271. SteviUka. I ja bij am, vtorek 25. novembra. VI. leto, 1878,
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak  dan, itvzemai oonooeljks in dneve po praznikih, :er veja pt pesti piojouuui,  ia •vairo-ugtfmae dejale *u 00,0 .0.0 18 guid., ta poi        8 mM la ftatrt leta 4 f?old. — Z* LJubljano br0i pošiljanja na dem sa oelo loto 13 gold., aa četrt leta 3 »jold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr.   Za pošiljanje p» dom M rač"u:>a 10 krajo, va uieBCo, 30 kr. ua detrt !o«a. — Z« taje onželfl za selo leto 20 po!d , is jml >ts 10 ^old. — Za gospodo aoitelle na 'j'»^kih Jol h In za dijake volja znl>?»ia oena »n »icort Za Ljubljane «a eetrt leta 2 ^o!d. 50 kr., po posti prejemati *a čet., leta 3 Roid. — Za oznanila so plačal- od ćona •topne potlt-vrate 8 kr, 00 se ovnt-n;.-) enkrat *iaka, 8 kr. de »e dvakrat In 4 k-, o« s>a tri. sjl večkrat tfska. Vsakokrat, a* plača Itompelj za 30 kr. DoatsJ c*> se Javo!« franktrati.      i<ok;>piai sn ne vrieaio. — .' rednlilvi, j«, v Ljn'>l|t-ii na coi<: 1 H ■ set i t Taviarj H hUS   Hotel Evi ona" Ofravnjitvo,  oa kitaro naj *o hl*.gov.iJjo oocvjati aaroiVnina. raklamaotlf, o*;n>,r;.lr\ r. j. admii -h ratlvae reč<. jf. v »Narodni   lak , ■■' v TivoarjevI hiif
V ■ J liliji« 111 24. nor.
Adresna debata v dižavnem zboru še vedno zanima časopise. Čudno je , ali pa prav naravno je, da opozicij onalui časniki nijso povse zadovoljni z iztekom toga prvega posvetovanja. Cehi se v svojih listih več kot brezozirno izjavljajo proti Poljakom, proti Slovencem in deloma proti pravni stranki : nič jim nij prav. Neki katoliški listi so zopet hudi na svojega Hohenvvarta in na klub desnega centra, ker nij nič govoril. Celo „Vaterland" od nedelje je prišel k spoznanju, da II o h on w ar t nij prav storil, pravi, da bi bil to že precej povedal, a nij hotel, ker nečo rad po dovršenem dejanji kritizirati. Dalje „Vaterlaud" Hobenwarta s tem skuša iz neugodnega izvleči , da „nij on v klubu stavil tega predloga, nego nekdo drug, ter da nijso vsi razlogi kakega sklepa v klubih taki, da bi se moglo govoriti o njih v javnih noviuah. Mi torej mislimo, da nij dobro prehitrih sodeb izgovarjati".
Ta zadnji stavek velja posebno Čehom. Ako „Politik" in „Narodni Listy" z vsem, kar so jo v adresni debati govorilo, nijso zadovoljni, ako oba lista, ki sta prej zapo-redom spoznala za potrebno, glasno izjavljati, da se ona sama držita sicer narodnega programa a nemata nič zajednega s „pravno" stranko, — [ako se ta dva lista zdaj hudu-jeta nad Kazlagom, da je rekel, da se z načeli pravne stranke ne sklada , zdi se nam, da se v tem izraznje samo slaba vest Češka. Cehi čutijo, da nij prav, da se oni doma ku-
ja jo; oni gotovo čutijo, da bi bilo na parlamentarnem bojišči za nje pravo polje, a ne morejo prav ven iz situvacijo, v katero so se — zagovorili. Iz to svojo pasivne situvacije gledajo ono, katerim jo naloga, aktivno postopati, in ker jo naravno, da žele* tudi za sebe dobrega uspeha, jezi jih, da tega Bftpebft nij, no da bi pomislili, da njih manjka, da z njihovo pomočjo in sodclavnostjo bi vse drugače bilo. Kot izraz te slabo vesti in te jeze menda   moramo smatrati češke kritike.
„Mora se pomisliti, dajepoložaj fedoralistovvdržavncm zboru izredno težaven", pravi s pravico „Vatcrland". In to je res, šo posebno težavno stanje imajo pak slovenski poslanci. K stranki, kjer imajo pravnarski Nemci večino, in ki tako sklepe dela, kakoršnega je pri adresni debati zastopal „ vodja" Hohcnvvart, no morejo lehko pristopiti: oni bi so v rajlisratu mogli samo k slovanski svobodomiselni stranki, kakor je češka, prisloniti. Naj torej Cehi sami pridejo, vodstvo prevzemo , in z dejanjem popravljajo ali boljše delajo, kar jim nij prav. Gotovo bodo tudi drugi naši, ko bodo menj osamljeni, nego so dozdaj, bolj s pogumom in laglje svoje poslanske dolžnosti opravljali nego dozdaj.
Nič nam zdaj no pomaga med hi.hoj same rekriminacije delati — med tem se pa germanizacija širi povsod, pri nas in pri drugih Slovanih. Hoj za svojo slovansko narodnost imamo, bolj nego za državo-pravue forme, ki so le sredstvo do cilja. To razumevajo,  kakor je videti,  Mora vani
bolje, nego drugi Čehi. Oni pridejo zdaj tudi v državni zbor, opoz;ciji pomagati po svoje, iti to bodo bolje, nego kritizirati, pa nič storiti.
Iz državnega zbora.
Dunaj, 21. nov. (Izv. dop.| 7. soja poslanske zbornico. Vsi ministri so navzočni. Predsednik dr. Itech bauer naznanja, da se cesarica zahvaljuje poslanski zbornici za izrečeno vernost o priložnosti godu cesarice. Oddanih jo mnogo prošenj poslanski zbornici, med temi tudi prošnja občino sv. Peter na Dolenjskem, oddana od poslanca g. Pfeiferja. Prošnje so izročijo pcticijsktmu odboru.
Voli se finančni odbor 3b* udov. Potem  utemeljuje   Lienbacher svoj predlog, da se na j izvoli odbor, kateri ima preiskati uzroke gospodarsko kriza. Lienbacher jo obširno in mirno govoril, a reči moramo, da baš tega nij povedal, kar smo pri čakovali in menda z uami vred cela zbor niča in galerija, da je namreč sedanja p 0-litična sistema kriva finančni krizi. Lien bacherjev govor je v juridičnem oziru dobro veden, a manjka mu ono višjo politično sta liŠče,   s  katerega bi se moral celi položaj soditi. Finančni minister je sicer tu pa tam nekaj zadet, a kakor je Lienbacher govoril, bi ra'no tako lehko tiste reči bil povedal kak govornik iz levice.   Govornik dokazuje, da je treba komisijonelno preiskati uzroke, kateri so zakrivili krize. On najde te uzroke
Literarni listek.
„Občni zemljepis, spisal in založil prof. J. Jesenko.14
0 jeziku.
(Konec.)
Jak. (Jrimm, preslavni nemški jezikoslovec pravi (v knjigi „Uber den ursprung der sprache"), da skrivnosten in Čuden je začetek govora, ter ga brez vspeha izkuša razjasniti na historični podlogi. In res, kako bi to vprašaujo rešil na zgodovinski ali jezikoslovni podlogi, ker niti zgodovina niti jezikoslovje nikjer ne sporoča o začetku jezika, in prav naravno o njem tudi sporočati ne more niti to, niti ono.
„Otrok, pravi Gnmm na nekem mestu svoje knjige, začne govoriti, ko začne misliti, in govor njegov se razvija, kakor se razvijajo misli njegove". — — — „Jezik je delo, katero človek redno razvija, pridobitek, kateri si je Človek tu počasi, tam hitro pridobil; človek ima so zanj zahvaliti prostemu razvitku svojega mišljenja; jezik ravno je,
ki ljudi tu razločuje, tam pa edini. In zem-Ijepiscu, pravi naš pisatelj „Občnega zemljepisa", so zanimive in pomenljive razlike ljudi po jeziku ravno zato, ker se zlasti po njem določuje narodnost vsakega ljudstva".
Na drugem mestu pravi (irimm, da je bilo več prvotnih parov ljudij ustvarjenih; tako izkuša l«žjo razjasniti postanek jezika, kajti prvotni pari so rodili otroke, ter ž njimi govorili (Primr. (Jrimm: Ubcr den ursprung der sprache 4. izdaja Berlin 1858 str. 12 in si.; str. 30 in si. ; str. 34 in si.; str. 54 in si.). A zastonj se je trudil nemški učenjak, ki je skušal ustvariti več parov ljudi, a tega nij razjasnil, kako so se prvotni pari govo-1 iti naučili. Kdor hote ali neliolć prezira to vprašanje, skladal se bodo z Grimmovim priličnim stavkom, kakor so se stati Grki skladali s podobo Minerve, ki je oborožena in dovršena prišla it Zcvzove glave.
Vse drugače govori o začetku jezika Ernest Uenan. Marsikateri Čitatelj teh vrstic pokrižal se bode pred imenom tega slavnega francoskega učenjaka, ki mu je le znan po ostudnih psovalkah oskosrčnih verskih listov — protestantovskih, kakor tudi
katoliških. Ernest Renan namreč nij le bistroumen razjasnevalec in natančen — vestni pisatelj zgodovine krščanstva prvega Btolet-ja, ampak še bistroumniši jezikoslovec in prej ko ne najnatančoUi sedanji pozna telj semitskih jezikov.
Ernest Uenan (Do V otiginc du langage, (|uatiičmo edilion, Pariš 1864, str. 14, 89 in si.) pravi: „ Vsaka jezikova rodovina ima svoj določen pot ; a te no določuje kak za kon sam na sebi, ki bi veljal za vso jezike, ampak določuje jo sila, ki izvira iz nje nebistvene narave in iz njenega duha". „Co je zik nij niti od zunaj človeku podarjen, niti polagoma in mehanično iznajden, ptisiljeni smo reči, da izvira iz človeških lastuij, ki same od Bebe in skupno (v njem) vdelujejo. Naravna (prirojena) je človeku potreba, očitno kazati svoje misli, in občutke : vse, kar on misli, vnanjc ali znotranje izrazi". — „Sanjari pa, kateri misli, da je katerikrat človek živel, ki ne bi bil govoiil in da bi po tej dobi bila sledila doba,v katerej bi si bil človek jezik piidobil. Človek govori po naravnem zakonu (začetkom), kakor tudi misli po naravnem zakonu in nespametno jo zaznamovati kakov do-
v sedaj veljavni akcijski postavi in v ravnanji vladnih komisarjev, ki nijso bili vestni pri nadzorništvu društev. Vladi očita, da je preveč delniških društev koncesijonirala. Kdor je za državno posojilo, mora biti tudi za predlog, da se preiskujejo uzroki krize. Denarja ne manjka v Avstriji, samo skril se je, ker nij več upanja zarad mnogih prevar.
Dr. Dinstl nasvetuje, da se predlog v pretres da gospodarskemu odboru udov, kateri se p^ča s finančnim predlogom.
Lienbacher zahteva poseben odbor 12 udov, ker bi morebiti nekaterim ud-m gospodarskega odbora teško bilo voditi o tej stvari, v kaferi so sami zapopadeni. — Tu m orani omeniti, da v tem odboru med .'IG udi je 10 upravnih odbornikov raznih akcijskih društev. Za to se je desna branila, da bi se Lienbacherjcv predlog temu odboru izročil in ko se je vendar to zgodilo po veČini glasov, nastal je na desni velik hrup in klici: „Deset upravnih odbornikov." (Zcbn Vervval-tungsriithe)."
Dr. Rechbauer je pri tej priložnosti pokazal, da opravilnega reda še nema v glavi. Dal je glasovati o L'enbacherjevem predlogu v dveh oddelkih, v meritoričnem in formelnem, katera ločitev ne gre pri prvem branji. V me ritoričnem oziru je bil predlog enoglasno sprejet, v formelnem oziru pa z veliko večino izročen gospodarskemu odseku. Za poseben odsek so glasovali Poljaci, Slovenci, Knsini (!) in pravna stranka. Knsiui so denes prvikrat proti levici, z opozicijo glasovali. Tacco iz Goriškega je tudi glasoval za poseben odsek, Winkler pa nvvadno s Coroninijem za levico glasuje.
Legitimacijski odsek je poročal o nekaterih volitvah, ki so se po odsekovem predlogu vei iti ko vale.
Minister Lasser odgovarja na interpelacijo zarad preatavljenja hrvatskega polka v Gradec, kjer je ta polk kolero zatrošal. Odgovor je skušal opravičiti to ravnanje vojnega ministerstva, pa se mn nij posrečilo.
Končno se berete dve interpelaciji do vlade, ena galiških poslancev, ali ne bi vlada opustila, nazaj terjati one svote, katere so gališkim posestnikom bile posojene
ločen začetek jezika iu mišljenja. Kdo bi bil tako drzen iu bi trdil, da so človeške moti prostovoljne iznajdbe človeka. Kakor je nemogoče, katero koli človeško moč iznajti, enako nemogoče bilo je jezik iznajti. Jezik je le izrazilna podoba in vnanja obleka misli: jezik in misel sta morala sovrstnika biti".
„ Vendar je od ene Btrani jezik učinek Človeka in njegovih naravnih moči ; na drugi strani pa, nadaljuje Renan, nema jezik v sebi nič več izmišljenega, nič več umeteljno sestavljenega, kakor duh človeški. Vse je učinek notranjih moči Človeške nature". — — „V8aka rodovina jezikova rodila so je iz genija vsakega plemena — in sicer brez napenjanja in brez tavanja. Pamet, ki premišlja in sestavlja razne misli, udeleževala se je pri porodu jezika skoro ravno tako malo, kakor pri njegovih premenjavah. Pri razvijanji jezikov se nikakor ne more priznati kakovo umeteljno ali vedom izpeljano premembo. Za njihov razvitek ne skrbe uiti sklepajoči niti posvetovalni zbori; oni se ne popravljajo, kakor kako napačno ustvarjeno stvar.   Narod je pravi jezikov umetnik ali
iz gališkega posojila o času hude stiske 1. 1867.   Draga interpelacija vpraša vlado za stran reguliranja gruntnega davka.
Politični razgled.
notranjo al*£ele.
V LJubljani 24. novembra.
i)t'£<<ttti zrhor bode menda denes uklenon. — Potem so snido zopet 20 januarja 1874. Da se precej po novem letu, ko bodo dpželni zbori končani, še ne zbere, kriva je razlika v katoliškem in pravoslavnem koledarji. Rusini in drugi pravoslavci imajo namreč, kakor znano, 12 dni kaRneje božične praznike, nego mi. Iz tega obzira se drž. zbor začne stoprv 20. sept. — Moravsko-čeŠki poslanci so pisali predsed-ništvu, da potlej tudi oni pridejo v državni zbor.
Volitev dalmatinskega narodnega poslanca Klaiča je bila v verifikacijskem odboru zavržena.
Na ft<u-itr.*L<'in so bile 22. novvvo-litve v deželni zbor v čeških okrajih. Cehi so zopet tri sedeže na Nemce izgubili. To je slabo znamenje za politiko neudeleževanja posvetovanj pri deželnem in državnem zboru.
V Of/erskem zborn jo nasvet, naj se 251etnica cesarjevega vladanja praznuje, hud vihar naredil. Skrajna levica je bila proti temu. Debata jo trajala dve uri, skoro vsi udje skrajne levice so govorili proti. Mi leti Č je govoril za predlog zavoljo tega, ker ie cesar pred 25 leti obljubil samostalnost in osvobodenje srbskega nnroda. Predlog je bil potem sprejet z 21.-5 proti 22 glasom.
Mtit.vZ.i listi poročajo, da je general Kauffman s kivanskim kanom preliminarno konvencijo sklenil. Spomladi so bo naredila nova ekspedicija v srednjo Azijo, da se podvržejo turkomannke stepe, in da se pred vsem vzame bogato mesto Merv, ki je bilo nekdaj korasan«ka stolica, in ki jo na per-zijanski meji. Sah je carju ponudil svojo pomoč, katero je petrogradski kabinet gotovo rad sprejel.
fip4tujskft ministerstvo se je te dni posvetovalo o severno-američki zadevi. Ka-binetovi članovi so v tej zadevi različnega mnenja. — Republikanski general Loma jo Karliste pri Tolozi napadel. Kai listi so imeli dvajset mrtvecev, osemdeset ranjencev in so vse orožje in veliko voz na bojišči pustili. Komandant Marso je pri Sabinalu celo
jezikov stvarnik, ker v največji meri zastopa prirojeno (proste) moči Človeštva. Posamezniki, naj bode še večji njih genij, tega nikdar storiti ne morejo." Tako E. Renan. Nehotč se tu spominjamo onih pomot, katere jezikoslovci in drugi učitelji tako pogostem slovenski mladini prodajajo za največjo svojo modrofit. Učitelj nemškega jezika povzdiguje Lutra ter ga stavi mladini, kakor stvarnika novonemškega — olikanega aH literarnega jezika. Drugi preradi enak Čudež pripisujejo Florentincu Danteju, ki je Lahom ustvaril lepoglasni njih jezik. Še več enakih izgledov tu naštevati bilo bi odveč; odveč tudi izpodkopavali omenjena čudeža. Rena-nove dosledno izpeljano besede so jima popolnem nasprotne; omenjene izglede pa tudi pričata, kako abotno so večkrat kujejo čudeži, kjer jih nikakor treba nij, kajti tu nas užo natančna historična preiskava pelje na pravi pot.
Pred sinočnem razgovarjali smo se v v veseli družbi spretnih iilologov (katerih vednost pa ne presega oskega kroga latinskih in grških pisateljev, ter se nikakor ne briga za sedanji napredek občnega jeziko-
bando poglavarja Rica vjel, — blizu 300 mož. Dve zastavi, ki jih je banditom vzel, je izročil prezidentu eksekutivne oblasti. Pri Estelli, kar je glavna reč. ste še obe stranki v prejšnjih pozicijah. Moriones se pripravlja na odločilen boj. Več ko 600 Karlistov je na Francosko ušlo. Kartag-ena se je za Čela menda ravnokar bombardirati.
Dopisi.
Iz HiMllNl-l*«»£tf<» 21. nov. [Tzv. dop.] Financijalna mizerija, in snet finanei-jalna mizerija, to j« predmet razpravljanja vseh naših političnih krogov, in predmet raz-govarjanja našega občinstva. Denar in spet denar je predmet našega iskanja in naših želj. Bismark je rekel, on vzame denar kjer pa najde, tndi mi bi ga vzeli, pa mi era nikjer ne najdemo. Naš financminiRter jo poslal svoje uradnike na vse evropske denarne trge.^da bi "našli kje denarja, pa kjer g-odi so na blagajnice potrkali, nikjer se jim nijso odprle. Deak in Ghyczy, obadva ata javno izpovedala, da je naše financijelno stanje za zdvojiti. Opozicijonalni listi dolžo realno unijo z Avstrijo, iz narodnogospodarsko zvezo z financijalno-gnjilim Dunajem za krivca naših denarnih nadlog, ter kriče po financijalni emancipaciji od Avstrije in po osnovanji samostalne ogerske narodno banke. Simoniy je Rtavil v saboru predlog: naj se neodvlačno osnuje rečena banka. Pri glasovanji je pa ta njegov predlog z večino 41 glasov zavržen bil. To glasovanje Rmatra se kot zaupnica, katero je sabor vladi izrekel, kajti ona jo bila proti Simonivjcvem predlogu. Govorica o ministerskej krizi, o katerej so je žo več dnij govorilo, jo po tom glasovanji odstranjena. — Szlavv je naravnost rekel, da so našemu vsakoletnemu deficitu krivo rodbinske železnice, za katere mora državna blagajna vsako leto 12 milijonov v ime zagotovljeni a obresti j plačati, in pa honvedi, ki na leto po 20 milijonov zastonj požrejo. Cuje se sicer, da se jo Kerkapolyju posrečilo 153 milijonov na posodo dobiti. To posojilo bo našo državno blagajno komaj za kakega pol leta zakladilo, potem se pa začne mizerija na novo. Še
slovja) in drugih zvedenih ali vsaj primerno izobraženih prijateljev o jeziku. Ta razgovor napeljal me je tudi „S1. Narodu" sestaviti denašnji sestavek. Če kateremu mojih nasprotnikov pride ta v roke, prime naj za pero ter naj me skuša enako živahno pobijati, kakor pri buči, polni dobrega vinca.
Čem bolj razvit je jezik, tem bolj razvito je mišljenje, čembolj bistven, jedernat je jezik, tem bolj jedernato je tudi mišljenje. Nasprotno le deloma velja. Kajti le na vnanje razvit ali pa zelo zvit jezik ne pospešuje mišljenja, jedernato mišljenje bolj zadržuje kakor pospešuje. V obče izkustvo uči, da kdor mnogo jezikov gladko govori, le redkokrat globoko in jedernato misli. Grški in latinski jezik, občna izobraženost grškega in rimskega naroda ! Učenjaki in modrijani drugače mislijo in govore, kakor neizobraženo ljudstvo in to ravno tako v Indiji, kakor na Francoskem, v starem Egiptu kakor v stirem Rimu. Kako napačno je misliti, da so navdušene govore Cicerorovo razumeli vsi Rimljani tedajnega Časa. — Pa dosta o tem, da si bi se o vsakem stavku dala napisati polna stran.
eno ali k večjemu dve leti in mi smo bankrot, /enijalnih idej manjka. Naši financijeri si pač ne vedo drugače pomagati, nego s posojili, ta pa — mesto, da bi finančno krizo odstranjevala — jo le še hujšo delajo.
Sicer pa še zmerom visoko raagjarski živimo. Kdor nij „tiinzsdkiis masrvarember" t. j. kdor ne zna magjarščino, ta ne dobi pri nas državne službe, naj bo sicer še to liki strokovnjak. In to je mnngo na tem krivo, da po naših uradih sami magvarski glupaki sede.
Nagodba s Hrvati je bila brez najmanjše debate sprejeta. Samo poročevalec Kal-mau Szell parafrazi ral jo jo nekoliko. Ta hrezdebatna sprejetev je naj bolji dokaz, kako nagodba našim, ne pa hrvatskim kori4'm gaja. Sinoč jo prišel ban Mažurani«' sem, ka kor se čuje, na več dni i.
1% Itel^ i hI 20. nov. |l»v. dop.] Pred koncem tega maseea se snido naša narodna skupščina v Kragujevcu. Finančni minister jo šel žo tje, da i odborom, kateri je bil v zadnjem zasedanji narodne skupščine sestavljen, pred zborovanjem šc enkrat pretrese predlogo in osnove zakonov, ki so bodo narodni skupščini predložili. — Največ bodo imela bodoča skupščina opraviti s sklepanjem zakonov, ki se tičejo materijal nega in gospodarskega napredka naše države. Posvetovalo in sklepalo se bode namreč : o ustanovljenji „narodne banke", o ustanovljenji „borzo", o ustanovljenji „založnic", o una-pedjenji „industrijskih podvzetuij", predlog o „akcijskih društvih" itd. — Kakor vidite pomaga si Srbija tudi v teh strokih, za več ji razvoj narodov prepotrebnih , polagoma iz nekulturnega stanja, v kakoršno jc mnogo letno turško gospodarstvo bilo Srbe vrglo, ko je zadušilo nekdaj cvetočo slovansko kulturo v našem jugu. — Ako mi bode dopuščal čas, poročal vam bodem tudi važneje stvari iz obravnavanj srbske skupščine.
Domače stvari.
— (Volitev v Idriji) bo 28. ne 27. kakor smo v zadnjič pisali.
— (2. decembra) bode po vseh kranjskih šolah praznik.
— (Okrajni šolski svet za ljubljansko okolico) je sprejel in deželni šolski svet jo potrdil predlog, po katerem bodo učitelji imeli sledeče plače: Učitelji v št. Petru v Ljubljani in Bt. Vidu na Studencu, pri Mariji v Polji, in Smarji po »100 gld. nadučitelj na Vrhniki 660 gld., učitelji v Dobrovi, Jezici, Sostrem. Smartnu v Brezovici, SoH, Preski, St. Jurji, Borovnici, Pre serji, Horjulu in Polhovem gradci po f>00 gld., učitelj v Crnovčem, Skocijanu, po 450 gld., na Kopanji in pri sv. Jakopu na Savi 400 gld.
— (G. A. KI odi?) je imenovan za deželnega nadzornika ljudskih šol in učiteljišč za Trst, tržaško okolico in Istro — s Rode-žem v Troti.
— (G. Borbu5), goriški Slovenec je prišel na našo realko aa učitelja namesfn g. Lavttrja, ki je imenovan za profesorja na goriškem učiteljišči.
— (V Ptuj i) so hil* li). in 20. t. m. volitve v občinski zbor. Volitve so jo še prilično mnogo vol'lccv udeležilo.
— (Nemala nevarnost) žuga dolenjski Kranjski, posebno metliškemu okraju to, da — kakor iz prav zanesljivega vira vemo — c. kr. gosposka premalo pazi na mejo in kontrobantarje, kateri na okuženem Hrvatskem kupujejo voli in jih skozi gozde in po stranskih potih priganjajo na Kranjsko, kjer jih na semnjih prodajajo kot domačo živino. Tako se prav lehko živin ska kuga zopet zatrosi.
— (Učenost naših poštarjev). Pišo so nam : Kakšni uradniki so v zdajšnjih časih na poštah, kaže sledeče: Dano je bilo pismi* z jasnim slovenskim napisom ,.Bohin-ska Bistrica na Gorenjskem", v št. Petru na Kranjskem 81. avgusta na pošto ; došlo je — nazaj v št. Peter 1. oktobra vae polno ma-gjarskih poštnih kolekov. Ali nij to škandal!
— (Požar). V Vagendorfu jo 19. nov. pogorelo dva in dvajset poslopij z vsem, kar je bilo notri. Skoda znaša 100 000 goldinarjev. Zavarovanih je bilo malo. Govori se, da je nekdo nalašč zažgal.
— (Kurji tatovi). V dobro zagrnjenem dvorišči Kanovem v Koroškem predmest-1
Ali so pregibalni, nepregibalni, samo-složni (profesor Jesenko te v oklepih zaznamuje tudi z besedo „korenske") in pripenjal-ni jeziki res le različne stopinje neenako razvitega prajezika, kdo bi to trdil po dosedanjih preiskavanjih. To bi morali zanikati, Če pomislimo, da so možjaui, začetek in pravi vir vsakega jezika, pri raznih narodih in plemenih različno razviti. Učeni fizijolog The-odor Mevnert (Der Bau der Grosshirnrinde — — v Vierteljahrszeitschrift filr Psvcbiatrie II.) je dokazal, da je tako zvana silvijska globina pravi izvir jezika. Ta globina pa jo pri raznih plemenih tudi zelo različna. Zato se jeziki med soboj ločijo po duhu in gramatiki. Vnanji organi jezika — gerlo i. t. d. določijo lc izgovarjanje njega. Iskalci vsemu človeškemu rodu skupnega prajezika so žc večkrat nasvetovali, dva rojena otroka popolnem odločiti od človeško družbo, tako da bi nikdar ne slišala ljudi govoriti. Taka dva otroka, so mislili oni iskalci, bodeta govorila prajezik, ki je bil nekdaj prvim ljudem lasten. Ne hote se čitatelj spominja na Herodota, ki v drugih svojih bukvah (pogl. II.) poroča o enakem poskusu egiptovskega
kralja Psametiha. Vendar je popolnem napačno misliti, da je njuni govor iskani prajezik, kajti otroka imata vse jezikove organe tako razvite, prav za prav prirojene, kakor starši. Njuni jezik bo gotovo silno priprost, a različen od drugače ustvarjenega pračlo-veka, ki je pred tisuč leti prebival po zemeljskih jamah in špiljah ter neprestano občeval z živali. Priprosti jezik teh otrok bi se ne razvijal po naravnem potu, ampak po naravnem. Vsak jezik se redno razvija v sredi Človeške družbe. Preimenitni učitelj narodno-gospodarstva, severoamerikauec II. C, Carev (izg. Keri) pravi: „besedi družba in jezik imate med soboj različen in določen pomen, a nikakor si ne moremo misliti da bi ena mogla biti brez druge." Enako.je sodil A. Smith (Tho thcory of moral sentimenti — — — — to vvhich is addod: a disscrtation of tho origin of languages, prim. zv. II. 283 ic si. j Edinburga 180s) Gramatika vsakega jezika se ravna po osrednjem jezikovem organu po možganih, kakor so tc samovoljno ne prcniinjajo, tako se gramatika pri vsakem jeziku ohrani tisočletja in tisočletja.   Z ozironi na to je kitaj-
ji v Mariboru so je v petek po noči ukradlo deset kokošij. Po tleh je bilo vse krvavo, za to se misli, da jih jc zločinec na mestu poklal.
— (Slovensko gledališče^ je bilo 23. nov. dobro obiskano. Nestrojcvo pošlo vrnjeno burko r Lin en jnx vvill er sieh ma chon" so igrali slovenski igralci prav dobro, posebno gg. Kajzelj , SušterSiČ, Kocelj in Schmid. Izvrstni ste bili tudi gospođici ni Jamnikova in Podkrajškova.
— („Sokolski večer") v soboto je bil zbral precej obilno število Sokolov in druzega narodnega občinstva v Čitalniški restavraciji. Pevski in mnnikalnl del programa je bi s pobralo pprejet. Gospod Juvančič je govoril nekaj prav pametnih besedi j 0 življenji „Sokola" j telimo, da hi so ■ polnilo. Šaljivo berilo g, Nolija, so jo nam tu in tam nekoliko predebelo zdilo, a sicer de gu-slibus. Kaj je dovtip, o tem nijso vsi ljudje enih misli.
l*41>»lttllO.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalescifcre du Barry
«'  Sf.tr i» tinti ti.
Odkar je Nj. sv. papež po rabi izvrstne IJeva-
lesoiere du Barry tračno zopet ozdravel in je mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripoznalo, ne bo nikdo več nad močjo te dragfl zdravilno hrane dvomil in navedemo sledeče bolezni, katere brez porabe zdravila in brez stroškov odstranit bolezni v želodci, v živcili, na prsah, pljneali, jetrab, na žlezah, na slišni koži, v dnšnjaku , v mehurji in na ledvici, tuherkole, sušieo, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi , šumenje v ušesih, medlico iu bije vanje tudi oh času nosečosti, acalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Ispite k iz 7f>.000 spričeval o (»zdravljenji, ki so se vsem zdravilam zoperstavljale:
Spričevalo št." 7.'{.S77.
f>80, VVienerthorfrasse, Oran, 28. februarja 1872.
Samo 2 dni sem užival Kevalesciere. To izvrstno zdravilo je pri meni, v mojem obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar tc. zdravilno sredstvo smelo đrngO razodetje za trpeče človečanstvo imenujem. Tzvrstna Kevalesciere me je od nevarnega katara na pljučah in v dnšnjaku, od vrtoglavice in tiš-čanja v prsih odrešila, katere so vsem lekotn kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej največo hvalo in se more trpečemu človečaustvu najboljše priporočiti. Klorijan K 0 11 o r,
c. k. vojaški upravnik v pokoji.
Tečnoj M kot meso, prihrani Kevalesciere pri odrafičenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
ščina ostala kitajščina brez spreganja in sklanjanja itd. Semitski jeziki, pravi Kenan, nijso mogli dobiti oblik raznih časov in na činov, govoru šo bolj potrebnih. Tem manjka redno pisanih samoglasnikov, a nijso si jih prisvojili, če so prav mnoga stoletja neprestano občevali z narodi, ki imajo najbolj razvito, najbolj bogato azbuko.
Rekel bi po vsem tem, da pregibalni jeziki no izvirajo iz korenskih in da sploh naštete tri vrste jezikov nijso nikdar postale iz ednega vsem ljudem skupnega prajezika. Pa dosta o tem , ker profesor Jesenko naravnost nikjer no govori o postanku prvotnega govora.
Kakor smo začetkom rekli, dolžnost vsakega slovenskega rodoljuba, na predal ne g a in s tarok op itn o g a, pobožnega in „biczverskega" je, podpirati domače slovstvo, zato šc enkrat opozorujemo čitatelje „Slovenskcga Naroda" na izvrstno knjigo — Jesenko: „Občni Zcmljcpi«", ki se dobi pri bukvarjih iu pri pisatelji, profesorji v Trstu.
v pleh—tili poifeafa pa pol (buta l gokL fH) kr., I font -J K"lu- 60 ki., 2 funta 4 gold. 50 kr., f> funtov 10 gold., 19 funtov 20 gold., 24 funtov 3fi gold.,
— Kevalesciero-Biscuiten v puSicah a 2 gold. SD kr. in 1 p>lil. 50 kr. — Kevalescieru-Chocidatcu v praha in v ploščicah za 12,tal 1 gold. T<0 kr., 24 tal 9 s,'old 50 kr., 4« tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 190 tU 10 gold., za ::H8 ta« 20 gold., — /.a .'•'.»! f..t : «1 gold
— Prodaje: Barry d u Barrv A Coiup. Dl I>u-iiHJI, 1V*»I1U««1»«»*h!*« 3t. 8, v ljubljeni Hd. Mahr, v (>tu<U'i bratje 0 b e ran/. ui oy r, \ o->-bruku Diiohtl & Pran k, v «'*-!«* ci J'. U i m bacher, v I.om-i Ludvig Mliller, v Mariboru F. Kol etnik & M. Morič, v Jleruuu J. li Stockbauae.ii, kakor v vaeh nieatih pri dobrih le karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na VM krajo po poštnih nakaznicah ali POIzefjih.
Dunajska borza 24. novembra
Enotni dri. doig v stebru . . 73 1860 di*. poaojilo   .... 102
6l*.
Akcijo narodno banko Kredttuo akciji London Napol.   .   . . U. a. o«k'H Srnhro
9«Jo 227
y
!(.<>
66 50
50
19«/,
kr.
98, in 24. novembra. Evropa: Dabovich iz Kuke. — Zini, Payerlo
iz Trata.
fi- Elefautus Dolenc iz Niissdorla. —bieb-inarm iz Trsta. — Sohvveiger iz Dunaja. — Bollloi Is Lyona. — Scheivur, Puclis iz Zagreba. — Kozje k A., < lerometta A. Ii Trsta. — rVolsohendorff iz lserlolma. — Marazza iz Milana. — Mlzcoeh li Prage.
Pri Malici t Boiinberger, Preind iz Dunaja. - l.iningor, Tainburiini iz Trsta. — Marija Vojato-vič iz Petrina. — Pohodiuski iz Hauenateina. — Kod-inan iz Celovca. — Dr. OburstlJglr z goipo, Daribo iz Dunaja. — Schoibo iz OiTnuhacha. — Sohm-g iz Dunaja. — 11. Peldner iz Domžal. — G. Keidner. P. Peldher iz Sv. Vida na Tirolskem. — VVoiner i/. Dunaja. - Wivtachko iz Gradca. — Neiiman iz Dunaja. — lierbuo iz Gradca. — Usiglid iz Tr-xta. — \Voneel iz Vin burga. — Kausvnvveiii iz Dunaja.
Pri Kaiuorvu : Gaisinger iz Dunaja. — Marija Korečur iz Gradca. — (Jeisser iz Tirolskega. — Sterger Is Sv. .h-rneja. — Gi-ubh, Niielno iz bjubna. Sohelrer Marija iz Gradca. — Allman iz Trata. — Perigo And. z Antonom, Sjuc iz Trebiža. — Pasco-tiui iz Kaguza. — Mazml B gospo iz Trsta.
Zima pride,
zima pride, zima že tik!
zimska obtoka     Knmašiije za gospode
irnjo piv.I prohlajen jem.   ki je %   iko bolezni.
i itniij*ou « mikna, podloženo, z lepimi guinhiimi prešite "> gl.
Zdravilna podteleseji.
I'a -i. i/ n:iiiiii-i— .Mi-rimi-t olnv.
izvrstno grejo Mh in i« varajo |»»-•■«l premi i /en jeni .
1 fino vrat«, bulo t gl.
1    „ -       pirillllO  1 gl.
i iiijiiinio rotau ■! «l.
1 ,       planuo 2 gl.
koiiiasiije
i/, pravoga ruskega usnja   z varnostnimi sponami,   varajo hlačo  popolnem pri sla-bcm vrciiiemi.   I p.ir najtanjši li B hI.
Dolgo in kratke nogovioe
imjl)olje vrato.
I ggorna srajca
iz liajllnojega bnrvunega llanela rt sv i lenimi • ■li atliisnimi pni i" lepimi načrti prešita
s it. i Sali za gospode
,-eli li:i iv i/, n.ijlluejo volne gld,
Potni Nali
\eiiki. koi ogrinjalo a gl. Id 6
r.O kr.
lllIjtlllljHO
I pur i >1 111 za ilrklii 1    „ „        ., gOspO
I gl.
I   ..   tlanelnih kratkih 60 kr.
I i/ iiiijtnn.iHit volne pletenih  1 tfl
i   .,   lov.ikih nrjtnnjllh ii n\.
ki.,
Posebno lepo
Šlips za gospođo in gospe
i/ n;iit;oi|»e mine i svilo pretkiino .Ml kr. in I Ki.
Ogriiijaln za gospe in deklice
i la Marin Antoinette, rmleea, moilra, heki. vijola-t;i. So \/. mijtaiijše lierlinike volno tkana, pletena, izvrstno Hre.jo in so
najlepšu in nnjnovojftn v toni eusii. I M olroko kr. i   „  ilcklico, niiilanJHd I in i nI. 1   .,   ffo«|>f>, /elii tiin.iko '2—r> Ki-
je iM.Mili /elo tunjkii prnva tursUa Hvileiia r.uhenez-ourinlalil Ma gospode po 1 Bi.,S| in B Kl-il llH za gOSpfl in otroke.
1   / i  ilekli' i' ali otroki'  1 ul 1 ovratnik za to r,o kr., 1 k!< I za ileklice 2 iu B K>-
l pojxilni kino, ovratnik in muf <lnlno«lhi-onn najtaniši .', «1.
Ilokovice
i/, najtanjši! inohkoohčiltne volno. I par za ,'ospoile BO kr. in 1 1    ,     n n       podloženo  1 iu 2
1 „ „ liiiupo in doklloo .ri() kr. in 1 gl. t n     „ n     podložene 1 k'-
t  pni /.i
t m m
Komasiije
i/, najtanjše barvane berlinske volne
platana.
I /a otroko du kr. 1   , doklioo 1 ul. I   ., „
1   n  Ko»po. najtanjše 2 gl.
Guldeii-Bazar, na
Uokovice iz jelenjeg:a usnja.
otroki« r,n kr.
K'iHpo ali deklice 1 «1-
„     in     N     a man latami
I hI.
I pur /.n KOHpoilo I In 2 (ti.
1 a koži) podloženih, za kooiratije > ifl.
VltgO za v revije
so najbolj jiriporooovalno,   varujojo iioro pred  mrazom in potem  nij  treba teških zimskih ievljev nositi.
1 pur ti\ jiospoilo, gospo ali otroko BO kr.
Bodi luč!
Novo   popravljoiio   petrolejski! bvo-tilniee   7.  varnostno   napravo, popolnem hre/ duha, po najlepših lagladjh ilnnajaku razstavo narojono, so tiajboljšo vrsto le pri podpisauoj fiibriškej zalipui dobiti. Svutil-nico za pri liku. dolu, za družino so tako narejene, da je v 24. tirali lo za J iu pol kr. tvarine treba. I kuhinjska Hvutilnica oU kr. 1  -ii n I. i .ih viseča I in 2 kI. I solina popolna ,~>n kr. najlepša I in 2 gl. I  za nk ali ilolo 1 in 'J el.
I HnlotiKka posel.....       I.pa B kI.
1 viseča za prodsobo ali dolnvnico 60 kr..
1 do 2 h<-I Miilonska vineea » škripci 5 gl.
taisto hiksiirijozneje za I, 'J, 6 dražje. 1 Bvotilniemi    podloga    iz. Atmora-vnlno
r.t> kr.
\at;li> Uot l»liMk!
Najprijotnojša znbiiva po zimi jo drsanje, toda k temu jo noo){ihno treba dobrih, varnih drkalio.
\ se   . i ■ i. o i i «■<•   ao    prnvidono r. novo patentiiaiii. amorikansko iiinnivl-no iiapraie. 1  par za otroko  t gl-1    .,     „   'jospe ali iloklioe 2 gl. I    „   jako lepili, prav anuleskih B k1. 1    .,   zn gospodo 2 gl. 1    .,    ., najlepših ."i gl.
Praterstrasse 00.
(312—2)
<-t
to ^o*.?. a&c"
rrs m    -a       5 » i. =
♦    -0* *- 3-
L B 111
Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in ti«k .Narodne tiskarne".
UV
KG
9896
UG