Proizvodnja in produktivnost 15. april 1965 Leto XII. št. 4 CINK ARN AR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE V mesecu marcu nam je ponovno uspelo povečati proizvodnjo v primerjavi s februarjem za 14%. Če pa upoštevamo, da smo imeli na razpolago 3 delovne dneve več, kot v februarju, znaša povečanje proizvodnje računano na delovne dneve v primerjavi z mesecem februarjem 2 %. Kumulativno je vrednost proizvodnje porasla v primerjavi s I. trimesečjem leta 1964 za 19,4%, število .zaposlenih pa 4 %, iz česar sledi, da je proizvodnost dela porasla za 15,4 %. Letni osnovni plan za I. trimesečje je dosežen s 26,1 % iz česar sledi, da je tudi ta presežen. Od važnejših proizvodov je bil presežen letni plan proizvodnje: surovega cinka in prahu, žveplene kisline, organskih barvil, Na-hidrosulfita. kromo-evga galuna, -Na-sulfida in modre galice. V 1. trimesečju je stekla proizvodnja naslednjih novih proizvodov: cinkovih cevi in žlebov, organolov in oljnatega mi-nija. V marcu smo dosegli izvoz v vrednosti ”05^)00 dolarjev, kumulativno prve 3 mesece pa v vrednosti 1.590.00 dolarjev, s čemer je bil kumulativni plan izvoza za I. tromesečje presežen .za 30 %. RAZPRAVA NA OBČNEM ZBORU SINDIKALNE PODRUŽNICE Pred nami so odgovorne naloge Na občnem zboru naše sindikalne podružnice so se k razpravi prijavili številni člani kolektiva. V svojih razpravah so se dotaknili mnogih perečih problemov, katere bomo lahko rešili le s skupnim prizadevanjem celotnega kolektiva x Jožica Farčnik, dipl. ing.: Članom kolektiva je treba nuditi možnost izobraževanja. Le na ta način bodo uspešnejše so-x delovali pri upravljanju, dosegali pa bodo tudi boljše pro— izvodne rezultate. Ko govorimo o storilnosti, modernizaciji, o uvedbi novih tehnoloških postopkov vedno mislimo na tisti del sredstev, ki bodo ostala nam proizvajalcem kot osebni dohodek. Višji osebni dohodki morajo biti Audi naš cilj, saj je produktivno* odvisna od večje delovne storilnosti in boljših življenjskih pogojev. Vzporedno š tem se moramo tudi dogovoriti, kako bomo ta cilj dosegli. Povečanje osebnega dohodka samo po sebi nam nič ne koristi, če ne gre za dvig realnih osebnih dohodkov. Povečanje realnih osebnih dohodkov pa je možno samo z ustreznim povečanjem proizvodnje. Za naše podjetje je značilno, da so strojne naprave v veliki meri izrabljene. Povečanje proizvodnje pa ne sme iti na račun nadaljnje fizično obremenitve delavcev, ampak je potrebno iskati možnosti v povečani modernizacij?* oziroma mehanizaciji proizvodnje itd. Nujno je iskanje novih proizvodnih procesov, bolj mehaniziranih, da bi ‘tako odpravili težko fizično delo. Če pogledamo, kakšno storilnost smo dosegli in kakšen je bil izkorisfek 'časovnega fonda in če pogledamo, kakšni so vzroki za takšno stanje, se nam vsili mnenje, da so v našem kolektivu ijlani. ki poskušajo izkoriščati pravice na račun tistih. ki si prizadevajo, da bi čimbolj povečali proizvodnjo. Če upoštevamo, da je v preteklem letu povprečno 300 delavcev dnevno izostalo z dela iz opravičenih in neopravičenih vzrokov je to velika ovira pri proizvodnji in pri povečanju osebnega dohodka. Naloga sindikalne in vseh družbeno političnih organizacij je, omogočiti članom kolektiva, da si pridobijo čimveč znanja in strokovnosti in odstraniti ovire za hitrejše ter uspešnejše uveljavljanje organov opravljanja. Zato moramo vse člane kolektiva zainteresirati za Splošno izobraževanje, ker bodo le na ta način sposobni delovati na različnih področjih dela. Postavlja se vprašanje, zakaj pri nas še vedno niso zaživele delovne skupnosti, ki smo jim dali ustrezno mesto v našem statutu. Še vedno nimamo oblike za splošno delovanje članov našega kolektiva. Ali res nimamo problemov, o katerih bi morali' razpravljati in odločati naši proizvajalci v kolektivu? Seveda, tu je zopet potrebno določeno znanje. Na podlagi izobraževanja bodo imeli naši samoupravni organi dovolj sposobnih ljudi, ki bodo lahko samostojno odločali in odgovarjali za svoje delo. Na tem področju ima sindtkat obširne naloge in mora poleg ostalih družbeno političnih organizacij odjgrati važno vlogo. (Nadaljevanje na 2. strani) sta komisiji na obeh voliščih imeli polne kajti volivci so prihajali v skupinah VSEM DELOVNEM LJUDEM ČESTITAMO PRAZNIK D E‘L A 1. MAJ DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE, UPRAVA IN UREDNIŠTVO VOLITVE V OBČINSKO SKUPŠČINO : V petek, 26. marca so volilci iz 4. in 6. volilne enote glasovali za odbornike v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. V 4. volilni enoti je kandidiral glavni direktor podjetja, tovariš ing. Drago Čeh, v 6. volilni enoti pa tovariša Avgust Deržek in Branko Pustosleinšek. Na obeh voliščih so se pojavili številni volivci že ob 4. uri, takoj ko sta bili volišči odprti. V 6. volilni enoti je do 12. ure glasovalo 76 odstotkov volilnih upravičencev, v 4. volilni enoti pa 72 odstotkov. V 4. volilni enoti je bil izvoljen glavni direktor podjetja ing. Drago Čeh. v 6. volilni enoti pa Avgust Deržek. \ Od 722 vpisanih volivcev v 4. volilni enoti jih je glasovalo 87,4 odstotkov, 11,8 odstotkov je bilo opravičeno odsotnih, 0,8 odstotka pa je bilo neopravičeno odsotnih. V 4. volilni enoti je od 583 volilnih upravičencev glasovalo 82,5 odstotka. 10,5 odstotka je bilo opravičeno odsotnih, preostali del se pa iz neznanih vzrokov volitev ni udeležil. Medtem ko so prihajali na volišče nekateri člani kolektiva iz oddaljenih krajev, čeprav so imeli prost dan in celo taki, ki so bili v bolniškem staležu pa nekateri, ki so bili ta dan na delovnem mestu — v Cinkarni, niso našli poti do volišča. Čeprav je odstotek takih primerov zelo majhen, nazorno kaže odnos posameznikov do skupnosti v kateri živijo in delajo. Razprava na občnem zboru Rudi MALINQVSKY: Zmanjšanje števila nesreč in izgubljenih dni je možno - doseči z nizom ukrepov. Primerjava rezultatov, doseženih pri preprečevanju nesreč z rezultati iz leta 1%) je pokazala občutno poslabšanje na splošno pri vseh pokazateljih. Zavedati se moramo, da naše prizadevanje za preventivno preprečevanje nesreč ni pokazalo posebnih uspehov. Samo s poostreno kontrolo nad izvajanjem varnostnih ukrepov bi bilo možno zmanjšati število poškodb za okoli 1?%. Zanimivo je to, da je v proizvodnem procesu naraslo število nesreč v primerjavi s preteklim letom za 17,6%, medtem pa je pri raznih vzdrževalnih delih za 45,7 %. Pri raznih delih, ki nišo povezana z vzdrževanjem ali s proizvodnjo, smo zabeležili za 50 % več nesreč kot v letu 1963. Iz navedenjh podatkov opazimo, da smo'dolžni posvetiti pozornost varnostnim ukrepom ne samo pri proizvodnji, temveč tudi pri vzdrževalnih delih. Po temeljiti analizi nesreč pri delu je ugotovljeno, da so potrebni naslednji ukrepi, če hočemo zmanjšati število nesreč: Organizirati je treba dopolnilno izobraževanje nadzornega osebja (higiensko tehnična in požarna varnost). Materialno zainteresirati nadzorno osebje za kontrolo izvajanja vseh varnostnih ukrepov ter varnostne discipline. Poostriti kriterij za prijavo nesreč pri delu. do katerih je prišlo zaradi malomarnosti ali nediscipliniranosti, če potrebno zdravljenje teh ne presega 3 dni. Izboljšati evidenco uporabe osebnih zaščitnih sredstev in izvajati kontrolo uporabe teh. Stojan PREDIC, dipl. ekonomist: Problemi, ki so se pokazali ob letni inventuri v našem podjetju: Delovnf kolektiv Cinkarne upravlja z velikimi sredstvi, ki jih je naša socialistična družba dala na razpolago. Iz tega izhaja, da je odgovornost in gospodarska vloga kolektiva ogromna in zahteva od vsakega člana racionalno gospodarjenje za dosego čimvečjega dohodka in participacijo pri delitvi dohodka. Ob letni inventuri pa so se pokazale mnoge pomanjkljivosti. v nekaterih sektorjih, obratih 'in delavnicah evidnea ni popolnoma ažurna — inventurne knjige, kurtoteke ali orodne knjižice. To se ie tudi pokazalo pri izgubi, zlomu ali neuporabnosti kakega orodju ali materiala — ob takih primerih ni pravočasnih pismenih predlogov za komisijski odpis tak- C! h < i R N » R Snega drobnega inventarja in potrošnega materiala. Tudi pri številu delovnih oblek in drugih zaščitnih sredstev so se v nekaterih obratih izkazali primanjkljaji, v drugih pa presežki. Vse to je posledica neažurne evidence, ker zadolžene osebe ne skrbijo za to, da tistega, ki odide iz podjetja oziroma obrata takoj ne razdolžijo z opremo, ki jo ima. Sindikalne podružnice našega kolektiva morajo takim problemom posvetit posebno skrb ter pri odklanjanju teh nepravilnosti pomagati obratovodstvom. S takojšnjo rešitvijo takih problemov bi v veliki meri prispevali k zmanjšanju poslovnih stroškov podjetja, kar pa vpliva na zvišanje dohodka oziroma rentabilnosti poslovanja. Spregovoril bi še o disciplini v podjetju. Delovna disciplina sc je precej izboljšala: kljub temu pa število disciplinskih prekrškov še nadalje narašča. Menim, da iti morali ostreje kontrolirati prihajanje in odhajanje z dela ter obnašanje med delovnim časom. Delovna disciplina bi se izboljšala s pravilnikom o disciplini. Sindikalne podružnice bi morale tudi ta problem obravnavati, morale bi poskrbeti za izboljšanje discipline s konstruktivnimi pitd- Ivan FEGEŠ: Vso pozornost je treba posvetiti vzrokom nesreč in njihovim posledicam. Tako bomo zavarovali proizvajalca in .zagotovili izpolnitev planskih nalog. Če pogledamo v poročilu o poslovnih rezultatih Cinkarne za leto 1964 prikaz izkoristka časovnega fonda, vidimo, da v strukturi elementov, ki so vplivali na zmanjšanje izkoristka časovnega fonda močno izstopa bolovanje. Izpad je napram izpadu v letu 1963 višji za 1.11 %. Santo obblenja so v letu 1964 zahtevala za 0,93 % večji izpad kot v letu 1963. Ravno tako se je povečal izpad delovnih dni zaradi obratnih poškodb za 0.18%. Če preanaliziramo vzroke staleža. vidimo, da na obratne poškodbe odpade 16,7% staleža na poškodbe izven dela 14.9%, tuberkulozna obolenja 5.1 %, na poklicna obolenja 0,2 %, na ostala obolenja pa 63,1%. Zadovoljiva je ugotovitev, da število nezgod izven dela upada, nikukor pa nas ne morejo zadovoljiti obratne poškodbe. ki so v letu 1964 porasle tako no številu kot po izpadu dehmiih dni. Obratne poškodbe so zelo resen problem, ki pa ni nerešljiv. To bi bil nekako bežen prikaz lanskoletnega bolniškega staleža. bežen prikaz številk, odstotkov, ki so zaskrbljujoči, ki nam dajo precej misliti. Vendar so le številke — ki veliko pomenijo, veliko predstavljajo, so pa nazadnje le mrtvi pojmi. Ko obravnavamo bolniški stalež je potrebno, da se-žemo globlje od primerjav, številk in odstotkov, da sežemo do človeka. Da se zamislimo v tistih 1.600 in še toliko ljudi, ki so lansko leto bolovali, v tisto število ljudi, ki so se lansko leto poškodovali na delu. Ravno tako kot vemo. da je med temi precej resnih in zelo resnih, bolnikov, vemo tudi, da je med temi tudi več ali manj ljudi, ki za njih tega ne bi mogli trditi. Naloga kolektiva je, da odkrije te ljudi in jim prikaže škodo, ki jo z namenskim bo-lovanjem povzročajo sebi, svojim delovnim tovarišem in kolektivu. da jim predoči posledice. ki lahko sledijo in, da napram nepoboljšljivim strožje ukrepa — da jim pokaže, če bo potrebno tudi dokaže, da za take v kolektivu ni mesta. Po izločitvi teh, bodimo prepričani, da jih bo še ostalo zelo visoko število, ki so staleža bili in še morda tudi bodo potrebni. Ostala nam bo številka, na katero moramo gledati resno in jo tudi (Nadaljevanje na 3. strani) Po V. kongresu ZKS V. kongres Zveze komunistov Slovenije, ki je bil od 17. do 20. marca v Ljubljani — udeležilo se ga je nad 700 delegatov in gostov iz vseh krajev Slovenije — je potekal v duhu in smernicah VIII. kongresa ZKJ. Njegovo delo je bilo usmerjeno predvsem na tista področja našega družbenega razvoja in gospodarstva, katera so v sedanjih pogojih najbolj pereča. Poročilo CK je podal tovariš Miha Marinko. Govoril je o pomenu VIII. kongresa ZKJ. o družbeno ekonomskem razvoju, nadalje o vlogi delovnih organizacij ter družbeno političnih skupnosti pri realizaciji osnovnih nalog družbene graditve, o nekaterih družbeno ekonomskih aspektih mednacionalnih odnosov, vse to je tvorilo bogato gradivo za razpravo na kongresu. Razprava je predvsem pokazala na določene uspehe v našem političnem in gospodarskem življenju, pa tudi na negativne pojave,- ki spremljajo naš razvoj, posebno v gospodarskih organizacijah. Diskuit&nti so opozarjali na določene napake in dajali predloge za boljše gospodarjenje in odpruvo napak, ki pa so prehodnega značaja. Zato je kongres na osnovi obširne razprave s področja razvijanja in dela samoupravnih organov, utrjevanja našega gospodarskega sistema in gospodarstva na sploh — financiranje negospodarskih dejavnosti in pomoči gospodarsko nerazvitim področjem — sprejel resolucijo za nadaljnje delo komunistov in odpravo napak, ki so se pojavile pri dosedanjem delu. Pred komuniste Cinkarne so postavljene odgovorne naloge, predvsem na področju gospodarstva, dviga proizvodnje in temu primerno tudi osebnega standarda, kakor tudi izkoriščanja vseh notranjih rezerv, vključevanje .naše gospodarske organizacije v mednarodno delitev dela. Imeti morajo posluh za odkrivanje škodljivih tendenc, ki izhajajo iz preživele oblike administrativnih intervencij v gospodarstvu, v zmanjševanju prekomernih investicij. Posebno pozornost jo treba posvetiti samoupravnim organom in. dejavnosti, njihovemu delo- vanju ter sprejemanju sklepov. Posvetiti morajo vso pozornost razvijanju socialističnih odnosov med člani kolektiva, njihovemu kulturnemu in političnemu izobraževanju. Le tako bodo lahko sledili ali odločali o vseh dogajanjih v kolektivu, ali komuni. Tovarniški komite in osnovne organizacije bodo morale usmeriti plan dela v duhu in smernicah te resolucije ter angažirati vse organizacije ter celotni kolektiv za izvajanje teh načel. Pri njihovem doslednem in brezkompromisnem uresničevanju morajo biti vzgled komunisti. Njihovo delo se mora čitn-prej od/užati v samem kolektivu pa tudi izven njega. Omeniti moramo, da so naš kolektiv zastopali na kongresu trije člani izmed katerih j.e bila izvoljena v CK tovarišico ing. Jožica Farčnik. Tu imamo poroštvo. da bomo imeli veliko oporo pri svojem nadaljnjem delu. kajti izkušnje in smernice, katere bo dobila na našem najvišjem republiškem političnem forumu, bo kot sekretar tovarniškega komiteta lahko uspešno posredovala in uresničevala preko organizacije ZK in celotnega kolektiva. S. S. RAZPRAVE NA OBČNEM ZBORU SINDIKALNE PODRUŽNICE Zmanjšali je treba število nesreč (Nadaljevanje z 2. strani) resno obravnavati — ne kot številko, temveč kot ljudi, ki so del naše družbe, del našega kolektiva, del nas samih. Za te ljudi moramo storiti več, dolžni smo ugotovili, vzroke in izvore obolenj, pfoškodb in dolžni smo te vzroke tudi odstranjevati. Navedene številke so visoke, zaskrbljujoče, a še bolj zaskrb-Jjujoce in višje bi bile, ce bi imeli izračune 0 posledicah, ki jih obolenja in poškodbe povzročajo posamezniku, in če bi imeli izračunan odstotek zmanjšanja njihove fizične sposobnosti in odstotek njihove invalidnosti, da ne govorimo o odstotku skrajšanega življenjskega obdobja. / Da je očuvanje zdravega človeka na delovnem mestu naša dolžnost nas opozarja flidi 21. člen ZDR, Ta člen nam nalaga širše in težje odgovornosti ter dolžnosti kot se jih včasih zavedamo. To odgovornost lahko zmanjšamo samo na ta način, če bomo delavca strokovno u-sposobili za opravljanje svojega dela, ga temeljito spoznali z njegovim delom, ga spoznali z nevarnostmi, ki mu pretijo na delovnem mestu in da bomo nenehno vodili kontrolo nad vzdrževanjem varnostnih naprav in uporabi zaščitnih sredstev. Ce se lotimo organizirano in zavestno izvajanja vsega tega, bo ostal marsikateri delavec zdrav in nepoškodovan. Večkrat se pojavi vprašanje, kam s poškodovanci tako zvanimi gipsarji«, kje bi se jih dalo v času nošenja mavcu še zaposliti. Nujno je, da se v ta problem bolj poglobimo, da ga zatremo že v kali — še preden je potreben mavec. Samo tako bomo družbi ohranili zdravega čolveka in delavca na delovnem mestu in si tako zajamčili izpolnitev letnih planov," s tem pa izboljšanje življenjskega standarda delovnega človeka — proizvajalca. Roman TERGLAV: Mladi bi morali aktivneje sodelovati pri vseh dogajanjih v naši sredini. Važen vzrok za premajhno aktivnost mladih je slabo poznavanje našega gospodarskega sistema in tudi preskromno znanje predvsem mladih v samoupravnih organih. Za tako stanje lahko krivimo poleg sistema našega šolstva, ki daje premalo uporabnega znanja, tudi organizacije ZM in vse subjektivne sile, saj smo zelo malo storili, da bi izboljšali situacijo. Med mladino je premalo razprav o problematiki, s katero se srečujejo samoupravni organi od EE pa do C-DS. Mladina bi morala biti v prihodnje bolj pozorna pri reševanju določenih vprašanj in bo morala na razne pojave pravilno in pravočasno reagirati. Mladinska organizacija v našem podjetju je žal pogosto ostala slepa in zaprta v ozko mladinsko problematiko, ko je bilo potrebno odgovarjati na važna vprašanja. Mladi se danes čedalje bolj vključujemo v naše družbeno in delavsko samoupravljanje kot enakovredni partnerji, vendar pri tem nismo vselej uspešni. Žal pa pri našem delu prihajamo zelo pogosto v razkorak s potrebami v praksi, ko na eni strani govorimo o potrebah v naših organizacijah, na drugi strani pa pozabljamo na naše dolžnosti. Mlademu človeku moramo dati nekaj oprijemljivega — to je konkretno delo, pri tem pa izbrati oblike in metode dela skozi vsebinske potrebe. O tem, kdo je odgovoren za vzgojo mladega človeka imamo razčiščene pojme, žal pa v praksi odstopamo od jasno zastavljenih stališč.. Upoštevajoč programska načela in statut ZM bomo morali v naslednjem obdobju dati več poudarka skrbi za mladega človeka in seveda dejavnost organizacije razvijati tako, da bo članstvo tvorilo ho- mogeno celoto. Zavzeti pa bo treba energična stališča vsepovsod, kjer bomo začutili oddva-janje vodstev od mladine, saj je to bil v zadnjem času pereč pojav v nekaterih obratnih aktivih. Sodelovanje med subjektivnimi silami bi naj v prihodnje še bolj zavzelo različne oblike in poti: predstavniški sistem, sinhronizacijo programov, zadolžitve članov itd. Pri tem se pojavlja vprašanje uspešnosti oblik sodelovanja, zlasti še ob upoštevanju samostojnosti organizacije. Izkušnje kažejo, da je sodelovanje najuspešnejše, če so subjektivne sile sodelovale pri vsebinski opredelitvi dela ZM, posebno še pri opredelitvi ciljev aktivnosti, ki so imeli širši družr beni značaj, aktiv Zveze mladine pa mora pri tem upoštevati individualne interese in sposobnosti mladih članov. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da mladi delavec, član ZM sodeluje tudi v drugih družbeno političnih organizacijah, društvih, organih upravljanja itd. ter s svojo aktivnostjo in usposobljenostjo opravlja tudi delo v njih. Ustrezna delitev dela med organizacijami je že doslej pokazala. da bo morala ZM napraviti največji korak na polju idejno vzgojnega izobraževanja, z rekreacijo in ostalimi oblikami pa se bodo bavile specializirane organizacije. M Iadega človeka mo ramo vzgajati le v delu in po tem bomo ocenjevali vsakega posameznika. Mlad občan pa bo koristen naši skupnosti takrat; ko bo videl v nušeni razvoju samega sebe in svojo perspektivo, ko bo sproti informiran o dogajanjih v naši družbeni skupnosti. Nenehno si moramo prizadevati, da se bo delo aktiva vsebinsko dopolnjevalo, saj je potrebno več dela z mladino — ne samo z vodstvi — in skrbeti za njeno strokovno in politično rast ob tem, da mora biti izobraževanje vzajemna obveza vseh subjektivnih sil ne pa odraz individualnih hotenj.- Karlo SAGADIN: Naši delovni uspehi so odvisni od prizadevanja vsakega posameznika. Znano nam je. da bo potrebno veliko prizadevanja, če hočemo’ uresničiti naše cilje. Najtež.je naloge nas čakajo na področju gospodarstva, kjer obstojajo veliki, problemi, ki jihbodosprem-ljale tudi velike težave. Tudi Cinkarna je eno izmed podjetij, ki se razvija iz zastarele v moderno industrijo. Za to pa bodo prav gotdvo potrebni velikanski napori nas vseh. Predvsem je potrebno, da smo dobro organizirani in da vsak na svojem delovnem mestu do maksimuma razvije svojo sposobnost. Pred nekaj leti smo sprejeli novo organizacijo podjetja, dodatno k temu izdelali nove pravilnike, sprejeli nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki je bil s t. julijem leta 1964 ponovno korigiran in izdelali še nekatere druge predpise, ki regulirajo položaj delavcev na vseh nivojih; predvidene so dolžnosti, pravice itd. V letošnjem letu bo potrebno sprejeti še nekatere druge notranje predpise, predvsem pa pravilnik o delovnih razmerjih, ker bo v kratkem času sprejet nov zakon o delovnih razmerjih. Vsi ti predpisi naj bi zagotovili pravilno funkcioniranje vseh služb v našem podjetju, ki jih bo potrebno še utrjevati in izpolnjevati glede na perspektivni razvoj tovarne. Sami predpisi pa ne pomenijo, da bo vse v redu in da bodo vsi problemi rešeni, da bomo dosegli večjo ‘proizvodnjo, višjo produktivnost itd. Ce hočemo izboljšati naš položaj, zvišati naše osebne dohodke, potem moramo brez sentimentalnosti in kompromisov napovedati boj vsem slabostim, ki nas močno ovirajo, da bi dosegli še boljše uspehe. Vzemimo samo neopravičeno izostajanje in razne druge odsotnosti z dela do visokih odstotkov bolovanj pa bomo videli, da se tu da še marsikaj storiti. Prav je, da razumemo težave posameznih naših delavcev, da humano ravnamo, kadar gre za določene manjše slabosti in napake, ne smemo pa v nobenem primeru popuščati onim, ki hočejo živeti na račun kolektiva; neopravičeno izostajajo z delu, ne opravljajo svojih nalog, ugovarjajo predpostavljenim. se prepirajo s sodelavci, hodijo vinjeni na delo, (Nadaljevanje na 4. strani) V soboto, 6. marca so naše žene praznovale svoj praznik — Dan žena. Predsednik Izvršnega odbora sindikalne podružnice je navzoče pozdravil in jim čestital njihov praznik. Po bogatem kulturnem .programu so bile udeleženke pogoščene. Prijetno razpoloženje je trajalo pozno •š v noč Povečana aktivnost upravljalcev (Nadaljevanje s 3. strani) razgrajajo in razbijajo v samskih domovih, kršijo predpise o urejevanju prometa v podjetju itd. Vse to pa pomeni za nas veliko izgubo, ki jo morajo nadoknaditi prizadevni, marljivi in disciplinirani delavci, ki seveda z vso pravico terjajo utrjevanje discipline in reda v podjetju. Vse to pa ne bo šlo isamo od sebe, stanje ne bodo uredili samo notranji predpisi, ampak smo mu vsi odgovorni, kako se bodo stvari nadalje razvijale in kakšni bodo naši notranji odnosi. Imamo številne pojave, da posamezni tovariši, žal večkrat tudi člani ZK, popuščajo raznim slabostim, ne ukrepajo ali pa zelo blago ravnajo, kadar je treba utrjevati disciplino, vse to pa z izgovorom, Imamo lahko idealno organizacijo, do podrobnosti izdelane predpise, poslovnike ipd., toda, če ne bo osebne zavzetosti vsakega posameznika in seveda tudi osebne odgovornosti, potem ne bomo mogli opraviti tako velikih in težavnih nalog, ki nas v letošnjem in prihodnjih letih čakajo. Menim, da je potrebno zaostriti kriterij, kaj je prav in kaj ni. Nekateri tovariši delajo napake, za katere pa menijo da niso tako hude, češ saj drugi delajo še večje. Drugi zopet menijo, če je kaj narobe, so tega krive okoliščine, organizacija dela, slabi odnosi itd. Pri razvijanju in utrjevanju* zavesti bodo potrebni veliki napori, zlasti pa bo potrebno posvetiti več pozornosti mladim kadrom, ki prihajajo iz šol in se šele uvajajo v proizvodnjo. .mMMH' v' : UŠ ;<-.vv :kx * »RISBA POVE TISOČ BESED«. Tečajniki iz strojnega obrata pri pouku tehničnega risanja lo široke. Spremljanje poslovnih rezultatov podjetja, in rezultatov kvalitetnega poslovanja ter potrditev ZR za leto 1964 pa dokazuje, da je bilo poslovanje pravilno, da je bilo delo in aktivnost samoupravnih organov pravilno usmerjeno. Nadaljna točka je bila potrditev družbenega plana Cinkarne za leto 1965. V tej zvezi se je pokazala velika zainteresiranost pri članih samoupravnih organov o vprašanju surovin, preskrbe z materialom in za vodenje nadaljnje politke izvoza in uvoza. Zanima nas, kakšno bo poslovanje v prihodnjem letu. Samoupravni organi so vzeli za izhodišče standarda našega človeka in razširitev asortimana. Zelo važna točka je bila sprememba pravilnika o delitvi OD, o kateri je govoril predsednik in je v svojem referatu tudi pravilno ocenil, da je bilo to popravilo napak, ki pridejo za nami in katere je treba stalno sproti reševati. Poleg tega je bilo s tem v zvezi in v zvezi z zmanjšanjem fluktuacije delovne sile sprejetih še nekaj važnih sklepov, predvsem dodatek na podražitev in dodatek v topilnici, ki naj bi vplival na zmanjšanje fluktauacije delavcev. V samoupravnih organih je bilo precej razprav o povečanju OD v letu 1965. Veliko zanimanje je vladalo za nove investicije. Razpravljalo se je o stanovanj- ski izgradnji, pri čemer je obstojala tendenca, da se čimveč sredstev, ki so na razpolago, da za individuanlo izgradnjo. Ob lanskoletni poplavi je UO sestavil komisijo za ocenitev škode, proučil poročilo komisije in sprejel nekatere sklepe, obenem je poleg SP odobril pomoč poplavljenemu v višini 400.000 dinarjev. Diskusije po vprašanju zdravstva, tehnične zaščite, higienske zaščite in socialnega zavarovanja so bile na dnevnem redu na DS EE in QDS pa tudi DS delovnih skupnosti. Skrb za človeka, ki je ena najvažnejših točk, za katere se more boriti sindikalna organizacija, se je odražala v tem, da smo rešili veliko stanovanjskih problemov, probleme posameznikov na njihovih delovnih me-stil (prevoz delavcev, dodelitev dodatka v letnih mesecih, izboljšanje kavilitete toplega obroka, reševanje raznih vprašanj poe-dincev itd.) Nadalje je UO reševal nekatere prošnje in pritožbe, dajal pomoč šolam itd., obravnaval je predlog za izgradnjo nove menze in otroškega zavetišča. V tem smislu je bilo v okviru naših možnosti veliko storjenega. Ena važnih točk je bila utrjevanje discipline. Če kratko povzamemo nekaj točk vidimo, da so uspehi že tu, da se je v IV. četrtletju zmanjšala fluktuacija delovne sile. (Nadaljevanje na 5. strani) PERSPEKTIVA PRESKRBE S Zn-KONCENTRATI da je pač težko, saj smo vsi ljudje, zakaj bi se zamerili drug drugemu ipd. Prav res. vsi smo ljudje in imamo enake pravice le tedaj, če vestno izpolnjujemo dolžnosti in imamo do svojih sodelavcev pravilne socialistične odnose. Kadar pa zavestno ali po malomarnosti kršimo ustaljene in pisane norme, potem seveda nismo enakopravni oziroma nimamo enakih pravic. Problemi, ki jih bomo morali reševati danes in jutri niso lahki, prepričan sem pa, če se bomo kot člani sindikata, zlasti pa kot člani ZK- v polni meri angažirali na svojih delovnih mestih,' odločno zavzemali stališča do določenih vprašanj in napovedali boj vsem slabostim in napakam, ki so se v letu 1964 moč-’ no razpasle, bomo tudi uspeli. POSOJILO ZA IZGRADNJO RUDNIKA MOJKOVAC Centralni delavski svet je na svojem 10. zasedanju potrdil predlog upravnega odbora o sofinanciranju izgradnje naprav v rudniku Mojkovac. Ing. Anton RENČIlNA: V preteklih osmih mescih, so člani samoupravnih organov pokazali veliko 'zanimanje za reševanje obratnih problemov. Samoupravni organi so bili precej aktivni. V osmih mesecih je bilo 10 sej ODS in 15 sej UO. Udeležba je bila dokaj boljša kot v preteklem letu. Diskusije posameznikov so bile plodnejše in koristnejše. Nekateri člani pa še slabo ali sploh ne sodeluejjo v razpravi. Zato priporočamo, da prihodnji sindikalni odbori preanalizirajo posameznega kandidata. V organe samoupravljanja naj bodo izbrani tisti tovariši, ki so že pokazali določeno aktivnost in bodo v tein oziru več prispevali. Najvažnejša problema, ki sta bila obravnavana na sejah sta bila sprejemanje statuta podjetja in obravnavanje zaključnega računa podjetja. Diskusije o prvem vprašanju so bile ze- Zaradi gradnje nove topilnice cinka v Trepči, se bo naše podjetje v bližnji prihodnosti znašlo v precej težki situaciji, ker bo vse koncentrate cinka porabila Trepča sama. Za naše podjetje nastaja resno vprašanje preskrbe s cinkovimi koncentrati iz rudnika Trepča. Upravni odbor je o tej situaciji, ki bo nastala v letu 1968, že razpravljal ter predložil centralnemu delavskemu svetu, du bi naše podjetje sofinanciralo izgradnjo flotacijskih in drugih napruv v rudniku Mojkovac v Črni gori, kjer je bogato ležišče cinkovih rudnin. To rudišče je že raziskuno zaradi slabih prevoznih pogojev pa še ni izkoriščano. Z dograditvijo ceste Moj-kovac-Bor, gradijo pa že tudi železnico, je postal ta rudnik zelo interesanten tudi za nas. Rudnik bi zmogel tolikšno proizvodnjo, da bi imeli približno za polovico leta dovolj koncentratov. v: Poleg cinka se v rudi nahaja še svinec in baker ter nekaj železa. Za odpiranje rudnika in ureditev drugih naprav bi bilo potrebno okrog 6 milijard dinarjev. Udeležba pri financiranju bi bila naslednja: 60%bi financirala republika Črna gora, 40% pa bi financiralo naše podjetje v kooperaciji s podjetji, ki so zainteresirana ža cink, oziroma svinec ali baker. Prevoz koncentratov iz Moj-kovca bi bil cenejši kot pa iz Trepče, ker bi ga prevažali pretežno po morju. RAZPRAVA NA OBČNEM ZBORU Viktor TRATNIK: Delo komi- sije za socialna vprašanja v pretekli mandatni dobi. V preteklem/letu je značilno dokaj živahno in obilno delo so cialne komisije. Komisija je imela 9 rednih in 3 izredne seje. Na podlagi letnega predračuna je komisija dobila za svoje potrebe dotacijo od IO SP, v namenski sklad za socialno delo komisije pa je vplačalo podjetje sredstva, ki so bila zbrana od vplačanih disciplinskih kazni. Občasne oziroma enkratne socialne podpore je dodelila 42 delavcem. Živahna je bila tudi dejavnost naših sindikalnih podružnic pri obiskovanju bolnikov na domu, oziroma v zdravstvenih zavodih. Na okrevanju v obmorska letovišča in v Logarsko dolino je bilo poslanih 45 delavcev na LO-dnevna letovanja. Zlasti .močna je bila dejavnost komisije za pomoč prizadetim ob poplavi dne 25, oktobra. Takoj prve dni po poplavi je komisija razdelila 16 poplavjencem 255.750 dinarjev kot prvo (pomoč za prehrano družin. Kmalu na to je upravni odbor podjetja dodelil za pomoč poplavljencem 400.000 dinarjev ter je ta znesek komisija razdelila 32' poplavljencem kot delno pomoč za utrpelo škodo. Med, individualnimi podporami je vedno večje število delavcev, ki prosijo za pomoč pri plačevanju stroškov za nego in varstvo otrok po tuji osebi v času bolezni žene zlasti, kadar je ta v bolnici in so otroci brez varstva. Komisija je prav zaradi tega določila sredstva, ki se stekajo od disciplinskih kazni, kot namenska sredstva za pomoč družini. Sindikalne podružnice so v sporazumu z zdravnikom predlagale za okrevanje mnogo večje število oseb potrebnih okrevanja. Nerazumljivo je, da fje posamezniki, katerim bi okrevanje lahko bistveno pomagalo k zboljšanju zdravstvenega stanja, branijo okrevanja in s tem tako rekoč zavirajo izboljšanje svojega zdravja. Na enih zadnjih sej je komisija tudi razpravljala o slabem zdravstvenem stanju delavcev. oziroma o večanju bolniškega staleža. V programu za leto 1%5 je zajela predvsem območje te probelmatike. __Glavni direktor Drago ČEH, dipl, ing.: Le z odpravo subjektivnih slabosti in raznih napak, ter s skupnim prizadevanjem bomo dosegli zastavljene naloge. Mislim, da bi bilo prav, da se. na podlagi referata in diskusij obrnem na nekaj problemov, ki so izredno važni za nadaljnji razvoj podjetja. V te- ku lanskega leta smo dosegli relativno dobre rezultate v poslovanju podjetja. Rekonstrukcije, katere smo začeli v teku leta so že začele dajati sadove, bruto produkt bo v naslednjih letih porastel, kakor tudi naloge. O tem smo mnogo ra/*prav-ljali na sejah organov upravljanja. Zavedati se moramo naših nalog, to je nadaljnje povečanje OD in nadaljnje povečanje produktivnosti dela. V lanskem letu smo bili lahko zadovoljni, saj smo uspeli povečati OD za 40 % napram letu 1963. Produktivnost dela pa je lila povečana V W mo sffet menjali tarifni pravilnik in povečali osebne dohodke. Letos stoji pred nami pomembna naloga, da se osebni dohodki povišajo na povprečje 70.000 dinarjev s povečanjem proizvodnje, znižanjem proizvodnih stroškov, osvajanjem novih produktov, povečanjem produktivnosti dela, z vsemi tistimi elementi, ki lahko vplivajo k doseganju teh rezultatov. Tega ne bomo skušali doseči z nih letnih dopustov. S temi stvarmi moramo odločno razčistiti. (Nadaljnja stvar, ki je izredno važna v teku letošnjega leta so nadaljnji predlogi racionalizacij in novatorstev. Ti so nam doslej dali že lepe rezultate. Letošnje leto je prelomno leto, v katerem bo potrebno mobilizirati slehernega člana našega kolektiva, da bo razmišljal, kako bi se dalo na boljši način nadaljnjim izčrpavanjem de-' več proizvajati. l0™?, sile, ampak bomo proiz- Nage podjetje'je v glavnem v lanskem letu le' za 8,36%. V letošnjem letu se razpravlja, da se morajo OD povišati za 22—23 %, od česar bi bilo povečanje realnih OD za 9%, ostalo pa na račun. podražitve. Nihče ne vpraša, na kakšen način naj se to priporočilo izvede. Ponovno poudarjam, da se sedaj moramo obrniti samo nase in iskati te možnosti. v "krogu samega podjetja in v nas samih in sicer v nadaljnjem povečanju proizvodnje in nadaljnjem znižanju proizvodnih stroškov, v^nadaljnji mehanizaciji dela itd. Sklep, ki ga je sprejel UO, da moramo v letošnjem letu povečati proizvodnjo ob istem šte-vilu^ delovne sile kot je bilo v lanskem letu planirano s tem, da povečamo proizvodnost dela za 20%. ni lahko izvedljiv. Teh nalog se velika večina v kolektivu zaveda, vendar imamo še število ljudi, ki se tega dovolj ne zavedajo, ampak je njihovo prvo vprašanje," kdaj bo- vajali z novimi strojnimi napravami ter odstranili vsako naporno fizično delo. Na drugi strani se moramo bolj energično boriti za disciplino. Meni so danes tuje stvari, da v letu 1965 še vedno razpravljamo, da je treba jačati kaznovanje. To je v eri našega samoupravljanja malo težka stvar, ampak bomo morali na nek način pripraviti ljudi, da bo začela tudi pri njih delovati zavest. Ne bomo mogli trpeti tega, da bo del ljudi živel na račun drugih. . Čeprav je bilo že dovolj diskusij o tem, se morgm ponovno dotakniti vprašanja bolo-vanj. V letu 19A4 je bolovanje povečano za 50 %, čeprav v preteklem letu ni bilo kaj posebnega. kar bi povzročilo, večja bolovanja (gripa). Pogoji dela so bili izboljšani, nabavljeno je več zaščitnih sredstev. Obrniti se moramo na notranje odnose in proti tistim ljudem, kateri to pri nas zavestno izkoriščajo. Veliko število bolovanj nam je povzročilo povečanje števila nadur, ki so jih napravili nekateri člani kolektiva, ki zaradi bolovanj drugih niso mogli izkoristiti niti svojih red- preskrbljeno z reprodukcijskim materialom. Poleg vseh tistih' stvari, ki se - tičejo celotnega gospodarskega sistema, ki ga izpolnjujemo je to, da do maksimuma povečamo proizvodnost dela in proizvodnjo, da zmanjšamo proizvodne stroške Mm in da čimveč izvozimo. To je velika naloga v letošnjem letu poleg vseh rekonstrukcij, ki so sedaj v teku. Z odpravo subjektivnih slabosti in vseh mogočih napak bomo tudi v letošnjem letu izpolnili izredno nalogo in povečali osebne dohodke v višini OD ostalih industrijskih podjetij. (Nadaljevanje na 6. strani) Not 10 sindikalne podružnice Na rednem letnem občnem zboru sindikalne podružnice j® bilo izmed 18 kandidatov za nov izvršni odbor, izvoljenih 15 kandidatov in tričlanski nadzorni odbor. V izvršni odbor so bili izvoljeni: Franc POKLŠEK, predsednik; Viktor TRATNIK, podpredsednik: Zlatko ŠENTJURC, tajnik; Vili RAZNOŽNIK, dipl. OBVESTILO Servisna delavnica naše Avto-moto sekcije je odprta ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure. Člani, ljudske tehnike, ki imajo svoja vozila, lahko v servisni delavnici sami opravijo nianjša popravila svojih vozil. Vrsto popravil in drugih storitev določa Pravilnik o poslovanju servisne delavnice. Ta pravilnik določa tudi ceno uporabe orodja, prostorov ipd. Koristniki servisne delavnice si lahko nabavijo bone za plačilo pri blagajniku LT tov. Svetličiču v kadrovskem sektorju. Ljudska tehnika Cinkarne ing., blagajnik; Polde ŠMON in Martin ADREJAŠ, gospodarja; Franc Romih, predsednik komisije za preprečevanje nezgod in bolezni; Štefan VESELKO, predsednik komisije za šport in rekreacijo; Rudi • KERČBK, predsednik komisije za oddih; Štefan KRESNIK, član komisije za socialna in kadrovska vprašanja; Tomaž 20LGER, predsednik komisije za izletništvo ter člani komisij: Jože SENČAR. dipl. ing. Jožica ŠTOlR, Pavle KESSLER, dipl. iur. in Roman TERGLAV. Nadzorni odbor tvorijo Ivan VERANIČ, Jože JORDAN in Vinko PERSOLJA. $ Žica - naš novi proizvod 2ico smo v manjših količinah že izdelovali. Na posebnih Škarjah smo iz valjanih plošč spiralno razali trakove in jih nato vlekli na tegalniku. Ta proizvodnja je bila razmeroma draga in nizkoproduktivnn. Pri iskanju novih rentabilnejših izdelkov iz cinka, se je naša tovarna odločila, da v okviru rekonstrukcije topilnic^ in valjarne formira-nov obrat, ki bo proizvajal žico po najmodernejših postopkih, ki bodo garantirali kvaliteto, količine in akumulacijo. Po daljšem študiju smo se od-ločili za postopek neprekinjenega (kontinurnega) vlivanja žice, ki se danes v metalurgiji vse bolj uvaja (predvsem tudi za izdelavo trakov). Po dosedanjih načinih stiskanja žice na stiskalnici ali pa valjanju, je bilo potrebno predelati razmeroma debel ingot v tanko žico s plastično deformacijo v trdem stanju. Tak postopek zahteva dražje naprave, več energije, večje proizvodne prostoreintudi več delovne sile. Pri postopku neprekinjenega vlivanja pa vlivajo že v razmeroma tankem preseku (14mm), kar daje ogromen prihranek na energiji. - Pri takem postopku je tudi možna visoka mehanizacija in avtomatizacija, ki izključuje vsako težko delo in zmanjšuje proizvodne stroške. Poraba cinkove žice na trgu se veča. iNajvažnejše področje je vsekakor metalizacija, kotpo-stopek za zavarovanje jeklenih konstrukcij pred rjo (korozijo). (Načinov za zavarovanje jeklenih izdelkov s cinkom je mnogo. Sem spadajo: vroče pocinkanje galvansko pocinkanje in premazi s cinkovim barvami. Me-ializacija ima svoje prednosti v dočenih pogojih. Postopek sestoji v tem, da cinkovo žico v posebni motalizacijski ročni pištoli razstopimo s pomočjo plina in ga v tem stanju s kompri-miranim zrakom brizgamo na površino, ki jo hočemo zavaro-vatni. Seveda, mora biti površina predhodno očiščena od rje in malo hrapava, da se omogoči boljša zveza med zaščitno plastjo in osnovnim materialom. Metalizacija s cinkom je možna v tovarni ali pa na terenu. Sloj. ki ga nanašamo, je debel 0.1 do 0,2 mm. Takšen sloj zavaruje kovino za dobo do 20 let. Ta cinkov sloj predstavlja tudi solidno osnovo za dodatno lakiranje, kor povečuje obstojnost teh slojev v največji meri. Danes metalizirajo jeklene konstrukcije daljnovodov, velikih cevovodov za hidroenergetske objekte, rezervoarje, je zove, jeklene konstrukcije za visoke gradnje, jeklena okna v gradbeništvu, v ladjedelništvu itd. / Za metalizacijo uporabljajo cink, čistoče 99,5 do 99,99 %. V največji količini se zahteva fini cink visoke čistoče, — pridobivali ga bomo v novi napravi ».New Jersevc. Nova naprava za izdelavo cinkove žice je montirana v montažni stavbi. Pri svoji visoki produktivnosti zahteva razmeroma majhen proizvodni prostor in enostavno zgradbo. Postopek izdelovanja cinkove žice poteka v grobih obrisih takole: Cink topijo v posebni topilni mazutni peči ter ga v tekočem stanju neprekinjeno prelivajo v vlivalnii stroj. Peč je treba v manjših količinah saržirati, da se nadomesti izliti cink. Tekoč cink teče po žlebu v vlivanl stroj, kjer polni manjše korito, iz katerega se tekoča kovina spušča preko ventila v vlivalno odprtino. Vlivalni stroj ima kolo z utorom, ki odgovarja preseku žice. Ta utor prekrivu jeklen trak, ki tako tvori odprtino, v katero vlivamo cink. Kolo se počasi vrti in cink se v tem utoru strjuje. Da se to strjevanje pospeši, se nahaja vlivalno kolo pod močnimi prhami. Pri polovičnem obratu vlivalnega kolesa, žica v trikotni obliki debeline 14 mm zapušča kolo in jo vodimo direktno v kontinuirano valjarno, ki ima nalogo, s hladno deformacijo zmanjšati presek žice in pregnesti material. Valjarna sestoji iz več" stopenj, ki so nameščene druga za drugo. Vsaka naslednja ima večjo brzino za toliko, kolikor se žica zaradi kontrakcije (zožitve )podaljša. Vsaka stopnja valjarne ima 3 valje pod kotom 120*, ki skupaj tvorijo kaliber okrogle oziroma oglate oblike. Pr izstopu žico vodimo po cevi v posebno košaro, kjer jo navijamo v zvitek. Tako dobljena žica je za porabo še predebela, pa tudi površina je še groba. Za proizvodnjo končne žice je potrebna še ena predelava, to je vlečenje žice na večstopenjskem vlečnem stroju. Na tem stroju skozi več votlic (matric) tanjšamo žico na končno dimenzijo. Sedaj je potrebno žico še previti na svitke, ki jih zahteva trgovina, oviti s papirajem in zapakirati. Tudi to delo bo delno mehanizirano, bo pa kljub tem potrebovalo toliko delovne sile kot vsa proizvodnja žice v predhodnih fazah. Novi obrat bo pričel obratovati v teku drugega četrtletja ter bo kljub svojem razmeroma majhnem obsegu pomenil kvaliteten skok v pogledu izdelave višjih faz naše proizvodnje. Na trgu je zanimanje za cinkovo žico precejšnje, znatne količine bo možno plasirati v izvoz. O. PEVNIK Razprava na občnem zboru (Nadaljevanje s 5. strani) Zelo pozitiven je pojav večjega sodelovanja 'kolektiva — neposrednih proizvajalcev, pri nalogah organov upravljanja, da so DS EE zaživeli. Praktično že vsak v podjetju ve, da je njegov osebni dohodek odvisen od prizadevanja na delovnem mestu. Kolektiv je postal med letom mnogo bolj enoten, močnejši in če bomo šli v prihodnjem letu v tem tempu naprej, da bomo še naprej decentralizirali samoupravljanje in ga razširjali, da bodo slehernemu članu kolektiva znane in jasne tendence v podjetju, da bo res vsak čutil, da je to, kar ustvarjamo in s čemer ustvarjamo, naše, ne bo prišlo v podjetju do pojavov, ki bi bili v nasprotju s celotno tendenco izgradnje socializma v naši državi in v podjetju, potem uspehi ne bodo izostali. Ob koncu bi poudaril še to, da so pred nami na področju ihvesticijskc izgradnje še o-gromne naloge. V naslednjih letih bomo povečali bruto produkt na 42 milijard dinarjev s kapaciteto novih obratov umetnih gnojil in titanovega dioksida. Celotna bazna industrija Cinkarne se bo zaokrožila z nadaljnjo finalizaci jo proizvodov in bo postala v okviru Slovenije zelo važno podjetje. Tako bo Cinkarna v sklopu z Velenjem in Rušami predstavljala bazo za nadaljnji razvoj naše kemične industrije, ki postaja v svetu vse bolj iskana. Pri teh nalogah, ki so že pred nami pa je izredno važno nadaljnje izobraževanje kadrov. Pri nas bo v teku treh let izginilo iz podjetja vsako ročno delo. Če pa hočemo priti do tega, pa moramo imeti vsi — vsak posameznik veliko več strokovne sposobnosti. Zaradi tega moramo po tej poti energičnega forsi-ranja in vlaganja v kadre iti še naprej in upamo, da bomo tudi naslednjo sindikalno konferenco dočakali s takimi uspehi kot letošnjo. ' t Tajnik republiškega odbora ZSS tovariš Stjepan ŠAUBERT: Mladina mora razvijati lastno aktivnost. Včasih se vprašamo, kakšno naj bo delo sindikalne podružnice? Osnovno vodilo SP mora biti, da SP odstranjuje vzroke nepravilnosti in da ne pometa s posledicami. SP naj se loti vzrokov zaradi katerih se ljudje pritožujejo ne pa, da caplja za dogodki. Danes je bilo v referatu predsednika govora o nagrajevanju strokovnih služb in vendar mislim, da smo prišli v situacijo — vaš kolektiv tudi ni imun do te vrste — ko s povečanjem fizičnega prizadevanja, ne moremo še nadalje zahtevati večjo storilnost. Zaradi tega menim, da je prav skromno, če je na občnem zboru to nagrajevanje strokovnega kadra, ki je v sedanji situaciji zelo pomembno, samo enkrat omenjeno. Nov lO iSP bo moral izvajati večji pritisk, da se vežejo zaslužki strokovnjakov na efekt njihovega delu. Angažiranost strokovnjakov bi morala biti bolj pogojena na tako reševanje problemov. V sistemu socialnega varstva, šolstva in varstva otrok prihajamo do spoznanj, da je potrebna ob nekaterih problemih skupna akcija, več kolektivov in ljudi, ki živijo v določenem bazenu in ki so za določene stvari žainteresirani. Med dru- (Nadaljevanje na 7. strani) IZLETI OB PRAZNIKU DELA Ob prvomajskih praznikih bo sindikalna podružnica priredila več izletov in sicer v: Logarsko dolino, 1. in 2. maja — dvodnevni izlet. Prenočišče v našem domu bo brezplačno. Postojno—Koper-vPiran, 1. maja. Udeleženci tega izleta bodo obiskali Postojnsko jamo. Bohinj oziroma na Bled, 1. maja. Prijave sprejemajo v pisarni sindikalne podružnice od 18. do 23. aprila. Udeleženci izletov bod potovali z avtobusi — Število sedežev je torej omejeno, prijavite se pravočasno. Razprava na občnem zboru (Nadaljevanje s 6. strani) gim je bilo rečeno, da bi podjetje zgradilo otroško varstveno ustanovo. Opažamo, da kadar gre za nekaj, v kar je vključen samo en kolektiv, se izpelje do konca, čim pa gre za več kolektivov, čeprav je resnost problema enako velika, se zatakne, ker vedno kdo izstopi iz tega samoupravnega kroga. Samoupravni organi, ki razpolagajo s sredstvi, bi morali o teli problemih diskutirati in če se zmenijo za neko gradnjo, to potem dosledno izpeljati do konca. Ob zaključku bi podal nekaj pripomb na razpravo. Tovariš Terglav, predsednik mladinskega aktiva je dejal, da bi mladina delala, vendar nima pomoči. Sindikalna podružnica se bori za to, da so vsi člani kolektiva samostojni, da imajo vsi možnosti upravljanja, sodelovanja in tu so zajetji tudi tisti člani, ki so mlajši od 25 let to je mladinci. Zahtevati od sindikata pomoč mladini je nerazumljivo, posebno ker je dejavnost mladine specifična — in bi to lahko razumeli kot nezaupanje v mladinsko organizacijo. Zdi se mi nepravilno zahtevati od sindikata. da vodi mladino, ko lahko mladna sama odloča o vsem. , (Mladina mora .razvijati lastno aktivnost, ki naj sloni na spoznanju. da ima ta aktiv specifične želje. Ob zaključku želim, da bi vaš novi odbor v prihodnjem letu ravno pri iskanju osnovnih problemov, katerih rešitev pomaga boljšemu položaju članov kolektiva, imel srečno roko in uspešno rese valj te probleme. Ravnatelj osnovne šole Franja Vrunča na Hudinji, tovariš PRISL AN: V delu in slogi je moč Med vami se prijetno počutim. saj je vaš kolektiv bil prvi. ki je podprl resnico, da vzgoja ni stvar samo prosvetar-jev. ampak naša družbena dolžnost. Odkar šola obstoja je vaš kolektiv — dal mnogo dokazov fraza, ampak dejstvo, saj na tem področju z nami tesno sodelujete. Ne moremo mimo tega. da ne Iri omenil tri članske komisije, ki se je oglasila z na-i Jogo. da ugotovi potrebe šole. Rezultat tistega obiska je bila oprema tehnične delavnice z vašo pomočjo. Drugo, kur je najvažnejše — da 'smo od članov vašega kolek-tiva — tu bi imenoval tovariša Jazbinška, ki j so uživali velik ugled. Navadno so bili organizirani sestanki manjših skupin, ki so jih povezovali najbolj zanesljivi pristaši OF. Na teh sestankih smo ljudem pojasnjevali nastali položaj. govorili o vlogi in nalogah organizacije, Z/biruli denar, razdeljevali propagandni material, določali naloge za zbiranje orožja, municije, obleke, -zdravil, hrane in drugih potrebščin za vojsko. Pri vsem tem delu je naravnost presenečala izredna iznajdljivost in discipliniranost naših ljudi predvsem pa mladih, ki so se morali odločiti za vstop v vojaške enote za boj proti okupatorju. Zgodaj spomladi leta 1942 je bila OF že tako močno utrjena^ da smo preko vaških odborov izvajali mnoge naloge, predvsem pa smo mobilizirali dobre in. sposobne ljudi za vstop v partizansko vojsko. Zelo pomembno je bilo delo pri nadaljnjem utrjevanju organizacije, ki je svoje člane zaprisegla za zvesto delo v OF in vojski, kamor bo vsak zapriseženi prostovoljno vstopil ko bodo to narekovale potrebe. Na enem izmed teh sestankov, bil je sklican ob polnoči v gozdu četrt ure oddaljenem od sovražne postojanke v Stični na Dolenjskem, smo poleg aktualnih novic obravnavali tudi vojni položaj. Sestanka se je udeležilo osem mlajših mož. Brez pridržka so zaprisegji zvestobo OF in izrazili pripravljenost, da takoj vstopijo v vojsko. če je to potrebno. Povedati je treba, da so bili to gospodarji lepih kmetij, ki se niso ustrašili naporov in žrtev. Okupatorji so izvajali nad partizanskimi družinami hude represalije, domove so oropali in požigali, “družine pa odvedli v internacijo ali pa jih pobili in vrgli v goreče domove. To je potrebno poudariti zato, da bo vsem nam. ki smo to doživljali, posebno pa mladi generaciji ostala neizbrisno v spominu velika vera v zmago pravičnega boja ii| zvestoba OF (in NOP, ki se je nezadržno razvijal in preraščal v silno vojsko, ki je končno premagala tako močnega sovražnika in zmagovito zaključila težki boj. OF in NO odbori so bili tako v mestnih, kot v vaseh izredno dobro organizirani. V vasi Pristava pri Stični, ki je bila trdno in do kraja vojne na strani NOB. smo^g poletnih nočeh v letu 1942 organizirali prave mitinge, na katerih se je zbrala domala vsa vas, razen zelo istarih ljudi in prav majhnih ) otrok. Na takih sestankih so ljudje brez pridržkov sprejemati navodila OF, organizirali zbiranje hrane, obleke in denarja. Zanimivo je pri tem tudi dejstvo, da med vso vojno ni bilo nobenega izdajstva v vasi in da so bile prav zaradi tega razmeroma majhne žrtve, saj štiri sobe: dve z dvema in dve s tremi posteljami in sicer od 10. junija do 31. avgusta. Cena dnevnega penziona je v juliju in avgustu 20S0 dinarjev. v juniju pa 1995 dinarjev.' Otroci do 10. leta .imajo 30 % popusta. Prijave za letovanje v naštetih letoviščih sprejemajo v pisarni sindikalne podružnice od 15. aprila. Vsak član. ki se prijav, mora ob vpisu plačati polovico stroškov letovanja. Vsi tisti, ki bodo letovali v naših letoviščih, bodo plačali turistično takso ob prihodu v letovišče. Vsak član kolektiva in ožji član njegove družine (žena, ali mož in otroci) ima pravico do regresa za 10-dnevno letovanje. Če je žena ali mož zaposlen v drugem podjetju, dobi regres-od podjetja, kjer je zaposlen. Če to podjetje ne daje regresa, kar mora pismeno potrditi, je tak družinski član upravičen do regresa v našem podjetju. Člani, ki nameravajo letovati v drugih letoviščih —• ta ne smejo biti hotelskega značaja so tudi upravičeni do regresa. Preden bodo vplačali akontacijo v teh letoviščih, naj se zglasijo v pisarni sindikalne podružnice, kjer bodo dobiti potrdilo o višini regresa. Višina regresa znaša 500 dinarjev dnevno. SUPETAR NA BRAČU. — Zgodnje pomladansko sonce ogreva le ribiče, ki se pripravljajo na nočni ribolov. V poletnih mesecih pa so plaže in obala v pristanišču preplavljene z neštetimi domačimi in tujimi turisti so bile požgane le tri domačije. Iz te vasi je bilo v partizanskih vrstah veliko mladih ljudi, ki še danes zavzemajo' odgovorne položaje v vojski in drugih službah. V juliju in avgustu leta 1942 je na Notranjskem in Dolenjskem divjala huda sovražna ofenziva, ki je sicer napravila precej škode našemu gibanju, še zdaleč pa ni uspela razbiti naše vojske in organizacije OF ha terenu. Ta je po tej ofenzivi še bolj utrjena šla v nove akcije. Odpadlo je precej ljudi, mnogi so biti ubiti, na tisoče ljudi je moralo v zapore in internacijo, domačije pa so bile uničene. S pomočjo izdajalske duhovščine so Italijani formirali belo gardo, jo oborožiti in pošiljali v boj proti partizanom. Vse to pa ni zavrlo poleta naše borbe in revolucije, ki je svoje sile črpala iz ljudstva, saj so ravno po ofenzivah vstopali v vojsko novi, mladi in sveži borci, ki so šli v boj še z večjo zagrizenostjo in raržnjo do oku- patorja. ki^ je ropal, požigal in moril. V težkih obdobjih naše borbe, ko je sovražniku uspelo začasno kontrolirati teren, je bilo zelo težko povezovati organizacijo OF, ji dajati poročila in navodila. Takrat so mnogo napravili kot kurirji in obveščevalci otroci, ki so bili zelo iznajdljivi in zanesljivi. Tako sem v bližini Višnje gore v septembru 1942 srečal fanta starega 13 let in ga po nekaj dneh, ko je hodil na pašo z živino v bližino gozda, pripravil na zelo odgovorno naloge, ki jih je izvršil v dveh treh centrih ib prinesel zelo važne podatke, kasneje pa smo ga pošiljati tudi v Ljubljano. Vse naloge je opravil zelo točno, kar smo ugotavljati še po osvoboditvi. Bil je zelo hraber in je v letu 1945 padel kot partizan — obveščevalec nekje blizu Ljubljane. K. S. CINURNAR Delo organskih razvojnih laboratorijev Danes bi v svetu že težko našli večjo tovarno, ki nima svoj razvojni oddelek, kjer aktivno spremljajo najnovejše rezultate s področja, ki je za določeno tovarno zanimivo in uvajajo v proizvodnjo na podlagi lastnih izkušenj nove surovine ali pa izboljšuje-jo že obstoječe postopke. V osnovi je to tudi namen vsakega razvojnega inštituta.______ Tovarne vlagajo v razvojno delo precejšna finančna sredstva saj lahko le v moderno opremljenih laboratorijih v najkrajšem času izdelajo nov postopek, Program dela je zelo obširen, osnovni namen pa je ta, da izdelamo na podlagi laboratorijskih poskusov nove industrijske postopke. Pri tem je treba Delo v kroinatografskcm laboratoriju zahteva posebno tehniko in — predvsem vestno delo ugotovijo, kakšne so možnosti za povečanje obstoječih kapacitet s tehnološkega stališča itd. Vše nove postopke v teh razvojnih laboratorijih temeljito preštudirajo, kur omogoča kasneje zanesljivo obratovanje v industrijskem obsegu. Eksperimentiranje v industriji je predrago, zato v razvojnih inštitutih /na polindustrijskih napravah/ ki so seveda tudi ce-nejše, z manjšimi količinami in pod podobnimi pogoji, kot v industriji, proučujejo določene sinteze, nove aparature itd. Razvojni inštitut pri nas Tudi Cinkarna ima svoj razvojni inštitut, ki se glede na področje dela deli tudi na anorganske in organske razvojne laboratorije. Poglejmo si, kako je / delom organskih razvojnih laboratorijev? cimmp preko številnih posameznih faz dela. Pogosto je treba sintetizirati nove osnovne surovine, izdelati nove analitske metode, skonstruirati nove aparature itd. Nastanek novega organskega barvila Organska barvila so večinoma komplicirane organske spojine Njihov asortiment na tržišču se stalno spreminja, zato ga je potrebno spremljati tudi na področju sinteze. Zal jugoslovanska organska kemijska industrija med seboj ni koordinirana, kar precej otežkoča pregled nad možnostmi izbire določenih novih proizvodov in seveda plasmaja na tržišču. Le malo je tistih surovin, ki jih imam o doma. Kakor je število barvil precej veliko, tako je majhno število istih surovin, ki iih rabimo pri proizvodnji Večin barvil. Vse to otežkoča jasniV orientacijo in le s smotrnim in sistematskim delom bomo uspeli iz čim manj osnovnih surovin proizvesti čim več barvil. Ko v sporazumu z vsemi odgovornimi (komerciala, kolori-stični servis, obrat.itd.) določimo barvilo, ki naj bi ga sintetizirali doma. si skušamo najprej iz razpoložljivih litcratur-nih podatkov ustvariti kolikor se da jasno sliko o sintezi. Včasih je možnih več različnih variant — takrat se pač odločimo za tisto, ki daje boljše izkoristke in ni preveč komplicirana. Nato začnemo z laboratorijskimi poskusi. V analitskem, laboratoriju napravijo analizo surovin. na podlagi katere določimo razmerje izhodnih snovi. Količine pri laboratorijskih poskusih šo majhne, vendar lahko kljub temu točno določimo pogoje, pri katerih sinteza poteka. Tako ugotovimo, v kakšni sredini reakcija poteka, določimo vpliv posameznih komponent, čas trajanja posamezne faze, potek filtracije itd. Poleg kvantitativne analize pa spremljamo potek sinteze barvila tudi kro-matografsko. Ka.j pokaže kromatogra- V vzorno opremljenem laboratoriju zasledujemo s pomočjo kromatografske analize do kakšne stopnje so snovi že zre-agirale med seboj, s spremembo pogojev pri sintezi pa nato s pomočjo kromatografije ugotavljamo, če poteka sinteza u-godneje ali ne. Kromatografija, ki jo imamo zaenkrat vpeljano, analizira snovi tako, da na poseben papirnat trak nanesemo majhno množino snovi, raztopljene v primernem topilu, posušimo in nato pomočimo v zmes topil, tako imenovano smobilno fazo... Papir pomočimo le do tiste višine, kjer smo nanesli substanco in tako potujejo posamezne komponente s topilom do različnih višin S primerjavo višin, do katerih potujejo čiste snovi, katerih sestav poznamo, lahko sklepamo na prisotnost posameznih komponent. Ko smo določili optimalne pogoje sinteze in v sodelovanju s kolorističniin servisom ugotovili, da ima barvilo do volne ali bombaža, pač glede na to, v kakšno vrsto barvil spada, zadovoljivo afiniteto in da niansa ustreza, napravimo nekaj sintez z večjimi, količinami — kolikor je seveda v mejah laboratorijskega dela možno — in pričnemo polindustrijsko sintezo, lu zamenjajo grame kilogrami, laboratorijske filterske stiskalnice, steklene čaše pa industrijske kadi. Pogoje, ki smo jih določili z laboratorijskimi poskusi prenesemo zdaj v obrat. Najprej napravimo nekaj šarž z majhnimi količinami, nato ^pa nekajkrat v takem obsegu, da so industrijske kapacitete kar najbolj izkoriščene. Po nekaj takih industrijskih šaržah, ki jih prav tako kontroliramo analitsko oziroma kromatografsko, šele lahko podamo točen opis industrijskega postopka. Najpogosteje pa sinteza ne poteka tako gladko, kot izgleda na prvi pogled. Vedno znova se pojavljajo problemi, ki jih moramo odstraniti. Novo domače barvilo Letos smo izdelali že industrijsko sintezo precej kompliciranega barvila Tobazol supra rjave BRS. To je prvo barvilo te vrste, ki ga zdaj sintetiziramo doma na podlagi lastne sinteze. Tudi industrijske šarže so dale dober rezultat. Z uvedbo domačih sintez prihranimo dragocena devizna sredstva in razširjuje-mo paleto domačih barvil. To pa je naš osnovni namen. J. K. Pogled v analitski laboratorij NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI V FEBRUARJU JE BILO: 24 poškodb pri delu s 500 izgubljenimi dnevi in 1 poškodba na poti s 106 izgubljenimi dnevi Skupaj 25 poškodb s 606 izgubljenimi dnevi Analiza vzrokov poškodb Število poškodb 15 (52,20%) zaradi neprevidnosti 1 ( 4,17%) zaradi neprevidnosti in zastarelosti tran- sportnih sredstev 1 ( 4,17 %) zaradi neprevidnosti in neustreznih pro- storov 1 ( 4,17%) zaradi neprevidnosti in neustreznega na- čina dela 6 (25,— %) zaradi nediscipliniranosti 1 (-4,17%) zaradi zanemarjanja varnostnih ukrepov — nezadostne kontrole varnostnih ukrepov 1 ( 4,17 %) zaradi neustreznih osebnih zaščitnih sredstev Neprevidnost ponesrečencev samih je terjala 54,2 % vsen poškodb. Tehnična zastarelost, pomankljiva organizacija in opuščanje varnostnih ukrepov povezano z neprevidnostjo pa je terjala 12.5%. Visok odstotek nesreč zaradi nediscipliniranosti in zanemarjanja varnostnih ukrepov (29,— %) nas opozarja na to, da je potrebno posvetiti posebno pozornost kontroli varnostnih ukrepov. Pregled števila nesreč v posameznih ekonomskih enotah v februarju v primerjavi s povprečjem leta 1964: Število nesreč na Število izgubljenih Ekonomska enota 100 zaposlenih dni na 1 poškodbo 1964 1965 1964 1965 metalurgija 13,8 28,8 30,1 13,9 predelovalni obrati 17,4 — 7,3 — kemija 1 in 111 45,8 16,7 11.5 - 38,3 kemija II — — — — vzdrževalni obrati 21,5 13.1 8.3 24, uprava 4,1 3,9 39. 17, Skupaj 16,7 15,7 16,4 20,8 I Zmanjšanje števila nesreč ne sme povzročiti manjšo zainteresiranost za sistematsko preprečevanje nesreč. Ekonomska enota metalurgije, ki je v preteklem mesecu tako uspešno začela, prikazuje v februarju podvojeno število nesreč. K temu rezultatu so primerno svojemu številu zaposlenih prispevali obrati: topilnica, pražarna in tudi keramika. Prijetno nas je presenetila ekonomska enota kemija 1 in II, ki je zmanjšala število nesreč za več kot 60 %. število izgubljenih dni pa je še vedno previsoko. Vzrok temu je naraščanje resnosti poškodb. Naša naloga je predvsem v tem, da se lotimo izpopolnjevanja in urejevanju tehnične zaščite strojev in naprav. Poleg tega pa moramo zainteresirati vse člane našega kolektiva za disciplinirano izvajanje varnostnih ukrepov. Samo to nam bo pomagalo zmanjšati število nesreč in njihovo težino. S HITRIM POSEGOM PREPREČIL NESREČO Pri avtogenem rezanju pločevine v prostoru mehanične delavnice kemičnih obratov je plamen povratno udaril v dovodno cev. Cev je pri tem počila, se odtrgala od gorilnika in se vnela. Zaradi pritiska plina je začela opletati s plamenom po vsej delavnici. Dim in plamen sta povzročila, v delavnici paniko. Vsi delavci so v naglici zapustili prostor razen tovariša Jožeta Hu-deja. Imenovani ni izgubil pri- sebnosti, skočil je k jeklenkam, zaprl ventile ter pogasil gorečo gumijasto cev. Tovariš Jože HUDEJ je s svojo samoiniciativo, požrtvovalnostjo ter spretnostjo preprečil širjenje požara in morebitno eksplozijo jeklenk. Ekonomska enota bo verjetno tovarišu HUDEJU izrekla primerno priznanje, saj je preprečil nastanek morebitnih materialnih izgub. Nekaj podatkov o problematiki nezgod v podjetju V eni izmed prejšnjih številk >Cinkarnarja» je bila podana groba slika gibanja poškodb v podjetju v letu 1964. Prikazano je bilo nihanje »A« iji »B« poškodb v različnih 'mesecih. Iz detajlne analize HTV- službe je razvidno, koliko teh nezgod odpade na proizvodni proces, vzdrževalna dela, interni transport in ostalo, nadalje koliko je ne- sreč na poti itd. Iz podatkov obratne ambiv> lante se da dokaj natančno ugotoviti dodatno še: kateri deli telesa so v posameznih obratih pri »A« poškodbah najčešče prizadeti in kakšen je karakter »A« poškodb r posameznih obratih. Poskušajmo dati najprej odgovor na prvo vprašanje: OBRAT Gglava •/• .-S It B.M O U C 'tTi as ■ N O Roka, prsti •/• Trebuh, ledveni predel •/• Spodnje okončine •/• Stopalo, prsti “/# SKUPAJ •/» topilnica 12,4 4,1 >12,4 28,1 8,2 17,5 17,3 :ioo pražarna 34,5 ‘ 15,8 17,2 5,4 15,8 17*1 10« keramika 6,6 6,6 20,0 53,3 20,0 15,3 10« kemija I 21,1 9,8 9,8 22,5 5,6 22,5 8,4 100. kemija II 25,6 5,1 5,1 20,5 2,5 25,6 15,4 100 mehanična delavnica 51.8 11,1 5,7 11.1 — 11,1 11.1 100 valjarna 15,6 5,1 9.3 42,2 1,5 12,5 15.6 100 transport 33.3 16,6 11,1 16,6 5,5 11,1 5,5 100 pomožni oddelek — 12,5 12,5 31,2 6,2 25.0 12,5 100 uslužbenci 9.1 — — 27,3 9,1 36,3 18.2 100 energetika stavbeni in mizarski 17.6 5,8 29,4 — 5,8 5,8 55,3 10« oddelek. 21,4 5,5 10,7 25,0 1,7 17,8 10,7 100 POVPREČJE: 19,9 5,9 10,9 25,4 5,5 17,7 14,7 100 Iz zgornje tabele lahko potegnemo tri glavne skupine podatkov: , 1. Kolikšen procent od celotnega števila »A* nezgod v podjetju odpade na posamezne dele telesa: razvidno je. da odpade najvišji procent v povprečju na poškodbe rok in prstov, sler dijo poškodbe glave (tudi oči), nato spodnje okončine do stopala, sledijo stopala in prsti na nogi nato pa zgornje okončine, prsni koš in trebušno ledveni predel. 2. Razvidno je, kolikšen procent »A« nezgod odpade v posameznih obratih na različne dele telesa; tako je razvidno, da odpade v mehanični delavnici največji procent obratnih' nezgod na poškodbe glave, v transportu na poškodbe prsnega koša, v energetiki na zgornje okončine, roke in prsti na rokah so najčešče zastopani v valjarni, poškodbe trebuha in ledvenega predela pri uslužbencih. poškodbe spodnjih okončin tudi pri uslužbencih, poškodbe stopal s prsti pa v energetiki. 5. Primerjava podatkov iz tabele je (nožna nadalje v tem smislu, da primerjamo pogostost poškodovanih delov telesa v posameznem obratu s tovarniškim povprečjem pa tudi med posameznim obrati. Odstopanja, ki jih dobimo, so lahko zelo poučna, če že ne karakteristična za posamezni obrat. (Se nadaljuje) Dr. Slavko Sopar Ob nedavnih mladinskih prireditvah imun* 12 mi, vokalnimi in instrumentalnimi točkami, dijaki gimnazije in učiteljišča, folklorna skupina iz Dobrne, mladinski ekipi iz Tovarne emajlirane posode in Cinkarne. Povabilu k sodelovanju na tej prireditvi se je odzval tudi pes-, nik Janez Menart iz Ljubljane, ki je z recitacijo svojih pesmi navdušil mlade poslušalce v dvorani. Ekipi iz gimnazije in učiteljišča sta se pomerili v znanju na treh podorčjih: v športu, zuna-nj politiki in na kulturnem pd-ljti. Bolje se je izkazala ekipa učiteljišča, ki je premagala gimnazijce s 5 točkami razlike (22 : 17). Mladinci iz Emajlirane in Cinkarne so pokazali, katera Naša ekipa je sicer hitro zavila zvezek, ni pa jih mogla zadovoljivo opremiti, ker jim je ponagajal zavitek lepilnega traku, ki ga niso mogli odviti redil zabavni večer, na katerem so sodelovali: mladinke iž šole za zdravstvene delavce in mladinci iz učiteljišča z recitacijo Puškinove »Poltave«, dva zabavno glasbena ansambla — Veseli emajlirci iz Celja in Razgrajači iz Štor, Jožica Dorčn iz Dijakinje iz Šole za .zdravstvene delavce in dijaki iz učiteljišča — sedaj pedagoške gimnazije, so recitirali Puškinovo »Poltavo« PROBLEMI TRASPORTNEGA ODDELKA (Nadaljevanje s 7. strani) gove družine. Domnevamo, da posamezniki iščejo vse možnosti, kako bi prišli do dopusta, kateri pa jim ne pripada. Razsip je še vedno prevelik. Res je. da skladiščni prostori v večini ne ustrezajo, da so ne-prikladni, da je treba material prevažati od vagona v skladišče. 7. večjo pazljivostjo in odgovornostjo bi lahko razsip zmanjšali na minimum, Uvedeni so razni ukrepi za izboljšanje in odpravo . razsipa, vendar je uspeh minimalen. Prevzgoja in priučitev delovnih navad zahteva določen čas. V glavnem pa lahko trdimo, da je delovni učinek na zadovoljivi ravni in da se delavci - razkladalci trudijo doseči čim lepše uspehe. Tu sem se dotaknil samo enega problema, to je problem delavcu-razkladulca. ostane pu še vrsta problemov, katere bom nakazul prihodnjič. Vili Spat Pretekli mesec so člani našega mladinskega aktiva sodelovali na dveh mladinskih prireditvah. Prvo pod naslovom »Mladi mladim«, je pripravil celjski Občinski komite Z MS, drugo — »Pokaži, kaj znaš« — pa naš tovarniški ko-ntite ZMS. ekipa je bolj spretna. Obe ekipi sta morali zaviti po tri šolske zvezke, komisija pa je morala ugotoviti, katera ekipa je svoje delo opravila hitreje in bolj kvalitetno. Naša ekipa je imela smolo — pokvaril se ji je lepilni trak. Podobnih prireditev si mladi Celjani še želijo, samo v malce krajši obliki. Program, ki je trajal skoraj tri ure, je vseboval kar 17 točk. Če bi ga prireditelji skrajšali za polovico, ga vsebinsko ne bi razvrednotili, kajti s kvantiteto včasih škodujemo kvaliteti. KDO IE POKAZAL, K Al ZNA? Nekako po enoletnem premoru je naš mladinski aktiv pri- tovarne TGPER z recitacijo pesmi, ki jo je sama napisala; A-lenka Pavčnik, dijakinja ESš je zapela dve ruski romanci, Branko Kukič, edini iz Cinkarne pa je zaigral kolo. Prireditev je imela obliko nagradnega tekmovanja. »Pokaži, kaj znaš;. Trije najboljši so bili nagrajeni z lepimi nagradami. Po končanem tekmovanju so se gledalci in tekmovalci zavrteli ob plesnih zvokih. Vsekakor je sodelovanje mladine iz različnih delovnih in šolskih kolektivov pozitiven pojav. Organizatorji prireditve zaslužijo priznanje. Toda dejstvo. da je nastopil le en mladinec iz tako številnega kolektiva, ne daje najlepše slike o aktivnosti mladih cinkarnarjev. Gledalcem v Narodnem domu se je predstavila tudi folklorna skupina iz Dobrne »MLADI MLADIM' ZELO DOBRO Za to prireditev jc vladalo med celjsko mladino izredno zanimanje. Dvorana Narodnega doma je bila nabito polna, mno- Alenka Pavčnik iz ESA je prvič nastopila javno. Zapela je dve romanci: Idi in Zvone praporci gi pa so še po pričetku sporeda čakali na karto odveč:. Program je bil vsebinsko zelo pester. Predstavili so se: pevski zbor U. osnovne šole pod vodstvom E. Goršiča, učenci celjskih osemletk z recitacija- Z OBČNEGA ZBORA GASILSKEGA DRUŠTVA NAKNADNO UVELJAVLJANJE DELOVNE DOBE ^tku pre oddelka GASILCI OCENILI SVOJE DELO Industrijsko gasilsko društvo je imelo v marcu redni letni občni zbor. Poleg članov društva so se zbora udeležili predsednik DS tovariš Potočnik, podpredsednik sindikalne podružnice, tovariš Tratnik, direktor kadrovskega sektorja tovariš Sagadin, predstavnik Občinske gasilske zveze tovariš Mackovšek, predstavnika IGD Štore in GD Gaberje. sem preko oddelka za socialno zavarovanje v Cinkarni vložil pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Celju zahtevek za priznanje pravice do osebne pokojnine. Od Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje sem ob koncu meseca junija 1964 prejel odločbo s katero mi priznava pravico do osebne pokojnine od 15. maja 1964 dalje, to je z dnem, ko sem izpolnil starostne pogoje — 55 let starosti. Iz navedene odločbe je razvidno, da sem z dnem upokojitve imel 56 let, 10 mesecev in 20 dni pokojninske-dobe. V delovnem razmerju sem bil vse do prejema odločbe, to je do 31. junija 1964. Rad bi vedel, če mi bo Komunalni zavod za socialno zavarovanje ob prevedbi moje pokojnine po novem zakonu upošteval zaposlitev po upokojitvi? Ce mi namreč zavod to delovno dobo upošteva, bi dopolnil 37. leto pokojninske dobe. O.: Prevedbe pokpjnin opravljajo Komunalni zavodi za socialno zavarovanje v celoti po uradni dplžnosti, to je brez zahteve,upokojenca in na podlagi podatkov, ki so navedeni v že izdanih odločbah o pokojninah. To se pravi, da bo zavod ob prevedbi vaše pokojnine upošteval polna leta pokojninske dobe to je v vašem primeru 56 let. Za dopolnitev 37. leta pokojninske dobe, ki ste si jo pridobili z delovno dobo, po upokojitvi, je potrebno, da vložite zahtevek pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Celju, da vam to delovno dobo prišteje k že priznani pokojninski dobi. S tem, da dopolnite nepolno 37. leto pokojninske dobe, se vam osebna pokojnina, po novem pokojninskem zakonu poveča za 2%. K zahtevku je potrebno priložiti potrdilo o trajanju zaposlitve po upokojitvi. To potrdilo vam izda oddelek za zaposlovanje' delavoov pri kadrovskem sektorju v Cinkarni. To pojasnilo oziroma navodilo, pa ne velju samo za vas temveč za vse tiste, ki so bili po upokojitvi še dalje v delovnem razmerju vsaj toliko časa, da. so do dneva upokojitve s to pridobljeno delovno dobo do- polnili, nedopolnjeno zadnje leto pokojninske dobe. So pa tudi primeri, ko si zavarovanec ni uveljavil vse delovne dobe zaradi prepričanja: »Saj 35 let delovne dobe imam, več pa je tako ne potrebujem«, nekateri pa zato, da bi se izognili stroškom, ki bi nastali s prihodom oddaljenih prič na zaslišanje. Tako stališče je bilo z ozirom na pogoje prejšnjega pokojninskega zakona razumljivo, saj je na višino pokojnine vplivala skladnost pokojninske dobe s starostno oziroma obratno. Medtem pa se sedaj, po novem pokojninskem zakonu, pokojnina poveča za 2 % za vsako pokojninsko leto. Poudarjamo pa, da se za odmero pokojnine upošteva pokojninska doba samo do 40 priznanih let delovne dobe. Predsednik društva iug. Kapus je v poročilu orisal vse podrobnosti o delu društva in članov požarno varnostne službe. Tovariš predsednik se je posebno zahvalil članom društva za delo, ki so ga opravili ob poplavi v lanskem letu, ko so žrtvovali veliko prostovoljnih ur in so se že prav kmalu po nesreči zglasili v gasilskem domu. Poročilo govori o izvajanju preventivnih požarno varnostnih ukrepov v posameznih obratih. Ponekod se ne zavedajo, da je preventiva prva, ki zmanjšuje možnost, da bi prišlo do požara. Nekateri obrati zaslužijo pohvalo, ker dosledno upoštevajo navodila požarno varnostne službe. V preteklem letu smo sodelovali pri gašenju dveh požarov in sicer v AZO 1 in y sejalnici cinkove-ga prahu. Intervencija je bila hitra in uspešna. Poleg teh po- Fotografski krožek znova deluje Dne 12. marca so se po daljšem mrtvilu spet sestali člani fotokrožka, ki deluje v okviru Ljudske tehnike. Čeprav so bila pravočasno poslana vabila vsem članom, se je občnega zbora udeležila komaj petina članov. Kljub temu seje razvila uspešna debata in kaže, da bo novi krožek, ki ga vodi tovariš Rudi Kolar, kos številnim nalogam, ki ga čakajo. Osnovni problem je ureditev temnice, ki bo zdaj v novih prostorih kluba Ljudske tehnike. Na razpolago bosta dva temnič-na prostota, kar bo omogočalo, da bosta lahko delala dva uma-lerja hkrati, ne da bi pri tem drug drugega ovirala. Vsi člani krožka so pripravljeni pomagati pri preselitvi v nove prostore, ko pu bodo ti urejeni, ima krožek osnovne pogoje, da lahko začne z uspešnim delom. Kakšna bo dejavnost krožka? Prej, ko v Cinkarni še ni bilo fotuslužbe. je fotokrožek lahko uspešno deloval predvsem na (Nadaljevanje na 14. sfrani) t področju dokumentacije. Ker ima tovarna svojo fatoslužbo, zdaj ta dejavnost odpade, zato pa pride do veljave res amaterska dejavnost. Veliko članov kolektiva fotografira, zakaj se torej ne bi povezali med seboj, izmenjali Izkušnje, in kritično ocenili svoje delo? Na tem sestanku so sklenili, razpisati začetniški tečaj črnobele fotografije, ki bi bil predvido--4Uu v maju. obenem pa še začetniški tečaj barvne fotografije. Upajmo, da bo na razpisa zadovoljiv odziv. žarov je gasilska služba registrirala 33 začetnih požarov, ki pa niso predstavljali večje ne*| varnosti, niti niso povzročili večje škode. Predsednik je v poročilu pohvalil budnost službe požarne varnosti, ki je pri omenjenih požarih takoj intervenirala. Po poročilu se je razvila živahna razprava. Znova je bilo načeto vprašanje, kaj bo s shrambo za gasilsko orodlje, _ker sedanja shramba v Cinkarni ne ustreza in je predvidena za rušenje. Prav tako je tudi z gasilskim domom v obratu OOB, ki je razpokal in je tudi predviden za rušenje. Člane društva zanima kakšni ukrepi so storjeni, da bo dragocena oprema prišla pod primerno streho. Ravno tako so se dotaknili vprašanja dotacij, ki so potrbne za normalno društveno življenje. Poudarjeno'je bilo, da proračun, ki ga sprejemajo na občnem zbdru še do sedaj ni bil nikdar uresničen, čeprav so točno obrazložili, zakaj se bedo trošila finančna sredstva. Nadalje se člani društva zanimajo, kako kaže z nakupom opreme, predvsem prevoznega sredstva. Star gasilski avto TAM je že dotrajal. potrben bi bil generalnega popravila, kar se pa ne izplača, ker je avto že prestar in je bil predelan iz tovornega avtomobila. Zbor je apeliral na predstavnike organov upravljanja in utemeljil potrebo po takem vozilij za naš kolektiv. Razprava je tudi kritično obravnavala vključevanje mladih ljudi v gasilske vrste. Kot vemo, ni pritoka mladih v gasilske vrste. Odgovor je popolnoma enostaven, mladi ljudje neradi prihajajo v gasilske vrste zuradi tega. ker je gasilsko delo težko, ker ni podobno nobenemu športu.' Gasilsko društvo pa jim tudi ne more ničesar nuditi. kar bi mladino pritegnilo, v gasilsko organizacijo. V razpravo so posegli vsi gost-je. Tovariš Sagadin se je dotaknil kadrovske politike in je poudaril, da bo treba na vsak način vrste pomladiti. Članstvu se je v imenu uprave zahvalil za izredno požrtvovalno del® ob poplavi v lanskem letu. (Nadaljevanje na 15. strani) cikiimi Četrt stoletja v topilnici V zgodovini našega podjetja in verjetno tudi drugih cinkarn so bili zelo redki taki sodelavci, ki bi se lahko postavljali z jubilejem, kot se postavlja naš jubilant, topilec tovariš Jurij Zabav. Tovariš Jurij Zabav bo dne 5. maja 1965 dopolnil 25 let dela na naših destilacijskih pečeh kot topilec. Četrt stoletja dela na najtežjem ;in fizično najbolj izčrpavajočem delu v našem podjetju. Tovariš Jurij Zabav je rojen 30. marca 1916. lata kot sin devetčlanske družine pri Sv. Mohorju pri Rogaški Slatini. Dokončal je 6 razredov osnovne šole v sosednji vasi. Pred odslužitvijo vojaškega roka v stari Jugoslaviji je trdo delal na posestvu svojega očeta. Ker pa je manjkalo denarja za preživljanje, saj je bilo še lačnih ust, je moral jubilant »s trebuhom za kruhom«. Pot ga je privedla rojstnemu kraju najbližjemu mestu. Cel je. Tu je iskal različne službe. Zaposloval se je kot dnevničar pri raznih privatnikih in celjskih podjetjih. Po dolgem iskanju in mnogih prošnjali je bil slednjič sprejet v Cinkarno, toda samo kot dnevničar za raztovarjanje cin-kovih koncentratov. To priložnostno in težaško delo je z veseljem sprejel, saj je bil izbran izmed mnogih brezposelnih delavcev, ki so tokrat redno oblegali vrata Cinkarne. Tu je stopil na pot industrijskega delavca. Njegovo veselje nad pridobljeno zaposlitvijo pa ni bilo dolgo. Po preteku treh mesecev je moral ponovno zapustiti delo, ponovno je moral v vrste armade brezposelnih, ki niso vedeli kje bodo obedovali, večerjali ali celo mirno spali. Sele že omenjenega 5. maja 1940. leta je bil sprejet, kot stalni delavec v topilnico surovega cinka, kot topilec. Mirno in brez besed je prestal nagajanje starih topilcev in še starejših kurjačev, ki so v vsakem novincu videli nevarnost za prevzem' njihovega delovnega mesta. Prišla je druga svetovna vojna. Kakor ostali topilci je tudi naš Jurij moral še bolj vestno opravljati svoje delo. Pokoriti se je moral novemu še hujšemu izkoriščanju. Toda tudi ta leta so minula. Po osvoboditvi se je z vso nemo vključil v izgradnjo našega podjetja. Kakor ostali topilci je tudi on pomagal s prostovoljnimi urami zgraditi današnjo kopalnico, ki je bila malo pred koncem vojne porušena. V topilnici pa je kot izkušen topilec in brigadir pomagal novo zaposlenim delavcem pri izučevanju dela na destilacijskih pečeh. Kot sbrigadir« je delal na večini starih pečeh. Vsi njegovi sodelavci, ki so prej ali slej prišli v tovarno so prevzemali druga dela, ki so jim olajšala fizične napore topilca. Le on je vedno in vztrajno odklanjal premestitev na kurjaško mesto z izgovorom, da je še dovolj močan in sposoben za opravljanje dela pri ma- nevru. Leta so tekla in naš Jurij še vedno ob določenem času v zgodnjih jutranjih urah stoji pred svojo pečjo in skupno z mnogo mlajšimi tovariši opravlja svoje izredno naporno delo — delo topilca pri manevru. Pri tem delu mu bo 5. maja 1965 preteklo četrt stoletja, ki zanj pomeni življenje. Ta edinstven jubilej je učakal zdrav in čil. Njegovi sodelavci, kakor tudi obratovodstvo mu k jubileju čestitajo in kličejo, še na mnoga skupna leta dela«! Tovariš ZABAV že 25 let dela pri topilniških pečeh. Premestitev na lažje delovno mesto odklanja, in pravi, da je še dovolj močan za delo pri manevru brzoturnirji V februarju in marcu je bilo odigranih šest brzoturnirjev, ki so se končali takole: Prvi turnir: 1. — 2. ing. Klin-ger in Šnajder, 3. ing. Ružič, 4. ing. Pipuš. Na drugem brzoturnirju sta si prvo in drugo mesto delila Zvone Arh in ing. Pipuš, 3. Jovanovič, 4. ing. Ružič, 5. Šnajder, 6. Ceh ml. Na tretjem brzoturnirju je zmagal Arh, 2. Šnajder, 3. Jovanovič, 4i Dečko, 5. ing Ružič, 6. Počivalšek, 7. Persolja. Četrti turnir j§ bil ob letnem občnem zboru sekcije. Na tem turnirju so igrali po izločilnem sistemu, zmagal je ing. Pipuš, ki je v finalu premagal Arha, sledili so: Dečko, B. Ramšak, Šnajder, Jančič itd. Na petem brzoturnirju sta prvo in drugo mesto delila: ing. Klinger in ing. Pipuš, preostali pa so se zvrstili takole: 3. Šnajder, 4. Dečko, 5. Persolja. Šesti brzoturnir pa se je končal z naslednjo razvrstitvijo: 1. ing. Ružič, 2. — 4. Šnajder, ing. Pipuš in Dečko, 5. B. Ramšak. J. Š. Fotografski krožek znova deluje (Nadaljevanje s 13. strani) Marsikdo ima veliko število barvnih diapozitivov, ki jih pa ni sam razvil. Prevladuje namreč mnenje, da je to prekompli-cirano ali predrago, Priključite se našemu krožku in prepričali se boste, da ni prav nič kompliciranega! Naibrž boste potem tudi barvne filme razvijali sami, v nadaljevalnem tečaju barvne fofografije pa boste imeli pri- ložrtost sami napraviti tudi barvno fotografijo! Fotokrožek je že z uspehom organiziral večer barvnih diapozitivov, kjer so posamezni člani prikazali svoje diapozitive. Večer je potekal v zelb prijetnem vzdušju in upajmo, da ho takih še več. Prav tako bo zaživela sekcija za amaterski film. Krožek razpolaga s kino-kamero, ki pa je bila doslej Tečaja za fotoamaterje Fotografski krožek pri Ljudski tehniki v Cinkarni prireja v maju: # začetniški tečaj za črno-belo fotografsko tehniko in # začetniški tečaj za barvno fotografijo Prijave sprejema vodja fotografskega krožka tovariš Rudi Kolar — interni telefon 68. neizkoriščena. Pričakujemo, da bomo letos imeli vsaj en večer naših filmov! Po vsakem tečaju bomo organizirali tudi interno razstavo, ki se je bodo lahko udeležili tudi starejši fotoamaterji. Tudi tu se Im odražala naša prizudevnost. člani krožka so izvolili nov odbor, ki gu sestavljajo: Rudi Kolar (predsednik), Pavel Žele (gospodar) in člani: tovarišica Feguševa, ing. Senčar ter ing. Klemenčič. Naloge, ki čakajo fotografski krožek v tem letu niso majhne. Le s sodelovanjem vseh jim bo lahko kos. Zato — pridite in sodelujte! Vsakega novega člana bomo z veseljem sprejeli — tisti pa. ki jim služi fotokrožek le zato, da si sposodijo fotoaparat, ostala dejavnost jih pa ne zanima, naj kar ostanejo doma! Takšna dejavnost ne vodi k uspehom. Fotokrožki) želimo kar največ uspehov pri delu in pri sodelovanju na raznih razstavah, Počitniška zveza nudi ceneno letovanje ZA 6.500 DINARJEV 10 DNI V MAKARSKI! Počitniška zveza Celje in beograjska Univerza organizirata tudi letos letovanje v Ma-karski za mladino do 25 let in sicer v letovišču »SAVINJA - GORAN«. Makarska je osrednji kraj turistično znane makarske riviere. Leži približno 60 kilometrov južno od Splita, nad. njo pa se dviga 1800 metrov visok gorski masiv Biokova. Klimatski pogoji so izredno ugodni. Letovišče sSAVIiNJA — GORAN leži v borovem gozdičku približno 16 minut hoda od pristanišča in razpolaga z lastno plažo, opremljeno s prhami.^ Letoviščarji bodo bivali v šotorih in weekend hišicah. Vsak šotor je opremljen z dvema posteljema z mrežo in žimnico ter ostalo posteljno opremo. V hišicah je štiri ali šest postelj. Razmestitev vanje pa določa izključno uprava letovišča. V vsaki izmeni pripravi letovišče več izletov v turistično PREKLIC Podpisani Karel Kukovič preklicujem izrečene besede, v gostilni pri »Culku« na Lavi o tovarišu Viljemu Špatu, ker so neresnične. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od nadaljnjega postopka proti meni. Karel Kukovič Gasilci so zborovali (Nadaljevanje s 13. strani) Sprejet je bil tudi plan dela za leto 1965 in proračun finanč^ nih sredstev. Občni zbor društva je pokazal, da imamo v podjetju močno operativno enoto, ki jo bo pa še treba ukrojiti z mlajšimi člani. Nadalje jo treba posvetiti vso skrb vzgoji vseh članov kolektiva in najstrožje izvajati preventivne ukrepe v vseh obratih v našem kolektivu. Zbor je zadolžil upravni odbor društva, da mora skrbeti za izpolnitev planu dela in posvetiti vso skrb nabavi primernega orodja /.a morebitne večje katastrofe — poplava in podobno. Zbor je dovolj jasno analiziral vse slabosti in dobre strani dela gasilskega društvu in službe požarne varnosti. Vsi člani društva morajo znane kraje makarske riviere ter izlet na Biokovo in v Dubrovnik. Letovišče posluje v 9 izmenah po 10 dni in sicer: 1. izmena od 19. junija do 29. junija 1965 2. izmena od 29. junija do 9. julija 1965 3. izmena od 9. julija do 19. julija 1965 4. izmena od 19. julija do 29. julija 1965 5. izmena od 29. julija do 8. avgusta 1965 6. izmena od 8. avgusta do 18. avgusta 1965 7. izmena od 18. avgusta do 28. avgusta 1965 8. izmena od 28. avgusta do 8. septembra 1965 9. izmena od 8. septembra , do 18. septembra 1965 Izvršni odbor PZJ občine Celje prodaja rezervacije za 120 mest v vsaki izmeni in rezervira vagon na relaciji Celje—Split in nazaj. Cene dnevnega penziona: L — 650. dinurjev: za mladino do 25. leta pod pogojem, da so člani katerekoli mladinske organizacije (ZMS, taborniki, esperantisti, mladi planinci itd.). II. — 1200 dinarjev: za ostale koristnike nad 25 let, (le tedaj, če letovišče razpolaga s prostimi mesti!). Kdor želi imeti rezerviran sedež za potovanje v Makarsko plača razen rezervacije za leto- vanje (2100 din) še 200 dinarjev .za rezervacijo v direktnem vlaku Celje—Split z'a eno smer. Odhod vlaka iz Celja je en dan pred pričetkom vsake izmene npr. 18. junija, 28. julija itd. iz Splita pa zadnjega dne vsake izmene npr. 29. junija, 9. julija itd. Interesenti lahko plačajo tudi celoten znesek 7000 dinarjev (penzion za 10 dni bivanja v letovišču, rezervacija za mesto v letovišču in rezervacija za vlak v obe smeri). Utrujena zaradi naporne noči sva se z Zokijem zjutraj prepozno zbudila. Tako sva zamu-dlia skupni odhod na tradicionalno vojaško parado, v počastitev nacionalnega praznika. Da bi nama hitreje mineval čas, sva naredila »kratko ekskurzijo« po Kairu. Daleč si seveda nisva upala, da se ne bi izgubila. Ogledovala sva trgovine, bila na »bazarju« in nisva si mogla kaj, da ne bi zašla v restavracijo na vroči čaj. Po kosilu so nama ostali pripovedovali o vtisih s parade, o dirigiranih raketah, ki so bile prvič prikazane in o tem kako se je podrla tribuna. Žal nama je bilo, da nisva mogla videti vsega, toda ... Popoldne smo se zbrali pred hotelom. V programu smo imeli ogled trdnjave Citadele. Tam naj bi prisostvovali II. delu »Zvoka in svetlobe«. Kot po navadi, smo tudi danes morali čakati na avtobus. Hasan in Rafat sta se nama Vse skupine imajo na železnici in na ladji 75 odstotkov popusta ! V vsaki izmeni bo v letovišču bivalo tudi 50 mladink in mladincev -iz tujih držav. Vsi. ki si želite že sedaj zagotoviti udobno-potovanje z rezerviranim sedežem na direktnem vlaku Celje—Split in nazaj, vplačajte rezervacijo 2.500 dinarjev (2.100 + 400), najkasneje do 24. aprila 1965. Prijave sprejema tovarišica Ivanka Švagula int. tel. 220. opravičevala, toda saj nam je že vsem bilo znano, kaj za njih pomeni biti točen (najmanj polurna zamuda). Sonce je še vedno močno pripekalo in prepoteni smo komaj čakali, da se pripeljemo na Citadelo in si tam poiščemo zaželjeno senco. Po dvajsetminutni vožnji (po mestu smo morali zaradi velikega prometa voziti počasi) smo se pripeljali v staro trdnjavo, ki je ponos Kaira in celega Egipta. Citadelo je zgradil leta 1183 Salah-ed, Din Al Ajub (-Saladin) na vzpetini blizu tedanjega mesta El Kahira, da bi s tem pokazal svojo moč in bogastvo. Citadelo sestavljajo sedaj zelo pomembni zgodovinski spomeniki, iz katerih se zrcali visoka kultura tistega časa in smisel za estetiko in arhitekturo. Najbolj znana je Otomanova mošeja, zgrajena 1825. leta, muzej v palači El — Gavhara, ki je bila rezidenca egipčanskih guvernerjev v XIX. stoletju, zgrajena v otomanskem stilu s čudovito dekoracijo. Vso pozornost je pritegnil 90 m globok vodnjak z dvema nadstropjima (50 in 40 m), Jo-sefa Šalah — Ed — Dina. Zgradili so ga zato, da jim ne bo primanjkovalo vode, če bi sovražnik oblegal trdnjavo. Na severnem delu Citadele je zgrajena mošeja Mohameda Alija (alabaster mošeja), ki je vidna daleč naokoli. Mošejo sestavljata dva dela in sicer: vzhodni del, kvadratarske oblike, pokrit s kupolo visok 52 m in s premerom 21 m. Zidovi so obloženi z znanim alabastrom, zgornji del kupole pa je okrašen z raznobarvnimi steklenimi ploščami in zlatimi okraski. Notranjost mošeje Mohameda Alija je okrašena z raznovrstnimi slikami in ogromnim kristalnim lustrom. WADI - EL NATROUN 64 bili vedno pripravljeni, da bodo vestno in požrtvovalno opravljali svoje naloge, le taki bodo kos nevarnemu sovražniku — ognju, kadar bo skušal ogrožati našo skupno imovino. S. L. Zadnja premiera v Slovenskem ljudskem gledališču Celje je bi-la komedija NAŠI TRIJE ANGELI, ki je bila tako pri publiki kakor pri kritiki zelo lepo sprejeta. Delo je še zdaj na repertoarju in si ga lahko ogledate. Duhovito pripoveduje o treh kaznjencih, ki pomagajo obubožani družini v lepšo prihodnost. Režiser je Miran Herzog. V vlogah treh kaznjencev (na fotografiji) nastopajo Janez Škof, Volodja Peer in Branko Grubar (Nadaljevanje prihodnjič) Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali y celjskih kinematografili od 15. aprila do 15. maja 1965. KINO UNION Od 15. do 16. aprila »ZGREŠENI SESTANKI« poljski film Od 17. do 20. aprila »MED JASTREBI« jugoslovansko-neraški barvni Cs film Od 21. do 24. aprila •SKRIVNOSTNI JUDEX« francoski film Od 25. do 27. aprila »RAZBITO OGLEDALO« ameriški Cs film Od 28. do 30. aprila »SONCE V MREŽI« češki film Od 1. do 5. maja »PTICI« ameriški barvni film Od 6. do 7. maja »GOSPOSKA ČETRT« madžarski film Od 8. do 10. maja »SOJENJE V NCRNBERGU« ameriški film Od 11. do 12. maja »KJE JE GENERAL« poljski 'film Od 13. do 14. mala »VSE OSTANE LJUDEM« ruski film KINO METROPOL Od 16. do 17. aprila »ŽIVI IN MRTVI« I. del, ruski film Od 18. do 19. aprila »ŽIVI IN MRTVI« II. del, ruski rilm\ Od 20. do 22. aprila »DVA JEZDECA« ameriški barvni Cs film Od 23. do 26. aprila »DŽUNGLA LEPOTIC« augleški barvni Cs film Od 27. do 28. aprila »MORILEC IN GOSPODIČNA« poljski film Od 29. do 30. aprila »KDO JE REKEL MIJAV?« ruska barvna risanka (samo za šole) Od 29. do 30. aprila . »AKROBAT« dansko-francoski film (kinoteka) Od 1. do 4. maja »ZMAGOVALCI« ameriški Cs film Od 5. da 6. maja »ZAKONSKI PREPIRI« poljski film Od 7. do 8. maja »DOLGI DAN« ruski barvni film Od 9. do 11. maja »ZAPELJNA IN ZAPUŠČENA« italijanski film . Od 12. do 16. maja / »VINF.TUO« II. del, jugoslovansko-nemškl barvni Cs film MATINEJE Dne 18. aprila »AMBICIOZNA« frucoski barvni film Dne 2. maja »LETO JE KRIVO VSEGA« jugoslovanski film Dne 16. aprila »BELE NOČI* italijanski barvni Cs film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, matineje pa ob 10. uri dopoldne. Program objavljamo po podatkih kinematografskega podjetje Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Sindikalno moštveno prvenstvo Celja V dneh od 5. do 25. marca je bilo sindikalno moštveno prvenstvo Celja, ki ga je organiziral ObSS Celje v počastitev 20-letnice osvoboditve. nika, 14.—15. Tkanina in Vele-žitar, 16. Zavod za rehabilitacijo invalidov. Prvim štirim plasiranim ekipam je ObSS podelil lepa prak- tična darila. K tekmovanju se je prijavilo 16 moštev. Tekmovalci so igrali po -skrajšanem sistemu samo 5 kol. Taka udeležba —_ že nekaj let je nismo zasledili, je dokaz, da so sodelujoče ekipe pravilno razumele ponien tekmovanja. Na tem tekmovanju, ki je potekalo v prijateljskem vzdušju, je ponovno zmagalo moštvo že-lezarjev iz Štor, ki so si priborili 20,5 točk. Naše moštvo je s točko manj zasedlo drugo mesto, kar lahko še štejemo za uspeh, saj smo na nekaterih tekmah nastopili kar s štirimi rezervami. Seveda tam pa ni bilo pričakovati posebnega uspeha. Tretje mesto so zasedli igralci Ingrada z 18,5 točkami, četrto je moštvo Klime, ki je osvojilo 18 točk; sledijo: 5.—6. Občina Celje in Tehnomercator, 7. Zlatarna, 8.—10. Emajlirana, Libela in Aero, 1-1. Elegant, 12. Kovinotehna, 15. Finomeha- Tekmovanjevje vodil tovariš Stane Pertinač. J.Š. Dopisujte v CINKARNAR V mesecu marcu 1965 prišli v podjetje: Selič Jožef, Kirlojevič Ljubisav, Lapadatovič Marjan, žerjav Franc, Drofenik Marija, Paunovič Vlastimir, Vidovič Dragomir, Pečnik Jože, Miloševič Djuro, Bogič Branko, Dečman Ivan, Kocman Jurij, Klasič Milan, Pavič Leopold, Krajnc Viktor, Calasan Pavle, Gregorčič Jože, dr. Markovič Jovan, Kukovič Mira, Štros Ing. Ciril, Vdovič Drago, Ovčar Jože, Koželj Stjepan, Gliha Ana, Fijačko Edvard, Fruh Mirko, Kunstek Stjeptln, Podgoršek Anton, Lugarič Milan, Tratnik Franc, Ražman Karl, Arzenšek Alojz, Krajnc Rudolf, Žnidaršič Jožefa, Košič Alojz, Stubičai Melanija, Strnad Anton, Novokmet Aleksander, lindič Stanko, Sivka Jože, Piavčak Janez, Cemejlek Anton, Robida Ivan, Zagradišnlk Evgen, Darda Mirko. Mesarič Štefan, Mužar Milan, Mlinarič Alojz, Oglajner Ivan, Romih Alojz, Veber ing. Dimitrij. Odšli iz podjetja: Vodušek Franc, Topolovec Julius, Hršak Jura j, Veličanin Aslm, Vrabl Martin, Klasič Milan, Kmetec Jože, D jemali Matuš, Djuherič Dje-vat, Miloševič Djuro* Snoj Karl, Gornik Boris, Stepanovič Veliša, Gašpcrt Vinko, Prosenjak Alojz, Krhač Stjepan, šolman Josip, Premzl Janez, Jelkič Ma-to, Kočnik Drago-Franc, tfukjč Filip, Maligec Dragotin, Vuzem Franjo, Malgaj Alojz, Sodin Anion, Žvegler Dominik, Flis Vinko, Završek Ivan, Čatcr Rastislav, Koželj ing. Drago, Ferlež Frančišek, Mirnik Milan, Milojkovič DragutIn, Rugani Alojz, Kolar Ufago, Milojcvič Gojko, Iršič Anton. Disciplinsko odpuščeni: Vulakovlč Drago, Valentič Drago. ^ Umrli so: Turnšek Anton, Romih Anton. V pokoj so odšli: Hojnik Ivan, Cerar Avgust. Poročili so se: Bedenik Janez, RUU-vojevič Budimir. Izdaja Cinkarna, metaiurško-kamična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 23. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tilsk in klišeji CP »Celjska tisk. Celje. / Vrednost točke * _o ^ MAREC 1965 ^ I. Ekonomska enota metalurgije: > 1. Predpražarna in žveplena kislina.................146,80 2. Aglomeracija................................... . 145,62 3. Skupne službe (1. in 2)...........................151,03 4. Topilnica surovega in finega cinka.................140,96 5. Cinkovo belilo.....................................142,60 6. Keramika.......................................... 142,55 7. Skupne službe obratov topilnice....................143,25 8. Povprečje samostojne proizvodne enote metalurgija 142,70 9. kemieni-metalurški analitski laboratorij...........145,41 II. Ekonomska enota predelovalni obrati: ^ 1. Valjarna cinkove pločevine . . ^ ...... .' 142,18 2. Cinkografija....................................119,07 3. Oblikovalnica cinkove pločevine ........ 158,46 4. Cinkovi žlebovi............................. . . . 141,61 5. žica — valjana..................................141,61 6. Skupile službe predelovalnih obratov............148,14 111. Ekonomska enota anorganske kemije: 1. Kromov galun...................................... 157,37 2. Na-hidrosulfit in metalit...........................159,40 3. Na-sulfid.......................................... 167,60 4. Litopon, Ba-sulfid, Zn-sulfat.......................146,42 5. Svinčeni oksidi.....................................147,08 6. Superfosfat ........................................153,17 7. I ltramarin ....................................... 138,00 1 8. Modra gulica.........................................150,00 9. Kemični obrat III. Mozirje..........................138,29 10. Modri baker.........................................150,14 tl. Skupne službe anorganske kemije.....................150,91 12. Obratovodstvo modri baker — modra galica .... 150,08 13. Obratovodstvo kromov galun, Na-sulfid, svinčeni oksidi, ultramarin....................... 153,78 IV. Ekonomska enota organska kemija: z vsemi službami ....................................165,00 V. Ekonomska epotn vzdrževalni obrati: 1. Priprava dejia 145,63 2. Strojni obrat 145,63 3. Gradbeni obrat 145,63 4. Merilni obrat ............... . . , y . 145,63 5 Elektro obrat 145,63 6. Energetski obrat 145,63 VI. Predračunske enote 1. Strokovne službe . ..............................145,63 2. Družbena prebrana ............................. 145,63 VIL Celotno podjetje.....................................145,69 v y* • •. :\ ,