Leto VII V Celjtf, dne 8. februarja n- j i OJU^i -J4IJU 111 i-J Uuj Izhaja vsak četrtek; sku je ta dan praznik, dan poprej. — Vse pošiljatvei (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati aa naslov: ltNar«dni LSst" v Celju. — Reklamacije so požtnine goste. -•- TJreAništvo: Dolgo polje stev. 1 -Narodni List" stane za celo' leto 4 K, za pol leta .2 K, za eetit leta 1 EL Za Ameriko in drag« debele na leto 5 K 60 vin. NarbChina «s plačuje vnaprej. — Pesamazna fitevllbia 10.vlijb ... .............. št. e. , Aji iMfcJiiuV it nj Ogiaei »e raCnnajo po JO ličarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristoj bine za cglase je plačevati po polti na naslovNarodni L i« t" v Celjn. Stališče narodne stranke napram odgndenju deželnega zbora. Izvrševalni odbor narodne stranke je imel sinoči 7. tm. dobro obiskano sejo, v kateri je sklenil sledečo izjavo: »Izvrševalni odbor narodne stranke obžaluj^, da so se pogajanja za nujno potrebno delazmožrto&t štajerskega deželnega zbora vsled neodkritosrčne politike slovensko - klerikalnih in neutemeljene strankarske zagrizenosti majhne skupine nemško!-Hacijonainih poslancev izjalovila. Sodi, da se bod& štajerski deželni zbor v doglednem času razpustil in poziva somišljenike, da se začno po celi deželi sistematično pripravljati za nove volitve. Potrebna je osoblto ustanovitev naprednih političnih društev, širjenje naprednega časopisja in marljivo zbiranje denarja za volilni sklad.« »NAPREDNO POLITIČNO IN GOSPODARSKO DRUŠTVO ZA OBČINE ŠKOFJAVAS, VOJNIK, ŠMARTNO, VIŠNJAVAS, NOVACERKEV, DO- BERNA IN FRANKOLOVO« sklicuje v nedeljo 11. februarja ob 3. uri popoldne v Šmartmi v Rožni dolini v gostimi pri Sf6'i!iiuv JAVEN Elift/ŠTVEN S«M Na dnevnem redu je: 1. Razgovor o nalogah društva. 2. Poročilo g. deželnega poslanca dr. KukovCa o štajerskem deželnem zboru. Kmetje iz Šhiartnd in sosednjih občin, udeležite se shoda polnoštieVilno: Odte! Ustanovitev političnega in gospodarskega društva ŠfebfjOtfti; Vojfrifif; ^Mrtho, »ototiib, Novocerltev, Višnjo-vas in Pnmfcoloro. V živem spominu so nam vsem še lanske dr-žavnozborške volitve,, v katerih so z nasiljem in zlorabb najsvetejših ljudskih čustev zmagali po celem Spodhjem Štajerskem kandidati klerikalne duhovniške stranke. V ljubi volilni borbi, kakoršne Se ni videla naša slovenska politična zgodovina, smo i> gubili tudi n,as savinjski mandat. Padel je kandidat IjhdŠtVa Franc Roblek iz Žalca, s pomočjo cerkve, priznice, laži in obrekovanja je zmagal štajerski voditelj one stranke, ki je slovenskemu ljudstvu prizadejala že toliko gorja in nesreče. Težka žalost nad zaslepljenostjo ljudstva in sveto ogorčenje nad klerikalnim nasilstvom je rodilo dva veličastna protestna shoda, prava narodna tabora v Žalcu in v Ljubečni. Dvignili so se tedaj možje, ki so rekli, sedaj ni več časa, da tožimo In čakamo novih udarcev, treba je, da zberemo naše sile, združimo in organiziramo napredne vrste \ mogočno enoto, ki bo od občine do občine, iz vasi v vas širila politično in gospodarsko izobrazbo, budila ljudsko zavednost ter vodila narod v boj proti najhujšim njegovim izkoriščevalcem. V smislu sklepa lanskega shoda v Ljubečni se je sklical na svečnico v Škofjovas ustanovni občni zbor političnega in gospodarskega društva. Oa sklepa do izvršitve je poteklo celih 6 mesecev, a navdušenje se ni poleglo, klerikalno nasilje ni pozabljeno. Pričal nam je to najlepše shod, na katerem so bile zastopane prizadete občine po najbolj- ših svojih možeh. Otvorii je zborovanje predsednik priprav, odbora posestnik Anton Mahne, ki je v prisrčnih besedah pozdravil zborovalce, posebej še g. deželnega poslanca dr. Kukovca. G. poslanec dr. Kukovec je poročal o deželnem zboru štajerskem. Zborovalci so z zanimanjem sledili .njegovim temeljitim izvajanjem in v ostrih besedah bičali postopanje klerikalnih poslancev, ki so pri volitvah ob-Ijubovali čudeže in se bahali, kako bodo ugnali nem-škoi večino. Danes po dveh letih ponesrečenega vojskovanja v Gradcu, za kaitfero nimajo zmožnosti, pa bi bili pripravljeni za malo strankarsko korist, za koti to, h kateremu bi stoplil Rotfič ali Verstovšek, prodati ves narod in vse orfe zahteve, za katere se baje vojskujejo. Povsod trpimo škodo, dosežemo pa zato nič, ih rHi bi naj tako brezvestno, narodu škodljivo početje klerikalnih poslancev odobravali in k vsemu mirrio molčali'. Naša sveta dolžnost j?, da povemo ljudstvu resnico, da gledamo na prste onim, ki jim' je veČina poverila nalogo, da zastopajo naše koristi v deželni zbtifhiči. Na predlog g. Mahneta je bila sprejeta nato resolucija, v kateri se izreka zaupanje Narodni stranki in njenemu predsedniku g. deželnemu poslancu dr. Kukovcu za odločno, nesebično delovanje. Od klerikalnih poslancev pa, ki niso v 3 letih ničesar dosegli, pač pa z nedosledno obstrukcijO ljudstvu samo škodovali, zahtevajo zborovalci, da se povrnejo k treznemu delu v korist svojih volilcev, ali pa odložijo svoje mandate. G. dr. Koderman je imenom pripravljalnega odbora podal poročilo o predpripravah za ustanovitev društva, ki bodi začetek novega, vztrajnega dela, ki vrže ob tla na nezavednosti in neizobraže-nosti sezidano klerikalno premoč. G. Ivan Prekor-šek je govoril o nalogah novega političnega in gospodarskega društva, povdarjal potrebo politične izobrazbe potom naprednega tiska ter se obširno bavil z organizacijo napredne stranke v okrožju ustanovljenega društva. Posestnik Anton Gmeiner iz Vojnika je govoril o pomenu društva z ozirom na potrebe in zahteve, ki že toliko let čakajo uresničenja. Tako se nam med drugim obljublja prepotrebna cesta, ki zveže Šmartno z Vojnikom. A do rešitve ne pride, ker celjski okrajni zastop ne deluje.. On stavi tozadevno resolucijo, ki zahteva, da se čimprej razpišejo volitve v celjski okrajni zastop. Vse občine celjskega okraja se poživljajo, da povzdignejo svoj glas za skorajšnjo ureditev rednega poslovanja celjskega okrajnega zastopa. G. deželnega poslanca dr. Kukovca prosi, da zastavi svoje moči v dosego te zahteve. Govorila sta še med drugimi g. Premšak in g. Adamič. Prvi je kazal na gospodarsko škodo, ki Jo trpi kmetovalec vsled tega, ker dežJni z'.?or ne dela. G. A.damič povdarja potrebo ljubezni in složnega dela vseh v novem društvu ter kaže na velik pomen dobrega, naprednega časopisa, ki je človeku najzvestejši svetovalec. Izvršile so se nahp volitve odbora. Izvoljeni so sledeči'možje:. Anton Maline (Tijnovlje) predsednik, Apton' ^meiner . (Vojnik), blaginj«, Ivan Prekoršek. (Celje), tajnik, Antion Majcen (Šmafleta) Franc Okorn _ (Šk^fjavas), Anton, Okorn' (Pre^orje)) Matija Brežnjk (Š/hartno), Matija Videnšek (Šmartno), I. Padar (Novacerl^ev), in, Janez, PrekjorŠek (Višnjavas) kot odborniki. Fr. Vengušt (Ljubecno), Franc Goričan (Višnjavas), Dominik Bezenšek (Frankolovo), J. Cvenk (Nova qerkev), kot namestniki, pregledovalca računov: Fr. Cepi in J. Pifin v Škofjivasi. Udfiina se je določila na "predlog gosp. Mahneta na lkrono. Pri slučajnostih se je določil prihodnji shod na nedeljo 11. svečana v Šmartno v Rožni dolini. Po živahnem pogovoru glede bližnjih društvenih zborovanj je zaključil g. predsednik Anton Mahne dobro uspelo zborovanje, s pozivom, da se oklenimo novega društva trdno in zvesto. Položen je temelj, storjen je prvi važen korak v razvoju napredne organizacije, sledi naj še Šent-jursko-Drameljska stran in Savinjska dolina in naš okraj, dasi je danes v tujih rokah, bo silnejši ko kedaj poprej. Dolžnost nas kliče na delo, močni pojdemo v boj od občine do občine. Pot, ki jo nastopamo v društvu, je težka, treba bo žrtev, vztrajnosti in moškega poguma. Veseli in z zaupanjem gremo na delo. Kako je z vojsko? Italjanska vlada je poklicaila vrhovnega poveljnika italijanskih čet v Tripolisu generala Caneva v Rim. Nekateri so mnenja, da je Caneva za vedno odpoklican z bojišča, ker njegova prevelika previdnost v bojnih operacijah ne zadovoljuje vodilnih krogov, drugi zopet so mnenja, da pojde Caneva v Rim samo na važen razgovor z min. predsednikom Giolittijem. Italjani imajo sedaj v Tripoli^niji, 130.000 mož, in; po zasedenih Zuare jih bo 155.000. lialjansk^ vlada je mnenja, da mora ta armada zadostovati za operacije v notranjosti dežele. It^ljanski državni zbor se snide dne 22. tm. k zasedanju. Vlada mu bo predložila kraljevo odredbo glede aneksije Tri-poliitanije v odobrenje. Brez dvoma bo zbornica to soglasno odobrila. Dogodki* m Kitajskem. Cesarska rodbina je odstopita. To je najnovejša vfest v feiri velikeni' boju na daljnem izhbdhl Juahšikaj je dobil obenem naročilo, nhj proglasi celo Kitajsko za republiko in naj jo začasno vlada kot predsednik. Govori se, da skuša Juanšikai z voditelji republikancev doseči sporazum v tem smislu, naj bi ga pripoznali za začasnega vladarja kitajske ljudoviade. Vendar je gotovo, da republikanci temu ne bOck) »Stregli, tako da bota torej do sestanka narodnega zbdra vladali Kitajsko dve republikanski vladi. Reputtlik&hci hočejo tudi, naj bi postalo glavno iriesto KMfski; Nanklng. Deželni zbor štajerski je l?il v pondeljek 5. t. m. odgpden- Sloveiiski ktofik&lci so si glar som poročil graških listov še dO nedeljo izprosili termin za odločitev. Po poteku terttifla pa so izjavili, da bodo nadaljevali obstrukcijO proti proračunu. Vse stranke so izdale na volilce svoje sklepe glede odgodenja deželnega zbora, V teh sklepih se druga drugo obdolžujejo krivde na de-lanezmožnosti dež. zbora. Na Hrvaškem je novi bah Čuvaj pričel s pravcato strahovlado. Sabor (dež. zbor) je razpustil, še predho so bili' izvoljeni vši pOštanči. Hrvaške in srbske narodne politika nfeušMlj&U8 preganja, protimadžarsko časopisje dan za dnevom pleni in ga tako hoče uničiti, kratko: uvedel je skrajni absolutizem, postaVa in pravica ne velja nič Več, samo da madžarski stranki pripomore dO K m Podružnica sprejema vloge na vložne knji- v. . , i.. . j... , žice m jih obrestuje po nT od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — R^Htfif davekplačuje bankaiž svojega- 28 52-5 zmage. Vse hrvaške in srbske stranke so vsled tega sklenile, da bodo pri novih volitvah nastopile z enotno kandidatno listo proti vladi in proti Madžarom. Pri deželnozborskih volitvah na Bavarskem se sicer ni posrečilo razbiti klerikalne večine, vendar pa so izgubili klerikalci 23 mandatov, in imajo sedaj le še malenkostno večino nasproti naprednim strankam. Državni zbor bo sklican ali za 27. febr. ali 4. marca. Med Rusijo in Avstrijo so se pričela pojavljati znamenja zbliževanja. Dne 6. t. m. je prišel na Dunaj ruski veliki knez Andrej Vladi-mirovič in je bil na obisku pri cesarju in prestolonasledniku. Na Portugalskem so klerikalci tako dolgo ruvali, da je vlada pustila par sto glavnih huj-skačev zapreti, ki pridejo vsi pred vojaško sodišče. Beležke. Današnji številki je priložen prospekt društva „Thomasphosphatfabriken", na kar opozarjamo ceuj. bralce! Nečuveno! Kranjsko napredno časopisje trdi z gotovostjo in dokazuje na slučajih, da so pred nekaj dnevi pri volitvah v obrtno sodišče v Ljubljani v skupini veleobrti klerikalci glasovali z Neme«. Brezdomovinstvo klerikalcev je res doseglo že vrhunec! Ali jih bo kedaj sram? Dvomimo! Posestva na prodaj! Kupci, pozor! Skoraj v sredini velikega trga na Spod. Štajerskem sta dve hiši zaporedoma naprodaj. V eni se izvršuje gostilničarska obrt in je tudi vse pripravljeno za mesarijo. Druga je v najemu. Zraven spadajo sadonosniki in vrti, lep gozd, travniki in njive. Cena znaša 22 tisoč kron. (Ravno tam so tudi še naprodaj nadalje tri hiše, h katerim spada najlepši vrt. Ena kakor druga posest je v narodnostnem oziru največje važnosti.) Kdor bi se za nakup resno zanimal, dobi natančnejša pojasnila v uredništvu „Narodnega Lista" Celje, Dolgo polje št. 1. Stvar je nujna. Slav. občinstvu in cenj. čitateljem priporočamo se naročiti na slavne detektivske povesti Sherlock Holmesa, ki izhajajo ravnokar prvič v slovenščini po izvirnem angleškem rokopisu od Conon Doylesa (glej naš današnji oglas na zadnji strani!). Cena posameznim zvezkom je jako nizka. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Upravni svet je odobril v seji dne 6. februarja ti. bilanco za leto 1911. Kot je razvidno iz sledečih številk, je poslovanje banke v vseh oddelkih znatno napredovalo: Aktiva: Blagajna K 185.250.— (lani: K 152 tisoč 306.—) valute K 54218.— (lani K 96,625.—), menice in devize K 6,766.437,— (6,076.298.—). Predujmi na vrednostne papirje K 2,807.766.— (lani K 2,335.408.—), vrednostni papirji K 1,791.316.— (lani K 1,818.111.—), dolžniki K 14,281.901.— (lani K 12,788.994.—), inventar K 108.928.— (lani K 69 tisoč 207.—), realitete K 1,187.833.— (K 925.865.—), skupno K 28,183.654.—, (lani K 24,262.817.—). -Pasiva: Delniška glavnica K 8,000.000,— (kron 5,000.000.-), rezervni zaklad K 740.097.— (K 558 tisoč 065.-), vloge K 13,252.889.- (K 11,064.138.—), upniki K 5,612.183.— (K 7,195.350.—), transito obresti K 93.677.— (K 86.651.—). Nevzdignena dividen-da K 566.— (K 338.—), dobiček K 484.240.— (K 358 tisoč 273.—), skupno K 28,183.654,- (K 24,262.817.-). Račun zgube in dobička: Izdatki: Obresti: K 1,432.706,— (K 1,101.410.—), upravni stroški K 94.618— (K 81.135.—), plače in stanarine K 206 tisoč 860.— (K 144.540.—), davki in pristojbine K 109.770,— (K 68.762.—), odpis inventarja K 11.227— (K 9.397.—), čisti dobiček za 1. 1911 K 484.240— (K 358.273.—), skupno K 2,339.423— (K 1,767.547.-). Prejemki: Obresti K 1,943.202.- (K 1,449.854.-). Iznos bančnih poslov: K 316.220— (256.079.—), iznos realitet K 29.710— (K 30.172.—). Prenos dobička iz 1. 1910 K 50.290— (iz 1. 1909 K 31.440—), skupno K 2,339.423— (1,767.547—). Promet v letu 1911: 1,300 milijonov kron proti 1. 1910 več za 26b milijonov kron. Občni zbor delničarjev določil se je na 5. marca 1912 in se bode predlagala za 1. 1911 zopet 7% dividenda t. j. K 28— od delnice; nadalje se bode predlagalo zvišanje delniške glavnice za 2,000.000,— na 10,000.000— kron in ob enem sprememba pravil, da se sme zvišati delniška glavnica po potrebi in na podlagi sklepa občnega zbora na lt> miljonov kron. Cdjsl9 elsraj. Zopet blamaža celjskega magistrata. Svoj čas Je dr. Ambrožič kaznoval trgovca Karla Goričarja na 5 K globe, ker je prodajal neke razglednice /. malim zemljevidom Tripolisa. Razglednice je smatral dr. Ambrožič za zemljevide, katerih ne sme g. Goričar prodajati. G. Goričar pa se je pritožil n* štajersko namestnijo, katera je pritožbi ugodila In dr. Ambrožičevo razsodbo razveljavila. Zopet prav neprijetna blamaža za našega pašo na magistratu, ki jo je pa za svoje nepotrebno šikaniranje slovenskega obrtnika popolnoma zaslužil. t Večer enodejank v slov. gledališču v Celju je privabil toliko občinstva minulo nedeljo v Narodni dom, da je bila dvorana natlačeno polna. Pa je tudi vsakdo zadovoljen zapustil dvorano. Zakaj predstavi enodejank »Fric« in »Jeftejeva hči« sta stali na višku umetniškega proizvajanja, godba v »Mo- žičku« pa nas je mestoma naravnost očarala. Slovensko občinstvo mora z vso hvaležnostjo priznavati neumorno, plodonosno delo našega dramatičnega društva, ki nam v letošnji sezoni nudi toliko dobrega in lepega! Ciklus podučnih in poljudnih predavanj priredi Klub napr. slov. akad. začetkom prihodnjega meseca. Vsi cenjeni gospodje, ki bi bili pripravljeni prevzeti edno ali dve predavanji, naj to tekom 14 dnij naznanijo »Klubu« v Celje. Tečaj za češki jezik priredi »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju v najkrajšem času. Z ozirom na veliko Važnost češkega jezika vse dame in gospode nanj opozarjamo. Posebno naj velja to za one, ki se žele vdeležiti letošnjega sokolskega zleta v Pragi. Pogovor glede kraja in časa bo \ mali dvorani Nar. doma v ndeijo, dne 11. II. ob pol 12. dop. Vsi, ki se za stvar zanimajo, naj pridejo. Zamenjal se je v nedeljo zvečer v ženski gai-derobi v Narodnem domu črni boa. Lastnica prosi, naj se ji ga vrne v njenem stanovanju (Karolinška ul. 3 (II) ali pa se naj izroči hišniku v Narodnem domu, pri katerem je tudi zamenjani na razpolago. — Na tiskarskem plesu v soboto v Sokolskem domu je nekdo zamenjal dežnik, ter se prosi dotičnik, nal ga vrne v Zvezni tiskarni ali pri hišniku v Sokolskem domu. Veteranski bal se je vršil na Svečnico v „Deutsches Haus" v Celju. Udeležilo se ga je celih 30—40 ljudi, med njimi tudi 3 veteranci. Tako pojema slava veteranskega stotnika Der-ganca, ki uganja s tem društvom samo nemško politiko in podpira „Nemško hišo", kar pa vsem treznim možem že preseda. Zbegani in osramočeni so se vpraševali, kaj početi, končno so sklenili, da se naj igra za prazno dvorano. Na tiskarskem venčku v „Sokolskem domu" je bil pomotoma vzet dežnik v garderobi, prosi se dotičnika, naj ga vrne v gostilni v „So-kolskem domu". Shod hmeljariev v Žalcu proti zvišanju davka na pivo se je lepo obnesel. Zbralo se je nad 200 odličnih mož Savinske doline. K vprašanju zvišanja davka na pivo so govorili gg. Roblek, dr. Kukovec. Piki i. dr. Sprejela se je ostra rezoiucija proti zvišanju. Obširno še poročamo! Grad Novo Celje bodo torej vendar kupili usmiljeni bratje iz Gradca in tam napravili bolnišnico. Ko smo svoj čas o tem poročali, so klerikalni listi tajili, sedaj pa sami o tem poročajo. Seveda se sedaj gre za to, da bi pri nakupu pomagale usmiljenim bratom tudi savinske občine. Občni zbor stavbene zadruge „Rinke", ki ima velevažen namen, postaviti v Logarski dolini planinski hotel ter s tem povzdigniti tujski promet v naših Solčavskih planinah, se je vršil v nedeljo, dne 4. svečana 1912 ob obilni udeležbi 5 gospodov iz Celja: jasen dokaz za veliko zanimanje za tujski promet v naših krajih. Iz poročila za leto 1911. povzemamo, da je med letom pristopilo 12 zadružnikov z 20 deleži; ker izstopil ni nihče, šteje zadruga danes 42 zadružnikov s 67 deleži, ki so vplačali 2420 K. Vrednost zemljišča v Logarski dolini znaša 859 K 50 vin. Drug denar je naložen pri Posojilnici v Celju in 10 K je vplačanih kot delež pri Zadružni Zvezi v Celju. Čistega dobička v letu 1911. je 30 K 37 vin., ki se naložijo v rezervni fond. Sprejele so se nadalje nekatere točke spremembe pravil, katerih glavna točka je, da obstaja odslej načelstvo mesto iz 12 samo iz 6 članov. Načelnik nato poroča, da je pismeno opomnil vse one gospode, ki so se za zadružnike priglasili in še niso plačali deležev; obrnil se je tudi do vseh članov Sav. Podr. S. P. D. z vabilom za pristop, žalibog v obeh slučijih brez uspeha. Nato poroča načelnik o proračunih, ki so došli o planinskih stavbah; razloži tudi sedajno stanje pogajanj za cesto Solčava-Logarjeva dolina. O bodočem delu zadruge se je razvila zanimiva debata ter se je vsestransko povdarjalo in priporočalo, da se naj stavba čim prej izviši. Podajamo javnosti to poročilo z željo, da se v velikem številu priglasi za zadružnike tega vele-važnega poujetja, delež znaša samo 20 K. Iz Trbovelj nam pišejo: Stara želja kmetov na Praprotnem je, da bi se zgradila dobra cesta skozi Retje na trboveljski kolodvor. Potrebujejo jo nujno, da bi mogli lažje s svojim lesom, katerega jim danes premogokopna družba plačuje po naravnost sramotnih cenah, lažje v svet. Naj bi se zavzeli mero-dajni činitelji pri okraju za to, da bi se vzela v okrajni cestni program tudi ta cesta. V Trbovljah se je v nedeljo poročil gosp. Jos. Moli, trgovec in član „Sokola", z gdč. Mijo Tory. Mnogo sreče! V Žalen se je poročil 5. t. m. gosp. Vilko Kukec z gdč. Štefko Vabičevo. Bilo srečno! V 2alcu je umrla dne 5. tm. gdč. Rezika Virant, stara 16 let. Ljubno. Pri novi volitvi našega veteranskega društva je padel stari načelnik in z njim tudi nemški komando. Novim načelnikom je enoglasno izvoljen zavedni narodnjak Franc Brunet, ki je obljubil takoj slovenski komando vpeljati. Nadalje so izvoljeni: Ivan Globočnik, namestnik, Franc Petek ml., tajnik in nadučitelj Peter Wudler, blagajnik, vsi vrli naprednjaki, ki bodo odločno slovenski komando zahtevali. Iz Orle vasi pri Braslovčah nam poročajo: V pondeljek, dne 29. januarja smo spremili k zadnjemu počitku Jožefa Plaskana, posestnika > Orli vasi. Pokojnik je bil mož v pravem pomenu besede, dober oče svojim otrokom, skrben in marljiv gospodar, ugleden vaščan in dober prijatelj. Bil je svoj čas mnogoletni odbornik občinskega zastopa v Braslovčah. Kot takšen se je skoraj 10 let trudil za ustanovitev šole v Orli vasi, kar se mn je naposled tudi posrečilo, čeprav je pri tem imel sam mnogo gmotne škode. Zadnjih šest let ga je okrajni šolski svet imenoval za šolskega ogleda; kot tak je bil vedno naklonjen šoli in učiteljstvu. Priljubljenost rajnkega je posebno pokazal pogreb: tak pogreb je pri nas malokdaj videti. Umrlemu zvestemu našemu somišljeniku bodi žemljica lahka! Iz Št. Petra na Medvedjem seln nam pišejo: Kakor ste že poročali, so se vršile pri nas pred kratkim volitve v občinski zastop. „Zmagala" je stranka župnika Gomilška — kako, namreč s prav majhno večino, ki jo je župnik Gomilšek z znanimi katoliškimi bojevnimi sredstvi komaj skopaj dobil, ste tudi že obširneje pisali. Različni župuikovi agitatorji bodo morali zaradi teh volitev pred sodnijo; eden je že dobil zasluženo „plačilo" v znesku 40 K; plačati mora tudi odvetnika in vse stroške ter preklicati pri cerkvi laži, ki jih je (gotovo na povelje) trosil o nekem naprednem kmetu. Ta klerikalec iuia že torej tisti „božji Ion", ki ga deli duhovniška stranka zaslepljenim kmetom. Da bi župnik vsaj deloma rešil svojo slavo, se je v cerkvi nate proklete(!) naprednjake in napredno časopisje tako hudoval, da se nam je revež v resnici smilil. Samo to je pozabil omeniti, če bo svojemu agitatorju povrnil stroške za pravdo. Šmartno pri Celju. Novoustanovljeno napredno politično in gospodarsko društvo za Šmartno in sosednje občine ima v nedeljo, dne 11. februarja ob treh popoldne pri Stožirju javen shod, na katerem poroča tudi g. deželni poslanec dr. Kukovec. Kmetje iz Šmartna in soseščine, ne izostanite od shoda, pridružite se k skupnemu delu, oklenite se društva, ki je izšlo iz vaših vrst za vas. Dol pri Hrastniku. Na fantovskem večeru, pri katerem je jemal Peklarjev Franci slovo od prijateljev samcev, se je nabralo razven 10 K za Ciril-Metodovo družbo še 7 K 50 vin. za „So-kolski dom" v Hrastniku. Ženin je daroval vsled samega veselja, da sme zapustiti „ta ledik stan", ostali samci pa iz koprnenia, da bi lahko kmalu sledili Franclnovemu vzgledu. Iz Teharja. V nedeljo se je pri precej dobri udeležbi ustanovila pri nas podružnica »Slov. delavskega podp. društva v Celju«. To društvo ima namen vzgajati svoje člane v narodnosti, podpirati potrebne ob raznih prilikah kakor: ob bolezni, porodu, smrti in tudi one člane, ki so brez službe; preskrbuje jim zdravnika, zdravila in tudi zastopnika v slučajih, kjer se gre za njih pravice. Zbrali smo se v nedeljo ter si izvolili odbor, na čelu mu g. Buceja, ki nam je porok, da bo brez ozira na napade neustrašeno deloval v prid članov in narodu v čast. Želeli smo si to podružnico le v povzdigo narodnega in človekoljubnega dela, podpirati svoje člane v dosego splošne izobrazbe in v nesrečah s podporo. Dopisnik 'Slov. Gosp.« nam je tega dela zaviden in nam nasprotuje, menda zato, ker sam v tem oziru nič ne stori, ter nas naziva nemškutarje, menda tudi za to, ker se njemu ne uklonimo in nas tako hoče res napraviti nemškutarje s svojim lažnjivim opravljanjem. Ker pustimo mi Vas v miru, tOrej se ne brigajte Vi za nas. Spoštovano delavstvo in sotrpini, mi se pa tem pridneje zbirajmo v tem pre-koristnem društvu in tako bode dopisnik »Slov. Gosp.« kmalu sam sprevidel, da nam dela veliko krivico. Naše geslo naj bode: Vsi za enega, eden za vse! 9 MV sOfrtaM&J\ Mil S M iiis* M- k J&tAMmenjma/ hnaJjfiu/mafo/ >wv Jjpmtenj&kA^e/. Acu /jvu^a/. hj^ov J&it /i&> aanw ajJvsioŽD'. Jfmjunaoaj a?iaity/o- žu&& Iz Teharja. Plesnega venčka na Teharjih v gostilni gospoda Šušteriča sem se tudi jaz udeležil, pa tudi par čukov in nekaj devic, katere so baje v Marijini družbi, čeravno jim gosp. katehet strogo prepoveduje, da ne smejo v gostilne zahajati in tam plesati z »nemškutarskimi« fanti, kakor se je v zadnji štev. »Slov.. Gospodarja« izraziL Seveda se je v tem oziru zmotil. Kajti mi teharski fantje nismo nikaki nemčurji, ampak vsi narodni. — Toraj prosimo tistega, ki tako pridno in hinavsko zoper nas dela, naj bode tiho, če ne, smo tudi mi pripravljeni časnikarski boj začeti, ker ne bomo nič zakrivali, kai se godi v vašem društvu. Fant. Sv. Štefan pri Šmarju. Ljubljanski »Slovenec« je poročal svoj čas, da pri nas hočejo naprednajki po slepariii dobiti občino v svojo est. Mi pa mislimo, da to ni nobena sleparija, če zahtevamo, da sc mora z imenikom po pravici ravnati. No in zdaj se je pokazalo, na kateri strani je sleparija. C. kr. okr. glavarstvo je z dne 26. januarja ti. dalo ukaz, da se mora še enkrat dati volilni imenik volilcem na ogled, pa ne samo 4 ure kot zadnjič, ampak mora biti ne pri Kotniku, marveč skoz celih 14 dni nepretrgoma v občinski pisarni in sicer ob delavnikih od 8.—]2 in od 2.—6. ure, ob nedeljah in praznikih pa do 12. ure na ogled. Našim zahtevam se je ugodilo, ne pa sleparijam, kakor so klerikalci vpili. Volilci, imenik dobro poglejte, ne le, če ste sami v njem, marveč pazite, če je tak vpisan, kateri nima volilne pravice, in pazite tudi, če morebiti ni kdo izpuščen iz volilnega imenika, kateri ima volilno pravico. Naprednjaki se varujemo vsakih sleparij in delamo pravično in dostojno, a paziti moramo, da ne bodo klerikalci slepariii ali pomot delali, kakor jih naš gospod Kotnik zelo rad dela, če je le njemu v prid, ker si misli: saj meni itak nič ne morejo, ker sem bolj butast za videti. Ali on jih ima za ušesi. Torej pazimo na vsako sleparijo in bodimo složni! Volilec. MOJA STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mleCno milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co.. Tetschen a. B. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" Čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-1 SloVenjegraJki okraj. V Šoštanju je umrl 1. t. m po kratki bolezni g. Franc Woschnagg st., ustanovitelj znane usnjarske tvrdke, v starosti 80 let, V Marnbergu je prišel v konkurz trgovec Franc Povoden. ptujski okraj. V Rogatcu je 1. t. m. umrla gospa Eliza Tiller, soproga c. kr. sodnika g. Fr. Tillerja, hči g. trgovca Jož. Berlisga, stara komaj 23 let. V Ptuju se je v sodnijski pisarni ustrelil kanclist Jožef Borč. Bil je oženjen, a brez otrok. Vzrok samomora je baje, ker je poneveril nad 20.000 K sirotinskega denarja. Lepe razmere morajo vladati pri ptujski sodniji! Konec rodbinske žaloigre v Ptnju. Ka-varnar Kosser, o katerem smo poročali nedavno, da je obstrelil svojo ženo, sinčka in sebe, je za rano umrl. Tudi njegov sinček je umrl te dni. Ženi se je jelo obračati na bolje. Rogaška Slatina. Tu je bila nedavno komisija, ki je imela končno določiti meje zdraviliškega okoliša. Delala je dva dni. Prizadeti nestrpno pričakujejo razsodbo namestnije. Najboljši sejalni stroj naše dobe -je brez dvoma- Meiicharav snetopnozani univerzalni sejalni stroj -znamka ,Unikum'.- Kmetje, zahtevajte cenike od tvrdke: FP.MelichOP u Brandys nad Labo( Češko), največja češka tovarna sejalnih strojev. ::: 55.000 strojev v porabi. 97 12-2 * Na Črni gori pri Ptujn je prišel v konkurz gostilničar in mesar Hngo Weissenstein. V Rogaški fari pri Sv. Jurju je umrla 4. t. m. blaga žena Simona Kores p. d. Reberška, stara 75 let, a še dosedaj čvrsta. Svoje štiri sinove je vzgojila v jako lepi svoji ljubezni, da se tudi ljubijo, ne pa žalibog kakor po svetu sedaj, da se otroci ne vidijo radi. Za njo kot blago dobrotnico vsem potrebnim žaluje ne samo župnija Rogaška, tudi v druge fare sega žalost, in trga srce tistim vsem, ki so j > poznali, ker zraven svojega vzornega obnašanja je vsakemu bila njena roka odprta božjih darov, zato pa tudi upamo, da bo tudi njen mili Bog usmiljen. Kličemo Ti: rahlo naj te, bla^a žena, zemlja krijo, lnč nebeška na,i ti večno sveti! Libanja pri Ormožu. Takajšnji veleposestnik g. Jožef Zadravec se je poročil dne 5. t. m. z gdč. Ivanko Rajh, hčerko g. Ivana Raih-a v Mi-halovcih. Bilo srečno! V Žetalah zahteva zadnji čas oslovski kašelj mnogo žrtev med otroci. Pretočeni mesec jih je umrlo okrog 30. Pri Sv. Barbari v Halozah se je vršil v nedeljo shod narodne stranke pri Korenjaku. Navzočih je bilo mnogo nad 200 mož, skoro samih voliicev, kar je za razmere na deželi gotovo lepo število, zlasti ker so bila v nedeljo pota zaradi zapadlega svežega snega jako težavna. Za predsednika shodu je bil izvoljen posestnik Franc Jurgec. O pogajanjih za delazmožnost štajerskega deželnega zbora in o političnem položaju sploh je poročal urednik V. Spindler. Resolucija, s katero se obsoja nezmiselna kleiikalna strankarska politika v Gradcu, je bila sprejela proti dvema glasoma. Na shod je namreč došla desetorica „zastopnikov" naših klerikalnih ajmohtarjev; kakor se vidi, se jih je osem med zborovanjem spreobrnilo in niso hoteli glasovati proti obsodbi politike klerikalne stranke. Pri slučajnostih so se oglašali kmečki govorniki z živahnim protestom proti uvozn hrvaškega vina. Pojasnilo se jim je, da je leta 1907 glasoval dr. Korošec s tovariši za ogrsko nagodbo, torej tudi za uvoz hrvaškega vina. Drugi so tožili čez draginjo, ki je v Halozah vsled slabe letine in pomanjkanja zaslužka neznosna. Pojasnilo se jim je zopet, da so Bren-čič, dr. Korošec in drngi proti uvozu cenenega tujega žita, da bi graščaki in visoki duhovniki, ki imajo ogromna posestva, ne trpeli škode. Dr. Korošec vrh tega kot poslanec haloških revežev obštruir v Gradcu, da bi ne došlo od dežele med ljudi kaj zaslužka. Videlo se je prav jasno, da je Haložanom vražje malo za Koroščevo politiko v Gradcu in na Dunaju. In Haložani so tudi del tistega „ljudstva", o katerem trdi klerikalno časopisje, da kar gori navdušenja za klerikalizem in njegovo politiko. ' V Šikolah pri Pragerskem so vojaki iz Maribora, ki so imeli tam vaje, v prepiru z domačimi fanti ustrelili posestniškega sina Antona Horvata iz Pongerc v trebuh. Fant je umrl. in modno blago za gospode in gospe priporeCa izvozna hiša Prokop Skorkovsky in sin v Humpolcu, (Češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dam tukaj = izgotoviti gosposke obleke, n: 107 48-2 mm OKraj. Iz Rajhenburga. 18-letna posestnikova hči Antonija, Šoštirč v Reštanju je šla 31. jan. po krnh v skedenj, in je na potu z nožem tako nesrečno padla, da se je ž njim v vrat zabodla ter je par nrah umrla. Živela je še tako dolgo, da je bila od duhovnika iz Zagorja previdena. Iz Zabukovja. Znani klerikalni priganjač P. kaj pridno agitira za-»Slov. Gosp.« Ker ne more drugače nobenega novega naročnika dobiti, pa kar sam naroči za druge. Tako je na primer naročil za J. Klenovška. Ker pa ta dva ne marata mariborske cunje, sta vse številke vrnila z opombo: »Kdor je naročil, tisti pa naj plača; če hočem imeti časopis, ga bom že sam naročil, kakšnega bom1 hotel.« — Temu človeku bi svetoval, naj se rajši uči računati, da ne bo pri šolskih računih na 600 kron pomote, kakor pa da naročuje časnike za druge brez dovoljenja. Vohajga! Mariborski okraj. V Kamnici pri Mariborn je župan Pečar zaradi bolezni odložil županstvo. Županske posle vodi do novih volitev svetovalec nadučitelj gosp. Hofbaner. Ljudska knjižnica v Račah je izposodila lansko leto 20 članom 418 knjig. Domačini in okoličani se brigajo žalibože vse premalo za knjižnico v tem narodno tako ogroženem kraju; ko bi ne bilo g. posestnika A. Faleša, ki z ženo vred pridno izposoja knjige ter vestno urejuje račune, vse bi zaspalo. Le slavna framska Posoiilnica se je spomnila knjižnice z darilom 10 K. Naša rešitev je naše podrobno delo! Iz Slov. Bistrice. Poročali ste, da so dne 28. jan. zmagali pri volitvah v skupno obrtniško zadrugo slovenski kandidatje z lepo večino. Za načelnika je izvoljen g. Janez Gumzej, ključavničarski mojster v Slov. Bistrici, v odbor pa gg. Gril, Dvoršak, Cvahte, Stupan, Šloser, Prevolnik in Fuhrer. Nov odbor naj nemudoma dela na to, da se npelje v obrtnonadaljevalni šoli slovenski poduk. V Pesnici pri Mariborn je novi župan g. Supanič upeljal slovensko uradovanje. Tako dela priprosti kmečki mož, klerikalni poslanec in »predsednik" kmečke zveze Roškar, obenem žnpan v Malni, pa še vedno uraduje nemško! ljutomerski okraj. Ljutomer. G. dr. Fr. Rosina, odvetnik v Mariboru je naklonil Franc Jožefovi šoli v Ljutomeru za ubožno šolsko mladino zopet 10 K, za kar se blag. g. mladinoljubn najiskreneje zahvaljuje šolsko vodstvo, ozir. Podporno društvo Franc Jožefove šole. Istotako se odbor zahvaljuje tudi vsem cenjenim gostom Novak-Prelogove gostije na Moti za v gornji namen nabrani znesek 6 K. Bog plačaj! Poroka. Dne 14. t. m. se poroči g. Franc Žitek, veleposestnik v Bučečovcih, vrl narodnjak, z gdč. Franico Bežanovo iz Šalinec. Naše častitke in mnogo sreče! prnJtVene in drage prireditve. Iz Celja. Ker se namerava ustanoviti v Celju „Samskl klub", se vabijo vsi, ki hočejo pristopiti, na prvi sestanek, ki se vrši v petek, dne 9. febr. ob 8. uri zvečer v rdeči sobi „Na-rodnega doma". Pripravljalni odbor. Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju ima svoj redni občni zbor v nedeljo ob 2. uri popoldne v okoliški šoli v Celju. Načelstvo. Celjski in okolij Slovenci se Vabijo Vsi na domači ples, ki bode V nedeljo, dne 11. februarja V dvorani SokolskW doma* Začetek ob 4. uri popoldne. Čitalnica v Konjicah priredi 10. t. m. ob 8. uri zvečer „Lovski ples" v „Nar. domu" Slovenska Bistrica. Kdor pride v nedeljo, dne 11. t. m. v Slov. Bistrico? Dramatično društvo v Mariborn pripelje „Charleyevo teto" tjakaj v spremstvu deseterih mariborskih diletantov in nekaterih gostov. Predstavila se bo ob 4. uri popoldne v hotelu „Austrija". Pridite vsi iz Slov. Bistrice in okolice k tej gledališki predstavi, kajti smeha bo dovolj in sino prepričani, da bo navedena burka vse zadovoljila. Na svidenje torej! Planinski ples t Zidanem mostu! Opozarjamo še enkrat na to lepo prireditev, ki bo v soboto 10. t. m. zvečer pri Juvančiču v Zidanem mestu. Svirala bo trboveljska godba. Pridejo tudi lepe, zapeljive planšarice! Št. Pavelska plesna šola priredi v nedeljo 11. t. m. svoj zaključni venček v prostorih gosp. Vedenika. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Svira slavna godba „Pestner". Ker je morebitni prebitek namenjen za dobre, narodne nameae, se vsi prijatelji zabave in plesa, kakor narodnjaki k prav obilni udeležbi najvljudneje vabijo. „Šentjurski Sokol" opozarje somišljenike na svoj občni zbor v nedeljo 11. februarja t. 1. ob 4. uri popoldne v gostilni br. Ivana Brežnika. Pridite v obilnem številu, da slišite o našem delu! Vsak zaveden in pošteno naroden Šentjurčan podpiraj to društvo, ki vrši važno narodno in kulturno delo. Udeležite se večerne veselice, ki jo priredi br. J. Brežnik v vseh svojih prostorih, ne čakajte na posebna vabila, pridite sami! Oprimite se sokolstva, ki je najbujnejši cvet naše dobe, najkrasnejši plod mladih sil, ki probujajo narod. Na zdar! Prostovoljna požarna bramba v Druž-mirja naznanja, da priredi svoj četrti letni občni zbor prihodnjo nedeljo, dne 11. februarja 1912 ob 4. uri popoldne v prostorih g. Ivana Grego-revčiča v Družmirju, po društvenem dnevnem redu. Kmetsko bralno društvo v Jurovcih pri Ptnju priredi dne 11. t. m. ob 3. uri pop. svoj občni zbor z veselico v prostorih g. Rižnarja. K obilni udeležbi vabi odbor. C. M. podružnica za Fram in okolico priredi v nedeljo dne 11. februarja ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih ge. M. Turnerjeve svoj redni občni zbor. — Istega dne se vrši tudi istotam ob 6. uri zvečer občni zbor Bralnega društva. Akad. podružnica — družbe sv. Cirila in Metoda — v Gradcu, naznanja svoj letni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 10. tm. ob pol 3. uri popoldne, v gostilniških prostorih: »Zur Weinhecke« v Klo-sterwiesgasse. fazne ttoVosti. Opozarjamo na inserat tvrdke Jož. Heller. Kmetje bodo gotovo z veseljem pozdravili, da si je ta tvrdka upala nastopiti izven kartela (zveze) tovarn za umetna gnojila, ki so vsled te zveze cene umetnim gnojilom poljubno določale. Kmetje naj podpirajo podjetje. Umrla je v Gorici dne 3. febr. gospa Marija Fras, soproga vpok. šolskega svetnika gosp. Ant. Frasa, našega štajerskega rojaka. Bila je vkljub svoji starosti 85 let še vedno vesela dru-žabnica in bila je plemenita žena. N. v m. p.! Mtni in se^i m %jer^ Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne m živinske sejme. Dne 10. februarja pri Sv. Juriju ob juž. žel.**, okr. Celje; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 12. februarja na Gomilci**, okr Lipnica. Dne 13. februarja v Ormožu (sojem s ščetin^rji); v Rogatcu*. Dne 14. februarji v Račah*, okr. Maribor; v Sev- 15. februarja v A^rve^u (sejem z drobnico); na Bregu pri f?tw|u (svinjski sejem); v Šoštanju**; v Gradcu*. Dne 16. februarja v B\ičah na Vrenski (Wi**, okr. Kozje; v gpgatcu (svinjski sejem), pjpe IT. iebf;uprty v Brežicah (svinjski sejem). Sejem klavne živine v Gradcu dnp 26. j^-nparja 1912. Cepa klavne žime za 1 kjlograiii: teleta od K 1'08 do K 1 '30; felela Ia (izjemna cena) od K 1'32 do 1*40; mlade svinje od K 1 30 do £ 1'40; nemške mesne svinje od K —'— do K —'—; nemške pitaM* mw ?£ 1W ^ Wke pitanske svinje Ta od K 1'44 "do K 1W; ogrske pitanske svinje Ila od K 1'3Q do K 1'40; mesne svinje od K 110 do K 130; bošnjaške pitanske svinje, debele od K 1'— do K 112; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K —'— do K — —; ovce od K —— do K —'—; kozlički in jagnjeta od K —'— do K —''—• Ce^a nazadnje- Cene deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. ^ e s t o Celje . . . Ormož . . Gradec . . Ljubno . . Maribor . Ptuj . . . Inomost . Celovec. . Ljubljana Pešt Šoinograd Dunaj Line Mestp Celje . . Ormcž . Griadec . Ljubno . Maribor Ptuj Celovec. Ii so 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 M cS O o ■D 1-5 £ 11 9 11 11 10 11 10 58 !5T o M O rs a os n P3 00 Ki v 50 * e c 5 >K H 50 50 V čpn okrevapjft. Povsod, kjer je treba, da se moči nekoliko zveč^jp, torej jjpsebno za časja okrevanja po pre-bqleanj, $e je obnesja Scottova emulzija že večkrat in sijajno. Scottova emul- p* i f, H < i X . f f. -------* - zij^, ki je že sama ^ebj i>ogf$a pa redilnih snoveh, papravlja istočasno tek, kar je glavna stvar. Pri tem je Scottova i«! <* i mni! .. » • . ■-■ - - >' emulzija čisto ptpbavljiva ip tal^o okusna, da jo odrasli, kakor otroci jako ^'znaS™ - ribičem znak radi uživajo in dobro prenašajo. scottovega , i J,- v .j - — p^opaijja. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka „Scott", ki je že čez 35 let vpe-' ljana, jap^či za Tzbpr^p k^kovosf; in učinek.' Cena originalni 2 K ^o v. Do^i se v 5 vseh lekarnah. 5§—i Dijaški kuhinji v Celju so darovali od 1. oktobra do 31. decembra 1911 sledeči gospodje, zavodi, društva ^ j;. p.y lQp. K: |lub slov. napr. akademikov v Celju, okrajni zastop v Šmarju pri Jelšah; po 90 K: dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju (20 K mesto venca na grob pek. gdč. Olgi Srebre v Brežicah, po 15 K: mesto venca na grob g. dr. M. Bergmannu. zdravniku v Žalcu, pok. gospe Cilen-šekovi na Lavi pri Celju, pok. g. Mil. Detičku, not. kand. v Celju in pok. g. J. Jezerniku, veleposestniku v Polnlah, 10 K: kot članarino); po 50 K: Južno-štajerska hranilnica v spomin na pok. tajnika Janka Vavkena; po 30 K: Čitalnica v Celju (15 K: mesto venca pok. g. Milanu Detičeku, 15 K; mesto venca pok. g. Vavkenu;) Fr. Mravijak, veleposestnik pri sv. Antonu na Pohorju; po 20 K: Fr. Javšovec, su-perior pri sv. Jožefu pri Celju, dr. Fran Mayer, odvetnik v Šoštanju mesto venca pok. g. dr. Josipu Vošnjaku, Posojilnica ua Slatini; po 15 K: društvo slov. zdravnikov, mesto venca pok. g. dr Josipu Vošnjaku, Petrin Fran v Pobrežu mestu venca pok. g. dr. Bergmannu, Šlander Ant., kanonik in dekan v Staremtrgu pri Slovenjemgradcu, Turnšek Ant, v Nazarjih, mesto venca pok. g. dr. Bergmanu; po 10 K: dr. Alojz Brenčič, odvetnik v Celju, Berk Josip, posojilniški uradnik v Celju, Cvenkl Anton, trgovec v S,t. Petru v Sav. dolini, g. in ga. Diehl mesto venca p. g. dr. Bergmannu v Žalcu, J. Jezovšek c. kr. notar na Vranskem, mesto venca pok. učitelju Vrablu. dr. Jos. Kariovšek, odvetnik v Celju, mesto venca pok. g. Mil. Detičeku, dr. Josip Klasinc, odvetnik v Gradcu, Ant, Kolenc, trgovec v Celju, mesto vene« pok. g. dr. Bergmanu, Kralj Dragotin, posojilniški uradnik v Celju, dr. Vek. Kukovec, odvetnik v Celju, Fr. Mravljak, gimn. učitelj v Celju, mesto venca pok. g. dr. Bergmannu. okrajna posojilnica v Ljutomeru, Iv. Ravnikar, trgovec v Celju, dr. Ljpd. Stiker, odvetnik v Brežicah, Turnšek Anton si. v Nazarjih; po 6 K: Adolf Muškatel, v kazenski zadevi po g. dr. Hrašovcu, Ijljh. Randl, c. kr. major 16. pešpolka v Belovaru, Janez Šparhakl, župnik pri sv. Petru na Medv. selu; po 5 K: dr.Fr. Rosina, odvetnik v Mariboru; po 4 K: Rudolf Strmeekj, trgovec v C^lju, po 3 K: Mat. Kavčič v Št. Jurju ob juž. žel; po 2'40: Soc. odsek štaj. pčiteljev in učiteljic; po 2 K: Fr. Agrež, odvetn. uradnik v Brežicah, Ivan Kaukler, nadučitelj v Ptuju, Fr. Natek, poštni oficijal v Celju, po 1 K: Ramšak Martin po g. Benčanu. Vsem blagim darovalcem iskrena hvala! LISTNICA UREDNIŠTVA. Bizeijsko: Ali so priče? Stvar nevarna! ,Kako dolgo še?f ,Glas mislečega ljudstva--: Prvo porabimo mi, drugo oddam „Slov. Narodu". Hvala! — Kozjanski okraj, Sv. Anton, Brežice, Št. Pavel, Št. Jurij ob j. ž., Galicija, Pišece: Danes nemogoče. Pride po možnosti vse na vrsto! Spoštljivo podpjsani pugorelci v Grajskivasi zahvaljujemo se tem potom tistim dobrotnikom, ki so nam po res plfemenitem in človekoljubnem prizadevanju gospoda župnika na Gomilskem naklonili znatno podporo v denarju. Bgdgoršek, Martin Ocvirk, JJljf| Pizej f arija, Bori?). Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica št. 3 priporoča svojo največjo zalogo in izdelovalnico obutala za gospode, dame in otroke v najfinejši kakor tudi najcenejši izvedbi. — Posebno dobra izbira v plesnih in poročnih šolnjih. 133 2-1 Da se vsakdo lahko prepriča, da Z , hrana m perutnino ki je najbolj priljabjjena krepka perutninska Srana "{»rutninafjeT z»" ▼zrejo"in ' spi'tanje^ ' povzroSi, da' nesejo kure za 16 K mo prvo pQ8knsnjo od 50 do 260 kg za 16 K kg z vrečo vre® voznlrie prosto Va ako postajo (sicer K 18'— iz tovarne ven). damo prvo poskušnjo od 50 do vaako 5 kg ii^^i za^ fcae^o Ijf 2-70. Bratje Tau ssky glavno zastopstvo združ^pih tovarn za - močno krmo d. d. - p 11 Prospekt (zlati jama) zastonj. 125 LISTNICA UPRAVNIŠTVA. J.$., Hotppje: Posedaj ža,l nobepa! pripravna za vsakega rokodelca ali penzijonisra, obstoječa iz treh sob, 1 kuhinje, 1 drvarnice, zraven lep vrt in 1 njiva. V2 are od Celja. Kupna cena 6.500 K. Naslov pove upravništvo „Nar. Lista'". kQfre.sp,ond?nta ali uradnika y kako odvetniško pi-s^rnp, eventualno tudi y trgovsko pia^r^p išče mlad gospod, poprej uradnik. Naslov na upravništvo ..Narodnega Lista". 134 3—i Stalno nastavljen drž. poduradnik, 32 let star, hišpi posestnik, želi v svrho poročitve, vsled pomanjkanj^ dmzpga pismenega znanstva, tem potom seznanja z gospodično ali vdOKp !?re? otr^ v starosti od 30 let naprej in s primernim premoženjem. Samo resne neanonimue ponudbe sprejema uprava Uj>ta pod šifro ,.Sreča". U4 3-i z lepo pisavo sprejme takoj 127 3—i p. kr. notar v Šmarju pri Jelšah. 0. Hranilnice in posojilnice y Dramljak, ki se vrši dne 19. februarja 1912. DNEVNI REP: 1. Poropilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računa za 1. 1911. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Raznoterosti. 131 Za načelstvo: Blaž P< iarnovič. Teliko presenečenje! v ž niktjar samo K 31 600 tornada* 132 -1 prašna pozlačena prec. ank iJoCa, g|r|ncy» -- ura z vejižico, natančno ja moderna, svjl^pa ir^ta za gospode" *trije"l£omadi najfinejših' Žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja. obstojeCa i? 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski ras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestji, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno )no, toaletno ogledalce, 1 nsnjata denarnica. 1 par maq-lih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zakleponj, x jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta. Črije šaljivi predmeti. najveCje veselje za staro in mlado., i jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode ta dame, 20 dopisovalnih predmetov in še Cez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3*8%. Pošlje se po povzetjn ali če se denar pošlje naprej. Gh. Jungmrirth, Krakov štev. B/IO^. NB. Ce se natopita »apj^. s« pfilojj i ^fima angl. ^l^ev. Za n^p^jajoče (Jpnar n^zaj. 2. -2 Hater* M pršili dobre HaV«, upovablja iM »pra^fa :franclfa:" 9 tulim m, Iti se ti<je fenteljea najVccj« ž« dolgo ki i zagreli Mami. Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. Priloga „Narodnemu Listu" št. 6* Rusalka. Povest, ruski spisal Nikolaj Ježov. Posl. Podravski. Goščava... Okrog so stale stare, zamišljene saireke, široki hrasti, javori, krive breze, debla, ki jih je podil veter, jame, razpoke, a vse to je pokrito z belim, kakor papir lahkim snegom. Na sredi gozda se nahaja ne velika poljana, na njej stoji stara hišica, z leseno, na pol strohnelo streho. Tudi hišica je pokrita s snegom. V oknih so šipe tu pa tam razbite ter zalepljene z mastnim papirjem ali z mehurjem. Skozi tenak, glinast komin se vali temno-bel,-kast dim; v koči torej nekdo stanuje; ljudje so že vstalj, dasiravno je še zgodaj. V gozdu je še mračno, temno, še brodijo po njem gozdne sence, še se čuje tuljenje starega klateža — volka. Še je zgodaj, toda evo, iz hišice je izšel osivel mužik. Obstal je, stegnil vrat in poslušal. Ozirajoč se, je zagledal na vrhu hrasta veverico, detelja, ho-ilečega pc smrekovem deblu, začul njegov »tok-tok-tok-tok«; tiči so se sprebujali; že je pihljal po gozdu jutranji vetrič. »Nutka!« je zaklical starec in potrkal na okno. — »Pojdi sem.« Prikazala se je rusolasa dekličja glava, zablis-kalo je dvoje črnih očij In zvonki glas ie vpraša!: »Čemu?« »Poslušaj, deklica, zdi se mi, da ni nikogar v fozdn. Pojdi, poslušaj!« Rusolasa glava se je dvignila. Bila ie kaj zala deklica, vitke rasti, s črnimi •brvi, široka v plečih, vesela. Kake pol minute je »oslušala, zadržujoč sapo, petem se je nasmejala ter mahnila z roko. »Nu, kaj?« jo vpraša starec. »Nikogar ni, tišina!« mu odgovori Nutka. »Bog daj. da se ne zgodi.« »Bog daj!... Toda jaz ti pravim, da sem storil budalost, ko sem ubogal Antona. Bilo je treba v četrtek ubiti tega medveda in bilo bi vsega konec. On pa je dejal, da ne, da naj počakamo. In dočakali smo. Boš videla, da ga zadene gosposka kroglja.« »Mogoče, da danes ne pridejo.« »Pa ostaneš brez škornjev čez praznike, moja deklica, ostaneš. Ej, brbljavi fant. brbljavi, da bi ga mrzlica!...« Hčerka ni poslušala očeta do konca, marveč je smuknila v kočo. Kmalu je odšel za njo tudi starec ter zaprl duri za seboj. V gozdu je bilo še tišje. Logar Savelij Petrov, s priimkom Pehter, je poizvedel zvečer, da je njegov novi gospodar, ki ie pred nedavnim kupil posestvo Lisičja Jama. bil namenjen se podati na lov z gonjači in psi. Novega gospodarja še Savelij ni poznal, toda čul je, da so k njemu zahajali gostje iz mesta, celo iz gubernije; treba jih sprejeti, ako privro semkaj. Logarju ni bilo po godu. Stvar pa je bila naslednja. Pehter je staknil v goščavi velikega medveda in sklenil uporabiti ga za-se. Ker pa si sam ni upal iti nad orjaka, je poklical hlapca Antona, ki je znal streljati, ter bil zdrave, krepke rasti in vrhu tega še zaljubljen \ Nutko. Črne oči dekleta so že davno očarale Antona, in Pehter, kot previden človek, je uporabil to pot hčerkine črne oči, naprosil je mladeniča, naj gru z njim ter že štel v duhu denar, ki ga iztrži za medveda. Nakrat pa je prišla nesrečna novica. Vsak hip so mogli prihiteti gospodski lovci in prestriči mu njegove račune. Medved je ležal v desnem delu gozda, v sami goščavi, za Pitunginim močvirjem, gosposki lovci pa bi imeli priti od leve strani, kjer je Zajcev, njegov novi gospodar, stanoval. Toda Pehter se je bal, da lovci križem prehodijo ves gozd in tako nalete na medveda. Savelij je mnogo premišljal. Iz početka je hotel zagraditi steze in močvirje z drevesi; toda posekati smreko, hrast ali celo maloceno topolko, si stari logar vendarle ni drznil. On je ljubil svoj gozd, gr-mičje, vsako drevo, vsaki panj. Prižgati veje in na-strašiti lovce s požarjem pri tleh, na to se zopet ne da misliti po zimi, a celo sam medved bi se vtegnil prestrašiti dima in prihrumeti naravnost nad pse. Toda še je mogče nastrašiti lovce z močvirjem. To zvijačo izvesti je Savelij naročil Antonu. Mladenič je povedal znanemu vodniku psov, da se zajci, lisice in volkovi nahajajo le v samem Čerpi-šču (na levi strani gozda), dalje pa da je svet močvirnat in zverine v njem jako malo; najde se nemara veverica, ali kak zajec, pa še teh ni mnogo. Ni preteklo dvajset minut, kar sta se Pehter in njegova hči vrnila v hišo, ko se je prižasti deti, dirjajoč po drevesni skorji, nakrat splašil, zakričal in njegova hči vrnila v hišo, ko se je prižasti detel, kozolce, nehala škripati s svojim glasom in povo-havši s preklanim noskom zrak, je potresla svoj kosmati rep ter zginila v luknji. V tem hipu je na poljano doletel zvok. Nekdo je zažvižgal na stezi poleg glavne ceste, kmalu so se odprle duri hišice, znovič se je prikazal Savelji in za njim je pokukala rusolasa glavica. Žvižg se je ponovil še bližje. Pehter je vtaknil dva prsta v usta ter takisto odgovoril z žvižgom. Črez trenutek se je jelo lomiti protje; čulo se je toptanje dirjajočega človeka in na poljani se je prikazal izpod temno-rdečih smrečjih debel mladenič visoke rasti, v kratkem jopiču ter v sivi meščanski kučmi. »Ehe, Anton!« zakliče logar. — »Zdravstvuj! Nu, kaj?« »Bog vam pomagaj, stric Savelij!« mu odvrne mladenič. »Gostje, lovci prihajajo.« »Torej je že po našem medvedu! Oh, kako smo mi pametni! ... Kje so se zakadili v gozd?« »Še niso pričeli; razgovarjajo se na kraju gozda. Joakim mi je pravil, da nameravajo Čerpišče prekoračiti križema ...« »Ako le čerpišče, je še vse dobro. Da le ne krenejo za močvirje! Brado bi si dal izruvati, ko bi le mojega medveda ne našli! Toda kako? Vjamejo ga, gotovo vjamejo!« Starec, ves vznemirjen, se je ogledal ter si gladil tilnik. Anton je stal ter prestopal z noge na nogo. »Stric Savelij«, je pričel počasi. — »Čuj, kaj ti povem...« »Nu?« »Le poslušaj. Joahim mi je dejal, da se gospodar ni radi zverine podal na lov.« »Torej radi česa se je podal?« »On baje sem v gozd ne gre radi zverine. Le čudi se, ljudje so mu pripovedovali o Nutki...« Savelij je dvignil obrvi. »Kaj o Nutki? O kateri Nutki?« »Saj veš o kateri. O tvoji hčerki. Meni je Joahim vse povedal. Gospod je baje čul, da ima njegov logar, in to si ti, zalo hčerko, torej je dejal svoji sestri — ker ima sestro — da jim manjka redne služkinje.« Dalje sledi. I prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les nd. — Zmerne ctiue. — Priporoča se za obilna naročila. Svojiksvojim! Viktor Bevc, Celje 90 Graška cesta št. 8. 49-3 T Trbovljah pri farni cerkvi sta naprodaj dve hiši s prizidino, pripravno za vsako obrt n. pr. gostilno in pekarno — ker peka še ni v Trbovljah pri fari — ist<»tako tudi za trgovca, usnjarja, mesarja itd. Pred hišama je lep vrt. Celo posestvo se proda zaradi izselitve pod približno polovično ceno. Resen kupec naj se blagovoli •glasiti, ako mogoče osebno pri bratih Rozin, kleparjih v Trbovljah pri farni •erkvi štev. 62 in 51. 87 3-3 Ma vprašanja glede mseratov odgovarja uprava lista samo, če vpr-ša^ec priloži dopisnico alš znamko za odgovor. trpijo na želodcu! Vsem onim. ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prehlajenjem ali s preobložen ;em želodca, z zaužitjem slabili, za prebav:* težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z nezmernim življenjem kakor: želodčni katar, krče v želodcu, bolečine v želodcu, težko prebav^ ali zasliženje, se priporoča tem potom dobro domače sredstvo, čegar blagodejni vpliv se je preiskusil žč reč let. In to je Hubept U^pšch-ovo želiščno vino. To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojači in oživi prebavne organe človeka Zeliščno vino odstrani nerodnosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se udušijo želodčne bolezni že v kali. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanje, žganje, napihnjenost, bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jerrah, v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in čreves s tem, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krvi, slabost so po navadi posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka. so nervozno oslabljene in ozlovoljene. trpijo na glavobolu, so brez sna. hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. ZelišCno vino povzdigne tek. pospeši prebavo in hrano, oživlja premembo snovi, pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spričujejo to. ZelišCno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah v Celju, Dobrni, Podčetrtku. Slovenski Bistrici, Konjicah, Rogatcu. Slov. Gradcu, Mariboru, Litiji. Krškem, Brežicah, Ljubljani itd. ter v vseh veCjih in manjših krajih Štajerske in cele Avstro-Ogrske v lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Celju zeliščno vino po originalnih cenah t vse kraje Avstro-Ogrske. —- Svari se pred ponarejanjem! ——— zahtevajte izrecno Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. Moje želiščno vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so: vino malaga 450.0, vinski štrkljaj 100.0. glicerina 100.0, Črno vino 240.0. sok jerebike 160.0, Crešnjev sok 320.0, aniž. razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo. 20 17-2 mmmmmKSSMmmkmessammms mm -■M^zmmmssi Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. «2 61-4 Telefon štev. 48. Ogrske pOŠtne hranilnice raČUH Št. 26.283. rf> registrovana kreditna in stavbena zadruga ww z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Lastni dom Pisarna jc « Celju, sprejema hranilne *6©ge Roiovška »lisa št. 12 vsakega, je dHasrs zadruge «ii*ee Uraduje se ifsak dan jih €»fer*estMje po (IJh ____ stfka« Hranilne knjižice družili« denarnih zavodov »prejema kot gotov denar* ne da bi o © © dopoldne. © © se obrestovani« prenehalo. — Rerstni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. pet od sto (5°/o> Gospodami paberfl. Ravnanje z vinom po kipenju. Napisal B. Skalicky, c. kr. vin. nadzornik za Kranjsko v Novem mestu, v „KmetoTalcu". (Konec.) Prvo pretakanje vi^a. V slabih letih je treba gledati seveda tudi na to, da se vino pri pri pretakanju preveč ne ohladi, ozir. (poleti) preveč ne ogreje. Kako naj se prvič pretaka, to nam pove vino samo. Nekaj dni pred prvim pretakanjem vzamemo iz vsakega soda kozarec vina in ga pustimo najbolje na dotičnem sodu, od koder smo ga vzeli (da ni pomote), ali pa doma v topli sobi. To vino opazujemo, kako se izpreminja v kozarcu ob dotiki z zrakom. Če je vino iz zdravega grozdja in če je dobro pokipelo, potem se bo v kozarcu tekom nekaj dni začelo od zgoraj dol lepo čistiti. To je znamenje, da potrebuje vino zraka, da je torej dobro, da ga pri pretakanju prezračimo. To se najbolje zgodi na ta način, da pritrdimo na pipo škropilnik, podoben onemo, ki ga rabimo pri zahvalnih škropilnicah. Na ta način prši vino iz pipe v finih curkih v škaf in se v obilni meri nasrka zraka. Če nimamo takega škropilnika, si tako pomagamo, da denemo v škaf, postavljen pod pipo, kako metlico ali kaj podobnega, kar povzroča, da se vino močno peni. Vino bo seveda po pretakanju vsled izgube ogljikove kisline bolj ubito in bo vsled po kisiku strjenih beljakovin in sluznin še bolj motno, kakor je bilo poprej. Ali še-le v kakih 14 dneh bomo videli blagodejni nčinek takega pretakanja. Vino se pred vsem bolj učisti in dobi čistejši in milejši okus kakor pred pretakanjem. Kdor ne verjame, naj naredi poskušnjo s tem, da natoči polagoma pred pretakanjem nekaj vina v kako snažno steklenico, ga dobro zamaši in leže spravi. Potem naj vino poskusi in primeri s pravilno pretočenim. Dobro je tudi, zlasti če je vino zadosti pokipelo, sod, kamor pretakamo, nekoliko zažveplati. Na 2 do 3 hI vsebine zadostuje en žvepleni trak (azbestnega žvepla). Drugi slučaj je ta, da je vino v kozarcu ostalo tako, kakršno je bilo, torej nič bolj čisto. V tem slučaju je najbrž v njem še precej sladkorja ali kakih drugih snovi, ki se ne marajo izločiti, zlasti sluznin. Gotovo bo tudi temu vinu koristilo zračenje. Če ima še večjo množino sladkorja v sebi, ga ne bomo žveplali, ker bi to preprečilo dokipeva-nje, ki se sicer v topli kleti po pretakanju rado razvije. Če je pa vino že popolnoma pokipelo in ne sladi več, ga zažveplamo. Na 200 litrov vina zadostuje, da zažgemo v sodu, kamor mislimo vino pretočiti, en azbestni žveplov trak. Azbestno žveplo je jako čisto, do zadnjega lepo pogori in nič ne kaplja in njegov stenj (trak) ne gori (ker je iz azbesta) in zato je bolj priporočljivo kakor navadno žveplo. En trak finega azbestnega žvepla vaga 5 do 6 g. Dobiva se pri tvrdki Anton Christanel., Bozen (Tirol), ki ga izdeluje pod imenom „Azbest-Schwefel-schnitten", kilogram — okoli 300 trakov — po 1 K 60 vin. To žveplo je torej dražje kakor navadno, toda potrebuje se ga manj in je veliko boljše kakor navadno. Zato bi se naj za žveplanje vina ne smelo rabiti drugo. Tretji slučaj je pa ta, da se vino v kozarcu na zraku ne očisti, ampak ravno narobe, bolj zgosti in postane bolj rjavo ter dobi neprijeten okus. Vino nategne barvo ali zrjavi, kakor pravimo. Tako vino vsebuje veliko množino kvarečih ga glivic, bakterij in kvasil, ki na zraku pričnejo takoj razkrajati razne, v vinu nahajajoče se snovi (beljakovine, barvila, čresuovino itd.). Razkrojene snovi, večinoma sprsteninske (humusove) spojine, se izločajo in padajo kot neka rjava, prahu podobna gošča na dno kozarca, na površini vina se pa pozneje prikažejo mastnim madežem podobni rdeči in vijoličasti madeži, ki so skupine raznih bakterij. Tako vino je posebno v nevarnosti, da se pokvari. Ker pristopnost zraka nanj slabo vpliva, ga je treba tako pretočiti, da pride čim mauj mogoče z zrakom v dotiko. Najbolje je, da se poslužujemo za to vinske sesalke ali pumpe. Sod, kamor vino pretakamo, moramo močno zažveplati. Navadno zadostuje en azbestni žveplov trak na 1 hI vina. Žveplo moramo (kakor vselej), seveda še-le neposredno pred pretakanjem, v sodu zažgati, ker se sicer žveplov dvokis prej izkadi, oziroma v sodu izpremeni, preden pride z vinom v dotiko. Tako močno žveplanje zelo pospešuje raba škropilne cevi, ki je podobna škropilniku za zračenje vina, samo da je le ozka cev, da se lahko vtakne v sod skozi odprtino vehe. Na ta način teče vino v tenkih cnrkih skozi žveplov plin v sod. Končno naj omenim, kako pretakamo, če viuo hudo diši po žveplovodiku (gnilih jajcih) vsled tega, ker je bilo grozdje prepozno žveplano, ali pa ker je na kak drug način prišlo žveplo ali žvepleni prah v kipeči mošt, kjer se je iz-premenilo v žveplovodik. Tako vino je treba dobro prezračiti, (pretočiti s škopilnikom) in de-jati ga v dobro zažveplan sod (l trak azb. žvepla za 1—2 litra vina). Za pretakanje vina rabimo orodje, kakor pipe, škafe, lij itd. Najbolje pa je imeti za to vinosesalko ali pumpo. Ne samo, da gre delo ž njo hitro od rok, da se pri njej potrati veliko manj vina (razlije, izpije itd.) kakor pri pretakanju s škafi, treba je tudi manj ljudi zraven, in zato je tako pretakanje tudi cenejše. Kako prijetna pa je pumpa pri polnjenju prodanega vina, ve vsak kupec in prodajalec. Zato bi dobra vinska pumpa ne smela manjkati v nobeni vinski gorici. Večji gospodarji naj bi si jo naročili vsak za-se, manjši v družbi, ozir. za izposojanje proti prispevku za porabo. Znani tvorničar vinskih in kletarskih strojev, Franc Nechvile na Dunaju, V., Margarethen-strasse 98, je špecijalist v izdelovanju teh sesalk. Njegove sesalke so zelo solidno izdelane, fino, zelo lahko in dobro delujejo in niso drage. Petnajstleten fantič lahko pumpa s tako sesalko ves dan, ne da bi se utrudil in pretoči z isto, ki ima 25 mm cevne odprtine, in je za manjše posestnike najbolj pripravna, okoli 21 hI vina v eni uri. Taka sesalka stane z 12 m cevi, s pipami in z drugimi pritiklinami ter s popustom vred okoli 240 K. Konj ali govedo? (S posebnim ozirom na Savinsko dolino.) Na eni strani visoke cene mesa, na drugi drage delavne moči! Dva dejstva, ki dajeta živinoreji prednost pred drugimi kmetijskimi strokami. Pa tudi oni posestnik, čigar gospodarstvo temelji \ prvi vrsti na pridelovanju žita, vinoreji ali hmeljarstvu, ne more brez živine shajati, ker mu nudi leta gnoj in ker jo potrebuje za vprego. V Savinski dolini je potisnil hmelj, kakor vse ostale gospodarske panoge tudi živinorejo v ozadje, čeravno bi se mogli obe stroki druga poleg druge neovirano razvijati. Razumen gospodar najde vedno svoj račun, naj se peča s konjerejo ali govedorejo. Najbolje uspt-vajo seveda one kmetije, kjer se obe panogi z isto vnemo gojita, kar pa je !e na večjih kmetijah mogoče. Ker tvorijo manjši gospodarji pretežno večino našega kmetijstva, najdemo skoro povsod tam, kjer imajo lepe konje, slaba goveda in včasih tudi narobe. V Savinski dolini je navadno lepa svinja ponos gospodinje, z lepim konjem pa se baha gospodar, dočim stoji krava v blatu in se nikdo veliko ne zmeni za njo. In baš to je žival, katera nam more, če se prav ž njo ravna, vreči najvišji dobiček. S tem pa nikakor nočem reči, naj se svinja in konj odsihdob manj skrbno gojita. Ko železniška mreža še ni bila tako razvita, so naši predniki največ zaslužili z vožnjo. Savinčanl so zlasti vozili v severno Italijo in ni se čuditi, da jim je prešel ta posel vsLed svoje romantike tako rekoč v kri; še danes jim je bolj pri srcu kakor katerikoli drugi opravek. Mi pa se za »furanje« nikakor ne moremo ogrevati, ker je v zvezi s trpinčenjem živali, pijančevanjem in nesmiselnim pusto-šenjem gozdov. Kmetov-voznikov, ki bi bili! ob enem dobri gospodarji, ni težko prešteti. Svoje dni ie kmet zoral in vsejal in njegovo delo je bilo končano — vse drugo so opravile ženske. Toda danes ni nikdar v poljedelstvu delavcev odveč. Prav dobro moraš imeti sina vzgojenega, da se ti pri vožnji ne spridi; odvadi se delu in obcestne gostilne so tudi zapeljive. Da bi vožnja mogla biti dobičkanos-na, je preveč voznikov na ponudbo. Zato se pa tudi malokje tako nalaga kakor pri nas. Kajpada, v nekaterih slučajih utegne vožnja biti prav lep postranski zaslužek. Ljubezen do konj se je pojavila pred desetletji v intenzivni konjereji. Vsled prizadevanja viteza pl. Haupta i. dr. je zaslovelo savinsko pleme daleč naokrog. Čeravno imamo še vedno mnogo zares krasnih konj, moramo vendar pribiti žalostno dejstvo, da naša konjereja ne napreduje tako kot bi bilo želeti in ne vem, če že nismo postali pasivni; to se pravi, da se uvaža v Savinsko dolino več konj nego se jih v tujino proda. Tega so krivi konjerejci sami, ki oddajajo najlepše živali, pa tudi komisije, ki pri premiranju gledajo večkrat bolj na meso nego na celo konštitucijo. Posledica tega je, da nekateri gospodarji svoje konje naravnost pitajo; poleg vsen vrst žita jim dajejo dan za dnem kuhano korenstvo in celo kruh. Ni se čuditi, da vsled te mehkužnosti pogosto baš potomci s prvimi darili premiranih kon.1 niso niti za pleme niti za vprego. Ne nameravam spraviti Savinskih konj ob dober glas ter z veseljem priznam, da polaga večina konjerejcev na u-trdbo mladih živali isto važnost kakor na dobru rejo. Večji gospodar, ki ima večino njiv v hmelju ter od doma precej oddaljena zemljišča, brez konj že z ozirom na potrebo, hmelj med vrstami obdelovati, težko shaja. Toda oni mali posestniki, ki krmijo brez postranskega zaslužka leto in dan nt plemenske konje, naj bi se otresli ničevih predsodkov ter resno premislili, če bi za nje govedo ne bilo na mestu. Ce imaš par srednjih volov, si lahko svoje posestvo sam obdelaš, če imaš pa enega konja, si navezan na dobrohotnost sosedov. In vendar ti srednja vola ne sneta mnogo več kakor konj. Mladi voli So vsak dan več vredni, odraščen konj pa vedno manj. Vole si moreš spodrediti doma, konja si pa moraš kupiti in srečen si. če te mešetarji ne opeharijo. Ce imaš malo posestvice, lahko vendai rediš več težkih krav in nič jim ne škodi, če jih vpregaš včasih tudi v lahek plug. Nadaljne prednosti volov napram konjem, kar se tiče boljšega gnoja, večje skromnosti glede krme in negovanja, nerazmerno boljšega vnovče-nja v slučaju nesreče in ceneje oprave so tako obče znane, da se je čuditi, zakaj ne nadomestijo vsi veliki posestniki, ki imajo več parov vprežne živine, konjev deloma z voli. Kar se naše govedoreje tiče, so si gornji Štajerci izbrali nas za odjemalce svoje mlade plemenske murodolske živine. Mi kupujemo od njih ali sami ali po c. kr. kmetijski družbi njihove bikect in telice po pretiranih cenah, zato pa kupijo on' ou nas mlade krave za smešno nizke svote. Ko bi se organizirali, bi si lahko vzgojili svoje plemeniake sami in ne bilo bi treba metati krasnih profitov v globoke žepe naših ljubih sodeželanov. Za nadaljni napredek v govedoreji bi bilo to tem večjega pomena, ker sodijo gornji Štajerci svoje murbodence, ki bi naj bili za vse tri užitke enako dobri, le pu barvi, postavi in pokoljenju, dočim na mlečnost starišev ne polagajo dosti važnosti. Z vsemi štirimi se branijo, da bi postala siva alpska živina štajei-ska deželna pasma, mi pa nimamo vzroka protivit;i se, da pride v naše črede tudi nekaj montafonske ali algavske krvi in poveča mlečnost naših krav. Glavna napaka pri naši govedoreji pa je, da se goveda na korist konjem in v škodo gospodarju preslabo krmijo. Ce se ne privošči kravi druzega kot belo rezanico, se ni čuditi, da nekateri gospodarji trdijo, da jim konjereja več nese nego govedoreja. Ozirati se je pa tudi na narodno-gospodarsko stran tega vprašanja. Vsled odločnejšega nastopa agrarnih činiteljev se je posrečilo preprečiti uvoz argentinskega mesa ter obtežiti uvoz iz balkanskih držav. In tako so dobre živinske cene še tudi zana-prej zasigurane. Carino na meso bo pa v bodoče možno braniti le, če bomo povzdignili živinorejo toliko, da bodemo lahko sami zalagali domači trg. To bo pa le mogoče, ako se bo skrčilo pridelovanje žita in dvignila kultura krmskih rastlin in če bomo, kjerkoli mogoče, nadomestili konje z govedi. Konjske cene se bodo itak le toliko višale, kolikoi se bo krčila konjereja in kolikor se bodo podražila vsled intenzivne govedoreje krmila. Zmanjšanja števila konj pa ne bodemo občutili, ker natn moderna tehnika venomer nudi nove iznajdbe na prt-vozno-tehničnem polju. Biti reformator je nehvaležna vloga. Mej namen je le dati mladim posestnikom priliko razmi-šljevati o naši živinoreji. Na hmelj sam se ne sme mo zanašati, kakor nas izkušnja uči. temveč moramo si iskati novih sigurnih dohodkov. Povzdignimo predvsem našo živinorejo in spopolnimo jo, k;'iti to je dandanes najzanesljivejši vir blagostanja. I. S. mL f^pisi. Iz Celja. (Celjske mitnice in izvažanje fekalij). Po zakonu z 26. 5. 1891 drž. zak. št. 140, § 18 je prevoz fekalij za kmeta na svoja zemljišča mitnine prost. Izvažale so se fekalije tudi mitnine prosto od posestnikov v okolici Celje, odkar izvoz fekalij iz mesta Celje in okolice sploh obstoji. Začetkoma leta 1911 je pa občina okolica Celje uredila izvoz fekalij sama in od tistega časa pa zabranjuje mesto Celje prosti izvoz fekalij skozi mesto, pa tudi samo tistim posestnikom, gospodarjem v okoliški občin;, ki si izposodijo vozove za izvoz fekalij od občine okolica Celje in dobivajo po njenem posredovanju fekalije za zvažanje, med tem, ko so oni gospodarji, ki si izposojujejo vozove pri mestni upravi celjski aii dobivajo fekalije po njenem posredovanju mitnine prosti. Kako more mesto Celje to dvojno mero o-pravičiti, ki nikakor ni postavna? Ko nekterim posestnikom ni dovolil mitničar v Celju prostega prevoza fekalij, pritožilo se je deset posestnikov po svojem zastopniku dr. Antonu Božiču pri mestnem zastopstvu v Celju dne 5. 5. 1911 ter so zahtevali povrnitev že plačanih mitnin. Na to pritožbo je mesto Celje v svoji seji dne 3. 11. 1911 sklenilo, da se dovoli prej imenovanim posestnikom prosti prevoz fekalij in da se jim tudi že plačane mitnine v skupnem znesku po 15 K 82 v povrnejo. Dotični odlok je bil izdan od mesta Celje dne 18. 11. 1911 pod št. 14093/11. Ko je po sklepu mestnega zastopa hotel Kovač iz Ložnice mitnino od fekalij zopet plačati — je mitničar ni hotel več sprejeti nego mu je rekel: »Geh'ns zum Teufel« — (pojdite k hudiču!). Takrat so namreč bile obč. volitve za obč. Okolico Celje pred vratmi (27. in 28. novembra 1911). Mitnina se je od 5. 5. 1911 naprej pa do 18. 11. 1911 pobirala od izvoza fekalij; okoliška občina je dotič-ne bolete zbirala, ter z vlogo z dne 16. 12. 1911 št. 7203 pri mestnem zastopu prosila, da se mitnine, ki so bile od časa 5. 5,—18. 11. 1911 po neopravičenem pobrane od posestnikov, kterim j3 bil prosti prevoz dovoljen, vrnejo. Sedaj pa naenkrat pravi mesto Celje, da se tem posestnikom ne more dovoliti prosti prevoz fekalij iz Celja in okolice, ter je z odlokom z dne 12. 1. 1912 št. 16126 tudi vrnitev plačane mitnine v znesku po 30K 36 v odbilo. Seveda se je proti temu vložila pritožba na pristojno mesto. Vidi se pa iz tega, kaka je ljubezen celjskin mestnih očetov do okoliških kmetov in kako je pravna modrost Ambrožičeva vsak trenutek druga! Iz Vojnika. Pred kratkim ste opisali v svojem listu delovanje oskrbnika celjske bolnišnice Tem-merla. Ta dopis nam je znova zbudil spomine na čase. ko je Temmerl še bil pri nas oskrbnik hiralnice. Delal se ie takrat zelo učenega, uplivnega in mogočnega gospoda, dasi je mož svoj čas komaj do tretje realke pririval. Bahal se je kot bogataš, v resnici pa ni imel nič in mu je le njegova mirna in pohlevna soproga lepo doto prinesla. Mož je velike postave, a še večja je njegova domišljija. Vojni-čani sc ga bili nazadnje že do grla siti. Ko je nekoč v neki gostilni zakričal »Pcreat vsi Vojničani!« in je vkljub svarilu to ponovil, je dobil vrč piva v lice. Na svojo srečo jo je na to odkuril. Po mnogih pritožbah je prišel nekdo od deželnega odbora preiskovat Temmerlovega »delovanja«. Takrat je postal ošabnež ponižen, in kmalu so ga premestili v Črnec (Rottenmann) na Zgor. Štajerskem. To ga je tako speklo, da se je par dni obnašal kakor besen; v gostilnah je metal steklenice in svetilke po tleh, češ, saj lahko vse plača. Isto je storil drugi dan v kavarni in za to neumnost plačal čez 40 kron. Takšna je bila njegova »odhodnica« iz Vojnika. Ko je pred nekaj časom bil zopet v Celje prestavljen, je prišel v Vojnik »na obisk«, pa še noben pes ga ni povohal. Toliko, da bo slika popolnejša! Griže. Po novem letu smo dobili novega orga-nista obenem mežnarja. Cuje se, da so z njegovim orgljanjem in petjem 1 i udje zadovoljni. Upamo, da se bo posvetil le svoji službi in bo pustil na stran vse, kar bi mu pri faranih nakopalo sovraštvo. — Čudno zgodbo smo čuli zadnjič na občnem zboru kmet. podružnice v Žalcu. lam nam je povedal g. nad-učitelj Slane, da je g. pot. učitelj Goričan hotel imeti v Levcu kmet. predavanje. Ko so gospodje prišli v hišo, kjer je bilo napovedano, je bil tam en sam kmet. G. Slane je šel na to po hišah, naj bi kmetje prišli poslušat, a Levčani so rekli, da zato ne grejo gospodov poslušat, ker vero »dol nesejo«. Levčani, da vas ni sram! Pravijo, da so hribovci »zarukani«, zdaj pa vidimo, da so hribovci pametnejši ko ponekod poljanci. Levčani, slabi kristjani ste, ko se vas vera tako malo drži, mi pa, ki čitamo »Narodni List«, smo v veri prav trdni. Vas pa je klerikalno časopisje že čisto neumne napravilo. Nova Štifta. V »Laži-Gospodarju« je pisal v št. 55 znani dopisnik, da sedaj ve, zakaj se »liberalci« ogibljejo njegovih pridig itd. ter se jih boje kot hudič križa. Mi pa dopisniku dokažemo, da se nikdo tako ne boji križa kot on. Ko je neka stara ženska imela izvršiti neko ustanovo, vsled katere bi naj na primernem prostoru postaviti pustila križ, je šla prosit župnika g. Fermeta, naj pusti postaviti do-tični križ na blagoslovljenem prostoru, namreč na pokopališču. Tudi cerkveni ključar in bivši župan sta ga prosila za to, ker ni na pokopališču nobenega večjega križa, kakor se vidi na vseh drugih pokopališčih, četudi je cerkev na njih. Najlepši prostor za ta križ bi bil med kapelico na gričku za farno cerkvijo. A g. Ferme v svoji klerikalni nadutosti — ali morda vsled prevelike boječnosti preti podobo Križanega? — je rekel, da križ ne sme .stati na pokopališču, ker zanj ni prostora. S temi besedami, zelo bogaboječimi, je povzročil, da je bil križ postavljen na javno cesto med dve krčmi, kjer ga lahko pijanci in psi o—švrk—avajo. In takšni človek se upa javno predbacivati drugim, da se bojijo križa? — Nesramnost! Klerikalnega mozirskega Cesarja, ki je kip Križanega izdelal precej dobro, pa s tem opozorimo, kako nekateri duhovniki — n. pr. Ferme — spoštujejo njegove izdelke. Kaj bi neki počeli nekateri naši duhovniki Fermetove sorte, ako bi Kristus prišel še enkrat v človeški podobi na svet? Ti bi ga pustili še na nesrantnejši način in na mnogo sramotljivejšem prostoru križati, kakor so ga judovski farji — med dvema razbojnikoma. Ali je to tudi laž in glodanje? Nova Štifta. Ker naš župnik g. Ferme rad brca po »Slov. Gospodarju«, mu bodemo tudi mi dajali odgovor. V št. 55 omenjene klerikalne cunje je pisal marsikaj o »liberalcih«, kajpada največ o nad-učitelju g. Kelcu, katerega spoštuje vsa občina razen nekaj zapeljanih klerikalcev. Priporoča mu, naj hodi k pridigam, da se potem ne bo pohujševal nad njegovimi pridigami. Mi pa g. župniku toplo priporočamo, naj ne verjame vsaki ženski, ako hoče imeti pred nami mir ter naj ne misli, da zna samo g. Kelc kaj pisati o njem. Nas je več, nego si misli, saj prihaja že nad 20 »Narodnih listov« k nam. O njegovih pridigah ali klobasarjenju se ne govori samo pri Novi Štifti, nego daleč okoli. Naj le sili svoje podrepnike, tercijalke in »katoliške« ženske k svojim pridigam in h krščanskemu nauku, ker le takšne butice si pridobijo po teh naukih sposobnost, da pišejo brezimna pisma s tako vsebino, da bi se jih sramovala tudi najnesramnejša baraba. Lepi Francki pa priporočamo, naj le nosi še svojo jezičnost na prodaj v cerkveno šnopsarijo, saj se bode tudi njej jezik kmalu prikrajšal. Smilita se nam samo poštena oče in brat. Znanim »katol.« ženskam pa priporočamo, naj še le pišejo po zlatih naukih Fermeta pisma in dopisnice. Ne bode dolgo, da bodo tudi nje gonili orožniki, a ne — kakoi Mlakarskega — po nedolžnem. Nova Štifta. V eni zadnjih štev. »Straže« leta 1911 je zopet znani dopisnik pral zamorca — lepu Francko. Pisal je, kako so se »liberalci« vsiljevali njej, a ona si je vendar ohranila celo v gostilni svoje poštenje in čast. Saj ji tega nikdo ni jemal. Čuditi se je samo, da se ji vsiljuje dopisnik »Straže«, ki gotovo ni liberalec. Ako je pa M. P. »liberalec«, ki se je plazil celo po trebuhu za njo, ko je delala na njivi, samo da ga nikdo ne bi videl ter so se shajali v temnih nočeh ž njo na pokopališču in pri žitnih ostrvih blizu doma lepe Francke, nimamo sicei nič proti temu. Mladina je mladina! Ako pa dotični dopisnik res misli, da je lepa Francka Bog ve kakšna svetnica brez vseh madežev, naj jo postavi na oltar v obče češčenje, a ne samo v »Stražo«, katere pri nas skoraj nikdo ne bere. Na njo pa naj obesi pismo, ki ga je pisala M. P., da čaka nanj, ako treba tudi 8 let, potem pismo, kako je spravila sramotilno pesem s Kamnika v Trbovlje ter od tam Mlakarskemu. Objednem ji naj še pripiše potrdilo, da ga kot »katoliška« ženska ne uboga, ker skoraj vsako nedeljo in praznik najbolj pleše doma v gostilni, akoravno je njen gospod in mojster to strogo prepovedal. Razume se, da je vse to zopet samo laž, s katero se lahko odgovarja in zagovarja najceneje tudi po vsakem neglodavcu. Dopisnik naj bode prepričan, da bodo glodavci še glodali, če ne bode miru, — do belih kosti. Sicer pa zahtevamo vsi i. imenom na dan, ako nisi pesian. Od Sv. Barbare v Halozah. Dasi je huda zima, brenceljni in »muhe« še vendar vedno pikajo, pa ne poljske živine, ampak bedno haloško ljudstvo. Vo-grin in Berk sta predzadnjo nedeljo pri vseh treh opravilih z vso vnemo agitirala za svoje izobraževalno društvo v prostorih Reiherjevih. Da bi pa pridobila več ljudstva, sta povabila tudi »dičnega« poslanca Miha Brenčiča (nekateri pravijo Muha Bren-celj), kateri je napravil shod in poročal, kaj je in še bo za Haložane vse storil: »Kanala na Dravi ne bodo delali. Okužene živine s Hrvatskega ne bodo vec gonili. Argentinskega mesa Haložani ne bodo pokušali. Dokler bo on poslanec, ne bo nobenega davka na vino. Učitelji ne dobijo zvišanih plač; pač pa ima on tako moč, da bo z vsemi barbarskimi učitelji pomel, sosebno pa bo spravil od kruha in vode tiste, ki pravijo, da on odpustnice nima. Za podporo morajo prositi občinski predstojniki, katero pa bodo poslali po nakaznicah ženam, ker moški vse zapijejo pri Huterju. Deželni zbor bo razpuščen, zato predlaga Vogrin, da bi možje naj volili imenitnega govornika (Brenclja!) tudi v deželni zbor itd. (Oho! Tak bo torej ali Meško ali pa Ozmec skoz padel?? Op. ured.) Med takim klobasanjem pa je padalo vse polno zbadanja in laži črez liberalce, sosebno pa učiteljstvo. Pri vsem tem pa je bilo navzočih mnogo šolarjev, komaj iz šole izstopivših fantov in deklet, več odrasle mladine in le nekaj odraslih. Med zadnjimi je bilo tudi več napredno mislečih mož, ki so se vsemu le smejali, ko niti kiinovci niso hoteli pritrjevati. Občno mnenje je namreč bilo: Brenčič, ostani rajši doma in ne pridi več dražit mirnih Haložanov, kateri ima vsaki več pameti, ko 9 Brenčičev. — Na to se je začelo zborovanje izobraževalnega društva. Berk je pridno pobiral kronice, baje brez vsakega zapisnika. Volitev se je vršila v navzočnosti vseh, ud ali neud, z vzdiganjem rok, pa tudi brez zapisnika. Vprašamo se samo, odkod imajo klerikalci toliko pravic, da se prirejajo javni politični shodi, na katerih se le hujska in obrekuje vpričo šolskih otrok in nerazsodne mladine? Da na takem shodu pustita in pomagata obrekovati oba hateheta posvetno učiteljstvo vpričo šolarjev, to pa je vrhunec vse nesramnosti. Nadalje se čudimo, kaka pravila neki imajo taka izobraževalna društva, kjer se na ta način ravna pri zborovanju? Ce se zboruje in obrekuje v navzočnosti šolskih otrok, bi bilo menda dovolj vzroka, da se društvo razpusti. Iz kozjanskega okraja, čez dopis v »Nar. Listu« z dne 4. januarja ti. v zadevi prevorske ceste se nekdo huduje in trdi, da omenjeni dopis ni povsem resničen. Dopisnik izjavlja, da se gre v prvi vrsti za najbližjo in najcenejšo zvezo kozjanskega okraja z južno železnico, in da bi kot taka zveza bila najvažnejša od Lesična mimo Prevorja čez Žeger in Košenco do Sv. Urbana pri Slivnici; pripozna sicer tudi, da bi se cesta vila po hribih sem in taj, in se ne vzdigovala čez 5%. Tega pa ne pove, da bo cesta zaradi brezštevilnih ovinkov in vijanja sem in taj veliko daljša, kakor bi bila po ravnem za potokom Bistrica, čez Štrit, Jelce, do Sv. Urbana pri Slivnici. Prijatelji, poznamo se. Ne mislite, da ne umemo vaše špekulacije. Vam je le na tem ležeče, da bi cesta tekla mimo vogla Prevorskega župnika in pa pai kmetov v Zegru, vsi drugi v kozjanskem okraju pa trpijo škodo na zgradbi ceste po sedaj nameravani progi. Dalje izjavlja dopisnik, da bi občina Dobje imela največ koristi od omenjene ceste čez Košenco. To je tako smešna trditev, da mora vsak otrok pripoznati. Iz Dobja v Košenco še pravega pešpota ni, veliko manj je pa mogoče z vozom na okrajno cesto v Košenci dospeti. Občine: Zagorje, Prevorje (razven župnika), Planinskavas, Lokavas, Presično, Dobie itd. pa sploh nikdar tiste ceste rabiti ne morejo. Da bi se pa občinske ceste s pomočjo okrajne podpore popravile, sploh misliti ni. Okrajni odbor kozjanski niti okrajne ceste čez Planino redno vzdrževati in s potrebnim šodrom prevleči noče, da bi pa za popravilo občinskih cest poskrbel, tega si nihče misliti ne more. Prijatelji! Časi, v katerih se ie ljudstvo lahko nafarbalo, so minuli; ljudstvo Se prebuja, skuša samo misliti, samo odločevati o svoji usodi, ne pa da bi vsakomur vse na besedo verjelo. Upam, da bodete tudi vi sčasoma spoznali, da ljudstvo dobro ve, kje ga čevelj tišči, zato se pritožuje. V tej zadevi še spregovorimo, zato na svidenj?! Iz Središča. (Nekaj o naših klerikalnih magar-cili.) V eni zadnjih številk »Straže« so pisali, da so Čuki pri neki žganjarni potegnili iz jarka pijanega Sokola. Res pa je bilo narobe: naši sokoli so, vra-čaje se od vaje, na Gradišču potegnili pijanega čuka iz grabe in mu pripravili pirmerno ležišče. — Nedavno so v »Straži« nahrulili tudi našo CM. podružnico zaradi prirejenega kostumnega venčka, ki je tako krasno uspel. Ker pametnejšega orožja nimajo, se hudujejo nad našimi učitelji, ki so pripomogli prirediti venček in so se ga udeležili. Odrekajo jim pravico do zboljšanja plač, zato ker so si kupili par četrtink vina in so bili v veseli družbi. Grdi hinavci, izzivali bodete tako dolgo, da bomo začeli z vami resno pometati. Dosedaj smo ravnali z vami kakor z norimi pajaci. V svojem klerikalnem vinotoču pi-jete in kvartate cele noči. In kaj se še vse godi na medotoču našega medenca — nekega brezposelnga fanta — poročevalca »Slov. Gosp.«. Ta žalostna trojica je na sramoto vseh pametnih Središčanov. Slabi gospodarji, nepriljubljeni pri vseh so ti, ki iščejo nemir, trosijo laži med svet in so sami sebi in svojim družinam na sramoto. Za prihlinjene ka-planove obiske jih ne zavidamo. S kaplanom bomo pa pri zbirci obračunali ter ga spomnili na njegove besede: »Mene je škof poslal in ne dr. Korošec!« tei na njegova sedanja dejanja. — Naš Sokol vrlo napreduje in šteje že nad 80 članov. Glejmo, da bo kmalu prekoračil prvo stotino. Čuki pa poginjajo od dne do dne. Središčani so bili in ostanejo tudi zana-prej složni v svojem narodnem prepričanju, pri vsem tem pa tudi zvesti svojim verskim načelom. — Toliko za danes! Zalego klerikalnih magarcev hočemo razkrinkati! Sv. Bolfenk pri Središču. Ne morem si kaj, da ne bi poročal nekaj v Vašem cenjenem listu o našem gosp. župniku, kariinalu Zf>draven, kako pametno in lepo je uredil v naši cerkvi. Vsak delavnik ima peto sv. mašo, v nedeljo pa tiho; seveda farani pete niso vredni. V pridigah je kaj izvežban. Vse mogoče reči izmišlja, ter čmiži, kakor bi ga bilo res sram pred farani. Ko pa dalje ne more, potem se pa začne kisati, kakor se je to zgodilo na Božič pri popoldanski pridgi, da je obraz nakremžil, kakor kak stoletni dedec v hudi zimi. Potem ga je pa še moral eden fant iti odpuščanja prosit, ker se je proti nekemu klerikalčku izrazil, da je bil župnik pijan. Pri tihi sv. maši po nedeljah je kaj imenitno, ker ima pri njih naš kardinal v pomoč dve Marijini devici. Prva, od nekod iz Medžimurja. začne mlatiti rožni venec tako milo, da zveni po cerkvi, kakor valčki izpod skale. Po vsakem delu rožnega venca pa ta druga tako zapoje, da se ji kar grlava obesi v drugo stran. A. Bolfenk, organist, on pa jo po delavnikih kroži ter piska v tri žveglice, kakor slavec; (kdo drugi bi rekel kakor kak vaški potepin s krčme domu grede), Zato pa ljudje silijo v cerkev, da kar velika vrata dol vržejo. Še nekaj! Kakor je že uavada, jih zdaj v pred pustu mnogo v zakon stopi. In kadar naš župnik oznanuje s prižnice zakon zaročencev, oznani (ozove) enega za nagornjaka, drugega za posestniškega in čujte: nekatere pa za viničarsko-posestniške sine. Toraj oboje; to se mi pač tako zdi, kakor če bi jaz župnikn rekel, da je neumno -pameten. Tudi par Marijinih devičic se moži; prirastlega jezička nima nobena. Ena še celo na shod pride, ter kriči, da je groza. Jaz mislim, da bo zdaj pametnejša. -Pač škoda fantov — si bo. ta že morala djati bato v ušesa. — Nevesekdo. Iz Koroikega. (Zooet nekaj o nesramnosti nemškutarskih železniških uradnikov.) 26. jan. sem imel opraviti v Brez-nem na Pohorju. Ko sem prišel 10 minut pred odhodom vlaka na postajo Ribnica-Brezno in zahteval v slovenskem jezika vozni listek v Spod. Dravograd, me je tam službujoči uradnik nahrulil: „Ich verstehe nichts windisch, reden Sie deutsch". Ko sem zahteval pritožno knjigo, je začel iskati po vseh kotih in premetaval vse knjige, a pritožne knjige mi ni izročil. Ker je pa že \lak prihajal, sem mu rekel, naj opusti iskanje, da se pritožim naravnost na ravnateljstvo, na kar me ie zopet nahrulil: „Ja tnen Sie das nur, aber wissens, Sie sind verpfliehtet hier deutsch zu sprechen". Ali ni to skrajna nesramnost, ki si jo dovoli nastavljenec južne železnice? Da se nam godijo takšne krivice zadnji čas na Južni železnici, smo krivi največ sami, kajti kolikokrat sem že bil priča ravno pri slovenski inteligenci, da zahteva vozne listke v blaženi nemščini. Saj je to bolj „nobel!" Ni čuda, da naši nasprotniki take malo vpoštevajo naš jezik in ga le povsod sramotijo, ako ga mi sami ne spoštujemo. Slovenci! Slovenke! Zavedajte se svojih pravic! Zahtevajte na vsaki postaji vozne listke odločno v slovenskem ježku! Korošee. L.oterijsKe številke. Gradec, 3. februarja 1912: 65, 86, 13, 57, 83. Dunaj, .. „ ,. 48, 10, 7, 80, 31. fil W IU! zft ženske in snkno za moške obleke ? zadnje mode razpošilja najceneje gij Jugoslovanska razpošiljalna Tri-iaf R. Stsrmecki v Celju. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih 50 del! 51-5 Na debelo! Na drobno! 1 7 21-6 triumf-štedilniki GO "■sz, o "S I—^ e. o SE: rriuml-tuornicc družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko. „Ka-a-a-j?!" Dečki: ,.Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-svalčična ovojka. Pozor: Pristno le v škatljicah za svaičice pod imenom Jacobi. 5 17-6 r u g' Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: \\ 1 kg sivega, dobrega, — pnljenega 2 K, bolj- šrjra 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pnljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 9 dobi franko. 28-6 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13-—, K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4'50, K 5"20, K 5'70; podpornica iz mofnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. =11=11: m Največja trgovina in velikanska zaloga up, zlatnine, j srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 68 51-45 Za ženine in nevestice poro?e ?at?prstane ter ženito 5 vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. I Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom i HMKja^iaBBlHaBBMaBBBIIlBBIBBBBISBBiBlBiiaBBlBliaBiiBlMBBBBflaaBlBBBBMBHlBliHHglfl ■ ■ ■ ■ ZVEZNA TISKARNA V CELJU. ■ ■ ■ ■ Brzojavni naslov: Zvezna tiskarna Celje. Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrnkcije in zlae:alnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. Čekovni račun pri c. kr. poštni hraniln. št. 75.222. &B HI ES B w 1." ■ "L Vb Lastna knjigoveznica. V.V ESS^ESJbbS Cigaretni papir OTTOMAN pristen le s to glavo; za-\ vrnite vsako ponaredbo! 6 17-6 g mi Veletrgovina s papirjem Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. —■ Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo. Na drobno. I r nrnwnnniMinrr7ffr.^t'r;Twiiw^i. i II*II iiHiHmrnvii Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 26 52-6 Zvezna trgov (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. forzoparilniki za krmo so najboljši! Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz Kovanega železa in železne pločevine! Zahtevajte cenike! Svari se pred cenejšimi in slabšimi poua-redbami iz litega železa! io 12-6 Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! Delniška družba Alfa Separator, Dunaj XII|3, r Priporoča svojo bogato in najnovejšo izbiro za bluze, žensko in moško sukno, svilneno blago, parhente In flanele, le vantine, kretone, perilo za gospode in gospe, nogavice, kravate, žepne robce, moderce, podlage in platna v vseh ši-rokostih, kakor vsakovrstna olepšanja. Cene brez konkurence. Svoji k svojim! Velika narodna manufakturna trgovina Karol Mamic Celje p Narodni dom. Na debelo in drobno. Na debelo in drobno. Nadalje po nizkih cenah: salonske in vsakovrstne preproge, zastore suknene in čipkaste, garniture, fine koče: potovalne, posteljne in za konje, dežnike in vse v manutakturno stroko spadajoče blago. — Oprave za krojače in šivilje is izredno poceni. 45-6 Postrežba solidna. Svoji k svojim! 1 J Darilo! v.«* se lahko vsakdft prepriča, da Jg.krma za svinje 1. povzroči h i t r o in dobro v z rejo, j ■ 2. nenavadno hitro spitanje in fino meso. pošljemo prvo poskušnjo v množini 50 do 50Q U m K U"fift It 50 kg z vrečo vred voznine prosto na vsako postajo. 125 -1 Bratje Taussky glavno zastopstvo združenih tovarn za 1 močno krmo d. d. . Dunaj II. Pr a ter str. 15/63. Prospekt (zlata jama) zastonj in franko. Vabilo k IX. občnemu zbora hranilnice in posojilnice t Rogatcu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 25 februarja t. 1. ob 2 uri popoldan v lastni hiši t Rogatcu. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 132 1 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računa za leto 1911. 4. Volitev enega uda v načelscvo. 5. Predlogi. Načelstm Vabilo I reta in M „ DOMA", registrovane delavce stavbene zadruge z omejeno zavezo v Mariboru, ki se vrši \ nedeljo, dne 18. svečana 1912 ofe 10. uri dopoldne v sejni sobi posojilnice v Mariboru (Narodni dom) Dnevni red : 1. Poročilo načelstva- 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa pro 1911. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Volitev razsodišča oziroma stavbene komisije. 8. Citanjp revizijskega poročila. 9. Spre^mba .pravil. 10. Razpi predlogi in nasveti. Ako je prvi občni zbor nesklepčen, se sklice po določilu načelstya drugi, ki je pa sklepčen pri vsakem številu glasov. Načelstvo. 123 1 Zahvala. Povodom bridke izgube qaše blage mamice oziroma stare mamice gospe Alojzije Bauerheim dobili smo od sorodnikov in znancev dokaze iskrenega sočutja v tolikem številu, da nam ni mogoče vsakemu posebej pismeno se zahvaliti. Zato naj izvolijo tem potom sprejeti našo prisrčno zahvalo za izraženo sožalje. Posebno se še zahvaljujemo čast. duhovnikom za tolažbo nepozabne mamice v bolezni in spremstvo na zadnjem potu, darovalcem krasnih vencev, požarni hrambi-v Hrastniku in vsem drugim udeležnikom pogrebnega sprevoda, ki so izredno mnogoštevilno in častno spremili blago pokojnico k večnemu počitku. Hrastnik, dne 29. januarja 1912. Žalujoči rodbini 115 1 Bauerheim-Zotter. Adolf Burslk čevljar * Celju, polea kapucinskega moota se! priporoča za izgotovljenje jesenskih in zimskih čevljev iz raznovrstnega usnja v modernih oblikah in primernih cenah. 1 u > > Kegljišče popolnoma dobro ohranjene lesene konstrukcije, od stojišča do kegljev 25 m dolgo in 2'20 m široko, z dobro ohranjeno strešno opeko krito, se zelo poceni takoj proda. GOSTILNIČARJI na deželi, uporabite ugodno priliko! — Natančnejše podatke daje restavrater kolodvorske restavraPlje v Žalcu.__117 1 Proda se Trgovski solrudnik vešč me$an$ **roke> z dežele, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se za takoj sprejme. Kje, pove upravništvp lista. ' 121 1 Kovačnlca s stanovanjem in 2 do 3 orali zemlje na dobrem mestu 1» 2-1 se da v najem. Oskrbništve Noviklošter, Sv. Peter v Sav. dolini. WWVWWVVWW*MM Trgovski sotrudnik z nekaj kapitalna, ki ima tudi veselje do seda-vičgrske obrti, se spr«p«. 3 2 Naslov pri upravništvu ,.Narodnega Lista'. ...........................1 Kdor potrebuje en vagon 102 3-2 Upih smrcHoViH HmeloVH decembra meseca sekanih, zelo trpežnih, naj se takoj zgl^si pri An$. Šplichal-u, gostilničarju v Št. Hju p. Mislinje. 3 1 s 3 orali zemlje; hiša obsega 4 sobe, kuhinjo ip tgpo kljet; zraven so goveji in svinjski hlevi; na zemljišču je sadno drevje. Vse v lepem kraju, eno uro od železnice Več pove upravništvo „Nar. Lista". in svinjskim hlevom meti lom in ffiajhea^ucaAnit primerna za kakega čuvaja v pokoju, se proda za 1200 kron. Lista"*«" ffi****^** Pozor na te vrstice! lfaš poklic vas sili veliko sedeti. — Trpi*« na zaprtju. Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in nCini^joCih zdravilnih zelišč, Srednjo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja is odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prenlaaa. posledice sedenja in zapečenosti kakor goreči«*. napetost, preobito tvoritev kiaelin in krčevito bolest. sredstvo, kt vse to ublati ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Btalzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja x Pragi. Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ...... GLAVNA ZALOGA: lekarn* Fr f 1 c. kr. dvornega dobavitelja „pti Črnem (Mrli Praga, i£g}| ston&„ 203,. TQgeJ Usuutojs. BtifiS, PV" Pošilja se vsak dan 'VI 1 cela steklenic^ K 2 —, pol steklenipe K ?.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1'50, se pošlje mala steklenica, za K 2'80 se pošlje velika steklenica, za 5 4"70 dve veliki steklenici, za K 8"-- Štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrsko monarhije. Zaloga v lekarnah A7etro" Ogrske. — V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oton Schwarzl itd. zadrug« j&pt S»«4išew 78 6-4 daje na znanje, da ima za spomlad oeplj enih t>i?t> naprodaj in sicer vsake kakovosti. Cena trtam je zelo nizka. Ceniki na žel]o zastonj! /y MffifflMT11 ■ Enaintrideseto mvm lete, Re?§rvijj |C 322-5 vplačanih deležev Lastno premoženje K 503.462 49, z^MlOjkOV S« 3.800. POSOJILNICA T MARIBORU Y L4STM HIŠI V NARODNEM DOJKI. 0rfWilpift vloge sprejeipa in jil> oTbresJujje: na vložue knjižice p« 474,7o 472%. * tekočem računu po 47«% oziroma po dogovoru. — Rentni davek plačuje posojilnica, sama. — Posojila daje: na hipotekami kredit in zastave vrednostnih listin Qzirqma knjižic 90 5} 74%, aa hipotekarni kredit s poroštvom po 53/4%, na osebni kredit po 6%- Eskomptuje menice ter daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem računu. 58 ia-2 i A 1twa« „- J __ lahko vsakdo na lahek način 10 Kron na dan dopPase razpošiljalnica J. Konig, Wien in/2, Postamt 46, Fach 733. 39 10-5 111 3-2 Naprodaj mlin in žaga. Malo gospodarsko poslopje in en oral zemljišča v dobrem stanju. Precejšnja vodna moč. Pri okrajni cesti od Šoštanja na Pako. Se proda zaradi starosti posestnika po nizki ceni za 8400 kron. Vee pove Anton Mraz, Rečica na Paki. Radi upeljave električne moči odda se po ugodni ceni novi, 3 konjske sile močni 95 2-2 bencin-motor kateri se lahko ogleda t obratu. — Natančneje podatke da gospod Kari Janič, posestnik v Žalcu. Pozor, tamburaška in pevska društva! Naročite za razne zabave novo izišle šaljive igrokaze, šaljive skladbe (kuplete) s spremljevanjem tamburic ali glaso-virja in nove tamburaške partiture od Stahuljaka, Hruze, Farkaša, Machača itd. pni prvi sisački rokotvornici tamburic 88 6 8 J.Stjepušin, Sisak. Ženitbena ponudba. 118 Veleposestnik in velik obrtnik v lepem 2-2 in živahnem kraju na Spod. Štajerskem, vdovec srednje starosti, se želi poročiti z zdravim dekletom ali mlajšo vdovo, ki ima veselje do gospodarstva in primerno premoženje. Tajuost — častna zadeva Samo resne ponudbe se naj pošljejo pod naslovom: »Veleposestnik in obrtnik" na upravništvo ..Narodnega Lista" v Celje Celje Gosposka ulica 20. L celjska parna in kemična pralnica se priporoča za točno in ceno snaženje vseh vrst oblačilnega, namiznega in drugega perila ter za kemično čiščenje vsakterih oblek, preprog, zaves, kožuhovine itd. 15 8-6 Naročila od zunaj se točno izvršujejo. Odda se v najem gostilna v Narodnem domu v Celju. Ponudbe do I. marca -I. I. na Posojilnico ----— v Celju.---- H is? flS? S? Trgovina s špecerijskim :: blagom Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Zaloga vsakovrstnih semen. Slovenci! Zavedajte se! Ivan Ravnikar Celje GraSka cesta štev. 21. Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. tei&zi/si "A ž* i-i žs *> f- Trgovina z moko in deželnimi pridelki Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Zaloga nagrobnih in W voščenih sveč. Zaloga rudnin škili voda 5 « * Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih piyovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! T Svoji k svojim! v Ljubljani priporoča svoje izfoorno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126 v sodčkili in steklenicah. 47-1 Prva južnoštaj. kamnoseška industrijska družba v Celju Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita i. sienita. Nova ulica II, zraven slov. šole. Edino nar. kamnoseško podjetje. 30 Lastniki: 12-2 Rob. Diehl, Ant. Kolenc in Fr. Strupi. Izvrševanje vseh cerkvenih stavbenih del s strojnim obratom. F. S. LUKAS V CELJU © O f* O © Rastlinska destilacija „ADAM" Vas postreže priznano povsem najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerja in žganja. Specialitete: Adam grenki ali sladki in Pelinkovac, najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin proti jamstvu K 25.000. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec iz 99 48-2 lastne žganj arne. ur Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. 8 f* f* O ——-- I" Južnoštajerska hranilnica if Celju g 011 v Narodnem domu----= Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. P dopoldne in jih obrestuje po ffT 4 '/ do 12. nre '/s0/. — ^ aopoiiuie in jiu uuicdkujo 9—v is /o m ■ ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hr^nUnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Smsrje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-2 3S T\osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, 1' za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da "bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico. Blagajničarka zmožna tndi pisarniških del, se z ugodnimi pogoji sprejme v manufakturni veletrgovini R. Stermecti y Celju. 110 -2 Proda se iz proste roke lepa enonadstropna 94 8 2 hisa v sredini mesta Celja, pripravna za vsako obrt. Zraven je tudi lep vrt, ki veže hišo z drugo ulico, torej pripraven za stavbišče. — Ponudbe v nemškem jeziku naj se pošljejo na gospo Marijo Dussik, Upnica, Štajersko., Sprejmem v gostilno, j I ki je bolj za kmete. I I na račun; zmožaa mora biti slovenskega in tudi vsaj nekaj nemškega jezika, ne premlada, iz poštene hiše. Zahtevam 700 K kavcije. Službo lahko nastopi takoj. — Vprašanja na upravništvo Narodnega Lista. 101 3-1 XXXXXXXXXXXXXXXXXX)XXXXXXXXXXXXXXXXX ffl Zahtevajte vzorce! Barhant, flanele, modno blago, —— opreme ===== platno, damast, kanafas itd. same novosti, razpošilja franko izvozna tvrdka V. J. Havliček in brat v Podčbradeh na Češkem. Razpošilja tudi franko po povzetju 1 zavoj 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v dolgosti 1 do 8 metrov samo za 18 K. Ugodna prilika! Izredno cen! 12 -6 r ( SVoji H svojim! Za naše odre! ) n/fckA|. stavbeni in umetni ključavni ar, g IVaH lfeDCKt vodovodni instalater (Poljska m. i«) se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oKen, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vsen vrst vodovode, vod-njake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (BrucKejsi-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice In uteze. Celje* Vse po dnevnlta cenah. 105 48-2 Celje Jiletantjc pozor! Veliko zalogo lasulj lastnega izdelka iz pristnih las po 6 K in višje, za iz-posojilo od 70 v in višje; raznih le-potil, mastiksa, krep, brade in drugih potrebščin za predstave; nadalje kite za dame iz pravih (domačih) las od 6 K višje, kakor sploh vse izdelke iz las izgotavlja v najkrajšem časMi ter priporoča 14 6-6 lfn1» brtVec in diplomiran M&r^ : V Brežicah ob * m odlkovan z zlato kolajno na Dunaju i a , Cene zmerne. :: Postrežba solidna in točna. sije. jj CIGARETNI PAPIR :: PRISTEN EDINO LE S TO :: iftga mode tehnike! MM****««**** 93 2-2 J Originalni motorji na snroVo olje Baldes* (stoječi), Robur (ležeči) najboljši in najtrpežnejši izdelek. Na novo patentovani na celem svetu. Edini dvotaktni motor na surovo olje. — Motor deluje izvrstno brez dima in duha tudi pri najmanjši obtežbi. Brez vžigalnika in ventila. — Nizko število tur. — Navadno oskrbovanje. Isto izvršuje lahko vsak navaden delavec med drugim delom. Grlavna os teče v olju, vsled tega je kaka obraba nemogoča. Uporaba 1—2 vin. na uro in konjsko silo. Nikaka nevarnost radi ognja. Nikake finančne kontrole! Jako pripravni za kmetije, mline, za proizvajanje električne luči in sploh za vse obrate do 500 HP. PV" Zahtevajte popis in katalog št. 22 gratis. Pl Na zahtevo Vas obišče inženir in Vam napravi proračun ter da potrebna pojasnila brez kake obveznosti. Edina prodaja Szabo & WittmaBin specialna tvrdka za motorje na bencin in surovo olje Gradec, Annensfrass© 30. Odda se prodaja tudi drugim protokoliranim tvrdkam. Učenka iz boljše rodbine in z dobro šolsko naobrazbo se sprejme V modni trgOVlHft R. Stermecki, Celje. Stanovanje mora imeti pri starših ali sorodnikih. 1Q9 -2 V trgu Št. Jurij ob j. ž. je naprdtfaj lepa zidana z opeko krita z drvarnico, zraven je lep vrt za zelenjavo. Hiša je ob veliki cesti, pripravna za vsakega rokodelca ali pa penzijonista. Cena 2.100 K. Kdor želi hišo kupiti, naj se oglasi v Kat. domu pri Francu Žličar, tajoiku posojilnice v Št. Jorju ob j. ž. 106 2-2 Priporočamo našo zalogo najboljših belih in črnih :: na debelo in y steklenicah. :: Posebno priporočamo za slabokrvne in prebolele dalmatinsko vino „Plavac", 3 steklenice 5 kg franko 4K. Razpošiljalna tvrdka dalmatinskih vin, Celje, Bocjen-ulica št. 3. 86 12-3 ■fi*f'> t w kjudevit Borosnik -As. puškar - v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovcein stirelCfe- najhov&jših sistemih pod popolnim jamstvom. Tndi predeluje stare samokres-nikfr, sprejejna vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro ižvjš&j&r Vse so na c. kr. presku- ševalniči iii od mene preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! 34 7 5 m ■a. n gpmi 1 > rp m mi 1 > Jflii f j. ** jjPOTfcf MB A <■-> <-> /*v r> /*< ^ /*\ ri. HUUUUU U 1 mineraliCni in animaliCni, najpreizknše-nejša, najzanesljivejša in najcenejS* fosforna gnojila za vse vrste zemlje Vsebina strogo zajamčena. Najsigurnejše in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žetev krme, bogate 18 na fosfotnokislih soleh. 30-B mr Superfosfat povzroCi pri žitu in soCivju najpopol-5 nejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sa-v deža, tako tudi prt krompirju, repi itd, amonijakove, kalijeve ii soliterne superfosfate prodajejo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarna: Praga, Pfikopi 17. I P. T. občinstvu ampak od dne ■ ■ •■ ■ • . J -Z ' l naznanjam, da ne utadujem več f 15. febl-iiši*j£ 1912 naprej i več t hotelu pti ^BfclMtt volil" t Celju, imam samoštojrio ===== odvetniško pisarno v Celju, Kolodvorska ulica št. 6, I. (v hiši prodajalne klobučarja Wolf). sr Alojz Gregorin, sod. nadsvetnik v p. in advokat. ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BHIHHBH ttH IIBRIRBBBBIHRBII S Ml IB131181 22 ifl H ■ i ft i ■ ■ ■ I Naznanilo. J ooc trgovec v naznanja, da w je pmeHf 1 s^oio lastno, prej priVšcijoVo hišo nasproti farne cerfrfc. Založil je svojo trgovino z najmodernejšim manufakturnim blagom, vsako vrsto špecerijskega blaga, žfeleznino, usrtjem itd. Potrudil se bode zadovoljiti cen j. stranke z najboljšim blagom, z nizkimi cenami. pošteno in zanesljivo postrežbo. Za obilen obisk prosi 104 4-2 Anton Vodenik. ••• frK I » > ". 1 . Izven kartela. Edina prodaja za Avstro- OgrskO« Znamka Rochling, Volklingen Pod zvezdno znamko tu upeljano. Znano najboljša kakovost. Najnižje cene. Znani pogoji za prodajo Tomasove moke. Kajnit iti kalijeve gnojilne soK pod izvirnimi pogoji in cenami kalijevega sindikata; Bakreni vltrijoKi m Cilslti solitef ter vsa druga umetna gnojila in kemični izdelki. 124 1 JOŽEF HELLER, Dunaj L, Schaufler- gasse 69 v hiši c. kr. kmetijske družbe. Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju-. Odgovorni nretoSrk Ve k 0 s 1 a v Spindler. Tisk'Zvezne tiskarne v Celfn.