Dogodki na Balkanu, Kako se je sklepalo premirje. V mali vasici na bregu moSvirja pri Cekmedži, ki leži med Cataldčo in Carigradom, ao se sestali bolgarski iji turški pooblaščenci k pogajanjem, katerai zacrtajo bodo8nost in zgodovino peterim narodom. To je bil zgodovinski dogodek, bolj v.ažen nego bitka. Obe utaborjeni vojski sta čalcali, polni raznih eustev, na potek pogajanj. Nek italijanski list popisuje sestatnek bolgarskih in turških' pooblašcencov tako-le: Bolgarski pooblaščenci, Danev, predsednik sobranja, geueral Savov, vrhovni poveljnik bolgarske vojske, general Fi8ev, Sef generalnega štaba in Capričikov, carjev tajnik', so se pripeljali s posebnim vlakom do zadnje, na novo odprte postaje. Sestanek se je vršil v vasi Plaja, na zapadnem bregu obširnega močvirja pri Cekraedži. Določeno je bilo, da se sestanejo ob 1. uri popoldne. Ko se je približevala ura, so bili pogledi vseli obrnjeni proti cesti pri Cekmedži, po kateri so imeli priti Turki. A cesta, ki izginja med močvirjem in morjem, je bila prazna. Za ta svecani sestanek se ni moglo izbrati bolj resnega kraja, nego je ta, raed skalnatiml, golimi, temiiimi gorami, ki stoje n:ad vaajo in med onimi vor dami, nad katerimi se dvigajo gole, strašne TiSftT«, katere venčajo sovražnikove utrdbe, Bolgarska karau lerijska patrulja je čakala na mostu, ki veže moSvirje z morjem, in ta gruca moŽ in konj j» bilo edino žlvefie bitje v samotnem, zapuScenem, tužnem kraju, p« katerem je divjal močan, leden vihar. Ob 1. uri lft minut se je prikazala na daljnem bregu majlina žotai jahalcev, in kmalu za tem je dospela na c«sto med Cekmedžo in se približala mostu. Bela aastara Je ˇIK rala pred počasno jahajoCim krdelom, To' so bili tnrŠki pooblaščenci v spremstvu polovice sskadrona siJičarjev. Eden vojakov je držal sulico, ki je služila x» drog beli za^tavi. Na mostu so se prvifi srefiali bolgarski in turSki vojaki, ne da bi se spopadli. Ustavijo se. Rog zadoni. Vecji del turšfcaga spremstva je ostal na mostu in le malo se jih je približevalo vasi. Spredaj je jahala bolgarska patrulja, kateri je sledil njen častnik; zraven turSMh pooblaščencev je jezdila gruba turžkih castnikov in za njimi turška patrulja, pri k.ateri se je svetila »dina sali. ca, s katere so sneli belo zastavo. Bolgarski zastopniki so pri5akovali turške v peki hiSi vasi Plaja; b»l# je najboljše, mocno, obširno leseno poslopj*. Zuuai na travi so stali bolgarskj konjeniki, zraSSeni s sedlom, mirui kakor kipi v občudovanja vr«dnem redu. Grobna tiSina; niti enega glasu, izvzemši divjaaj* burje, Prebivalci, ki niso pobegnili, so se zaprli pr»strašeni v svoje kjoče, Po zapužčeni cesti se je slišal jek podkev, Ko so se približali turški pooblaSče>nci, j» zatrobil rog: ...Pozor!" Bolgarski konjeniki bo potegnili sablje in zavzeli stališce pozdrava: žvedketanjt, Sviganje ojstrin in zopet kakor kjpi. TurŠM olicirji s« vzdignili roke in se dotaknili ,,kalpaka" (pokriTalaJ. Na vseh obrazih. je bilo čitati prikrito ganjenje; duša vsakega je občutila, da se končava žalostna igra usode. V gru5i turSMh pooblašgenoer j« vzbujal posornost Nazim-paŠa, vojni miinister, generalisimus turške vojske, o katerem se je dolgo oasa poraotoma maslilo, da poveljuje oblegani vojski t Drinopolju. Gib6ne, mogoene postave je. Jezdil je na krasnem arabskem konjiu Nazim izgleda postaran; na njegovem ©brazu, ki si ga ni obril že pekaj tednov, raste S6etinasta in bela, razmršena brada. Nosil j» uniforao nkaki", na glavi ..kalpak" iz kostanjastega astrahana. Na prsih. mnogo odlikbvŁ\nj; a obraz mu jo bil resen, mu(Jen, poln dlostojanstva. Ob njegovi desm strani je bil ReSid-paša, minister trgovine, bivši p»slanik na Dunaju, ki je ime]x tudi važno rlogo ob zadnjili lagko-turških pogajanjilu Na obrazu mu je bila čitativelika utrujenost; jiajbrže ga je jahanje utrudilo, Zraven sta bila š« dva druga višja častnikai. Turški sulifiarji so bili dobro oskrbljeni. Nosili so sive turbane, narejene iz enaEe snovi, kakor njih1 guk. nje. Spadali so k najboljšim regimentom straže, a njUi mali konji ao zelo slabo izgledali. V tem, ko Turki izsedlavajo, prihajajo bolgarslci pooblaSŽenci na prag, da jiji sprejmejo. Danev in Rešid se prva približata in si stisneta roki. Po medsebojnem pozdraru grefti vsi pooblaščenci po temnih1, lesanih stopnicah t nadstropje, kjer sta d,ve sobi, ločeni po hiodniku, priprarljeni za sprejem. V eno stopijo pooblašcenci, t drn_j» častniki njih spremstva. Hiša je bila obkoljena od straž, ki so imele strog ukaz, da se ne sme nihž« približati. Pogovor je trajal % ure. Ob 2. uri 80 minut so odSli turški jezdeci v oiiem redu, r katerem so priŠli in potem, Ko so bili zopet pozdravljeni z vojaškimi Castmi, so se oddaljili na cesti Cekmedže proti temni črti turških postojank' v Se yečjem viharju. Ne vemo, kaj so govorili pooblažčenci, a mislimo si lablko, kaj se je godilo v njiti dušah» Tudi ura zmagoslavja im» svojo grenTco stran, in Savov ter Fičev sta gotovo «beutila, kako .velika bolecina, k.ako velika žrtva s»mozavesti je morala vladati v turSkera vrhovnem p&veljniku, ko se je predstavil sovražniku z belo zastavo in priznal, 'da je premagata. Savov in FiSev sta vl. mela in tudi Čutila, kake muke je prikrival Nazim-paša pod svojim mrzlira dostojanstvom. Pogajaaja so imela uspeh, KaTcor smo že zadr nji5 poročali, so zastopniki Bolgarije, Crnegore Srbije in Turčije dne 3. decembra podpisali premirje. Tudi točke, ki jih vsebujo pogodba o premirju, smo že objavili, Določilo se je tudi, da mora država, ki hoč» prekiniti premirje in zopet začeti z vojsko, to 48 ur poprej sovražni državi sporoftitL. Vse sovražnosti meft Bolgari, Srbi in Crnogorci na eni va Turki na drugi sirani, so sedaj ustavljen©, GrŠka Še ni privolila v premirj©. Iz toga se pa »• sme sklepati, da vlada med pjo ip ostalimi zvezni. mi državami nesloglasj©, ali da bi hot©la Grška, kakor želijo to pamroc' prijatelji Turcijo, colo izstopiti iz b&lkanske zveze. Grška paglaša, da 30 njono postopa»Je v vprašanju 0 premirju v prid cele balkanske državne zv©ze, kor Jioče Grška s svojim brodovjem v Eaejskem ln Jonskem morju preprečiti, da n© bi Turcija dovažala živež svojim četam v Epiru ip pri CataldSu Da je postopala GrSka dogovorno in soglasno z aavezniki, se tudi vidi iz tega, da bodo pri mirovnih pogajanjilf v Lopdonu navzoci tudi gr&ki pooblatšč©n- Zgodovinski vlak. Za Časa, Ko so se vršila pogajanja, so zastpp«iM premagane TurBije tudi stanovali v ž©HaniSkih vozovih, Vlak, v katerem 30 pr©bival turški Trhovni povoljnik Nasim-paŠa, ima zgodovinsko pre. frklost. To je namreč tisti vlalč, s katerim so prepoijali bivšoga sultana Abdul Hamida v Solun v progttanstvo in v katerem 30 sultan, Mehmed mes©ca maje lanskega l©ta potoval na Kosovo polje, da bi posrval Albanco k miru. Sultan si tedaj gotovo ni mislil, da bodo čez poldrugo leto tam Srbi gospodarji. Za 5asa pogajanj za premirj© pa so v t©m zgodovinslcem vlaku bolgarski in turški mirovni posredovalci aajtrkovali in pretresovali pogoje za premirje. Iz SoMje poročajo, da si je kralj Ferdinand železniški voz, y katerem so 30 to vršilo, izprosil za - so za spomin. VeliE vezir Kiamil-paŠa 30 dolocil, da s© tej želji ugodi. Kakor se poroča, so udeležepci pogajanj »sčrtali v Šipo železniškega voza svoja imena. BolgarsM narod -- iunak. Pr©dno so začeli Bolgari oblegati Dririopolje, 30 ^praSal car F©rdinand g©nerala Savova, kako dolgo l»i zamoglo Drinopolje obleganju ali napadu kljubovati. G©p©ral 30 odgovoril: »Veličanstvo, Drinopoljo 30 lahko v dv©h dn©h naše, ampak to zajiteva žrtve 50 Msooev ljudi." Poročovalec n©k.ega italijanskoga lista poroSa 0 tem dogodku in pripoveduje, da se 30 src© kralja upiBalo tem straSnim žrtvam in kako je iz t©ga kraljov©ga odpora nastal oni izborni in globoko zamišljeni ˇojpi načrt, ki je Lozengrad in L1I0 Burgas izbral za središče bolgarskib. vojniškib dojanj t©r 30 bolgarsko armado z naravnost neverjetno naglico pripeljal pred ©arigrajska vrata. L©sen© hig© v Drinopolju' so že v plamenu in č©t© Rasko Dimitrijeva so ž© namoravalo prodirati črez Cataldčo. In ys0 to S0 je doseglo, ker je Bolgarija v tej vojni hitrosti vse žrtvovala: ker se je na tiso5e ranj0nc©v prepustilo njih lastni usodi, ker 30 bilo n©mogoc©, jih spraviti naprej; ker s© 30 iisofto in tisoče mrtvih pustilo nepolkopanih ležati na boJDom polju. Od zaCotka je bila ta borba kakor velifcanska dirka, kakor vihar, lov br©z odpocitka, br©z •dmora, in kakor ©d©n divji krik za maščevanje in za zmago, krik, ki bi s© naj bil strl Š0-I0 na kupolah Hagije Sofije. Kajti Bolgari so nameravali marširati v Carigrad. Da si s© 0 tem prepriSal, 30 bilo troba. videti samo to Ijudstvo v orožju t0 znamenito dni. Naiaeravali so marširati v starodavni Carigrad; to je sjili ponos ip njili cilj, ki ga Rusi pred 35. leti niso dcsegll. Velikanske so žrtv©, ki so }ih. Bolgari v tej V03ski doprinosli. Okrog 70.000 ljudi je žrtvoval bolgarski narod — to 3© približno število Bolgarov, ki so mrtvi in ranjoni, ip za take žrtve ima pravicto zabtevati zdravilo. V Sofiji sami 30 nad 6000 ranjoncev, in danes ni na BolgaTskom mesta ali mostoca, kjer se rfe bi nahajalo na stotine ranjencov. Na vseb. javnih poslopjib te dežele veie danes zastava ^Rdecega križa"; a kljub straŠnemu številu mrtvib. in še večjomu Stevilu rapjoncev pilic© ne obledi, St©vilo ranj0nc0v iu mrtviji s© no razglasi, kajti misliti pa to bi bilo izdajstvo domavin©. Kak&na sila in kolika volja da tonu parodu moC, izvršiti tak cud©ž? Kako 30 mogoč©, aadržati mat©re, da ob grobovih svojih sinov ne plakajo? Italijanski poročevaleo piše: ,,Sam sem videl, kako so te mat©r© šle na tucato vlakom nasproti, ki so vozili ranjonce; videl sem, kako so govorilo z obTezanimi boj©vpiki, kako so vpras©vale po svojib možih ip sinovih. S kratko b©s©do so slišale nesreco, svojo nesreco. Pa ona kakbr druga so ostalo trdno in mirne in so §1© počasi sk.ozi mpožico, ki 30 klioala: rHura!" To 30 tisti skupni krik, ki je to ljudstvo poaval na vojsko, in 30 tudi tisti krik, ki tudi materam daje tolažbo. Veliko je število žrtev to voisko. Iz Lil© Burgaea 30 pisal n©k vojaški zdravnik. svoji družini pismo. V tem pismu je bila samo besoda MstraŠno" in pod njo podpis. Ip taka so vsa pisma z bojnega polja. Grozota vojsko gro svojo pot napr©j, n© da bi pripov©dovala. Nje.ne posameznosti, strahoto in njeno obsežnost bomo doznali še-le po popolnom sklepu miru, potemš©-le bo&o možj© govorili, s©daj še n© morejo. Dapes je v Bolgariji pronehal vsak 6ut, vsa nežnost, vsa ljubezen in vsaka bol, pr©neliali tako kot vsako drugo delo, ki ne spad.a k vojskL Morda ne bomo pikdar izvodeli, kako se jo pri Bolgarih pojavil tisti cut, ki mora z lastno roko prelivati kri sovražnika, kateri plača svojo krivdo le z življenjeou V Lozengradu je moral gon©ral Dimitrijev z enira kavalorijskim polkom zadržati n©k pešpolk, ki 30 v razvnoti navdugonosti drv©l n0pr©mišljeno proti sovražnilai, Š0 oficirji polka niso mogli zadržati. Med Lozengradom in Drinopoljoni sta bila cela 2 infanterijska polka, prvi in šosti, iiopolnoma u¦ičtena radi enakega divjega paskoka. Od teh dvob polkov J0 preostalo samo 70 mož in. 3 oiioirji. Ni sama beseda, ampak resnica, da so vojaki drug drugemu prisegali, da raj© sami sebe pokbncajo, kakor dai bi prišli Turkom v rok©. Pri teh dveli polkih 30 na stotine vojakov držalo to grozno prisego. Med tem ko so 30 borila armada pa boinom poIju v Traoiji ip Ko so rezorvne 5ete vriskaje maršira.. le proti meji, s© je delalo v Bolgariji z mrzlično naglico za izvršit©v ,,druge cete", za izvežbanje nadoraostnili eet. Od vseh strapi so dirli prostovoljci, ka<teri so se vfižbali in čakali trenotka, ko bi koneno veodar smeli n.apr©j. Ta druga vojska ni obsegala nič manj kot 100.000 mož, ki so pripadali raznim stanovom ip so bili različne starosti, Ł© dne 3L. oktobra so bile prve čete te nadomestne armado poslane na m©jo: samo mesto Sofija je poslalo 10.000 novih bojevnikov v bojno črto. Med tem ko so na eni strani vozili vlaki ranj©nc© v glavno me©to^ so n)a drugj strani pove 6ete korakale peš na bojno poljo, ven na boj, tja po sledovih zmagujočih bratov. In korakali so mimo hiš, v katerih so l©žali ra.n30.nci, in od znotraj se je med solzami iri veseljem razlegala bolgarska bojna pes©m, v kateri se med drugim pravi: ,,Ce le imaš 2 roki in eno oko, več ti treba ni, da greš na vojsko, svinca si pa pri Turcinu poišži". Iz teh bojnih pesmi govori duh naroda, ki 30 š©l v boj" z nam©nom, da zmaga. V casu zaplotone in brezprimorno izpopolnjone VO3110 umotnosti, v času, ko sanjari Evropa 0 vojskah v zraku, so Bolgari prod ofimi Evrop© dobili vojsko z bajonotom, a zraagali bi bili tudi, 60 bi I0 z bodali oborožoni šli v boj. Broz pisemske zpanosti, br©z tiso6©ro onih sil, ki so norazdružljivo zvozano z novodobnimi armadami, br©z kionjonio©, z bolj tanko odmorjeno str^lnino, br©z denarja so šli, pa so razpolagali z ono mofijo, h kat©ri 30 vsaJč prispeval, namree s pogumom in z požrtvovalnostjo, Med tem, k'o se zunaj borijo vojaki s sovražnikom, se bori oela dežela z revišfiino: družine vpoklicanih se preživljajo na dan s 40 vinarji, uradniki prepuŠSajo svojo plaCo. Kri, solz©, lakota, pomanjkanj©, vs© prenaša ta dežela z veseljem, vse prenaša ljudstvo, ki 30 po številu komaj tako v©liko, kot prebivalstvo mesta London.. Predstavimo si, kaj to pomeni. Od vs©h tiso&0v ranjonc^V in pohablj0nili, ki S0 vrnojo domov, n© izda niti 0d©n svojim najljubšim ljudfim kraja, kjor 30 padol. Kajti tako h'oč0 vojna postava. Nobedon od onih, ki so s© vrnili, n0 odpro ust, da bi pripovodoval 0 svojib utisih' in dogodljajih. Nobedon no bo izdal matori, ženi ali sostri tovariša, ki 30 pakfel zravop njoga, da se sin, mož ali brat no nahaja voc med živimi, Ta neprodorna tajnost, ki plava nad to vojskb, 30 najbolj cudovita, pa j0 I0 mogoca, č© so vso ljudstvo, vsa]k poodinoc, z V0s©lj©m žrtvuje za svojo ljublj©no domovino . . . Stevilo 13. in Carigrad. Malo jo m©nda onih, ki so zanimajo sedaj, ko 30 bil Carigrad v veliki n©varnosti, za St©vilk©, ki so v zv©zi s Čarigradom. Splošno 30 znano, da 30 padel Carigrad leta 1453 Turkom v roke.. Svota tep številk, 60 jih s©štejemo, znaša število 13, ali kakor praznoverni ljudje mislijo, nosr©eno gtevilo. Pa tudi svota letnice 1&12 znaša -= 13, to je isto n©sreco prinašajoc© §t©vilo. Zv©za teh številk bo še bolj 6udna, co s© bo Bolgarom r©s posrečilo, še pr©d 1. jan. 1913 mariširati v Carigrad; posrečilo pa bi s0 bilo, S0 pe bi v©levlasti in tudi Turfiija to pr©pr©5ile. Zanimivo vlogo igrajo v zgodovini Carigrada in sploh rimskega in grgkega carstva, tudi imena. Znano 30 na primer, da je ustanovil Rim Romulus, ki 30 bil prvi rimski kralj; prvi rimski c©sar s© je zval Avgustus. Zadnji ramski cesar, ki 30 umrl za Casa razpada zahodno-rimsk©ga cosarstva, pa s© je imonoval Romulus Avgustulus. Slično 30 dobil tudi Carigrad (Kon&tantinop©l = Konštantinovo m©sto) im© po svo3©m ustanovit0l3'u, c©sarju KonStantinu, Sultanu, ki je premagal Carigrad, 30 bilo ime Mohamet; enako se zovo tudi sodanji vladajoči turški sultap, Koliko sveta so Balkanci Tnrkom odvzell v voiski? Bolgarska, ki obsega 96.000 kv. km, je zasodla 70.000 kv. km tur&kega ozemlja, — Grška, ki mori 65 tisoč kv. km, je zasodla 20,000 kv. km. — Crna gora obsoga 9000 kv. km, j» zasedla 11.000 kv. km,, in Srbija, ki obsega 46.000 kv. km, je zasedla 48.000 k,v. kilometrov. TurSke Rrozovitosti. Poroč©valec dunajskega lista ,,,R0icbspost° poroca iz Soluna grozovite podrobnosti 0 turških krutostih, na podlagi prizoror, W jih je imel priliko sam vidoti. Porocevalec piše med drugim tudi slodoče: Turki so zapnstili okoli Solupa eno samo v©liko poko. pališc©, Vso krščanske vasi so požgano do tal, možjo, žen© in otroci so vsi ubiti, deloraa so jih na najgrozovitejši način poklali. Vso Živino so odgnali in polja popolnoma opustošili. Od Djnma Balija do Demir Hisarja loži nad 2000 trupel opdotnega pr©bivalstva, ki so jih Turki grozovito razmesarili. Pogled na to morišče je n©popisno straaovit. Ko so so bolgarski vojaki bližali Solunu in so videli turška grozodojstva, s© ji.h jo polastilo tako razbnrjonje. in besno ogorčenje, da so so kn:to mašcevali nad pefiloveškimi Turku Vsakoga moškega Turka, ki so ga k'je dobili, so neusmiljeno pobili, prizanesli so samo ženara, otrokora in stareem, drngo vso je moralo v smrt. — Kot dokaz, kako živinsk.o ravnajo Turki, naj služi samo ena slika s tega morišča: Turki so v vasi Potriči polovili 8 mladih deklet od 10—12 let, jih pajproj živinsko posilili in pot©m iztrgali d©kletom rok.e ter jih pustili tako ležati na polju. Par ur pozne;« so prišli tu mimo bolgarski vojaki in so jim 30 posrefiilo rošiti še 4 dakleta. Dopigaaik j« videl ta 4 dtekleta v bohiUhiiDi in izv©del od strežnic razne podrobnosti teb. turSKk grozovitosti. Neki bolgarski kavalerijski 5astnik mn 30 tudi pravil, da so vid©l© bolgarskiB 5©te tako stealiovitD živinslke prizore, da so vojaM, navajeni lanri in groznih prizorov, vstr©petali groze ip s© laiftr divji vrgli na barbarskie Turke. Srbska požrtvovalnost. Priprost srbski km0t iz Banata na Ogrsltem je priSel v Bolgrad, stopil v urad Rd©8©ga križa in pcložil na mizo 6 tisogakov, rekoč: .^Tukaj imate moj izkupicok za prodano žito; naj bo v pomoB ranjencem!" — VpraSajo ga po im©nu, toda km©t zamahne z noko: ,,Puatit© to! Da 30 le Kosovo maSeovanol'1 — Pozdravi in odido. Sledili so mu in v gostilni, ijer se 30 ustavil, izvodoli za njegovo imo. Toda jii flarolil, da S0 mu imo objav-i. Zgodovina ga bo pfa*l» t ,,Zlati Jcnjigi kralj©vine Srbije", * * GrM se TO.sknje]o napre.. Dn© 4. docembra sta dv© grški vojni ladji srtnecIjali na albansko mesto Valona, ki I0Ž1 južno od Dva,5a ob Jadranskem morju. Mosto 30 p0utr]©no. Soa krogla se j© raapočila m©d laškim ip avBtrijskim poslaništvom. M©d probivalstvom j© nastal velik1 straii. Po daljšem obstroljovaoiju sta grŠM ladji odpluli. Nau colnik albanske vlado, K0mal-bej, 30 pri grški vlafli i» oblastvih protestiral proti obstreljovaBJu mosta, Grl:i izjavljajo, da niso imoli nam©na, obstroljovati aiesto, ampak, da so ladj©, ki stražijo obrežj©, opazile pri Valoni oborož©no 8©to. Misl©5, da bbce ta č©ta laaje obstroljevati, so Grki z ladij izstrelili n©lčaj streloT, na kar 3© taista 6eta razvila belo zastavo.. — Grli bajo tudi prlpravljajo na odlocilon napad na mtofo Janina. Dne 8. 'decembra so zasedl& grške e©te ž« most^co Sv. Jturij, ki leži 1© Š© 4 uro od Japin©. Pred Skadrom. Dočim s© Crnogorci strogo drže pr©mir,iaw «• Turki dne 6. in 7. d0c©mbra noprostano stroljaK na grnogorsk© utrdb© na Sirofiki gori in Obliki. Ornogorci piso o3govarjali. Ko so odposlanci Crno gor« skupno z a\istrii"skini poslanikom n©sli k\ poveljnibu Skadra, Asan Riza-beju pismo, v katerem mu naznanjajo sklep pr©mir3'a, je ta odgovoril, da n© ispreiema nobenih' navodil od koga drugega kukor od svojega vrhovnega poveljniKa Nazim-paše. Ko so odposlaaoi odšli, j© poveljnik odredil izpad. Crnogorci so t» pot odgovorili in Turke po 2urn0m boju v^li nazai. Dne 8. t. m. so Crnogorci zopet poslali v Skader svo^ega posrodovalca li Asan Riza-boju z zabt©vo, naj trdnjavo preda. Pov©ljnik 30 pustil Crnogoroa; dolgo 6akati, nazadnje 30 pa izjavil, da ga po more sprojofi. Posr©dovalec se je vrnil, Turki so nato zop©t zae8fi Ba celi crti obstrelj©vati črnogorsk© postojankte, a Ornogorci jim niso odgovarjali. Crnogorsko ljudstvio s premirjem pi zadoTOlino, akonavno je vojska stala Crno goro velikb žrter na ljud©h in denarju, Crnogorci se resno boje, 'da m 3obe Skadra. Znafiilno je, da 30 crnogorska rlafla skašala skl©p premirja v javnosti prikriti. LjudstvD 3« izvedelo 0 premirju še-le iz brzojavk avstrijskega br. zo3#avn©ga urada.