Tudi petrolejna industrija je začela hirati TMiE more ROUGHER iT , ^ GtTsi y AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 168 CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, JULY 18TH, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII Komunisti v Nemčiji, na-hujskani od Rusije, skušajo ustvariti revolucijo Berlin, 17. julija, komunistična stranka v Nemčiji skuša na vsak način izkoristiti slabotno finančno stanje, ki prevladuje v Nemčiji. Po navodilih iz Rusije, skušajo komunisti ustvariti revolucionarno stanje v Nemčiji. Včeraj je bilo na shodu voditeljev komunistov v Nemčiji predlagano, da se proglasi generalni štrajk po Nemčiji. Nemci še niso dosti tepeni od gospodarskega .položaja in finančnega kra-ha, in sedaj bodo dobili še generalni štrajk. Nobenega povoda ni za štrajk v Nemčiji, kjer je skoro štiri milijone delavcev brez dela. Komunistična stranka v Nemčiji šteje 6,000,000 članov na papirju, dočim je v resnici pravih nemških komunistov nekako 2,000,000. Program komunistične stranke je ustvariti nadaljno nezadovoljnost in nemire, in potem okoristiti se s položajem in polastiti se vlade. Program komunistov je sledeč: Pograbiti vse privatno premoženje v nemških bankah. Hranilne vloge ljudi bi bile zaplenjene, Konfiskacija vsega premoženja ^opetni pričetek dela v vseh in dustrijah, brez ozira na profit fakojšno razoroženje fašistov. Nemški komunisti dobivajo svoja Povelja od ruskih komunistov Prihodnja zima ne bo prijetna za brezposelne. Organizacija za pomoč Washington, 17. julija. Posebna zvezna komisija za študi ranje brezposelnosti v Zedinje-nih državah se je podala na delo. da dožene ,kakšna pomoč bo potrebna brezposelnim delavcem v Ameriki tekom prihodnje zime že samo to naznanilo iz glavnega mesta pomeni, da se delavski položaj prav nič ne bo zboljšal pod republikanskim režimom. Zvezni odbor za študiran je brezposelnosti pravi, da že sedaj prihajajo prošnje za podpore v mnogo večji meri kot kdaj prej. In kaj bo šele po zimi! Zvezna komisija ima svoje preiskovalce v vseh ameriških mestih, ki štejejo nad 25,000 prebivalcev. V ostalih mestih ni tolikšnega pomanjkanja. Dobrodelne družbe, ki so na delu, da podpirajo brezposelne in siromašne, naznanjajo, da so s svojimi fondi pri koncu. V vseh mestih se bo tekom prihodnje jeseni organizirala dobrodelna kampanja, ki naj prisili one, ki imajo kaj in ki lahko dajo, da prispevajo za brezposelne, ki se bodo nahajali v velikim pomanjkanju tekom zime. Brez dela, bolan, ubije ženo, potem pa sebe Springfield, Ohio, 17. julija. Granvile Layton, potovalni zastopnik, ki je bil že mnogo mesecev brez dela in bolan, je danes ustrelil svojo bolno ženo, staro 39 let, potem pa končal še samega sebe. ženo je ustrelil z revolverjem v njeni spalnici, dočim je sam šel pozneje v kuhinjo, kjer se je zadušil s plinom. Layton je svoje čase prodajal hiše. Zapustil je pismo, v katerem Pravi, kako naj se vrši njegov Pogreb. Amerika zastopana na mednarodni konferenci London, 17. julija. Vlada Ze-dinjenih držav bo polnomočno zastopana na mednarodni konferenci, ki se otvori v pondeljek, 20. julija, v Londonu, da se posvetuje glede bolezni, na kateri trpi danes Evropa. Državni tajnik Zedinjenih držav, Stimson, in zakladniški tajnik, Mellon, bosta navzoča pri konferenci kot polnomočno pooblaščena zastopnika Zedinjenih držav. Niti Mellon niti Stimson nima direktnih navodil, toda kot je naznanil predsednik Hoover imata polno oblast odločevati o vseh zadevah, razven ako bi bile v škodo Zedinjenih držav. Presnete tašče! Mrs. Lilie Johns, 1626 E. 77th St., je vložila tožbo proti svoji tašči, oziroma ženi svojega mo-Za> češ, da ji je "odžrla" ljube-2en moža. Toži jo na $50,000 °dškodnine. Mlada Mrs. Johns pravi, da je tašča neprestano zapeljevala njenega moža, ga vodila v družabne kroge, ne da bi njo tudi povabila. Povzročila je, je bil mož z doma po več ted-n°v, ne da bi vršil zakonske dolžnosti. In to je vredno $50,000. živa baklja Strašne smrti je umrla 50 let-Fannie Fisher. Zadnje čase So jo imeli na opazovalnici za blazne, v mestni bolnici. Včeraj Se je zavila v dva blanketa, po-j;ern pa vse skupaj zanetila z 2®Plenko. Naenkrat je bila kot baklja. Na njene klice so Prihitele strežnice, ki so pogasi-ve ogenj, toda nesrečnica je bila Ze mrtva. Nesreče in Shrinerji V četrtek zvečer so se poslo-vjli Shrinerji iz Clevelanda, kjer So gostovali pet dni. Pri zadnji Predstavi v četrtek yecre je bilo Pet oseb ranjenih, dva bi pa sko-r° vtonila. Tekom cirkusa predstave v stadionu je neki slon udaril svojega strežnika, ki je dobil nevarne poškodbe. Nova trgovina Rojak Louis Kostenshek je odPrl na 16135 St. Clair Ave. no- trgovino z mesom in groceri- sadjem in sočivjem. Roja kom mo, Socialist je bil izvoljen načelnikom novega španskega parlamenta Madrid, 17. julija. Novi španski parlament je bil včeraj odprt z velikim pompom. Pri pr- Strela je udarila v Belo hišo. Predsednik Hoover nepoškodovan Washington, 17. julija. Nebeške strele so se spravile danes nad glavno mesto ameriškega vem zborovanju je parlament i naroda. Strela je udarila v ka- enoglasno izvolil socialista Juliana Besteiro za predsednika parlamenta. Tisoče ljudi je obko- pitol, kjer zboruje kongres, potem je udarila druga strela v Belo hišo, in še ena strela je prile- lilo poslopje parlamenta, ko so , tela in zadela star oreh tik pred se poslanci zbrali k prvemu za- Belo hišo, komaj sto' čevljev od sedanju. Otvoritev parlamenta j prostora, kjer biva predsednik se je izvršila ne po republikan-! Hoover. Poleg tega je strela skem načinu, pač pa kot bi pri- udarila tudi v poslopje, kjer se hajal kralj v parlament. Vsi mi-1 nahaja števni urad. Nikjer ni nistri so korakali v svečanem j bila povzročena škoda, ako se od-sprevcdu proti parlamentu, ob-j šteje strah, ki so ga doživeli kon- dani od tisočih vojakov. Množica na cesti je kričala in v trdnjavi so oddali 21 topovskih strelov. Začasni predsednik španske republike, Zamora, je otvo-ril parlament in povdarjal v svo- gresmani v kapitolu in predsednik Hoover v beli hiši. Neurje nad glavnim mestom je prišlo po strašni vročini, ki je prevladovala tekom dneva. Toplomer je tekom dneva kazal 103 stopinje, jem otvoritvenem govoru, da je in tekom ene ure, ko je divjala republika končno gotova stvar, ki je uspela po 25 letih neprestanega boja za svobodo. Izjavil je, da ga veseli, ker pri preobratu ni prišlo do prelivanja krvi. Ministri'želijo sedaj, da oddajb svojo oblast na edino veličanstvo, ki se nahaja danes v Španiji, in to je "ustavodajna skupščina." Letošnja revolucija v Španiji je zadnja v zgodovini nevihta, se je ozračje shladilo na 73 stopinj. Strela je zadela sobo, v kateri se nahaja urad bančnega odseka kongresne zbornice. V sobi je začelo goreti, toda so požar takoj pogasili. Strela je udarila tudi kip "Oborožene Svobode" na vrhu kapitol poslopja, toda ni naredila škode. Mogoče se je ustrašila "svobode." In strela je uničila najlepše španskega naroda, in obenem drevo na posestvu, kjer stoji Be-prva, ki je pokazala pot k social- la hiša, stanovanje predsednika. Godba Bled, Zadružna Zveza imajo jutri izlete ga prav vljudno priporoča- Vest iz domovine Mrs. Angela Možek je dobila iz stare domovine žalostno vest, da je v Škofljici pri Ljubljani umrl njen brat Tone železnikar. Star je bil 38 let, in je umrl, ko je bil šele 14 dni poročen. Tu zapušča poleg imenovane sestre še eno sestro, Mrs. Johano Longav, ki se nahaja v Minnesoti, in več sorodnikov v Clevelandu, v starem kraju pa ženo, dve sestri in enega brata. Sorodnikom naše iskreno sožalje! Nagla smrt Naglo m a je umrl Anton Schmidt, star 49 let, doma iz Šmihela na Dolenjskem. Tu je bival 30 let in zapušča tu soprogo, eno hčer in sina. Bil je član društva Naprej št. 5 S. N. P. J, Stanoval je na 1158 E. 60th St. Pogreb ranjkega se vrši pod vodstvom Fr. Zakrajšek. Dan naznanimo pozneje. Vsem prizadetim sorodnikom naše iskreno sožalje! Prišla iz domovine S posredovanjem tvrdke Mi-haljevich Bros. je prišla sinoči iz Zagreba gčna. Pinka Žagar na obisk k svoji sestri Mrs. Mike Fučec, 361 E. 161st St. Miss Žagar je po poklicu učiteljica. Na obisk je prišla izven kvote. Pozdravljena v ameriški Jugoslaviji! Na obisku Mrs. Anica Zaje iz Detroita je prišla na obisk za teden v Cleveland. Ustavila se je pri Mrs. Zaje na Cornelia Ave. Do brodošla! Precej, pa tudi dobrih prireditev naših slovenskih društev bo v nedeljo. Lahko si po volji izberete svojo zabavo in izlet za vso družino. Izleti so sedaj v sredini sezone, še ta mesec in v mesecu avgusta se bomo lahko zabavali po zelenih tratah in šumečih gozdovih, potem se pa zopet vrnemo v naše dvorane. Vpo-rabite priliko, ki vam jo nudi narava sedaj v vsej svoji pestrosti. Uživajte sveži zrak, ki vam je tako potreben in radujte se a svojimi prijatelji. Poglejmo, kaj imajo naša društva pripravljenega za nedeljo, 19, junija. Y Naši "Dosluženci" ne morejo biti brez "Ljubljančanke." Tako so tudi letos sklenili, da jo "mahnejo" proti Brunswicku, kjer ima Mrs. Perkovič lepo farmo. Vsakoleto se imajo "Doslužen^ prav dobro na teh lepih pro-, kjer je izbor na tratina,> lep gozd, dobra voHa. Na pikniku bc seveda še kaj boljšega, za prigrizek in za grlo. Pa tudi mladina se bo lahko po ljubi volji naplesala. Do farme "Ljubljančanke" pridete, ako peljete^ po W. 25th St. do State Rd., potem pa cesti Route No. 94 do znamenja društva Doslužencev. Le pridite, naši bivši vojaki vam želijo prav dobro postreči. Slovenska Zadružna Zveza, naša ko-operativna trgovina, priredi v nedeljo za vse svoje delničarje, direktorje, uslužbence, odjemalce in njih prijatelje prijeten izlet na poznane Goriškove farme na St., Clair Ave. blizu 260. ceste.« Goriškove farme so se ljudem zadnje čase zelo priljubile. In odbor Zadružne Zveze, katerega skrb je, da pripravi vse potrebno za ta piknik, pravi, da ne bo imel nihče vzroka pritožiti se radi postrežbe. Za vse goste bo pripravljena "Zadružna gostija," in pripravljalnemu odboru bo v ponos, ker se bo gotovo vsak pohvalil s po- strežbo. In kaj za žejno grlo bo gotovo tudi na razpolago, poleg izvrstne godbe pod vodstvom Tom Oblaka. In, ker so časi taki, da radi pojamramo, se bo dobilo kaj tudi zastonj, in sicer listki, ki vas brezplačno upravi-čujejo do lepih dobitkov. Kdor nima avtomobila, naj se pelje z Nottingham karo do konca, od tam vas pa truki brezplačno pripeljejo na mesto. Pri dobri postrežbi in izvrstnem petju se boste prav dobro počutili. In naša slovenska godba "Bled" se bo oglasila tudi v nedeljo. Ta priljubljena slovenska godba bo imela v nedeljo tudi svoj izlet in sicer gredo godbeniki na prijazne Močilnikarjeve farme. Tu bo jedi, pijače in plesa, poleg vsega; pa izvrstno igranje godbenikov. Vrtili se boste lahko, in sicer tako> da morate biti gluh, da ne ibi slišali godbe, kajti deset mož-godbenikov bo sviralo. Rojaki storijo prav, ako pridejo v velikem številu na ta izlet godbe "Bled," ki je v resnici vse podpore potrebna. Zapomnite si nedeljo, 19. julija in pridite na Močilnikarjeve farme. Skupna društva Slovanske Za-padne Zveze, štiri po številiv priredijo v nedeljo, 19. julija svoj izlet na štrumbljeve prostore na Bliss Rd. In Kalistrov Trio bo igral na pikniku, kar pomeni, da bo godba prve vrste. Na programu pa imajo tudi različne dirke in licitacije. Društva šo darovala osem lepih nagrad, in le pridite na piknik, pa boste videli, da je sreča prav vas iskala. Ker bo huda vročina v nedeljo, se je pripravljalni odbor tozadevno tudi pripravil, da vas potolaži in umiri z dobro pijačo. In pa društvo "Naš Dom" št. 50 S. D. Zveze. To mlado, toda agilno društvo priredi izlet v nedeljo na cerkvene prostore v Maple Gardens. Mnogo je naših pristnih Kraševcev pri tem dru- štvu, in ti vam znajo narediti zabavo. Kot se nam poroča, bodo Kraševci na tem pikniku imeli tudi nekaj fašistov, katerim bodo brali kozje molitvice. Le pridite pogledat, že zlepa se niste imeli tako dobro kot bo na pikniku "Našega Doma." Vsi člani in članice in njih prijatelji so prav prijazno vabljeni. Postrež ba bo kraševska, to se pravi, boljše ne morete dobiti. Capone bo dobil najbrž precej hudo kazen Chicago, 17. julija. Zvezni sodnik Wilkerson, ki bo obsodil znanega glavarja gangežev, Al Caponija, te dni enkrat, se je izjavil, da Capone ne bo prišel tako milostno iz sodnije kot se misli. Capone se je priznal krivim in je mislil, da bo s tem dobil malenkostno kazen. Vendar se zna zgoditi, da mu sodnik naloži skrajno kazen — 32 let zapora v zvezni ječi. Nad sto let staro orehovo drevo je postalo žrtva strele. Hoover-ju je silno žal za drevo, ki je tako uničeno, da ga bodo morali odstraniti. ni pravičnosti. Monarhija da je v Španiji za večno izključena. Narod je danes gospodar položaja. Parlament, kši se je včeraj zbral k zasedanju, bo naredil prvo ustavo za špansko republiko. Je zatrjeval do zadnjega v svojo nedolžnost Berač brez nog trgovec Z Toronto, Ontario, Kanada, 16. belimi sužnji julija. Tu je bil obešen Abra- Philadelphia, 17. julija. — ham Steinberg, ki je bil spoznan Več kot pet let se je nahajal krivim na sodniji, da je zadavil Louis Chippera, berač, brez nog, na glavnem trgun tega mesta in beračil. V mrazu in vročini, v snegu ali dežju, berača si vselej dobil na istem mestu. Dobival je bogata darila. Pred nekaj dnevi je pa izginil. Sedaj se na- svojega nečaka Samuel Gold-berga. Steinberg se je pritožil skozi vse sodnijske instance in celo do governerja, toda je povsod zgubil. Sorodniki obsojenca so nabrali 30,000 podpisov, da se reši Steinberga smrti, toda vse Podporo so dobivali, sedaj bodo aretirani Detroit, Michigan, 17. julija, omožni državni pravdnik Monro je izjavil, da bo izdal 50 zapornih povelj proti gotovim ose-oam, ki so dobivale podporo od mesta, ne da bi bile upravičene do te podpore. Podporo so dobivali ljudje, ki so imeli dovolj svojega premoženja. Mesto je postalo skoro bankrotno radi teh podpor. Shladilo se je Po strašni vročini vsega tedna se je nebo v petek popoldne pre-preglo z oblaki in vlila se je ploha proti večeru, tako da je toplomer začel takoj padati. Vreme se je shladilo. Nevihta je pa po mestu povzročila obilno škodo. Devet oseb je včeraj umrlo od vročine v državi Ohio, in dve osebi sta utonili. Se nas spominjajo Iz Pariza smo dobili te dni kartice od Mrs. Frances Kern in Mis Frances Novak. In pišejo navihanke:. Pozdrave bi vam poslale, pa jih same "nucamo," kajti morje je bilo precej viharno. Vseeno: lepe pozdrave! In hvala lepa! Demokratski piknik Demokratski klub 19. varde ima danes popoldne svoj piknik v Euclid Beach parku. Govori) bo šerif Sulzmann. haja v zaporih. Odkrili so, da ■ je bilo zaman. Steinberg je zatr-je bil vodja organizacije, ki je jeval svojo nedolžnost, odkler ni prodajala dekleta v belo sužnost. zdihnil. Z denarjem, ki ga je pribera^ čil, je ustanovil organizacijo, ki je trgovala z dekleti in mu je tudi to nosilo lep denar. 500,000 železniških delavcev je brez dela Washington, 17. julija. Kot se izjavljajo voditelji in lastniki ameriških železnic se nahaja danes v Ameriki nad 500,000 železniških uslužbencev brez dela. Prevoz blaga po železnici je silno padel, in brezposelnim železničarjem ne more nič druzega pomagati kot da privatne kom-panije prenehajo pošiljati blago po trukih ali pa da železnice dobijo toliko več blaga za prevoz. Prizadeti so železniški uslužbenci tako v vzhodnih kot v zapad-nih krajih dežele. Zrakoplovca ponesreče na na posestvu Forda Detroit, 17. julija. Harold Palmer, zrakoplovec, in Charles Riddels, potnik v njegovem zrakoplovu, sta bila danes ubita, ko je njih zrakoplov priletel na zem ljo na posestvu Henry Forda, žena Riddelsa je videla nesrečo, ko je bil njen mož ubit. Vsi zrakoplovci želijo le teti preko oceana New York, 17. julija. Hugh Herndon in Clyde Pangborn, se pripravljata tu, da poletita pre ko Atlantika in okoli sveta. Pravita, da njih prva postaja po New Yorku bo Moskva. | julija. Delniška seja Delničarji in delničarke Slovenskega Doma na Holmes Ave, se tem potom opozarja, da se vrši pol-letna delniška seja v torek ob 7. uri zvečer, dne 21. julija, in sicer v dvorani št. 2. Pridite prav gotovo na sejo. Znižana vožnja Družbe, ki lastujejo preko-oceanske parnike, so precej znižale vožnjo. Na dobrih parnikih Cunard linije dobite danes za $164.00 prevoz v domovino in zopet nazaj. Pevske vaje Predsednik društva "Zvon" iz Newburga nam naznanja, da so za nekaj časa prekinili s pevskimi vajami. Prihodnja pevska vaja se vrši 20. avgusta. * Siamski kralj Prajadhipok se vrne v svoje kraljestvo 2S. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 18TH, 1931 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) BLOVINIAM DAILY N1WSFAF1R Published dtll^ except Sundays wad Holidays NAROČNINA: Ameriko In Kanado na leto ....15.50 Za Cleveland, po polti, oelo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta »S.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta tl.SO Za Cleveland po raznašalclh: celo leto (S.SO; pol leta (3.00 Za Evropo celo leto 17.00, pol leta f3.50. Posamezna Številka s cente. Th pisma, dopise ln denarne poSUJatve naslovite: Amerttka Domovina, 1117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderion 0831. JAlfXS DEBEVKC and LOUIS J. PIKC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office »t Cleveland, Ohio, under the Act ol March Srd, H7t. |No. 168, Sat., July 18th, 1931 Ogri in Habsburžani Toda v koliko se bo Mussoliniju in ogrskim velikašem posrečil njih načrt, da zavladajo s pomočjo spletk, to ni odvisno samo od njih volje in načrtov, pač pa tudi od drugih držav. Zlasti imajo pri tem veliko besedo Poljska, Čehoslo-vaška in pa naša Jugoslavija, katerih koristi zahtevajo, da na vsak način preprečijo, da bi Habsburgovci ponovno zavladali na Madžarskem. Ob istem času, ko se deluje na Madžarskem, da se vrnejo Habsburgovci na ogrski prestol, pa prevladuje tudi v Nemčiji nekaka napol blazna ideja, da se vrnejo Hohenzol-lernci na nemški prestol. Dočim vrnitev Habsburgovcev ni izključena, pa je ideja prenapetih Nemcev za povratek Ho henzollerncev naravnost smešna. , Seveda, mnogokrat se tudi najbolj blazna ideja uresniči, in preko noči se kaj zgodi, o čemur ne bi sanjali, da je mogoče. Saj se je tudi v Ameriki govorilo, da je nemogoče upe-Ijati prohibicijo, toda dobili smo jo, in kakšno! Nedavno tega je v Trstu izhajajoči laški fašistovski Časopis "Popolo di Trieste" prinesel članek, v katerem opisuje možnost povratka Habsburžanov na ogrski prestol, in pri tem se v članku z vso resnostjo trdi, da so tudi v Nemčiji že pripravljena tla za povratek Hohenzollerncev. Pravi pisec, da je pri zadnjih volitvah za predsednika nemške republike zmagal z veliko večino eksponent ali glavni zagovornik Hohenzollerncev, general Hindenburg. To da mnogo pomeni. Hindenburg vlada kot predsednik nekako v istem duhu kot je vladal bivši kaj.zer Viljem, bori se proti parlamentarizmu in nikdar ni še odločno podprl stranke, ki se borijo za republiko in nikakor ni posegal v delovanje strank, ki se borijo, da se v Nemčiji zopet upelje carizem. Princ Fried-rich Wilchclm, sin bivšega nemškega kajzerja, se sedaj celo odločno pripravlja, da kandidira pri prihodnjih volitvah za predsednika nemške republike. Kamen do kamna — kaj zerjeva palača. Seveda bi tak preobrat izzval v Evropi nemudoma no ve vojne. Kakor hitro bi bil Friedrich Wilchelm izvoljen za predsednika nemške republike, tedaj bi Francija, Belgija in Poljska zgrabile za orožje, da ohranijo status quo, ali sedanji položaj v Evropi. Nemčiji bi se moralo dokazati, da njene notranje zadeve ji nikakor ne dajejo pravice ogrožati mir Evrope, kar bi se zgodilo takoj, kakor hitro pride član družine Hohenzollern do tako visokega mesta. Toda dočim fašistovski "Popolo de Trieste" pravi, da bi bil povratek Hohenzollerncev največji povod za novo vojno v Evropo, pa napeljuje vodo na mlin Otona Habsbur-ga in trdi v isti sapi, da kronanje Otona Habsburga za ogrskega kralja ne pomeni nobene kršitve, nobene nevarnosti za evropski mir. Habsburgovec je postavni pretendent za ogrski prestol. Če se Oton odreče za sebe in za svoje naslednike vsaki pravici, da kdaj zahteval tudi avstrijski prestol, tedaj lahko brez vsake težave postane ogrski kralj, in italijanski kralj bi storil lepo, če da sinu rojene Italijanke, kot je cesarica-vdova Žita, svojo najmlajšo hčer, princezinjo Marijo za ženo. Madžarska kot zaveznica in prijateljica Italije bi bila v tem slučaju velika garancija za mir v Podonavskih deželah, in Evropa bi se lahko oddahnila. . . Tako i.zgleda vsa stvar, kdor jo gleda skozi italijanska očala, in ko govorijo ogrski velikaši, ki so največji zatiralci priprostega ogrskega naroda, ki je brez vsakih pravic. Med priprostim narodom ni bilo doslej še enega pojava ne, da bi kdo želel Otona za kralja, pač pa se priprosti narod boji, da z uvedbo kraljevine ne bodo samo obstoječi privilegiji veli-kašev potrjeni, pač pa še povečani. Ako bi imel narod kaj za povedati, bi povedal vse drugačno besedo. na, da sem slikal prizore, da vam ahko pokažem slike, ko se vrnem v Ameriko. In če je že bil na Jesenicah tak sijajen sprejem, si lahko mislite, kaj vse je bilo šele v Ljubljani, ki se' je zgrnila vsa skupaj, da nas je pozdravila in nas gostila do večera, ko smo se morali podati na vlak in smo se odpelja-proti Zagrebu. V Zagrebu so hoteli celo prekositi Slovence in so nas odlični Zagrebčani gostili kar dva dni. Tudi Beograd ni zaostajal in so nad vse sijajno počastili imigra-cijske izletnike, ki se nas je bilo do tukaj zbralo že do 150. Gotovo ste od vseh teh sprejemih čitali v časopisih, drugo aom pa še ob času sporočal. Pošiljam vam udane pozdrave od nas vseh, posebno pa Anton Grdina. Na parniku Paris, 6. julija.— Jaz se počutim na vožnji prav dob\-o. Vožnja je' ves čas prav lepa, kljub temu so nekateri zelo v skrbeh. Mrs. Frances Kern se za svojo posteljo tako bo'ji, da jo že pet dni tišči, da ji kdo posteljo ne odnese. Obratno pa pravi Mrs. Gliha, da se za posteljo čisto nič ne boji. Mr. Opaškar je imel pomisleke, kaj bi bilo, če bi se ladja kar naenkrat ustavila. Potolažil sem ga, da bomo stopili doli in porinili, pa bo šlo. V tem je imela dvome Mrs. Opa-škar, ki je rekla, da bi bilo to že orajt, samo če bi voda v čevlje ne prišla. Danes je že šesti dan vožnje in sedaj žene in dekleta že zapuščajo kabine in se več ne boje za postelje. Pravijo: "Če vam, dedcem, nihče postelje ne odnese, ko ves ljubi dan pri bari stojite, jo tudi nam ne bo." Pozdrav vsem Slovencem in Hrvatom od vse naše družbe. Anton Z. -o- "KORITA >> Čuden naslov, kajne? Pa se ga večkrat rabi, ko se kdo obregne ob naše voditelje naroda, češ: "Pri koritu so in živijo od delavstva!" Kdor tako govori, ne sodi prav, ali pa govori iz zlobnosti. Poglejmo naše slovenske organizacije, koliko odgovornosti imajo možje in žene, kateri iste vodijo. Koliko pišejo in vzpodbujajo narod k vztrajnosti, skupnosti in izobrazbi. Kje.bi bili mi Slovenci danes, ako ne bi imeli mož, ki so nas potom časopisov združili ? Uredniki naših slovenskih listov so v prvi vrsti upoštevanja vredni, kajti brez časopisja je narod izgubljen ali pa potujčen in osramočen, ker sam sebe ne pozna. Zato spoštujmo vse naše požrtvovalne urednike in voditelje, kjerkoli nanese priložnost. Ne govoriti tu o koritih in s tem zbadati plemenitih idealistov! Ali mislite, da oni nimajo tež-ke naloge ? Pa še kako! Vedno moraijo misliti, kako bi narod zadovoljili. Enemu ni to po volji, drugemu ono, in potem se ^pravimo na ubogega mučenika-urednika. Urednik mora poznati narod, kot oče in mati otroka, drugače istega nikakor voditi ne more in ne zna. Detektivi morajo biti nadvse .zviti in pretkani, ako hočejo ulo- Beograd, Jugoslavija, 1. julija.—Zadnjič sem vam sporočal iz Pariza, pozneje pa nisem imel časa pisati. Danes sem že tretji dan v Beogradu. Vzel sem si šiloma nekaj minut, da vsaj na kratko sporočim, kako se imamo izletniki lmigracijskega izleta, potom katerega domovina pozdravlja vas, ameriške Jugoslovane. Bili smo tako sijajno sprejeti po državnih uradnikih, zastopnikih in narodu samem, da so se mnogim radosti orosile oči. Od Jesenic, kjer smo prestopili državno mejo, kjer se vije in skriva, šumi in se peni Sava, pa do prestolice Jugoslavije, Beograda, kjer se izliva Sava v Donavo, je bil samo en neprestan sprejem, poln veselja in navdušenja v počast ameriškim Jugoslovanom, sinovom in hčeram rodne zemlje Jugoslavije. Ni moj namen podrobneje pisati o sprejemih, ki so se: vršili na Jesenicah, v Ljubljani in v Zagrebu in četrti v Beogradu. Pri zadnjem sprejemu so bili sprejeti v avdijenci tudi pri kralju Aleksandru, ter smo imeli v kraljevi palači prikusek. Bilo nas je navzočih 75 ameriških Jugoslovanov. Niti naj manj e nismo pričakovali takega sprejema. Izgledalo je, da so hoteli eden drugega prekositi, da nam napravijo sijaj-nejši sprejem. Na Jesenicah nas' je pozdravila množica naroda: otroci s zastavami, Sokoli, požarna bramba, godba, pevsko društvo, mestni uradniki, duhovniki. Bili smo tako ginjeni in presenečeni, da smo kar goreli in nismo vedeli, kako in kaj. Jaz sem takoj zlezel na streho vago* viti zločince. Dokazano je, da ga najprej ulovijo, ako se tako maskirajo, kakor je dotični bandit ali lopov. Na ta način jih zmedejo in odkrijejo hudobna tatinska gnezda. Podobno nalogo imajo voditelji organizacij Mn naših listov. Vse, vse pišejo prevdarno in z najboljšim namenom. Radi bi nas izobrazili in napravili ugledne člane človeške družbe. Zato se morajo posluževati tudi politike in ako nas tu. pa tam malo zaboli, ko nas okrtačijo, sprejmimo to za našo korist, ter pazimo, da se vrnemo zopet k pravemu moškemu značaju. Torej proč s frazo o koritih! Dostikrat so morda oni bolj denarni stiski, kot ti, ki plačaš svojo naročnino ali mesečnino, pa si vsega prost. Oni pa imajo vedno finančne težkoče, kajti ako jih ne podpiramo, morajo prenehati delati za nas. Tudi oni imajo želodec, ki potrebuje hrane. In če propadejo oni, pro pademo tudi mi in naš slovenski narod se bo zgubil v tujini. Vsa čast torej vam, gospod urednik! Ako vas tu pa sem ,kaj zbodemo, nam oprostite. Saj naš slovenski duh je voljan, toda meso je slabo. s Poročevalec. MODERNA EVA Fantje, pozor! Povedati vam hočem mično zgodbico, kako moderna Eva lahko zapelje neizkušenega fanta. V tej neznosni vročini grem rad na izprehod v park. Poiščem si prostor globoko v goščavi, kjer v miru premišljujem naravna čuda, ter to posvetno dryenje in ljubimkanje mladine. Ko sem si ravno mislil, da je bila Sodoma in Gomora prava nedolžnost v primeri z sedanjo dobo, zasli-šim naenkrat zvonki smeh, ki se je bližal proti mojemu ležišču. Potuhnil sem se, da vidim na-daljno razvitje "dnevnih dogodkov." Kmalu opazim skozi grmovje dekleta, ki drži za roko fanta in ga vleče za seboj v goščavo. Nekaj proč od mene se vsede na travo in potegne svojo žrtev za seboj. Punce nisem poznal, poznal pa sem fanta — sina spoštovanih slovenskih staršev. In kar čudil sem se, kako je moglo to punče privabiti sem tega, vedno zamišljenega in vzornega fanta. Ni lepo opazovati in prisluškovati takim prizorom, toda v meni je zmagala radovednost. Fanta sem poznal, da je že od nekdaj jako redkobeseden, punca je pa venomer čebljala: "Veš zakaj sem te sem pripeljala?" "Ne vem," odgovori fant. "Morda zato, da mi boš nekaj povedala." "Res, prav zato sem te sem zvabila, ker nočem, da se pogovarjaš z tistimi zapeljivimi puncami, ki samo fante zapeljujejo. Ti pa se mi smiliš in rada te imam. Ti menda ne nosiš "ta kratke" seboj? Veš, zato te še posebno ljubim, ker si čisto drugačen, kot so drugi fantje. Že dlje časa te poznam in povem ti, c. (§9, Slarl Cimpermanovl prostori /gtv & HEnderson 5798 » © FRANK ARKO, zastopnik Naprodaj je player piano. Proda se po najnižji ceni. 1281 E. 55th St. (169) Soba se da v najem za enpga ali dva fanta. Vprašajte na 1167 E, 74th St. (169) Candy store naprodaj. Dela izvrsten promet. Prodati se mora radi odhoda na farme. Je v bližini šole in v sredini slovenske naselbine. Naslov dobite v uradu tega lista. (Jul. 17. 18. 22. 23. 24.) Leopold Kushlan SLOVENSKI .. ODVETNIK Čez dan: 513 ULMER BUILDING Zvečer od 6. do 8. 6411 ST. CLAIR AVE. Soba St. 7. Tel. RAnd. 5105 Tel. CHerry 3982 ; *\\\vw\\*%\\v*w\\*\v\vvwv*wi%* I G. M. KABAY i 23511 St. Clair Ave. EUCLID, O. i Groeerija, konfekcija, sladoled, cigare, ^ cigarete -in mehke pijače. < | Se priporočam ]> muMvmtwvummumM^ john srakar 669 E. 159th St. GLenville 4153 stavbeni mizar, izvršuje po nizkih cenah vsa dela v popravila na vaših hišah. Stanovanje se da v najem, 5 sob, spodaj, na lepem prostoru. Tudi garaža na razpolago. 1188 E. 175. St. (168) illllillllllllllUlllillllllllHIIIIIIIIIIIlllllll'U S fi EDAJ sc nahaja naša S £ trgovina nasproti A S S Grdina in Sinovi Furniture s 5 Store, na 15302 Waterloo ltd. ~ FRANK JELERČIC 5imillllllllllllllllllllillMlllMmiU|IUIU? THE CUSTODIAN SAVINGS X'. LOAN r.O. 13619 Waterloo Rd. Cleveland, O. O na hranilne vloge $ S tužnim srcem sporočamo žalostno vest vsem znancem in prijateljem, da nam je dne 29. junija ob pol devetih zjutraj umrl nadvse ljubljeni soprog in oče AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 18TH, 1931 HENRIK SIENKIEWICZ POTOP lz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE NadsMevanlc) Polk je razbit, pomendran, (so bežali tisoč korakov, ko se je na mah pred njimi razleglo kri- a med drugim začno grmeti topovi. že dirjajo drugi prapori. Vsak le za hip udari ob gozd sulic, toda mogoče radi tega, ker nima v sebi tako grozne sile kakor Vojnilovičev.. Krik narašča po vsem bojišču. Toda iz boreče se trume se začno iznova pomikati trope žoltih pešcev iz kakega drugega polka, ki so ga očividno razbili. Jezdeci v sivi barvi se pode za njimi, sekajo in teptajo s krikom: "Lavda! Lavda!" Gospod Volodijovski je imel opraviti z drugim četverokotom. Vendar drugi se še drže; še se utegne zmaga nagniti na sovražnikovo stran, zlasti ker stojita pri taboru še dva nedotaknjena polka, ki ju lahko vsak hip pokličejo v boj, ker so tabor pustili pri miru. Walclek je že povsem izgubil glavo, Izraela ni, ker so ga poslali s konjenico, toda Boguslav pazi, ureja vse, vodi vso bitko, in, videč vedno strašnejšo nevarnost, pošlje gospoda Besa po ona dva polka. Gospod Bes zadene konja in se vrne čez pol ure brez' klobuka, z grozo in obupom na obrazu. "Orda je v taboru!" zakriči, ko dospe k Boguslavu. In res se zaslišijo na desjiem bregu nečloveški glasovi in se bližajo vsak hip. Na mah se pokažejo trume švedskih jezdecev, bežečih v velikem, strahu, za njimi se umikajo pešci brez orožja in brez klobukov, za njimi v zmešnjavi in neredu drve vozovi, ki jih vlečejo splašeni in razbesneli konji. Vse to leti slepo od tabora na lastno pehoto. Za hip planejo vanjo, jo zmešajo, raz-bijejo, zlasti ker je od spredaj (gonila na njo litevska. konjenica. "Hassun-bej je dospel v ta-r bor!" kliče navdušeno gospod Gosievski in spusti poslednja dva prapora kakor dva sokola s palice. In v tistem hipu, ko udarita oba prapora od spredaj na pehoto, planejo lastni vozovi nanjo od strani. Zadnji četvero-koti pokajo kot udarci kladiva. In iz vse sijajne švedsko-prus-ke vojske nastane ena sama velikanska tolpa, v kateri se meša konjenica s pehoto. Ljudje se obdelava j o medsebojno, se prevračajo, duše, odmetavajo obleko, stiskajo orožje. To ni več izgubljena bitka, to je največji poraz v vse j vojni. Toda Boguslav, videč, da jo vse izgubljeno, poizkuša, da reši iz poraza vsaj sebe in nekaj konjenice. Z nadčloveškim trudom zbere okoli sebe nekoliko sto jezdecev in se izmakne na levo v smeri rečne struge. že se je rešil iz glavnega vrtinca, ko udaari nanj drugi Radzivil, knez Mihael Kazimir, s strani s svojimi dvornimi hu-zarji in z enim udarcem razprši ves oddelek. Razpršeni beže posamezno ali v manjših tolpah. Edino urni konji jih morejo rešiti. In res, huzarji jih ne preganjajo, ker udarijo na glavno tropo pešcev, katero koljejo vsi ostali prapori. Oni torej beže kakor razpršena čreda srn po livadi. Boguslav beži na Kmitičevem vrancu kakor vihar ter se zaman trudi, da bi zbral okoli sebe več ljudi. Nihče ga ne slu-ša; vsak beži na lastno pest, zadovoljen, da se je umaknil iz splošnega poraza in da nima več sovražnika pred seboj. Toda zaman vse veselje. Ni- čanje in se je usula med nje siva tatarska tolpa od reke, pri kateri se je skrivala do takrat, Bil je gospod Kmitic s svojim krdelom. Ko je privedel sovražnika k brodu, se je umaknil z bojnega polja in se vrnil sedaj, da bi presekal bežečim pot. Tatar j i, videč razpršene jezdece, so se v hipu razpršili še sami, da bi jih laže lovili in začela se je morilna' gonja. Po dva in po trije Tatar j i so prihiteli k enemu rajtarju, a ta se je redko branil, pogosteje je prijel za ostrino in dvignil držaj proti ordincu, proseč milosti. Toda ordinci, vedoč, da ne odpeljejo teh jetnikov domov, so lovili samo poveljnike, ki so se mogli odkupit; prosta-ku pa so prerezali z nožem vrat in izdihnil je, preden je mogel zaklicati "Gott!" One, ki so bežali do konca, so zbadali z noži v vratove in hrbte; druge so lovili z vrvmi. Kmitic se je drevil nekaj časa po bojišču, pobijajoč jezdece, in iskal z očmi Boguslava; naposled ga je ugledal in ga takoj spoznal po konju, po višnjevem traku in po klobuku s črnimi nojevimi peresi. Oblak belega dima je obdajal kneza, ker sta ga baš pred hipom napadla dva Nogajca, toda on je enega pogodil s strelom iz samokresa, drugega pa prebodel v letu z mečem. Ko pa je uzrl večje krdelo, dirjajoče z ene strani, z druge pa Kmiti-ca, je stisnil konja z ostrogami in zdirjal kakor jelen, ki ga preganjajo lovski psi. Nad petdeset ljudi se je za-drevilo za njim, toda vsi konji niso dirjali enako, zato se je vsa tolpa kmalu raztegnila v dolgo kačo, ki ji je tvoril knez Boguslav glavo, a Kmitic vrat Knez se je sklonil v sedlu. Vranec se je zdel, da se ne dotika z nogami zemlje, le odražal se je črno na zeleni travi, kakor lastovka, leteča nad zemljo; rjaveč pa je iztegnil vrat kakor žerjav, stisnil ušesi in zdelo se je, da hoče skočiti iz lastne kože. Dirjala sta mimo samotnega vrbovega grmovja in jelševih gajev; Tatarji so zaostajali za streljaj, dva, tri, a onadva sta dirjala in dirjala. Kmitic je vrgel od sebe samokres, da je olajšal konja, sam pa je zbadal s pogledom, vpr-tim na Bogdslava, s stisnjenimi zobmi, malone ležel na konje-vem vratu, z ostrogami njegove spenjene boke, da je pena padajoča na zemljo, kmalu začela rdeti. Toda razdalja med njim in knezom se ni niti za ped skrajšala, marveč se je začela celo večati. "Gorje!" si je mislil gospod Andrej, "tega konja ne dohiti noben konj na svetu!'* In ko se je po nekoliko skokih razdalja še povečala, se je dvignil v' sedlu, spustil sabljo na jermenu, priložil roko okoli ust in začel kričati z močnim glasom: "Le beži, izdajalec; pred Krni-ticem! če danes ne, te dobim jutri!" In preden so se te besede izgubile v zraku, se je kpez, ki jih je slišal, naglo ozrl; a ko je videl, da ga zasleduje samo gospod Kmitic, se je obrnil, mesto da bi bežal dalje, in zdirjal z mečem v roki proti njemu. Gospod Andrej je glasno zakričal od veselja, in ne da bi pridržal konja, dvignil sabljo za udar. "Trup! Trup!" je zaklical knez. In ker je hotel bolj gotovo udariti, je začel zadržavati konja. Kmitic je pridirjal, ustavil Svojega konja, da so se kopita zarila v zemljo in meč se je pre-kržal s sabljo. Približala sta se tako, da se je zdelo, da sta oba konja ena celota. Razlegel se je strašen žvenket železa, nagel kakor misel, nobeno oko ni moglo uloviti bliskovitih kretenj meča in sablje, ali razločiti kneza od Kmitica. Zdaj se je začrnil Boguslavov klobuk, zdaj se je zasvetila Kmitičeva čelada. Konja sta se vrtila naokrog. Meča sta rožljala vedno huje. Boguslav je po par udarcih prenehal omalovaževati svojega nasprotnika. Vsi strašni sunki, ki se jih je bil naučil od francoskih mojstrov, so bili odbitL že mu je curljal obilen pot s čela, mešajoč se na obrazu z barvo in belilom, že je čutil v desnici utrujenost. . . Polastila se ga je osuplost, potem nestrpnost, potem jeza, torej je sklenil končati in je sunil tako močno, da mu je padel klobuk z glave. A Kmitic je odbil s tako silo, da je knezu odletel meč do konjskega boka in, preden je utegnil vndvič udariti, ga je usekal Kmitic s samim koncem svoje sablje v čelo. "Christ!" je zakričal po nemško knez. In zvalil se je v tr^ivo. Padel je vznak. Gospod Andrej je stal nekaj hipov kakor omamljen, toda se je kmalu osvestil; sabljo je spustil na jermen, se prekrižal, potem pa je skočil s konja, zgrabil vnovič za držaj in se pribli žal knezu. Bil je strašen, ker je bil od utrujehosti bled kakor krpa, ustnici je imel stisnjeni in neizprosno sovraštvo na obrazu. Torej «ta smrtni in tako mogočni sovražnik je ležal sedaj pred njegovimi nogami v krvi. še živ in pri zavesti, toda premagan, a rie s tujim orožjem, a tudi ne s tujo pomočjo. Boguslav je zrl nanj s široko odprtimi očrni, pozorno opazoval vsak gib zmagovalca, a ko se je Kmitil sklonil nad njega, je zaklical: "Ne ubijaj me! Odkup!" Kmitic pa mu je mesto odgovora stopil z nogo na prsi in pritisnil z vso močjo, potem pa mu nastavil ostrino sablje no grlo, da se je koža upognila pod ostrino; treba je bilo le močneje pritisniti, toda on ni bil ubijalec naenkrat; hotel je le še napasti svoj pogled in otežko čiti smrt svojemu sovražniku. Zapičil je svoj pogled v njegove oči in stal nad njim, kakor stoji lev nad premaganim bivolom. V tem se je knez, ki mu je kri čimdalje huje tekla iz čela, da se je zdelo, kakor bi bil gornji del glave v mlaki, še enkrat oglasil, toda že z zamolklim glasom, ker mu je Andrejeva noga venomer pritiskala prsi: "Deklica. . . poslušaj. . <" Jedva je gospod Andrej zaslišal te besede, je stopil s knezovih prsi in dvignil sabljo. "Govori!" je dejal. Knez se je parkrat globoko oddahnil, potem pa je odgovoril že s krepkejšim glasom: "Dekle pogine, le me ubiješ. Povelje je že dano!" "Kaj si napravil ž njo?" je vprašal Andrej. "Pusti me, pa ti jo dam, prisegam na evangelij. . ." Gospod Andrej se je udaril s pestjo po čelu in nekaj trenutkov se je videlo, da se bojuje sam s seboj in z vsemi svojimi mislimi, potem pa je dejal: "Poslušaj, izdajalec! Jaz bi sto takih izrodkov dal za en sam njen las. Toda tebi ne verjamem, krivoprisežnik!" "Na evangelij!" je ponovil knez. "Dam ti potni list in povelje v pismu." "Naj bo, darujem ti življenje, toda iz rok te ne spustim. Daj mi pismo. . . Medtem te oddam Tatar jem, da boš v nji- hovem ujetništvu." ■ - "Soglašam!" je rekel knez. "Zapomni si!" je odgovoril gospod Andrej. "Ne obvaruje te pred mojo roko ne tvoj knežji stan, ne tvoja vojska, ne tvoja izurjenost v boju. In vedi, da te, kolikorkrat mi prideš na pot, ako prelomiš besedo, nič ne reši, pa če bi te tudi izvolili za nemškega cesarja.. Poznaš me! Enkrat sem te že imel v rokah, sedaj mi pa ležiš pod nogami!" ' "Zavest me zapušča!" je rekel knez. "Gospod Kmitic, voda mora biti v bližini. Daj mi piti in oblij mi rano." "Pogini, očetov morilec!" je odgovoril Kmitic. Toda knez, ki je bil že varen, za svoje življenje, je postal, dasi ranjen, zopet samozavesten iii odgovoril: j "Neumen pi, gospod Kmitic 1 umrem, tudi ona. . ." Tu so mu ustnice obledele. Kmitic pa je skočil iskat, če ni' v bližini kak rov ali mlaka. Knez je omedlel, toda le /a hip in se je v svojo srečo prebudil, ko je pridirjal prvi Tatar, Selim, sin Gazi-age, prapor ščak v Kmitičevem krdelu, Videč okrvavljenega sovražnika, ga je hotel priviti s parporovo konico k zemlji. Knez pa je v tem strašnem trenutku imel le toliko moči, da je zgrabil za konico, ki je bila slabo pritrjena, ter jo odlomil od droga. Odmev te kratke borbe je privabil gospoda Andreja nazaj. "Stoj, pasji sin!" je zakričal že od daleč. Tatar se je na znani glas od strahu stisnil h konju. Kmitic mu je ukazal iti po vode, sam pa je ostal pri knezu, ker je od daleč opazil, da prihajajo v skoku Kemliči, Soroka in ves čambul, ki je bil polovil vse raj-tarje in odšel iskat poveljnika. Ko; so zvesti Nogajci ugledali gospoda Andreja, so z gromkim glasom metali čapke kvišku. Akbah-Ulan je skočil s konja in se mu začel klanjati, dotikajoč se z roko čela, ust in prsi. Drugi pa so, cmokaje po tatarsko z usti, gledali z grabežljivostjo v očeh na ležečega viteza, a z občudovanjem na njegovega zmagovalca; nekateri pa so pohiteli lovit oba konja, rjav-ca in vranca, ki sta dirjala nedaleč odtod z vihrajočimi gri vami. "Akbah-Ulan," je rekel Kmitil, "to je poveljnik vojske, ki smo jo potolkli danes zjutraj: knez Boguslav Radzivil. Darujem vam ga, vi ga obdržite, ker za živega ali mrtvega vam izplačajo odkunino. Sedaj ga oskrbite, vzemite na vrv in od peljite v tabor." (Dalje prihodnjič.) oglejte si 1 novo otvorjeni dom, @ zgrajen po slovenskem ^ stavbeniku Aug. Kau- ® šku, na 18321 Neff Rd. ® Odprta za ogled vsak pi dan od 2. do 9. ure zvečer. star 53 let. Rojen je bil v Selščku, fara Begunje, pri Cerknici. Položen je bil k večnemu počitku 2. julija, 1931 na St. Paul pokopališče. Na tem mestu se prav lepo zahvaljujemo vsem onim, ki so ga prišli pokropit in ki so čuli ob njegovi krsti. Nadalje se zahvaljujemo vsem onim, ki so obložili njegovo krsto s krasnimi venci v zadnji pozdrav in sicer družinam: John Mramor, John Hrcvatin, Christ Mandel, Andrej Maček, Daniel Jazbec, Frank Vesel, Joe Penko, društvo Slovan, št. 3 SDZ in društvo W. O. W. št. 281. Hvala tudi Lake Shore Electric Post. Hvala tudi vsem, ki so darovali za sv. maše, in sicer: družinam: Joe Ponikvar, Margaret Mestek, Frances Mestek, A. Novak, Joseph Meštelc, Frances Korošec, Frances Centa, John Zimerman, John Novak, John Pengel, Anton Slavko, Mr. in Mrs. Mcdves, Frank Prudič, Herman Sluga, Jennie Prijatelj, John Hrovatin, Hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu brezplačno. Iskrena hvala Rev. A. L. Bombachu za lepe cerkvene obrede in za spremstvo na pokopališče. Hvala lepa pogrebniku Josip Žele in Sinovi za tako izvrstno vodstvo pogreba in za vso prijazno naklonjenost, če se je pomotoma katero ime izpustilo, se jim ravno tako lepo zahvaljujemo. Ti pa, preljubi soprog in dragi oče, naj Ti bo lahka ameriška gruda in večna luč naj Ti sveti. — žalujoči ostali: Jennie Mramor, soproga. Mary Ilcgler, hči; Anton Mramor, sin; John Mramor, brat. V stari domovini dve sestri: Ivana Urbas in Frančiška Kra.inc. Cleveland, O., 18. julija, 1931. PRIPOROČILO Cenjenemu občinstvu se priporočam za vsakovrstna dela, kot: pokrivanje streh, izdelovanje in popravljanje žlebov in furnezov in vsa druga dela, spadajoča v kleparsko obrt, kakor tudi barvanje hiš. Točna postrežba, zmerne cene. Se priporočam 1912 1931 naznanilo in zahvala S potrtim srcem naznanjamo prežalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc nemila smrt ugrabila iz naše srede v najlepših cvetočih letih pašega nepozabnega in nadvse ljubljenega edinega sina Ladislav Suštaršič kateri je po pet mesecih liude in mučne bolezni previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal 1C. aprila, 1931, v starosti • 19 let. Položili smo ga v prerani grob 20. aprila na Calvary pokopališče. Rojen je bil v Ljubljani. V prvi vrsti se prav prisrčno zahvaljujemo Mrs. Jennie Lav-rič, ki je pomagala v času bolezni in mojim sestram Mrs. Slapar in Mrs. Klopčič za pomoč ob času smrti. Prav iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so položili prekrasne vence na krsto predragega in sicer: Družina Frank Opaškar, družina Victor Opaškar, družina John Slapar Sr., družina John Slapar Jr., družina Anton Klopčič, Mr. in Mrs. John Klopčič, družina Joseph Dobrič, Mr. Anton Bolka, Mr. Larry Kolman. Prav lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, in sicer: Družina John Slapar st., družina Frank Opaškar, družina Anton Klopčič, Frank, Carl in Vincent Opaškar, Mr. in Mrs. John H. Klopčič, Miss Albina Opaškar, družina Mary Skobie, družina Frances Modic, družina Leopold Kolar, družina Mary Klemec, družina Pcrme iz Norwood Rd., Mr. Joe Makovec, družina Frances Somrak, Mrs. Angela Praznik, Mrs. Brodnik iz Westropp Ave., družina Fortuna, družina Kernc, družina Blaž Papež, družina Just, Marq Evančič, družina Bandi, Mr. Jarc iz 61th St. Lepo se zahvaljujemo .vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu: Anton Klopčič ml., Frank Opaškar, Vincenc Salmič. Iskrena hvala vsem tistim, ki so ga obiskovali za časa njegove bolezni in ki so ga prišli pokropit, tistim, ki so čuli pri njem in vsem onim, ki so ga spremili k preranem zadnjem počitku na pokopališče. Lepa hvala tudi nosilcem krste. Najlepše sc zahvaljujemo Rev. Andreju za ebiske v bolnici in za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in za opravljene pogrebne obrede. Prav lepo se tudi zahvaljujemo pogteb-niku Frank Zakrajšek za lepo urejeni sprevod in postrežbo ter ga v vseh slučajih toplo priporočamo. Še enkrat najlepša hvala vsem skupaj za vse, kar ste storili. Bog vam stotero poplačaj! Ti pa, ljubljeni, edini sin, svoje bolečine si prestal. Dobil si zaslužen počitek v večnosti, Tvoje truplo pa počiva v hladni žemljici. Prosi pri Bogu za nas, da bi enkrat našla pot za Teboj v večnosti, kjer ni več trpljenja ne bolečin.. — Žalujoči ostali: THERESA in VALENTIN SUSTARŠIČ, starši. Cleveland, O., 18. jiilija, 1931. Naznanilo CENJENIM ROJAKOM NA HOLMES AVE., LONDON ROAD IN OKOLICI NAZNANJAM, DA SEM ODPRL mesnico in trgovino z konzerviranim sadjem in sočivjem V zalogi imam vedno sveže in doma prekajeno meso ter pristne kranjske klobase. Za obilen pose t se toplo priporočam Louis Kostenshek 16135 St. Clair Ave. FRANK KURE 1118 E. 77th St. ENdicott 0439 POL LETNA SEJA V smislu sklepa glavne letne seje, kakor tudi seje direktorja, se tem potom sklicuje pol-letna seja korpo-racije Slovenskega doma na Hollies Ave., Cleveland, O., in sicer za dan 21. julija ob sedmih zvečer v domovih prostorih. Na dnevnem redu je več važnih zadev, kakor tudi finančno poročilo, vsled tega so vljudno vabljeni vsi delničarji, kakor tudi društveni zastopniki, da se seje * udeleže v obilnem številu. . CHAS. BENEVOL, tajnik. A. J. ZUZEK ODVETNIK Urad: Z10 Engineers Bldg. ■ Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. Main 8038 - Kenmore 2857-J