki trgovec Wruss vrh
6
svojih goric 20 metrov visok leseni razgledni stolp, da se more ponašati, da ima najvišjo toèko — četudi umetno — v Slovenskih goricah. Razgled s stolpa je res impozanten, zato ga obiskuje mnogo turistov. Nasprotno pogorje proti Gomilicam se imenuje Račje (Ratschach) z nemško enoraz-redno šolo. Prebivalci so še po večini Slovenci, dasi so leta 1880 našteli poleg 325 Nemcev le 47 Slovencev; mnogo otrok še prihaja v šolo, ki ne znajo nič nemški, a učitelj (Vojaček !) in katehet iz Gomilice ne razumeta besedice slovenske.
Gomilica (Gamlitz) je lična, trgu podobna vas, ki je poleg Sobote druga obmejna župnija, ki se je v polovici prete čenega stoletja skoraj popolnoma poněmčila. V vasi in bhžnji okolici ni več Slovencev, pač pa so še v pogorskih podobčinah kakor v Vrhovcah (Eckberg)*, Grudolu (Grubthal), Kranjah, Šenovi (Sernau), La-biču, Kameniku (Steinbach), dasi jih ljudsko štetje iz leta 1900. ne pozna več. Leta
*) čudno, da nista poznala tega imena ne Suman ne Raič.
1880. pa so še vendar naSteli v Gomilici 47 Slovencev, in sicer 37 v Kameníku, 7 v Vrhovcah in 3 v Labiču. Šumanova knjiga „Slov Štajer" navaja v Račjem in Kameaiku še V5 Slovencev, v Vrhovcah ^/3, v Šenavi 72- Gro-voril sem v teh krajih z viniëarji, ki so laglje govorili slovensko kot nemško Pred 50 leti je bila Gomilica še do dobre tretjine slovenska, a tudi dandanes se sme reči, da Vs S® govori slovensko. Takratni župnik Muršec je imel še vsako prvo nedeljo v mesecu slovensko pridigo ; tudi slovenski krščanski nauk je imel v nedeljo popoldne po vaseh, pri pozni maši se je še po 60. letu bral slovensko evangelij. Istotako je poučeval slovensko šolsko mladino, a ne v šoli, temuč v zakristiji. O njegovem delovanju je pisal „Prijatelj" leta 1855. : „Hvala gre gospodu Matiju Muršecu, ki si perzadeva tudi Nemce zeznaniti s slovenskim duhom, ker v petju iu muziki izurjen podlaga nemškim pesmam slovenske napeve. Tako sem čul dekleta prav mično popevati nemško pesem po slovenskem napevi
6*
vzetem iz pesmi: „Bratje Slovenci smo." Čudil sera se, ker so nemške dekline prav zalo prepevale v slovenskem duhu. Ali tukajšni prebivavci niso skoro drugo, kakor ponemčeni Slovenci, kar nam zadosti svedočijo slovenska imena. Přetečeno jesen so ta sem hoteli za kaplana nastaviti terdega Nemca, a 1 i nije bil za rabo."
Tako je bilo leta 1855. Pa še leta 1890. sta bila župnik in kaplan Slovenca. Dandanes pa sta župnik in kaplan trda Nemca. Župnik Fiirbass (Vrbajs?) je videti odločen nemški nacijonalec, ker nele, da mi ni hotel ničesar pokazati o zapisani pre teklosti župnije, temuč je še škodoželjno izjavil, da je sploh le se 5—8 hiš v iari, kjer razumejo slovensko. Toda kakor so mi pravili sosedniji duhovniki ter sem se tudi sam prepričal, je v župniji razen vasi same približno le toliko hiš, v katerih slovensko ne razumejo. Graški škof je Gomilici namenoma vzel slovenskega duhovnika, da v 20—30 letih slovenščina popolnoma izgine. Po zaslugi nemških duhovnikov
ni v župniji nebenega člana družbe S7. Mohorja in v župnijo sploh ne prihaja noben slovenski časopis.
Da je Gomilica zelo stara župnija, dokazujejo listine iz 9. stoletja, kjer se nahaja ime Gomelinz. V župno cerkev je vzidan nagrobni spomenik iz leta 1617., ki pove, da počiva tam „Herr Strallockher (Stralekar), gewester Ratha-burger". V tem kraju so izkopali več rimskih spomenikov, katerih najlepši so nekateri še sedaj na dvorišču ondotne graščine.
Ernož (Ehrenhausen) je razen služabnikov popolnoma nemška župnija. Pri ljudskem štetju leta 1880. so našli v trgu še dva Slovenca, v Beliča (Willitsch) pa 6. Leta 1900. so Slovence sploh utajili, dasi posebno v zadnjih dveh krajih, pa tudi celo na severu v Rečju íRetznei) še mnogo ljudi govori slovensko, vendar se slovenske narodnosti ne zavedajo. Pred 70. do 80. leti je bila v Ernožu še vsako drugo nedeljo slovenska pridiga; še leta 1860. je bil na tabli ob železnici slovenski napis, da se ne sme po železnici
hoditi. Šuman še navaja v imenovani svoji knjigi v Evičah kakor Beliču pol Slovencev. Dobra petina jih je brezdvomno še dandanes, dasi se ra-pidno ponemčujejo. V nekaterih hišah še molijo slovensko. Kdor bo prišel čez 20 let v te kraje, pa ne bo zasledil več slovenske besede.
IX. Spielfeid. Cmurek. Marija Snežna (Velka). Sv. Ana na Krembergu.
Malo uro hoda ob južni železnici je Spielield, važen zaradi križišča železnic. fcSpielfeld je samostojna župnija od leta 1786. Župnija je močno ponemčena, vendar se sme reči, da je še dobra tretjina slovenskega prebivalstva. Šola je popolnoma nemška, le krščanski nauk poučuje župnik slovenske otroke (15-20) slovensko v zakristiji. V cerkvi imajo Slovenci le še dve stalni slovenski pridigi, velikonočni ponedeljek in na Mihelovo ; razen tega je slovenski krščanski nauk v postu vsako nedeljo. Sedanji župnik, g. Muršec,
je častitljiv rodoljub, ki ga boli srce, ko gleda, kako se Slovenci sramujejo svojega materinega jezika. Ako pride Slovenec po opravkih v župnišče ter ga župnik ljubeznivo opozori, da lahko govori ž njim slovensko, odreže se ponosno : „Ih tajč šprehen !" Pride pa isti oholež k spovednici ter začne slovensko: „Prosim duhovni oče . . Slovensko se namreč spovedujeta še dobri dve tretjini vsega prebivalstva. Sploh bi v vseh teh župnijah do Lipnice, ki veljajo za nemške, že zaradi spovednic ne mogli izhajati nemški duhovniki, ako bi ne bilo slovenskih kapuciflov.
Slovenci v Spielieldu so zelo mehki in popustljivi. Boljši posestniki dajejo svoje hčere v gospodinjski pouk v Gradec, kjer se navlečejo toliko nemške nestrpnosti, da si jemljejo za može dosledno Nemce. In tako prehaja slovenski denar v nemške roke, in slovenske matere množe nemški rod.
Da so bili še v dogledni preteklosti Slovenci ne samo v Spielieldu, te-muČ tudi v katastralnlh občinah na
severu proti LebriDgu, dokazujejo slovenska krajevna imena Leska, Sirka (Široka). Sukdul (láuhidol) itd.
Sicer pa so Slovenci v zadnjih 20 letih tako v Spielfeldu samem, kakor tudi v špielfelskem okraju vendar napredovali. Leta 1880. so našteli v Spielfeldu 76 Slovencev poleg 922 Nemcev, in sicer je bilo vseh 76 Slovencev v Obokih (Obegg), kateri kraj je sploh po veČini slovenski, ker Nemcev so našteli le 71. Nadalje so našteli v Strassu 101 Slovenca, v Vogavi pa 6 Slovencev. V Spielfeldu samem ni bilo po tem štetju Slovencev. Leta 1900 pa so našteli v Spielfeldu 102 Slovenca, v Kresnici (Grassnitz berg) 49 (leta 1880. le 3-, v Obokih pa samo 22 v Strassu samo 21, v Vogavi 8, Leski 11, v Suhem dolu 2, v Evi-čah 1. Vsi zadnje omenjeni kraji pa pravzaprav nimajo prvotnih Slovencev, temuč so to le služabniki in nekateri obrtniki. V vildonskem okraju sploh je bilo leta 1900 Se 56 Slovencev.
Družba sv. Mohorja šteje v Spielfeldu 8 Êlanov.
Od Spielfelda do Radgone je pred 30 40 leti tvorila jeziiîovno mejo reka Mura, celo na levem bregu Mure so se našle §e slovenske naselbine. Dandanes pa se z malimi izjemami sme smatrati za jezikovno mejo meja med mariborskim, ljutomerskim in radgonskim okrajnim glavarstvom. Kraji ob Muri so rodovitni, zato pa kar vidno rastejo nove naselbine in vasi, ž njim pa tudi šole, ki so skoraj dosledno nemške (šulfe-rajnske). Take šole so v Lihovcih Liechendori), Svečanah (Siegers-dorf), Sladkem vrhu, Lokavcu (Lugatz) itd. V Č r n i š č i n i (napačno Črneti, ker ljudstvo še danes imenuje kraj Črniščina) je še nekaj Slovencev, čeravno je ljudsko štetje leta 1880. našlo le dva. Preko Mure t. j.nalevtm bregu je še nekaj Slovencev v Nemški Gorici, Hartu in celo v Kleku (Klôch). Dr. Bernhardi navaja gradova Brunnsee in Weinburg, ki sta daleč na severu levega brega Mure, za nemška obmejna kraja. V Weinburgu (Vinica) je še danes nekaj Slovencev, dasi ljudsko štetje pozna le tri Slovence.
C m ure k je skoraj popolnoma po-nemcen trg, a okolica na desnem bregu Mure je še večinoma slovenska. Sem spadata namreč kraja Sladki vrh (Sladka gora) in Dražen vrh (Tras-senberg), kjer Slovenci lepo napredujejo. V Sladkem vrhu niso leta 1880. našli nobenega (?) Slovenca, leta 1900. pa so le morali vpisati 94 Slovencev poleg 145 Nemcev. V Dražem vrhu pa so našteli leta 1880. 266 Slovencev poleg 115 Nemcev, leta 1900. pa 274 Slovencev in 119 Nemcev. Tudi v Bab jem vrhu (Babenberg), Svečanah (Sie-gersdorf) in v R a k i Ê u še niso našli leta 1880. nié Slovencev. Leta 1900. pa so našteli v Babjem vrhu 71 Slovencev poleg 127 Nemcev, v SveSanah 41 Slovencev poleg 52 Nemcev in v Rakiču 3 Slovence. Graben je bil dr. Hlubeku še „ein windisches Dorí", leta_ 1880. pa 80 našteli le še 7 Slovencev poleg 276 Nemcev. V prvih dveh krajih pa ljudstvo zna še večinoma sploh slovensko, tudi tisti, ki so se vpisali za Nemce.
V cmureški župni cerkvi je še nekaj slovenskih pridig v letu ; v postnem
Času je še vsako nedeljo slovenski krščanski nauk. tíedanji župnik L o p i č, bivši kompromisni slovenski kandidat, je Slovenec, dasi ne posebno zaveden. Pred 40 leti se je tudi še v šoli nekoliko slovensko učilo. Ob mostu čez Muro je bil še celo slovenski napis. Dandanes so tržani zagrizeni nemški nacijonalci, ki imajo svoj Bismarckuv trg, Sch llerjev spomenik itd. Pri sodišču so vsi uradniki Nemci, tudi pri davkariji je le redko kdaj kak slovenski uradnik. In vendar je v sodnem okraju še skoraj 3000 Slovencev !
V Tratah (Wiesenbach) so našteli leta 1880. še samo 11 Slovencev, leta 1900 pa že 30. Hlubek pa šteje Trate med nemške vasi. Tudi v Lo-kavcu je še nekaj Slovencev, doČim so v Vratjem (Frattenberg) popolnoma izginili.
Marija Snežna (Velka) obeta postati popolnoma slovenska župnija. Leta 1873. je namreč prišla k lavan-tinski škofiji. Župnija ima trirazredno (a se kmalu razširi v štirirazredno) slovensko šolo. Pri ljudskem štetju leta
1880. so našteli 1029 Slovencev in 52 Nemcev, leta 1900. pa 1063 Slovencev in 87 Nemcev. Kolikor spada župnije pod mariborsko okrajno glavarstvo, ni bilo nobenega Nemca v njej. Družba sv. Mohorja šteje 44 udov.
Rožengrunt (Rosengrund) je možno ponemčen kraj, vendar tudi tu Slovenci polagoma napredujejo. Leta 1880. so našteli samo 4 Slovence, leta 1900. pa 43 Slovencev in 212 Nemcev, v resnici pa je dobra polovica Slovencev. Šuman navaja leta 1868. samo 4 nemške posestnike.
Sv. Ana naKrembergu je trdna slovenska postojanka, kjer je ljudstvo zelo zavedno in prebujeno ter mnogo čita. Družba sv. Mohorja šteje 130 udov; v župnijo pa prihaja tudi lepo število slovenskih časopisov. V novejši dobi sta zelo veliko storila za narodno probujo upokojeni duhovnik Vincenc B a u m a n in letos umrli rodoljub Alojzij V a kaj. Sploh je tekla v tej župniji zibelka mnogim slovenskim učenjakom Štirirazredna šola je slovenska. Prvotno je bila Sv. Ana apačka
podružnica. Redno šolo ima od leta 1829. Cerkev je bila postavljena leta 1695. Leta 1809. so obiskali Sv. Ano Fran cozi. Župnija spada deloma v mariborsko, deloma v radgonsko okrajno glavarstvo. Prebivalci so skoraj sami Slo venci. V mariborskem delu so našteli leta 1880. 259 Slovencev in 3 Nemce, v radgonskem delu pa 134 Slovencev in 6 Nemcev. Leta 1900 ni bilo v mariborskem delu nobenega Nemca in 248 Slovencev, v radgonskem okraju pa 135 Slovencev in 5 Nemcev. In zaradi teh 5 Nemcev se mora v šoli poučevati tudi nemščina. Pravi unikum je, da hodi to šolo in ono pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu in v Kaplji nadzorovat nemški okrajni šolski nadzornik iz Lip nice, ki ne zna besedice slovenske. Občina je Ščavnica, ki je štela leta 1900 792 Slovencev in 61 Nemcev.
X. Apače. Radgona. Prek-murje.
N a s o v a (Nassau) je bila svoje-časno tudi všolana k Sv. Ani, a Nemci
SO ru^^ali toliko Časa, da so jo dobili k Apačam, kjer se s pomočjo nemške šole hitreje ponemčuje. Vendar velja Nasova še vedno za slovenski kraj. Tri hiše te občine spadajo zaradi bližine še k Sv. Ani. Leta 1880. so našteli 253 Slovencev in 139 Nemcev, leta 1900. pa 120 Slovencev in 277 Nemcev. Slovenci so nazadovali za 133, Nemci pa napredovali za 138 duš. Bati se je, da se Nasova bliža svoji nekdanji usodi. Dr. Hlubek pripoveduje namreč v svoji knjigi, da je bila Nasova poprej popolnoma nemška, a v njegovem času se je samo slovensko govorilo. Tudi Šuman navaja v svoji kniigi Nasovo za popolnoma slovensko. Dr. Hlubek razlaga ta preobrat tako, da se prebivalci pečajo le z vinorejo, in ta dela ra zume slovenska žena bolje kot nemška, in zaradi tega so nemški posestniki si jemali t^lovenke za žene. Dandanašnjemu ponemčevanju je kriva nemška šola v Apačah, ki pa jo obiskuje dobra V4 slovenskih otrok.
Precej Sloveocev je še tudi v Le-šanah (Haseldurf), ki pa so tudi
všolane v Apače. Leta 1900. so našteli 30 Slovencev in 236 Nemcev. Črnce (Sehirmdorf) so popolnoma ponemčene, dasi je bilo pred 40 leti do tretjine Slovencev. Leta 1900 so našteli še 22 Slovencev. Naletel pa sem le na nekega 251etnega mladeniča, ki je govoril dobro slovenščino, a naučil seje je na „tujem", največ pri vojakih. Podobno je z Mar-hečko vasjo (Marcbersdorf), ki je bila po Šumanu še tudi do tretjine slovenska, a» leta 1900. so našli le še 3 Slovence. Istotako ponemčene vasi 80 S ego v ci (Sogersdorf), Jankova (Janchersdorf) in Lutverci (Leiters-dorf). Vendar sem v zadnji vasi naletel na odraslo deklico, ki ni razumela mojega nemškega vprašanja. Pojasnila mi je, da so se njeni starši priselili iz slovenske župnije Tišine na Ogrskem, kjer se celo v šoli uči po slovenski knjigi, ki jo je spisal domači rodoljubni župnik. Kakor vidimo, niti na Ogrskem ni zistem Sloveocem tako sovražen, kakor tostran Mure. Sploh si v apački župniji nakupuje več pridnih ogrskih Slovencev posestva. Za Šumanove dobe
je bila v Lutvercih še četrtina slovenskega prebivalstva. Leta 1900. so uradno našteli le 5 Slovencev. V Ž e-p o v C i h (Schopíendorí) ni več Slo vencev.
Skupno je župnija Apače še do dobre tretjine slovenska. P. Kozler imenuje 1. 1854. Apače nemško vas v svojem navodilu k prvi izdaji zemljevida slov. dežel (Kratek slovenski zemljopis in pregled itd.) Takrat še nista bili proklopljeni vasi Nasova.in Lešane.
Duhovnika sta še oba Slovenca. Župnik Kukove C je častitljiv rodoljub, ki ga je nemški škof do njegove starosti pošiljal na Nemško. Kaplan je prekmurski Slovenec. Izmed učiteljstva ne zna nobeden slovensko. Apače so spadale svojedobno k lavan'tinski škofiji. Iz šole in cerkve je dandanes slovenščina popolnoma izginila, dasi je bila pred 40 leti še vsako četrto nedeljo slovenska pridiga, a v slovenskih vaseh je bil se pred desetletji po nedeljah popoldan slovenski krščanski nauk. Družba sv. Mohorja pa še vendar šteje 31 članov. V Marhečki vasi je 4 raz-
redna nemška šola, ki pa jo obiskuje Se mnngo slovenskih otrok.
V vaseh na levem bregu Mure so ostanki slovenščine še redkejši, dasi je bilo pred 40 leti še dokaj slovenskega življa v Homcu, Pridovi (Pridahoř), Farovcih (Pfarrsdorf), Trnovi (Dornau), Vesci (Landorfl) in Obrajni (Halbenrain). Sedaj so Slovenci v teh vaseh le še služabniki.
Južno Apaë ležeče vasi Plitvica, Plitviškivrh in Lománoše spadajo v slovensko župnijo Sir. Peter pri Radgoni. Pred 40. leti so veljale te tri vasi za izključno slovenske, dandanes pa je že precej Nemcev. V Lomanošah (Deutsch (?) Radersdorf) so našteli leta 1880. 171 Slovencev poleg 51 Nemcev, leta 1900. pa 33 Slovencev poleg 205 Nemcev; v Plitvici leta 1880. 357 Slovencev poleg 314 Nemcev; v Plitvi-škem vrhu leta 1880. 170 Slovencev poleg 19 Nemcev, leta 1900. pa 173 Slovencev poleg 9 Nemcev. Ljudsko štetje seveda ni merodajno, ker vsi prebivalci v teh vaseh, kakor v šent-petrski župniji sploh, govore slovensko.
7
Mesto Radgona je razen služabnikov že večinoma ponemèeno. Leta 1880. 80 našteli še 112 Slovencev poleg 2156 Nemcev, leta 1900. pa že samo 97 Slovencev in 1662 Nemcev. Več Slovencev je še v predmestju Grez, ki pa spada v šentpetrsko župnijo. Slovenci imajo še v mestu svojo cerkev (Marijino), kjer so slovenske pridige zaradi slovenskih vasi v Prek-murju. Duhovniki so Slovenci, šola je popolnoma nemška. Tudi pri uradih navadno nimajo slovenskega uradnika.
Ime mesta je po slovenskem imenu Radigoj, kakor razlaga sam Nemec Zahn v svoji knjigi „Alteste Burgen in Steiermark." Prvotno se je baje mesto imenovalo Radigojina. Dr. Bernhardi izkazuje Radgono še med slovenskimi naselbinami. Tudi dandanes bi tajec ob nedeljah in praznikih ne verjel, da je v nemškem mestu, ker vse govori slovensko.
Zanimivih za folklorista in jezikoslovca je pet slovenskih vasi v Prek-murju, t. j, med mestom Radgono in ogrsko mejo na levem bregu Mure.
Mejo proti Ogrski tvori potok Kuëenica (Kušernica). Te zanimive vasi (domačini pravijo vasnice) so: Po trn a (Laaield), Žétinci (Sicheldorf), Dé do j n ci (Dedenitz) Zénkovci (Zel-ting) in Górica (Windisch-Gorizen), Te vasi so si obranile nepokvarjen slovenski značaj, svoje posebne šege in navade ter svoje narečje. In sicer se v prvih dveh vaseh ljudsko narečje bistveno razločuje od narečja v poslednjih treh vaseh. Škoda da se še ni dobil slovenski folklorist, ki bi nam zbral vse posebnosti teh prekmurskih Slovencev, preden izgube tudi te vasi svoje pristno narodno obiležje. Preblizu so namreč radgonski nemški agitatorji, da ne bi sčasoma tudi teh naših ljudi zavedli. In pri tem so ti Slovenci od ostalih Slovencev tako osamljeni, da vemo tako malo o njih, kakor o ogrskih ali benečanskih Slovencih. Podrejeni so nemški škofiji in nemški politični oblasti, zato pa je res pravi ču dež, da so se mogli še tako dolgo ohraniti, Pri njih ne velja Šumanova hipoteza, da „ob ravenah je Slovenstvo
T*
najdalje nazaj potisneno, na gorah se najdalje drži."
Po ljudskem Štetju leta 1880. je bilo vPotrni 211 Slovencev in 39 Nemcev (ker se je že začelo radgonsko predmestje semkaj raztezati), v Žetin-cih 166 Slovencev, O Nemcev; v De-dojncih 122 Slovencev, O Nemcev; v Zenkovcih 120 Slovencev, 3 Nemci in v Goriei 155 Slovencev in 50 Nemcev. Leta 1900. pa so našteli v Potr ni 179 Slovencev in 97 Nemcev; v Že tin ci h 153 Slovencev, O Nemcev; v Dedojncih 113 Slovencev in 5 Nemcev, v Zenkovcih 129 Slovencev in O Nemcev in v Gorici 122 Slovencev in 54 Nemcev. V resnici pa v vseh petih vaseh ni pravega Nemca. Ljudstvo je večinoma zavedno ter mnogo čita. Družba sv. Muhorja ima v Radgoni 82 Članov, ki so skoraj vsi v teb vaseh. Naletel sem na paši na mladino, ki je imela Mohorjeve knjige v roki. Žal, da sem našel tudi 121etnega fanta in 141etno deklico, ki sta čitala vsak svoj snopič nemškega roparskega romana, kakršne prodaja radgonski knji-
govez za par krajcarjev. To je sad nemškega šolanja. Vseh pet vasi je namreč všolanili v čisto nemško šolo v Radgoni. Ta bi pač bilo sveto delo, ako bi se pomoglo vasem ustanoviti skupno slovensko šolo. Saj bi vaščani gotovo radevolje prevzeli del bremena po svojih močeh. O narodni zavednosti teh prekmurskih Slovencev pač priča najbolje to, da si sami skrbe za slovenski pouk doma. V vsaki vasi imajo svojo „učiteljico", t. j. dobro izšolano kmečko dekle, ki poučuje ob nedeljah, posebno v zimskem času, slovensko mladino slovensko čitati in pisati. Uspehi so prav povoljni, ker ga skoraj ni vaščana, ki bi ne znal z razumevanjem čitati slovenske knjige, dasi se v šoli niso učili besedice slovenske. Mnogo zaslug pri tem imajo tudi slovenski kaplani v Radgoni, ki hodijo vsako nedeljo popoldne poučevat v te vasi slovenski krščanski nauk.
Neka posebnost teh vasi je tudi, da izšolajo toliko duhovnikov, kakor menda nobena druga pokrajina na Slovenskem. So hiše, ki imajo po dva.
da, celo po tri duhovnike (Rožman), tako da bi lahko samo te vasi preskrbovale graško škofijo s potrebnimi slovenskimi duhovniki. Žal, da jih najdemo več med trdimi Nemci kot ob jezikovni meji.
Neodpustna slovenska malomarnost bi bila, ako bi prepustili zavedne Prek-murce njihovi usodi, kakor se je to godilo dosedaj.

Splošni pregled.
Marsikomu se bode moj opis zdel morda dolgočasen, ker je poln številk. Toda te številke nam morajo biti tako ljube in žive, kakor so ljube in žive bankirju številke njegovih blagajniških knjig. Kakor namreč njemu govore te številke o prometu v njegovem blagostanju, govore tudi številke na ljudskem gibanju o aktivih in pasivih v našem narodnem obstanku. Sicer pa, kakor sem opetovano poudarjal, za Slovence številke o ljudskem štetju niso zanesljive, temuč v splošnem preveč pesimistične. Vendar si na podlagi teh številk in lastnega opazovanja lahko napravimo bilanco o našem življenju ob jezikovni meji. Sobota, Arvež, Gomilica, Apače in deloma tudi Spiel íeld so za slovenstvo izgubljeni, dasi so ti kraji pred polstoletjem bili še vsaj do polovice naši. O Sv. Lovrencu niti ne govorimo več. Zdržati, oziroma rešiti pa bi se še dale župnije Sv. Jer-
nej, Pernice, Kaplja, Sv. Duh, deloma Lucane in prekmurske vasi Pri prvih dveh župnijah je to tem laglje ker sta pod lavantinsko škofijo. Ostale bi bilo mogo5e rešiti le, ako bi se priklopile lavantinski škofiji ter dobile vsaj nekaj slovenščine v šole. Na tako priklopitev pa skoraj ni misliti, ker je znano, koliko bojev je bilo treba, da se je leta 1859. delila sekovska škofija.*)
In takrat smo imeli škofa Slom-šeka, ki je vkljub svoji verski ozko-srènosti vendar bil vnet rodoljub. S kako neustrašenostjo so takrat šli slovenski duhovniki v boj, dokazujejo posebno dopisi v „Sloveniji". Tako je pisal leta 1849. neki duhovnik pod naslovom „Kaj bomo mi slovenski Štajerci sekovske škofije začeli?" . . .
več kot šest sto let je preteklo, kar so Slovenci v spodnji štajerski de
*) Do leta 1859. je sekovska (graška) škofija obsegala na Spod. Štajerskem sledeče de-kanije: Maribor, Marnberg, Sv. Lenart v Slov. goricah, Jarenina, Hoče, Slivnica, Ptuj, Zavrg, Velika Nedelja in Ljutomer.
Želi sekovske škofije svojimu narvišemu dnhovnimu pastirju grad Sekovski na Lipnici, požasi pa veliko vinogradov v narlepših slovenskih okolicah preskrbeli, njemu dačo odrajtovah, ino v vsih po trebah zanj si narveS prizadeli." Nato pa vprašuje: „Štajerski Slovenci sekovske škofije ! Kaj ste vi za nekdajne vaše stroške in teskoSe od svojih nemških škofov perjeli ? Kak vam je vaša ser-Čna zvestoba od njih bila naplačana ? Jeli ste že od 600 let po tem, kar škofe imate, kdaj rojenega Slovenca za viši pastirja imeli, de bi živi glas iz ust njegovih zaslišali ino vsi razumeli? Jeli ste ne bili samo najete ovce? Pokažite njihove pastirske razpise na svojo slovensko žredo; povejte mi nekaj od njih pridig in naukov, katere je vsak duhoven viši pastir per mnogoterih priložnostih svojoj ěredi razumljivo sam deržati dolžen ! Ali so mende imeli, ali zdaj imajo tam v Gradcu svoje pomočnike Slovence okoli sebe, kateri mesto njih slovenske šole obiskujejo vunder vsako leto enkrat, de bi se prepričali črez stališ, omiko in ohranjeoje vaše mladeži" itd.
In ravno glede šolstva nam je graška škofija največ škodovala, in sicer ne samo škof s svojimi nemškimi duhovniki, temuë tudi slovenski duhovniki kot slepi škofovi klečeplazci. Tako je n. pr. izdal slovenski dekan pri Veliki nedelji kot okrožni šolski ogleda na podrejene šolske predstojnike sledečo okrožnico: „Das hochwiirdigste f. b. Seckauer Ordinariat hat unterm 31. Oktober 1849 Z. 2454 folgendes anher erinnert: Diejenigen Lehrer, die im ab-gewichenen Schuljahre die Betreibung des Unterrichtes der deutschen Sprach-lehre zur Unzuíríedenheit der Eltern (?) mehr oder weniger vernachlássiget haben, sind im Namen des Ordinariates zur diesíálligen Schuldigkeit umso mehr zu ermahnen, als dieses in ihrem eigenen (?) Vortheile liegt, und dermalen keine neuen Gesetze diesíalls erlassen sind, 80 wie auch die nothigen Schulbiicher in windischer Sprache mangeln." Sicer pa je graški ordinarijat zanemarjal svojo dolžnost glede šol. Po takratnem zakonu bi moral vsako leto obiskati vse šole, a od leta 1827. do 1850. n' bilo graškega škofa v slovenske šole.
Dandanes škofje sicer nimajo vpliva na Solo, a tajiti se vendar ne dá, da je graško Skofijstvo velika ovira razvitju slovenskega naroda. Duhovniki, ako so tudi Slovenci, morajo biti po-polùoma indiferentni, sicer jih škof na vsako nemskutarsko ovadbo prestavi med trde Nemce. Vsega občudovanja in spoštovanja so tedaj vredni tisti duhovniki, ki na mejah vkljub temu še niso odreveneli za našo narodnost.
Dasi je leta 1845. solnograški nadškof izrekel: „Odkar ne dava več sv. Duh čudovitega daru jezikov, se ne smejo vernim nariniti pastirji kateri njih jezika ne razumejo," je sekovski škofiji posvetil trdega Nemca Raucherja za škofa, dasi je njegova škofija imela nad 200.000 Slovencev.
Âko bi se moglo kdaj res izpolniti Rajčevo prorokovanje, da graško škofijstvo prepusti Kapljo in Sv. Duh lavantinski škofiji, kakor je baje obljubil svoječasno graški škof, ponudila bi se lahko Gradcu v zameno Sobota, ker lavantinski škofiji bo itak primanjkovalo za to župnijo nemškega duhov-
nika, ki ga pa bodo ponemSeni Sobot-iani prej ali slej zahtevali.
Nasprotno pa bo graški Škofiji kmalu zmanjkalo slovenskih duhovnikov, ker zaradi znanega terorizma že sedaj slovenski mladeniči izpod področja graške škofije rajši hodijo v mariborsko semenišče. — Seveda se brez hudega in vztrajnega boja kaj takega ne doseže, a za tak boj na merodaj-nem mestu v Mariboru že davno ni več trdne volje.
Zato bo treba drugih potov, da ne ostanejo Slovenci ob mejah, posebno v graški škofiji brez stika z ostalim Slovenstvom. Ena taka pot se je ravnokar izbrala. Slovenska krščanska zveza na Štajerskem namreč razglaša, da snuje potovalno knjižnico za te obmejne kraje ter poživlja rodoljube, da darujejo v ta namen knjig in denarnih prispevkov.
Misel je prav srečna, dasi se mora vsakomur čudno zdeti, kako da se je šele ta „Benjamin" med slov. organizacijami moral oprijeti take inicijative. Treba bo pa še drugih sredstev. Saj
dokazuje politično zborovanje, ki so ga priredili spodnještajerski neodrešenci 5. nov. t. 1. v Gradcu, da 8e pripravljajo nova narodna nasilstva proti Slo venstvu posebno ob jezikovnih mejah in proti slovenskim delavskim kolonijam na Srednjem in Gornjem Štajerskem.
Priloženi zemljevidni načrt ima merilo 1:300.000.
ob
mm ine
slovensko-nemškí me í m Sta erskem.
jeiiKovi^oc TnejoL pred 50UU (Czornig-Šuman)-