Leto II. V Celjn, dne 24. januarja 1907. St. L Glasilo narodne stranke za Štajersko. lstbaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pofiiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. — Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1. ..Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč na leto: 5 K 60 vin., za pol leta 2 K 80 vin., za četrt leta 1 K 40 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. - Posamezna številka stane tO vin. Oglasi se računajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov : ..Narodni List" v Celjn. Naprej, narodna stranka! i. Slovenska kmečka zveza. Zdravo in krepko življenje se razvija po celi Spodnji Štajerski v organizaciji narodne franke. Tndi izven te združitve dogajajo se pa dragi važni dogodki, izmed katerih utegneta biti največjega pomena ustanovitev kmečke zveze in ustanovitev »Štajerčeve" stranke. Prva se je ustanovila pretekli pondeljek v Mariboru, druga se ustanovi prihodnjo nedeljo v Ptuju. Narodna stranka je dolžna nasproti obema novima strankama zavzeti jasno stališče. Kakor je splošno znano, ustvarila se je združitev štajerskih narodno mislečih Slovencev pod imenom narodna stranka dne 8. decembra preteklega leta. Zgodilo se je to z ozirOm na nujno petsrebo, da se začne vsestransko delo za narodni napredek po premišljenem enotnem načrtu in sicer s sodelovanjem celega naroda. Zgodilo se je to brez slovenskih poslancev in proti njihovi volji. Iz jeze zaraditega se je skusilo narodni stranki dati od nje nasprotnikov drugo vsebino in drugo smer nego so ustanovitelji hoteli, hotelo se je z vso sik) narodno stranko predočiti narodu kot nekako zastopnico preživelega liberalizma in nasprotnico vere in se v to svrho še danes deluje. Mi smo tako obrekovanje zmiraj odločno zavračali, pa brez uspeha! Pozvali smo tudi našo duhovščino, naj vstopi v stranko ter izjavili, da bodemo vsakogar povabili k ustanovnemu shodu stranke, ako nam izjavi, da hoče k stranki pristopiti. V tem tiči velik razloček v našem postopanju in v postopanju snovateljev pretekli ponedeljek osnovane stranke. Ti goepodje pod vodstvom poslanca dr. Korošca so vsled jeze zaradi ustanovitve narodne stranke sklenili osnovati kmečko zveza, za ktero prej nikdar niso občutili potrebe. Ker je naš program v prvi vrsti kmečki program, smo od prvega početka izjavili, da bodemo radi tndi mi vstopili v kmečko zvezo in sodelovali za vabujenje kmečke zavesti in za kmečki napredek. Da smo o kmečki zvezi dobro mislili, dokažeta zadnji številki »Narodnega lista", v katerih smo naravnost pozvali naše somišljenike, naj vstopijo v kmečko zvezo. Toda kaj se je zgodilo? ..Slovenski Gospodar" in njegovi očetje so ponujeno sodelovanje ošabno odklonili in znanih somišljenikov narodne stranke, tudi kmetov, niti niso na ustanovni shod pripustili Kmečka zveza se je torej ustanovila z izključenjem članov narodne stranke, ki ima v svoji sredi najrazumnejše slovenske kmete in celo v predsedstvu dva kmetovalca župana Širco in Šinka in druge može, ki o gospodarskih rečeh vsaj toliko razumejo, kakor na ustanovni shod kmečke zveze povabljeni duhovniki in kmetje. V res kmetijskih zadevah je sicer tudi kmečka zveza sprejela v svoj program skoro doslovno le to, kar je narodna stranka dne 8. decembra glede kmetijstva sklenila in torej priznala, da tudi ona v tem oziru ne more nasveto-vati kaj novega, kar se pa članstva pri ti zvezi tiče, izključila je kakor gori označeno člane narodne stranke iz zveze. In kaj porečemo k temu mi? Naš odgovor je kratek in se glasi: ..Naprej, narodna stranka!" Naprej po poti, kterj smo si začrtali tudi glede kmečkega vprašanja. Ošabno zavrnitev članov narodne stranke od kmečke zveze je sicer iz narodnega stališča globoko obžalovati. Pri drugih narodih, Čehih in Nemcih, se vsi kmetje združujejo in združujejo se celo kmetje različnih narod-nostij v sodelovanje v kmečkih zadevah in zasledujejo le gospodarstveho politiko. Strankarstvo v kmečkih zadevah se je pri nas že v mnogih nesrečnih slučajih konsumnih društev izkazalo kot pogubno (Laško, Vitanje, Marenberg, Leskovecitd!) in bi snovateljem kmečke zveze gotovo ne škodovalo, ako bi upoštevali izkušnje vseh za napredek kmetijstva vnetih Slovencev. Toda kakor ni nesreče brez sreče, trdno upamo, da tudi ošabna zavrnitev naših somišljenikov od kmečke zveze utegne za slovenskega kmeta imeti tudi dobre posledice. Narodna stranka bode neumorno delovala za izvršitev svojega kmečkega programa in bode ji morebiti celo koristno, da ne bode v dražbi z osebami, ki bi bile coklja kmečkemu napredku. Kar bode kmečka zveza dobrega storila, bodemo ji odkrito kot dobro pripoznali in se vsakega njenega uspeha veselili, Če bode resničen uspeh za kmete in ne le prazno besedičenje. Strogo bodemo pa pazili na vsak korak, ki bi bil pravemu napredku Slovencev škodljiv in bodemo vsak nezdrav pojav v kmečki zvezi ostro grajali ter kake pogubne načrte iste prekrižali. Narodna stranka bode pa tndi brez kmečke zveze, iz ktere je izključena, našla dovolj prilike delovati za povzdigo kmetijstva. Bobneče besede ba-havosti iz ust ustanoviteljev kmečke zveze so nam brezpomembne, odločevala bodo dejanja. Tekmovanja za zdrav gospodarski napredek celega naroda se pa nimamo bati, narodna stranka bode v istem radostno merila svoje moči. 2. „Štajerčeva" napredna stranka Tudi druga nova oblika v slovenskem političnem življenju, konečno ustanavljajoča se organizacija „Štajerčeve" stranke pod krivim imenom naprednjaške stranke nas odločno poživlja, da zavzamejo nasproti nji svoje stališče. Nikakor ni pravilno prenizko jo ceniti. Nikakor ni prav posmehovati se ustvaritvi tiskovnega društva za vzdrževanje »Štajerca" in podcenjevati politično spretnost Linharta, dr. Delpina i. dr., ki hočejo slovenski živelj. zlasti v mariborskem, ptujskem in ormoškem okrožju v grob položiti. Ti ljudje so nam, dasiravno se bojujejo za slabo stvar, lahko vzgled glede njih delavnosti. Združitev in pre- mišljeno delo ali organizacija dela dandanes marsikje naravnost čudeže. Kaj, če bi čez nekaj let doživeli tudi Slovenci čudež, da bi se na slovenskem dravskem polju naenkrat ne čutili več kot slovenski domačini? Kakor kmečka zveza vzbuditi mora v organizaciji narodne stranke tudi „Štajerčeva" stranka trden sklep: »Naprej, narodna stranka!" Rojaki! Zastavimo svoje moči z vso možatostjo baš v teh okraiih, kjer je nevarnost največja. Izvrševalni odbor narodne stranke soglasno smatra kot nujno potrebo in edino pomoč zoper naval „Štajerčeve" stranke, da se z vso natančnostjo izvede v teh krajih naša organizacija. Le v nepretrganem, premišljenem delu je rešitev teh krajev. Edino agrarna (kmečka) organizacija, kmečka zveza v teh krajih ne more vsega doseči, kajti tu treba poleg gospodarstvene tudi krepke narodne politike. Snovateljem kmečke zveze pa tudi okraji okoli Ptuja, Maribora in Ormoža, kakor se zdi, ne diš6 posebno in obračajo svoje oči v lepše in bogatejše krajine, kjer je delo lažje in prijetnejše. Mi pa zlasti ptujskega okraja nikakor ne smemo v nemar pustiti. Začnite, cenjeni somišljeniki, tu imenovanih okrajev s pripravami za velik zaupni shod, kterega je sklenil v kratkem v Ptuju prirediti izvrševalni odbor narodne stranke. Vsaka vas bodi na istem zastopana z najrazum-nejšimi svojimi narodnimi možmi. Tam si razdelimo delo, glede kterega hočemo stati v vedni tesni dotiki. Ne sovraštvo zoper Nemca, ampak delo za Slovenca in njegov pravi napredek nam bodi skupno geslo. In Vi slovenski rojaki po ostali naši domovini, ali Vas ne vabi narodno srce, da tudi po svojih močeh sodelujete pri tem velikem narodnem in kulturnem delu? Če je to res, podpirajte to delo vsaj gmotno. Nemci snujejo tiskovno društvo za „Štajerca", Slovenci, sezite v žep in prispevajte za narodni sklad v Celju, da bode se stranka mogla uspešneje boriti zoper nemški kapital, Podpirajte krajevno znameniti časnik ..Novega Slovenskega Štajerca" in naše glasilo „Narodni list". In na ta način, daj Bog, da bodemo pogubo Slovenstva, »Štajerčevo" stranko, dostojno odvrnili od napada na slovensko posest. Naprej torej, narodna stranka! Niti kmečke zveze niti „Štajerčeve" stranke ne cenite, dragi somišljeniki, prenizko. Na delo, organizirano delo! Naprej, narodna stranka! Zadružna zveza v Ljubljani. Ljubljanski »Slovenec" in njegov verni sluga »Slovenski gospodar" v Mariboru pričela sta nekaj časa sera zlobno popolnoma neopravičeno gonjo proti »Zadružni zvezi v Celju". Namišljeni, zgolj strankarski, nikakor pa ne strokovni razlogi so njiju napotili do tega koraka. Sledeče vrste so namenjene v premislek g. Somišljeniki! „Narodni List" naj roma od soseda do soseda! dr Korošcu ter vsem onim, ki samo slepo služijo povelj« iz Ljubljane, o stvari sami pa malo ali popolnoma bičesar ne razumejo. Nekje na Štajerskem — Zadružna zveza v Ljubljani bode že vedela kje ustanovila se je L 1906 posojilnica in to po prizadevanju Celjanov. Samoobsebi se razume, da je bila potem članica Zveze slovenskih posojilnic v Celja. Tako je ostalo do leta 190! Uradovanje sicer ni bilo bogve kako vzorno, pač pa si je prizadeval odbor, kojega člani so bili kmetje, kolikor mogoče redno poslovati. Tajnik bližje večje posojilnice pa je skrbel po navodilu zveze, da so se vsako leto revidirale (pregledale) knjige, da so se vodili najpotrebnejši zapiski, da se je sestavila vsakoletna bilanca (obračun), ter da se je vršil redno vsako leto občni zbor. Tako je ostalo do leta 1901. Takrat bil je načelnik gori uavedene posojilnice žnpnik, ki je gotovo povzel iz »Slovenca" navdušenje za Zvezo v Ljubljani. Vemo, da tega ne bi storil, če bi vedol, kaj čaka njega in pa zavod. Smola je namreč k tej spremembi še hotela, da je prišel na mesto prejšnjega tajnika drug človek, mož brez prepričanja, brez vesti, in k temu še brez sposobnosti. Ta človek si je znal pridobiti s prilizovanjem tako neomejeno zaupanje župnika načelnika, da mu je ta verjel sleherno besedo To mu je bilo tem lažje, ker se župnik sam ni popolnoma ničesar brigal za zavod, marveč se je dal edinole voditi od tajnika. Kar se tiče osebe župnika, moramo resnici na ljubo priznati, da je bil skoz iu skoz pošten narodni mož, da pa za celi čas svojega dolgoletnega načelništva ne enkrat ui vpogledal v knjige posojilnice. Posledica tega je bila, da se je zanemarilo knjigovodstvo in z njim celo poslovanje posojilnice do skrajnosti. Tajnik je natvezel župniku, da je bilo dosedanje knjigovodstvo tako slabo, da si mora on iskati podlage(!) za svojo bilanco za deset let nazaj. Minulo je I. 1903, minulo leto 1904 in že je bilo pozno v letu 1905, a kljub temu še ni našel tajnik bilance za leto 1902. Načelništvu, posebno načelniku samemu, postajalo je vedno topleje, pisal je zadružni zvezi po pomoč, prosil revizije, prosil uradnika. Ta se ni zmenila za to. Pač sta prišla matadorja Pele in Rožman na par ur polukut — gotovo samo radi dijet — ali takoj sta jo spet odkurila. Mesto da bi zadružna zveza krepko nastopila, spravila je zavod s svojim postopanjem v vedno večjo nevarnost in to s tem, da mu je kljub pomanjkanju vsake bilance posodila potom tekočega računa celih 78.000 K. Edina briga ji je bila ta, da je zalagala posojilnico brez naročila z vsakovrstnimi tiskovinami ter dragimi knjigami. Tako je n. pr. enkrat poslala knjigo za hranilne vloge, kolekovano z 87 kronami in to knjigo za Raifeizenov sistem, ki je pri tej posojilnici skoraj nerabna. Brez naročila poslala je nadalje glavno knjigo za izposojila, katera pa pri tej posojilnici sploh ni za rabo, ker je urejena po istem sistemu. Kljub prošnji posojilnice, ni hotela vzeti knjig nazaj. Kajpada je vselej račun posojilnice obremenila prav mastno ter si še računila od tega skupila knjig 6% zamudne obresti. Dne 5. avgusta 1905. prišel je konečno neki človek, ki se je predstavil po imenu Dodič ter se izdal za revizorja zadružne zveze. Tisti dan (tedaj samo 5. avgusta!) »revidiral" je knjige za dobo treh let. V nedeljo dne 6. avg. 1905. odpeljal se je na vse zgodaj. Čez par dni se raznese vesela vest, da bode prvič po marcu leta 1901 zopet občni zbor poso-ilnice. Med tem časom začelo je, kar je popolnoma umljivo, okrajno glavarstvo zasledovati načelni-štvo z globami. Župnik načelnik je zgubil prvi glavo ter se prav junaško skušal rešiti s tem, da se je prosil vkraj. In res. Žnpnik je bil premeščen in prepustil je kmete usodi. Pojasnilo si prihranimo. Da se zabrani gotovi pogin zavoda in s tem izguba celega obmejnega okraja, dalo se je par rodoljubov izvoliti v odbor. Dne 18. avgusta je bil občni zbor. Ne želimo, da bi imel še kdo na Slovenskem prilike videti take malorečeno — svinjarije v posojil-ničnem knjigovodstvu in poslovanju, kakor ga je našel novi odbor. Knjige hranilnih vlog kakor iz-posojil bile so cunje, pod vodstvom proslulega tajnika nevezani listi, menice polovica zapadle, konti v velikih zneskih sploh brez prilog, ni bilo ne razdelnika ne drugih pomožnih spisov itd. Ž eno besedo hlev, ne zavod. Prvo je bilo se ve, da je moral pobrati slavni tajnik pete. Potem se je začelo delo. Po napornem urejevanju uradništva v zvezi z novim tajnikom se je posrečilo konečno spraviti zavod do konca januarja vsaj toliko v red, da se je mogla sestaviti pravilna bilanca. Pokazalo se je namreč, da je bila bilanca, katero so napravili brez knjig, ter brez navadnih pripomočkov v Ljubljani, napačna in samo na papirju. Brezvestno so spreminjali — kakor je to razvidno iz makulace različne postojanke, ne meneč se za resnično stanje, samo. da bi bilanca izgledala lepo. Na umeten način so dosegli konečno čisti dobiček 3036 K 32 v. V sramoto zavoda bila je tiskarna v Ljubljani še tako neumna, da je dala vezati skupno vse tri letnike, tako da je moral vsakdo koj na prvi pogled opaziti, kako »vzorno" da je urejen zavod. In čemu je bila revizija? Mesto da bi revizor na mestu napodil tajnika, zahteval od načelništva. nemudoma odpravo najgorostasnejših neredov, odpeljal se je lepo tiho dne 6. avg. 1905. ter se ni brigal za celo stvar. Čez ničmanje kakor 7 (beri sedem) mesecev dne 5. marca 1.906. naznani zadružna zveza v Ljubljani: »da je splošno poslovanje zadruge ugodno, in ako se načelni-štvo malo bolj poprime delovanja in pazi, da se vsakoletni račun pravočasno sestavi ter pravilno skliče občni zbor — jamči z o z i r o m na krajevne razmere za razvoj." Za poč't! To neumnost si upa poslati med svet Rožman pri takem dejanskem položaju! In poročilo? Predvsem stoji na čelu debela laž, da se je vršila revizija od 5./8. 1905. ob 8. uri dopoldne do 7 ./8. 1905. ob 4. uri popoldne, to bi bilo tedaj do ponedeljka popoldne. Medtem pa se je gospod »revizor" že odpeljal v nedeljo dne 6./8. 1906. pred poldne. In zakaj ta laž? Tajnost leži v tem, da ima za več kot dvodnevno revizijo zveza pravico naračuniti svoji članici za revizorja dijete. In to je tudi vestno storila v obliki 78 kron. Kako pa pravijo takemu postopanju?? Revizijsko poročilo samo je uljudno, da si človek ne more želeti uljudnejega. V tem oziru vsa čast! Samo da je to tukaj slabo na mestu. Gospod Dodič je opazil sicer, da se je računski zaključek »letos nekaj zakasnil", opomni pa, »da je opozoril navzoče na ta nedostatek". Opazil je dalje tudi, »da se ne vrše odborove seje, da seve tudi ni zapisnikov, sicer pa je vse bilo pravilno pripravljeno za revizijo". Vprašamo zdaj gospoda Dodiča, ali smatra revizijo za komedijo ali za kak izlet? In vsega ostalega ni opazil? Ni opazil, da je tajnik, ki je imel letne plače 1200 K, pod najrazličnejšimi naslovi brez vedenja ostalega odbora odnesel v kratki dobi razun svoje plače še 3600 kron? Ni opazil, da je on dobival te zneske v visokosti navadno 400 K vedno na koncu uradnega dneva, ko se je mudilo župniku na obed? Ni opazil, da se je zlagal v točki 82. revizijskega zapisnika? Ni opazil naravnost prebedasto laž, da so »knjige v redu in snažne"? Ni opazil vseh drugih ne-dostatkov. In pod take revizorje, v tako nevarnost nas hoče poditi »Slovenski gospodar"? Prijavili smo ta dopis, da se spozna, kako brezvestno se dela mnogokrat v strankarsko-pamopašne namene. Pozivljemo dr. Korošca, ki neumorno dela reklamo za to zadružno zvezo, naj nam pojasni, ali mu je vse to znano? In če, kako more potem tako brezvestno nastopati zoper domače gospodarske ustanove v prilog takemu nepoštenju? Mi smo pripravljeni vse gori navedeno vsak čas dokazati tudi pred sodnijo. Če se bodo od izvestne strani napadi na našo domačo zadružno organizacijo nadaljevali, pridemo s stvarmi, ki bodo razkrile vso goloto strankarskega zadružništva. Če se nam boj vsiljuje, ga sprejmemo! Iz političnega sveta. Državni zbor je sklenil postavo o umetnih vinih. Ta postav«, ki pa sicer za kmeta nima kaj posebnega pomena, ker se je snovala v prid fabrikantom, določa, kaj je razumeti pod mešanjem vina; dalje prepoveduje ta postava prodajo izdelkov, ki so podobni vinu in onih. v katerih je nekaj vina, in ima konečno nekatere druge določbe. V nekaterih točkah je ta postava skovana naravnost proti koristim vinogradnikov. — Dalje je sprejela zbornica postavne načrte, katere je predložila vlada v svrho izboljšanja plač uradnikom. Istotako je sprejeta predloga o načrtu postave, s katero bi se uredile plače profesorjem. — Včeraj je državni zbor sprejel takozvano kongruo-predlogo, s katero se zvišajo plače duhovnikom. To bo zahtevalo letno okoli 10 milijonov. Gosposka zbornica je v svoji seji dne 22. t, m. po daljšem hudem boju z veliko večino sprejela načrt nove volilne postave. Tako je torej volilna preosnova prišla mimo zadnje skale in je že predložena cesarju v potrjenje. Koga hočejo ptujski Nemci za poslanca? Dne 20. t. m. so se zbrali modri ptujsfci mestni očetje in pa njihovo politično društvo in skupno so sklenili, da se ima postaviti za mestni volilni okraj Ptuj-Lipnica za kandidata ptujski okrajni sodnik dr. Fran Glas, zagrizen nasprotnik Slovencev. Češka agrarna (kmečka) stranka.. je odklonila vsako pogajanje glede prihodnjih državnozborskih volitev in hoče nastopiti popolnoma samostojno s svojimi kandidati. V ogrskem državnem zboru je zahteval madžarski poslanec Banti, naj bi se vse ljudske šole podržavile, kar je toliko kakor pomadžarile. Nančni minister je djal, da bi uresničenje te zadeve izzvalo državljansko vojsko. In valjda je imel prav. Čudne razmere na Ogrskem. Bivši župan glavnega mesta Ogrske, Budimpešte, Halmoš. je o sedanjem ogrskem ministru pravosoaja, Polonju, razglasil stvari, ki. so takšne, da morajo prisiliti ministra k odstopu. Polon ji je baje izrabljal svoje dostojanstvo kot član mestnega sveta in kot odvetnik v to, da si je nakopičil premoženja. Javnost je zahtevala od ministra, naj se opere in toži. Sedaj se pa razglaša, da je minister s pomočjo svojih »somišljenikov" izvabil iz Halmoša, ki je hudo bolan in mu škoduje vsako razburjenje, izjavo, češ, da so bile te trditve ne-osnovane. Sinovi Halmuša pa izjavljajo, da se je ta izjava iz očeta na nepošten način izsilila. Lepe reči! Dopisi. Petrovče. Poslanec dr. Korošec pri nas. Dne 13. t. m. je prišel — kakor je »Narodni list" že poročal — g. dr. Korošec t v Petrovče in je govoril v Veliki dvorani g. F. Ježovnika o novi hmeljarski postavi. Izbral si je ta predmet v nadi, da bode s svojim predavanjem uplival na naše ljndstvo; a to se je kmalu prepričalo, da nima dr. Korošec pojma o hmeljarstvu in da so mu naše razmero popolnoma neznane; njegov nastop je napravil na vse zbrane jak» slab utis. K besedi se je oglasil tudi g. Fridrich iz Kasač ter v imenu volilcev petrovške občine in cele okolice dr. Korošcu naznanil stališče, na katerem stoji naše ljudstvo. V jedernatih besedah mu je povedal, da je prišel dr. Korošec danes r kraj naše krasne savinske doline, kateri je daleč čez meje štajerske dežele znan. v katerem biva svoji veri v pravem pomenu besede udano, zavedno is napredno ljudstvo, katero obstoji v svoji ogromni večini iz kmetov — trpinov, kateri pa živijo i vsemi drugimi sloji v najlepši vzajemnosti. Zastonj čaka in hrepeni kmet in delavec po boljših časih in razmerah, glavno naše upanje bi imeli biti naši poslanci, a mi jih ne poznamo, poslanci p«, ne poznajo ljudstva in njegovih želj in potreb. V daljši razpravi naš te je potem govornik celo vrsto za kmetski in delavski stan neizmerno važnih točk kmetijskega in delavskega programa. Govornik dokaže, da se dr. Korošec za vse te za nas tako važne zadeve ni brigal, pač pa je bil pri istih, ki so naše koroške sosede — 120.000 vrlih" slovenskih hmetov — izdali in prodali. Upravna doba državnega zbora se bliža svojemu konec — nadaljuje govornik — in dolžnost vsakega odkritosrčnega domoljuba je, da deluje v teh resnih časih, v katerih se pripravlja ljudstvo na bodoče volitve, nesebično za blagor ljudstva, ne pa kakor nekateri časniki, kateri so g. poslancu dobro znani. Ni lepo in častno, če ti časniki kateri bi bili v prvi vrsti poklicani pisati v smislu naukov našega Odrešenika: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe", vsakega, kateri se ne podvrže njihovi komandi, posebno vrle, nesebične domoljube pri vsaki priliki strastno napadajo. Minuli so časi, ko se je ljudstvo pustilo komandirati, tlačan — kmet, zaničevani delavec in vsi stanovi, ki so bili dosedaj od merodajne strani zanemarjeni, vstajajo hi si hočejo pridobiti veJjavo, katera jim gre po človeških in božjih postavah. Ljudstvo si bo zanaprej svoje poslance samo izbiralo in bo volilo može iz svoje srede, kateri poznajo naše težnje in razmere, kateri čutijo z nami in nas bodo kot možje našega zaupanja v pravem pomenu besede zastopali. Govornik konča: „Bog živi našo milo domovino in naše ljudstvo in Bog nam daj v prihodnosti same dobre poslance"! Burno odobravanje je oznanjalo, da je govornik vsim navzočim govoril iz srca. Nastop g. dr. Korošca v Petrovčah je torej bil za njega velik poraz in se je lahko prepričal, da v Petrovčah niso tla za njegove agitacije. Iz Trbovelj. Ko je nastopil g. Linhart v Trbovljah pri socijalistih za tajnika, je bil pri nas delavcih v resnici zelo priljubljen. Pokazal je, da so mn slovenski delavci v resnici pri srcu. Lepo je bilo videti, ko nas je vodil v demonstracijah za splošno in enako volilno pravico itd. Zato smo mu bili pa tudi hvaležni, ter smo mu svojo hvaležnost izkazali s tem, da smo ga na vsak način hoteli v svoji sredi obdržati, akoravno ga je hotela delavska Unija odstraniti. Ali stvar se je nepričakovano hitro obrnila. Ko smo namreč stopili v štrajk, ki se je za nas tako slabo končal, je izgubil tndi g. Linhart svoje zanpanje pri nas, razven nekaterih nerazsodnih delavcev, ki še sedaj trobijo v njegov rog, ko je že on čisto pri drugi stranki. Kakor rečeno, pred štrajkom vsa čast g. Linhartu za njegov trud v prid delavstvu. A ker sedaj vedno naš propadli štrajk v svojem „Štajercu" v javnost nosi in pri tem dela nekako reklamo za svoj list, oziroma za svojo stranko, da bi še več nas slov. delavcev ponemčuril, in zraven še župana RoŠa podlo napada, zato resnici na ljubo teh par vrstic. Prvič mu svetujemo kot nekdajnemu delavskemu prijatelju in zastopniku, naj kot poštenjak ne cepi delavstva v več strank. Drugič pa bodi povedano, da prav dobro vemo, da našemu propadlemu štrajku ni bilo krivo ne vojaštvo in tudi ne župan, ampak samo naša ne-solidarnost (nesoglasje), kar je ravno g. Linhart tolikokrat naglašal. Pred štrajkom se nam je obetalo, da bodo vsi rudniki po Štajerskem in Zagorje na Kranjskem v štrajk stopili, a ko smo začeli štrajk, so po drugod toliko več premoga v promet spravljali, da naša podjetniška družba ni bila v nobeni zadregi za premog, ter še z nami nič obravnavati ni hotela, češ, le bodite doma, saj imamo dosti premoga. Samo to jc vzrok našega propada in nič drugega, kar tudi g. Linhart prav dobro ve. A on je sedaj v službi Nemcev ki hočejo v Hrastniku na občinske stroške nemško šolo; temu se je g. župan Roš kot pošten Slovenec ustavil. Zato pa zdaj tako podlo obrekovanje v .Štajerca"4. Zakaj pa ne objavite, gosp. Linhart, resnice? Vsako stvar po pravici! Tako tudi mi, dasiravno smo socijalisti, radi priznamo, da nam g. Boš ni bil nasproten še v nobeni pametni zahtevi, ter da se je v predzadnjem štrajku prav možato za nas potegnil v ravnateljevi pisarni v pričo vseh delavskih zastopnikov in v navzočnosti zastopnikov Okrajnega glavarstva in c, kr. rudarske oblasti. Toliko za sedaj, g. Linhart, če pa ne nohate, pa pridemo z zanimivejšo zgodovino, ki Vam gotovo ue bode ljuba. Delavec. Rajhenburg. Na vabilo okrajnegu odbora narodne stranke za brežiški in sevniški okraj se je zbralo v nedeljo, 13." t m. v Rajhenburgu nad 70 mož raznih stanov, med njimi nad 50 kmetov, da sestavijo krajni odbor za rajhenburški okoliš. Zbrane može je pozdravil načelnik okr. odbora, kmet Anton Kunej, ter je s posebnim veseljem povdarjal, da so se baš kmetje zbrali v tako obilnem številu. Nato se je razložilo zbranim a) Zakaj se je ustanovila Narodna stranka? b) Njeno stališče napram raznim stanovom, posebno kmetijstvu, dalje njeno stališče napram šoli in veri. c) Njena organizacija. Zbrani možje-kmetje so posebno povdarjali. da mora Narodna stranka na to delovati, da prevzame država od občin breme za zidanje šol. Krajni odbor se je sestavil iz 9 mož. Za potrebščine krajnega odbora se je nabralo pri zborovanju 12 K 20 h. Predsednik je h koncu bodril, naj vztrajajo in pokažejo, da so res možje, ki imajo sami svojo voljo in pamet Poživlja jih tndi, naj se v obilnem številu vdeleže javnega shoda Narodne stranke v Sevnici v nedeljo, dne 27. t. m. Po dveurnem zborovanju zaključi predsednik shod. Tako je ideja Narodne stranke pridobila v starodavnem Rajhenburgu trdna tla. katerih ne j bode omajalo vse ostudno hujskanje! Slov. Bistrica. Naše politično društvo, ki je predvsem poklicano, se ne cane. Edino delavna moža, g. Založnika in g. Petra Novaka, so na grd način izgrizli iz društva, a sami zdaj politično društvo kratkomalo zanikajo. Vsled imenitno uspelih shodov v minulem letu, ki sta jih priredila omenjena bivša odbornika polit, društva v Slovenski Bistrici, Šmartnem in Polj-čanah, sta prišla v nemilost, in v odborovi seji tega društva se jima ni izrekla povsem zaslužena hvala temveč graja. In to se je zgodilo zgolj zaradi tega, ker sta na vseh shodih preveč propagirala narodno, a premalo versko misel. Na shodu v Šmartnem sta zgoraj omenjena gospoda ob obilni udeležbi pohorskih kmetov skoraj neprestano popolnoma sama govorila od 11. do 4. ure popoldne. Baš tako sta se le ta odbornika pol. društva udeležila shoda v Poljčanah, dočim so se trije gg. odborniki — duhovniki gostili pri neki veselici v Novi vasi. Potem pa so obsojali in kritikovali nastop onih odbornikov, ki sta z vso požrtvovalnostjo pripomogla k dobro uspelemu shodu. .Te-li to krščansko ? Moža sta se trudila m izpostavljala vsem nevarnostim, (kakor znano, so baš isto noč napadli zlikovci enega izmed teh mož) a oni, ki se niso vdeležili niti shoda v Šmartnem, niti onega v Poljčanah, a pri slovenjebistriškem le zgago delali, so jih nesramno napadli, izgrizli in oblatili. In dosegli so svoj namen. Kogar zadene za njegovo res narodno delovanje taka grda nehvalež-nost in ostudna graja, mora zgubiti veselje do dela. Sad tega početja se pokaže v kratkem —! Slovenjigradec. Dne 19. prosinca 1.1. je priredila narodna čitalnica plesno veselico, ki je krasno uspela. Društvene sobane v Narodnem domu so bile prav okusno opremljene. Zaseden je bil zadnji prostor in med gosti smo opazili tudi precejšnje število narodnjakov in narodnih dam iz oddaljenih krajev kakor Šoštanja, Št. Lovrenca, Št. Ilja itd. Svirala je šoštanjska narodna godba, ki je kakor vselej žela popolno priznanje. Mlada družba je bila pri plesu neutrudljiva in se je izvajalo tokrat tudi več kolorajev. Med počitki je nastopil vrli šmarski pevski zbor. Mnogo smeha in dovtipov je povzročila tudi šaljiva pošta pri katerej je ena domačih gospodičen prevzela vlogo pismonoše in je bila temu primerno uniformirana. Uverjeni smo, da bode prireditev ostala vsem udeležeecem v prijetnem spominu. Hvala za lep uspeh veselice gre pred vsem našim narodnim damam, posebno gospem Runovc, Vantur in Ferjen, ki so se pri opremljenju prostorov in pri prireditvi sploh zopet pokazale jako požrtvovalne za narodno stvar. Čitalnica pa je zopet dobila veselje do delovanja in kakor slišimo smemo pričakovati letos še več lepih prireditev, tudi veliko veselico na prostem. Iz slovenjegraškega okraja. Da kmečki stan propada, temu je krivo tudi dandanes tako razvito razkosavanje nemljišč. Najlepša posestva se popolnoma razcepijo in dotični posestniki pridejo navadno popolnoma na nič. Posestnik, ki je primoran takemu posestvor tržen posestvo prodati, je navadno že globoko zadolžen. Preostanek od kupnine je premajhen za nakup druzega posestva, potrebne živine, orodja itd. Potrebno bi bilo, da bi se enaka razkosavanja po oblastvih popolnoma zabranila. Pri nas imamo dva taka posestvotržca. Eden Vincenc .Jamnik v Legnu, ima celo od c. k. okr. glavarstva slovenjegraškega izstavljen (»brini list „ffir Realitatenhandel. Nastavljenih ima imenovani tudi po več takozvanih mešetarjev. Po našem mnenjn se kosanje posestev ne more primerjati z drugimi navadnimi obrtmi, kakor n. pr. mizarstvo, mešana trgovina itd. in mislimo, da se je pri izstavi jen jn gornjega obrtnega lista vrinila velika pomota. Iz Mozirja. Dovolite mi, gospod urednik, izpregovoriti mirno in stvarno neka) posredovalnih besed. V lepem trgu Mozirje je zavel zadnji čas posebno oster in nezdrav veter, ki ne ugaja vsem. Izza zadnjih volitev se širijo slabe razmere, škodujoče ne le trgu samemu na ugledn in napredku, pač pa tudi v narodnem oziru, kajti raztrgani ne moremo delati za napredek tako kot bi lahko delali združeni. Če se pri volitvah ločijo naša pota, nam nobeden ne more zameriti, kajti brez vzroka se navadno ne cepijo stranke, a če se po končanem boju zopet ne zedinimo, to je neodpustljivo. Moje besede veljajo danes kot resen opomin, kot besede sprave, ki naj bodo zadnje o tej zadevi v javnosti. Skrbeče zrem v to bnrkanje razdraženega valovja razmer, videč pred seboj nedogledno veliko ledino, ki skriva v sebi ogromn« zaklade, do katerih pa nam ne puste medsebojni prepiri. Ne bom vlačil med svet, kaj si nezreli ljudje, in to ene in one stranke, ki ne pojmujejo važnosti konečnega sporazumljenja — ne dovolijo: in kake neslanosti spisujejo.--Gospoda! Vsi volilci tržani smo zadovoljni z novim županom, g. dr. J. Goričarjem, ker ima nastop, ki mora imponirati (ugajati) vsakomur, ki torej lahko ob priliki večjih shodov in slavnosti doma ali drugod trg častno zastopa in v njega imenu govori. Če smo pa mi zadovoljni, t. j. tudi tisti, ki so bili tržki stranki nasprotni in ne dregamo ter ne mešamo več, bote odnehali z draženjem gotovo tudi vi, ki ste zmagovalci na vsej črti. Čemu ta boj! Končan bodi! Sestopimo se zopet; pozabimo, kar je bilo in vsi na težavno delo, ki nas še vedno čaka. Trg tako pod tem županom ni in ne more biti izgubljen, zato pa na drugo polje, do celine. Naj vam bodo te besede, vroče iz čistega rodoljubja le opomin in prijazen klic k spravi. Ne dajajmo povoda donašati „gotovim" časnikom neslanosti, kot jih je prinesel pred kratkim „glavar napadovalcev". Prvo tedaj, gospoda, k spravi, potem na delo kot bratje, izpod enega krova — Slovenije! Rodoljub. Šmarje p. Jelšah. Veselica prostovoljne požarne brambe dne 6. januarja 1907 je dosegla vkljub proti agitacijam nekaterih bivših članov društva prav sijajno in je tudi čisti dobiček precejšen. Nemci se veselice niso udeležili, prispevali so pa z dobitki in vstopnino in s tem pokazali, da niso nasprotni društvu, katero je osnovano v pomoč bližnjemu, čeravno ima slovenski povelje-valni jezik. Tega pa ni storilo nekaj odličnih Slovencev, kar se mora z obžalovanjem zabilježiti. Vsem podpornikom društva srčna hvala! Dramlje. Neki dopisnik je v „Slov. Gospodarja" jadikoval, da naše ljudstvo nima smisla za napredek. Pa res je ravno nasprotno! Naši kmetje napredujejo v vsaki stvari, ako pomislimo, da ravno v naši občini napreduje vinarstvo in živinoreja kakor malokje. Dopisnika najbrže jezi. ker naši kmetje nočejo nič slišati o konsumnih društvih. Ako pa je dopisnik „Slov. Gospodarja" res vnet za napredek, zakaj pa s svojimi ljudmi, ki jih je kakor po drugod tndi pri nas dovolj, nič ne stori? Zakaj drži roke križem ter gleda, kako se kmet ubija za delom. Naš kmet ni tako zabit, kot ga sodi omenjeni dopisnik: treba mu je pouka, ne pa napadov od Gospodarjeve strani. Dopisnik »Slovenskega Gospodarja" se tudi buduje nad g. Jarnovičem, češ, da se v njegovem stanovanju pogosto vidi »Slov. Narod". Mi se čudimo dopisnikovi vsevednosti, pa vendar nimamo nič proti tema, ako omenjeni res čita .,Gospodarjevcem" neljube časopise. Omeniti pa moram, da imajo tudi ti naročenega »Štajerca" in ga s slastjo prebirajo. Torej pred svojim pragom prej pometite! Iz Špitaliča prt Konjicah. Veliki dan 8. decembra ostane tudi nam v trajnem spomine. To je dan preporoda štajerskih Slovencev in mejnik za boljšo bodočnost našega kmečkega stanu. Vemo, da delo, ki ga opravljamo skupno z združenimi močmi, mnogo več izda kakor delo posameznika; zato se pridružimo narodni stranki tndi mi, ki smo bili le v duhu z njo na ustanovnem shoeu. Poznamo njen program in vemo, da se bo borila v prvi vrsti za naš gospodarski napredek. Bodimo vstrajni v delu, ne ozirajmo se na napade od nam sovražne strani, niti na jezne poglede naših nasprotnikov. Le tako dosežemo svoj namen! Ormož (Okrajni zastop.) Dne 29. de-eembra 1906 se je vršil občni zbor ormoškega okrajnega zastopa. Navzoči so bili tudi nemški zastopniki. Ni pa prišel zastopnik vlade. Predno se je prišlo na dnevni red, izrazili bo zborovalci sožalje nad izgubo, ki je zadela ormoški okraj vsled smrti velezaslužnega okrajnega odbornika in vzornega narodnjaka Franca Gomzija. Za tem so se dovolile občinam sledeče naloge: Brebrovnik 56% Hardek 60% Her-mance 60%, Kog 60%, Litmerk 50% Sv. Miklavž 60%, Podgorci 50%, Pušenci 60% Šalovci 46%, Trgovišče 47%, Veličani 60%, Velika nedelja 60%, Vičanec 44%, in Vitan 60%. Okrajni načelnik poroča, da se je v letu 1&06 izdalo za gradbo nove ceste Svetinci-Pod-gorci čez 17.000 K in da se bo ta gradba nadaljevala, čim bo izgotovljena cesta iz Ivanjkovc v Veličane. To zadnje se bo izvršila v letu 1907 in so dotični stroški proračun jeni na 13.840 K. Okrajni proračun za leto 1907 izkazuje skupnih prejemkov 13.604 K 64 v, izdatkov pa 62.307 K 64 v, V pokritje nedostatka po 38.703 K pobirale se bodo 33% doklade za okrajne potrebe in 7% doklade za šolske potrebe, skupaj toraj 40% doklade. Med proračnnjenimi izdatki najdemo izdatke m okrajne ceste po 29.976 K, potem prispevke k regulaciji Pesnice iu Drave, cestne podpore občinam, prispevke k šolskim zadevam, podpore trem okrožnim zdravnikom za lečenje ubogih, znatne zneske za pospeševanje poljedeljstvu in živinorejo i. t. d. Ormoški mestni občini' se dovoli prodati hi£o na cerkvenem trgn mestni hranilnici za «0.000 K. — Pregledovalcem okrajnih računov za leto 1996 se izvolijo gospodje okrajni zastopniki Maks Robič v Središču, Ivan Škrlec pri Sv. Tomažu in Vid Dovečar v Sodincih. Na predlog načelnikovega namestnika in dež. poslanca g. Kočevarja se sklene storiti korake, da vlada čim preje zavaruje v občini Obrež dravsko obrežje in s tem obvaruje tamošnje prebivalstvo pred ogromno škodo, ki mu nastaja s podkopavanjem zemlje. Zborovanje se je zaključilo v najboljšem soglasja vseh navzočih. Štajerske novice. Ali je narodna stranka res stranka samih učiteljev in odvetnikov? To plitvo trditev čitamo dan na dan v »Flor. Gospodarju" in na shodu v Brezju je gospod kaplan Kranju spet vmes vpil o odvetnikih kot opori narodne strauke. Sicer skoro ni vredno o tem govoriti, pa v pojasnilo slovenski javnosti bodi vendar povedano sledeče. V glavnem odboru narodne stranke, ki šteje 40 članov, imamo samo 3 učitelje, na ktere smo pa ponosni, da jih imamo. V izvrševalnem odboru je eden učitelj, v celjskem okrajnem odboru tudi samo eden, iu podobno v drugih okrajnih odborih. Izmed odvetnikov, ki so do sedaj s splošno ne- niti enega v izvrševalnem odboru, v glavnem odboru pa imamo samo enega odvetnika, kateri se pa nikdar ni strinjal z odvetniško vlado. Če za narodno stranko vneto delnjejo nekteri pravniki, ki so po svojem poklicu v službi odvetnikov, to stranki ni v nečast, ampak mora slovenski narod tem gospodom le hvalo izreči, kajti oni kljnb svojemu poklicu obsojajo politiko dosedanjih odvetniških politikov, za kar žanjejo vse drugo prej neko kako osebno korist. Nasprotno je pa žali-bog (ali hvala Bogu?) resnica, da večina štajerskih slovenskih odvetnikov narodni stranki očitno ali na tihem celo ostro nasprotuje in pod klobukom skupaj igra s politiki okoli »Slov. Gospodarja", ne iz prepričanja ali ljubezni do naroda, ampak zaradi različnih »obzirov". To v vednost slovenski javnosti. Na drugi strani se naj tudi na znanje vzame, da se nahaja v našem glavnem odboru po številu največ kmetovalcev in županov, nadalje pa tudi trgovci, obrtniki, delavci in uradniki, nimamo pa nobenega duhovnika, ker so narodni stranki bodisi iz predsodkov ali bogsijihvedi zakaj skrajno nasprotni. Ali je naša stranka stranka odvetnikov, bode se svet mogel prepričati ob prihodnjih državnozborskih volitvah. Veliki kmetijski shod dne 3. februarja t. 1., ki ga priredi okrajni odbor narodne stranke za Celje in okolico v Celju ob pol 3. uri popoldne, obeta biti nad vse poučen in dobro obiskan. Iz široke celjske okolice dobivamo vsak dan zanimiva poročila, kako se naši vrli kmetovalci in tudi naše napredne gospodinje pripravljajo za shod. Opozarjamo tudi še enkrat gospodarje in kmetovalke iz oddaljenih far, naj ne zamude prilike, slišati toliko dobrega in koristnega za kmečki gospodarski napredek, kakor bo to vsakemu brez stroškov omogočeno dne 3. februarja ob pol 3. uri popoldne v veliki 'dvorani »Nar. Doma" v Celju. Trije shodi narodne stranke na en dan. Preteklo nedeljo je narodna stranka nastopila na treh shodih, v Brezju pri Mariboru (dr. Kukovec, Špindler), na ustanovnem shodu bralnega društva v Gaberjn pri Celju (dr. Božič, Rebek) in v Hrastnika ob Savi (dr. Gosak) in sicer povsod z najlepšim uspehom. Veseli nas. da je stranka v položaju en dan na več tako oddaljenih mestih z uspehom vršiti svoje narodno delovanje. Za narodni sklad je nabral na gostiji g. V. Bevca, slikarja v Celju, g. Egid Vihar 7 K. --Somišljeniki, naj vzgled vleče! Uporabite vsako priliko! Slovensko delavsko podporno društvo v Celju. Dodatno se nam poroča, da se je novoizvoljeni odbor Slovenskega delavskega podpornega društva sledeče sestavil: Predsednik: g. Ivan Rebek, podpredsednik g. Anton Čeme, tajnik g. Ljudevit Sagadin, blagajnik g. Vinko Kukovec, odborniki gg. Josip Jagodič, I. Kmecl, Ivan Karnjovšek, Viktor Bevc in Ignac Lampič. Za namestnike pridejo: gg. Franc Podržaj, Ivan Žagar, Martin Pavhar in Franc Pilih. Društveno gostilno vodita kakor dosedaj g. Egid in gospa Marija Vihar. »Celjsko pevsko društvo" je imelo včeraj dne 23. t m. svoj občni zbor. Iz blagajnikovega poročila posnamemo, da je bilo lani dohodkov 2773 K 30 v., stroškov pa 1999 K 25 v. V novi odbor je voljen predsednikom gosp. dr. Gvidon Sernec. Sklenilo se je pritegniti za gledališke predstave po mogočnosti igralce iz Ljubljane. Umri je v celjski bolnišnici ključavničar in hišni posestnik Moric Unger. Dal se je operirati na vratu. Bralno društvo za Gaberje in okolico se je ustanovilo 20. t. m. v gostilni g. Omladiča. Gosp. dr. Božič je v krasnem, skoro eno uro trajajočem govoru razložil pomen in važnost društev, oziral se je na posebne razmere v Gaberiih in poživljal mnogoštevilne ude k vztrajnemu delovanju. Mlado društvo, ki bo imelo lepe prostore v Gaberju, bo razpolagalo z lastnim pevskim zborom in bo s poučnimi predavanji skrbelo za zabavo in pouk svojih članov. Ker znamo ceniti veliki pomen tega že davno prepotrebnega društva želimo, da naši somišljeniki pridno pristopajo. Sokolski dom v Gaberju. Stavba Sokolskega doma v Gaberju pri Celju je zdaj zagotovljena. Izposloval se je potrebni stavbni kredit proti jamstvu posameznih celjskih Slovencev in proti vknjižbi posojila na stavbišče in poslopje. Stroški tamkaj prostore tudi bralno društvo, otroški vrtec in ljndska knjižnica. Stavbni načrti so tako prirejeni, da se bode stavba obrestovala. Spomladi se bode že zidalo. Shod izobraževalnega društva za Celje m okolico. Tudi to društvo j.e imelo preteklo nedeljo poučno zborovanje in sicer v Narodnem domtf v Celju. Udeležencev je bilo okoli 100, med tem* kakih 25 kmetov, precejšnje število kmetic in mladine in nekaj mestnega občinstva. Predavaj je o raznih kmetijskih zadevah gospod učitelj Miloš Levstik ig sicer s prav povoljnim uspehom. T*di prihodnjo nedeljp ima baje to društvo ravnotoja zborovanje. Slovenska kmetijska šola. Nedavno so bili nekateri slovenski poslanci s štajerskim deželni« glavarjem Attemsom pri ministrstvu, da bi za slovensko kmetijsko šolo v Št. Jnrju ob j. ž. iz-poslovali državno podporo. Vlada jim je to obljubila. — Nedolgo pozneje pa so bili pri ministrstvu nekateri hrvaški poslanci, ki so želeli, naj bi to šolo smeli obiskovati tudi hrvaški kmečki fantje od onstran Sotte. Slovenska kmečka zveza se je minoli pon-deljek v Mariboru osnovala — in sicer kot dr. Koroščeva politična stranka. Posl. Fr. Roškar je kot sklicatelj shoda v daljših izvajanjih razjasnil načela in namene kmečke zveze. Govorili so še dr. Jankovič in dr. Korošec in nekateri dragi. Nastopil je tudi posl. Robič, ki pa ni pojasnil, ali se je kot poslanec potrudil, da bi se zveza ne postavila na strankarsko stališče in ne izključila najizomikanejših kmetovalcev iz svoje srede samo zato, ker so pripadniki narodne stranke. — Predsednikom zveze je voljen poslanec Fr. Roškar. — Naše stališče nasproti zvezi je pojasnjeno v današnjem uvodnem članka. Kmečka zveza zoper šolo! Z velikim obžalovanjem povdarjamo, da je novo osnovana kmečka zveza sprejela tudi več sklepov zoper šoto i« ljudski napredek! Sklenila je celo samo petletni obvezni šolski pouk! Naše najgorše obžalov*ftjč takemu nazadnjaškemu sklepu kmečke zveze! Na Dobrni pri Celju nameravajo nstanonti bikorejsko zadrugo. Za javni shod narodne stranke v Žalcu, ki se vrši dne 10. februarja popoldne, vlada v Savinjski dolini veliko zanimanje. Shod bo — kakor smo že sporočili — v prvi vrsti namenjen razgovoru o hmeljarstvu in o novi postavi, razjasnilo se bo pa tudi stališče narodne stranke, njeni cilji in nameni. Prepričani smo. da bo zavedna Savinjska dolina v polnem številu na shodu zastopana Prf delu je ponesrečil dne 14. t. m v Lepi njivi pri Mozirju Janez Pečnik, ki je z drugima delavcema pri Francu Podvratniku spravljal les po strmem hribu. Nesrečneža je zadel hlod v trebuh s takp močjo, da je umrl v 24 urah v hudih bolečinah. Zoper voditelja trboveljskega delavstva. Na shodu pazniškega društva v Trbovljah je poleg ljubljanskega dr. Kreka govoril tudi vodja dejstva Sitar, vsled česar ga »Slovenec" in »Gospodar" zasmehujeta. Dobili smo od delavske strani opravičene ostre pritožbe zoper tako postopanje nasproti voditelju velike večine delavstva. Sitar ima velike zasluge v izobraževalnem delovala med trboveljskimi slovenskimi delavci in nikafcor ne gre, da bi se ga preziralo v prilog kakemu gostobesednemu dr. Kreku, če enkrat osreči Trbovlje s kakim predavanjem, ki ga ima iz. knjig, dočim praktične skušnje pogreša. To postopanje naj Sitarja le vspodbudi k vstrajnemu nadaljnamn c.elu za napredek slovenskega delavstva v Trbovljah, katero čim dalje očitneje kaže, da se čuti tudi kot slovensko čuteče delavstvo. Gornjigrad. Dne 13. t. m. je zboroval m-časni odbor tukajšnje okrajne organizacije narodne stranke, pomnožen po nekaterih članih narodne stranke. Zanimivo zborovanje je trajalo 2% ure. Predsednik je poročal o ustanovnem shodu narodne stranke in obširno o I. seji glavnega odbora. Na to so se točko za točko razpraT-ljala orpanizacijska pravila in so vsi navzoči pri vsaki točki povedali svoje mnenje. Razgovarjale se je o vseh zadevah, ki so velevažne za naš okraj, določili so se poverjeniki za posamezna okrožja. Spomladi se priredi pri Sv. Frančiška ..Kmetijski shod", za katerega se bodo naorosili politiki bič govorilo in bode kmetijski shod popolnoma namenjen ld izobrazbi kmetovalcev ter prestopen vsakomur. Politični shod se pa bode vnSJ posebej tudi spomladi. O dragih sklepih odborov? seje 16. okrajnega okrožja (Gornjigrad, Bočika. Šmartno. Novaštifta, Ksaverij, Ljubno, l>ate, Solčava, Okonina) s« bode pravočasno naznanilo članom narodne stranke. Pri seji se je nabralo- 48 K za organizacijske namene. Gom^rad. Dne 6. januarja t. 1. je '.imela naša ^Rokodelska zadruga" svoj občni zbor. V a rofc*dek>fcero nadaljevalnem tečaja, kateri se za vajene« vrši v poletnem času v Gornjem gradu in na Ljubnem, so zahtevali najstrašnejši •. privrženci .. nSlov. Gospodarja", da se OKHT& v omenjenih tečajih učiti nemščina, te tega je razvidno, da rSk>v. Gospodar" ne pozna niti želj svojih somišljenikov glede pouka nemščine. To je vendar v protislovja z njegovo pisavo v eni zadnjih številk, kjer se zaganja v našo stranko. Be* »aj ga lopi! Politično društvo ,,Straža" in mi. Nekoliko Bt^prijetno nas je dirnilo, ko smo izvedeli, da snuje g. d*. Maver v Šoštanja politično društvo za okraje Šoštanj, Gornjigrad, Slovenji gradeč in Maren-berg baš sedaj, ko so se sestavili kakor drugod tndi v teh okrajih okrajni odbori narodne stranke. Niti največji naši nasprotniki niso v našem programa mogli najti pičice slabega in tudi dobre »olje in sposobnosti za narodno delo možem naše organizacije, nikdo ne more odrekati. Dasiravno torej lojalno verujemo, da je g. dr. Mayer ravnal po svojem najboljšem prepričanja in da ni imel namena dobromišljeno in nesebično delo narodne stranke v trenutku, ko je bilo to za njo gotovo mučno, s snovanjem nove organizacije oslabiti, vendar ne more od nas pričakovati, da bi nas Mi) njegovi tozadevni koraki v sedanjem položaju navdali z navdušenjem. Toda naše stališče je sedaj po dovršenem dejstvu, po ustanovitvi političnega društva .Straža" tndi nekoliko drugačna, nego je bilo tik pred ustanovnim shodom društva. Nikomur ne branimo, da bi ne smel tndi izven akvirt narodne stranke za svoj narod delati, če v našo organizacijo nima zaupanja, veselilo nas bode torej tndi, ako izven narodne stranke stoječa „8traža" žanje kar najlepše uspehe zlasti v Šoštanju, Velenju in Stovenjemgradcu, kjer je podrobno narodno delo mnogo nujnejša zadeva nego pripravljanje izvolitve poslanca. Da se vsaka nejasnost odstrani, izjavljamo tudi, da je le naša ieiju. da „ Straži" pomagajo pri podrobnem narodnem deh tndi naši tamošnji somišljeniki, četudi niše izvoljeni v odbor tega društva Kakor o vsakem dragem okraju izražamo pa tudi o tukaj označenih okrajih svoje prepričanje, da bodo dosegli znatne uspehe za sebe in celokupnost naroda te, ako postopamo kolikor mogoče po enotnem načrtu in črpamo navdušenje za napredek naroda iz združitve vseh delaželjnih rojakov in se naslanjamo na skupno narodno zastopstvo cele Spodnje Štajerske. Tako zastopstvo si je pa narod nsrtvaril v narodni stranki za Štajersko. Nesreča. 15. t. m. je vozil kmet Blaž Kotnik p, d. Jankar v Mislinji steljo, pri čemur se je vo» s steljo tako nesrečno nanj zvrni), da so ga šrtsie po preteku ene ure mrtvega izpod voza dobili Če bi bili ljudje blizu, bi mu bili znabiti še življenje rešili, ker je pod vozom še dolgo na pomoč klical. Ker pa je bilo na samoti in sta bila v bližini le dva otroka, katera sta mu pomagala. je veliko časa preteklo, predno sta bližnje kmete o nesreči obvestila. Mož zapušča mlado vdovo z več nepreskrbljenimi otroci. kz Slivnice pri Mariboru se poroča, da se ..Narodni list" ljudstvu prav dopade, da pa gosp. Pišek strastno proti njemu deluje, Mi vrlonarod-neinu županu tega prav nič ne zamerimo, ker poznamo njegovo čisto rodoljubje. Naše mlade stranke in njegovega lista pa ne pozna drugače kakor ia „Slov. Gospodarja" in „Slovenca". Zato misli, da opravijo dobro delo. Upamo pa, da pri dobri volji najde še marsikaj drugega, kar bi bilo še pametnejše in še zaslužnejše kakor pa ovirati dobro stvar. Okrajni zaotop mariborski navaja vse občine, naj prosijo za preložitev sedanjih coSitnic. Dobro ve vsonemški za?top, da kakor hitro obveljajo te ' , • ...V-.,, ,./!-.-_, .'. , • Iz Hoč. Dne 13. prosinca se je veselica bralnega drnštva vrlo obnesla. Došlo je mnogo občinstva iz hočke in slivniške župilije. Za zabavo so skrbele prireditve: Gostilna pri Zvitem rogu, Fotograf in kmet, Kmetska kritika in ubrana godba tamburašev iz Slivnice. Shod narodne stranke v Brezju pri Maribora dne 20, t. m. je bil vočigled dejstvu, da tam sploh še nikdar ni bilo nobenega javnega shoda, dobro obiskan. Nad 50 kmetovalcev iu gospodinj se je sešlo. Počastil je shod s svojo navzočnostjo tudi g. Kranjc, kaplan v Sv. Petru pri Mariboru, seveda z blagim namenom, da je skušal z raznimi docela neprimernimi medklici smešiti narodno stranko, kar se mu ni posrečilo, ker — to mora sam pripoznati — po „naukih", ki mu jih je podal dr. Kukovec in katere so zborovalci z odobravanjem sprejeli, je bil pač sam najbolj osme-šen. Shodu je bil predsednik g. učitelj Zemljič, podpredsednik pa g. župan Sel. Dr. Kukovec je v daljšem govoru razmotrival razna vprašanja, kakor o kmečkem stanu, o stanju Slovencev, o združevanju Slovencev, o šoli, o posojilnicah, o poslancih itd. Povdarjal je, da je za Slovence največje važnosti kmečko vprašanje; kmečkemu stanu se danes godi slabše kot se je pred 50 leti. Vendar ne smemo obupati, ampak iskati vedno nova pota, kako izboljšati kmetije. Kmet mora skušati izobraziti se Čimbolj v raznih panogah gospodarstva, kakor v mlekarstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, živinoreji itd., da more s svojimi pridelki doseči čim večji dobiček. V to svrho je potrebna šola, ki da človeku prve pogoje znanja, a potem se mora vsakdo sam izobraževati, bodisi v društvih, na shodih itd. Posebno čitanje časopisov je eden prvih pogojev za dobro izobrazbo. Govoril je dalje o kmetijski družbi, ki svoje podpore daje sicer Nemcem, ne pa Slovencem, in torej krivično postopa. Govoril je tudi o kmečki zvezi, ki kot stanovska združitev kmečkega stanu lahko veliko dobrega stori za kmeta. Konečno je ovrgel nekatera očitanja, katera mečejo narodni stranki njeni nasprotniki pod noge. Govor so vzeli navzoči z odobravanjem na znanje. — Urednik Vekoslav Špindler je podal v svojem govoru nakratko zgodovino avstrijske ustave, posebej raznih volilnih redov, in obširneje govoril o novi volilni postavi, katera stopi" v kratkem v veljavo in po kateri bomo pri prihodnjih volitvah volili svoje poslance. Priporočal je navzočim, naj volijo poslance, ki ne bodo samo obljubljali, ampak tudi delali, posebej za kmečki stan. — Dr. Kukovec je potem še izjavil, kakšno načelo zastopa narodna stranka glede nemščine v ljudskih šolah, kar so zborovalci z odobravanjem sprejeli. Mariborska okolica v obsegu 6 kilometrov na vse strani ponemčena. Sest kilometrov okoli Maribora oddaljeno imamo že povsod nemške ljud. šole. Pobrež, Radvanje, Razvanje, Studenci, Pekre, Kamnica, Karčevina-Iieitersberg se ne smejo več imenovati slovenski kraji! Posamezni mariborski Slovenci in drnštva sicer delujejo zoper ponem-čevanje v neki skromni meri, sistematičnega (enotnega) dela v tem oziru je premalo. Gospod dr. Korošec, kako bi Vam bil slovenski svet odkrito hvaležen, če bi Vi en del onega brezplodnega dela, ki ga opravljajo Vaši zvesti v „Slov. Gospodarju" z napadi na naše narodno učiteljstvo, posvetili rajši obrambi slovenske posesti okoli Maribora. Okrajni odbor narodne stianke v Mariboru čaka ogromno delo, upamo pa, da bodo ga podpirali vsi Slovenci, ki imajo človeško srce v svojih prsih. Na delo! V Ptuju se ustanovi javna ljudska knjižnica po vzoru mariborske „Ljudske knjižnice". Uradni list ptujskega glavarstva v svoji številki z dne 2. t. m. zahteva od krajnih šolskih svetov, da imajo pri sestavi računov za šolske zaklade rabiti tiskovine iz Blankejeve tiskarne v Ptuju. To je — milo rečeno - zloraba uradne oblasti. Krajni šolski sveti niso glede tiskovin vezani na nobeno stran in si ne bodo dali rabe tiskovin niti od uradnega lista — in če bi ga iz-daval sam cesar — nakomandirati! Mrtvo truplo 16 letne deklice so našli dne 14. t. m. v Muri pri Moti med Radinci in Kri-ževci na murskem polju. Smrtna kosa. Umrl je Martin Stanič, bivši večletni žunan na Hardeku pri Ormožu, okraini udeležba iz okolice mnogobfojna- Ko se je sprevod skozi Ormož premikal, smo opazili, da nemške trgovine (častna izjema pek Grazer) niso zaprle svojih prodajalnic ter tako še mrtvemu Slovenca pokazale svoje sovraštvo. Rojaki! Zapomnite si, in privoščite tem ljudem, da bodo samo za svoje pristaše svoje prodajalne imeli. V Središču se je osnovala dne 23. t m. po posredovanju Zadružne Zveze v Celju posojilnica. Graški škof — in ponemčevanje Slovencev ob meji. V „Slov. Narodu" od sobote je neki slovenski duhovnik napisal o tem članek poln žarkega rodoljublja, članek, ki kaže, kako naslednik apostolov, od sv. Duha postavljeni katoliški škof tam zgoraj ob Muri zatira slovensko pleme. V Apačah je lani umrl župnik - Slovenec Knkovoc; mož je bil do zadnjega zvest svojemu narodu in je vkljnb večkratni prepovedi od strani graškeea škofa ohranil slovenske pridige v župniji. Po njegovi smrti so dali tja nekega Čeha: ta je zahteval slovenskega kaplana, ki so mu ga s po-četka dali, a pozneje tako dolgo rovali — namreč gg. kanoniki v Gradcu — proti njemu, da ga je škof lani o božiču prestavil. Lepa božičnica za Nemce! Dal je potem tja kaplana — Nemca, in tamošnji Slovenci, katerih je 1500, ne bodo več slišali slovenske besede. Že prej se je na enak način postopalo v Gomilici. In sedaj pride na vrsto — Radgona. Tamošnji dekan, Slovenec g. Pintarič, je že star mož. in v Gradcu komaj čakajo, da. da umre, da potisnejo na to mesto — Nemca. Tako raznaroduje, tako ponemčuje naSe slovensko ljudstvo škof, namestnik Kristusov! V Zrečah pri Konjicah je umrl dne 19. t m. kmetovalec Josip Kovač v starosti 75 let Bil je vrl narodnjak in obče spoštovan. V Mali Pristovi tik Šmarja je dne 18. t. m. umrl posestnik Mihael Ratej; bil je zadnji čas tudi odbornik občine okolica Šmarje. Rajnki je bil zelo priljubljen v vseh krogih, kar je pričal njegov pogreb. Naj v miru počiva. Brat ubil brata. Posestnika brata Rožman iz Cundrovca blizu Brežic sta šla dne 3. t m. zvečer vinjena domov. Med potjo sta se sprla in se začela obdelovati z noži. Eden je bil ranjen v trebuh in je umrl še isto noč v bolnišnici v Brežicah. Tudi drugi brat je poškodovan. Shod vseh štajerskih učiteljev se vrši dne 2. februarja v Gradcu. Povzdignili bodo tam slovenski in nemški učitelji skupno glas za to, da se jim izboljša njih položaj. Mi smatramo šolo in učiteljski stan za predpogoj narodne izobrazbe, narodnega napredka, zato si želimo dobrega nči-teljstva, ki more vsestransko izpolnjevati "svojo nalogo, in to more le učiteljstvo, ki je za svoj trud primerno plačano. Mi pozdravljamo shod in želimo uspehov! Naš urednik eksštudent? Različni časopisi kakor .Slovenec", „Slov. Gospodar ' in „Naš dom" napadajo našega urednika, ker še baje ni vseh izpitov na visoki šoli napravil, kar pa nikogar nič ne skrbi. Tudi kaplan Kranjc iz Št Petrafpri Mariboru se je na zadnjem shodu v Brezju čntil poklicanega v tem oziru kaj pripomniti, na kar ga je dr. Kukovec kot govornik moral ob velikem smehu ljudstva opozoriti, da je gospod kaplan v gimnaziji dvakrat padel in moral ponavljati in je moral nazadnje v bogoslovje iti, ker ni mogel napraviti zrelostnega izpita. Sploh je pa neumno komu očitati, kterih izpitov še ni napravil. Nemškega poslanca Wastiana so pred letom razni slovenski časopisi smešili, da je še študent, v drž. zboru se je pa pokazal tako spretnega in za nemško stvar tako delavnega, da je vse slovenske poslance v žep vtaknil. Čeravno še ni doktor, pa vendar za Nemce vse doseže, naši poslanci pa žalostno pogorijo. Novice iz drugih slovenskih krajev. Koroško. V Šmihehj pri Piiberku je izvoljen za župana vrl narodnjak g. Jurij Rudolf. V Toistem vrhu pri Guštanju so bili pi*obč. volitvah dne 9. t. m. brez vsakega boja voljeni »BELO REDUTO" priredijo »CELJSKI SAMCI» dne 10. svečana 1907 v vseh zgornjih prostorih »Narodnega doma v Celju». - Pridite le v belih maskah! Kdor po pomoti nI prejel vabila, ter se hoče udeležil) ma-Skarade, blagovoli naznaniti svoj naslov. (MtgM, Cetje. Mar. dom) 17 Za koroški slovenski volilni okraj nameravajo Slovenci kandidirati župana v Beli, Urbana Piskernika. Nemčurski tolovaji ne Koroškem so na prav poseben način začeli kazati svojo „ljubezen" do slovenskega ljudstva. V Podsinjivasi v borovškem okraju so Slovenci sklicali nedolžno poučno zborovanje, katero so nahujskani in opijanjeni nemčurski tolovaji s silo razbili ter so dajansko napadli slovenske zborovalce. In cesarska vlada tega ne vidi — in še daje svoj »blagoslov" takemu početju. Ali če zavre kri slovenskih Korošcev?! Koroški slovenski poslanec. „Slov. Narod" od roinolega ponedeljka prinaša članek, v katerem se nekdo od meje zavzema za to, naj bi slovenska ljudska stranka na Kranjskem, ki bo pri prihodnjih volitvah si itak priborila menda skoro vse mandate, prepustila 1 okraj zastopnikom koroških Slovencev, t. j. naj bi kandidirala v enem svojem okraju 1 koroškega Slovenca, kakor to store n. pr. Čehi, ki bodo dali 2 poslanski mesti na Češkem dvema Čehoma z Dunaja ter tako priborili dunajskim Čehom zastopstvo. Kranj sko. Vipavska železnica. Ministrstvo je odobrilo načrt, da se podaljša vipavska železnica iz Ajdovščine do Vipavskega trga tako, da jo bo mogoče podaljšati do Razdrtega, ko se bo zgradila proga Postojna-Razdrto-Kobdil. Pošto na avtomobilu nameravajo vpeljati med Novim mestom in Krškim ali pa Brežicami. Vlada misli najprvo postaviti na to progo dva avtomobila, ki bi vozila vsak po 20 km na uro. Prostora bi imelo 15 do 20 oseb. Seveda bi prispevale z glavnico tudi ob progi ležeče občine. Odlikovanje. Delavci trboveljske premogo-kopne družbe v Zagorju Bernard Ambroš, Ivan Drčar, Franc Dergan, Nikolaj Dergan, Vincenc Izgoršek, Anton Omahne in Primož Provinšek so dobili častne svetinje za 40 letno zvesto službovanje. Primorsko. V Gorici je na postaji državLe žaleznice nastavljen za namestnika Nemec Wieser, znan nemški hujskač, katerega službena nesposobnost je dokazana iz uradnih spisov. Dasi so za mesto prosili starejši, boljše opisani in sposobnejši možje, kakor Slovenca Pevc in Golob ter Nemec Vri-schar, vendar je minister Derschatta kakor v za-smeh Slovencem dal na to mesto moža, ki slovenski sploh ne zna. To je vsekakor zaušnica solnčni Gorici in upamo, da je tamošnji Slovenci — in tudi Italijani — ne bodo mirno spravili. Zadružna zveza v Trstu" se je osnovala dne 20. t. m. Predsednik je dr. Ryb&f. Gospodarski paberki. Krompir bode letošnjo pomlad drag, ker je bil pridelek istega v Avstriji slab. Krompirju je mnogo škodovalo vlažno vre ne, Veliko deževje je zabranjevalo v Galiciji kopanje in pobiranje krompirja. Dobiček perutninarstva. To panogo narodnega gospodarstva goje posebno na Ogrskem. Leta 1897. so izvozili od tamkaj: žive perutnine za 8,934.000 K, zaklane perutnine za 13,412.000 kron, perja za 11,422.000 K, torej vsega skupaj za 36 milijonov 224 tisoč kron. To število se je v zadnjih letih pomnožilo; tako je doseglo n. pr. L 1902. ogromno vsoto 69 milijonov 569.168 K. Leta 1900 so iz Ogrske prepeljali v Avstrijo samo jajec za 17 milijonov kron. Vrtov ne preveč gnojiti! Če preveč gnojimo na vrtu, dobi zelenjad slab okus. Tudi je treba paziti, da se posamezne gredice ne gnoje vedno z enakim gnojilom. Če smo preveč gnojili, je treba zemljo globoko prekopati, da se gnoj pravilno razdeli. Koliko so pridelali vina na Francoskem leta 1906.? Kakor znano, je Francoska ena najbolj vinorodnih držav na svetu. Lani se je pridelalo tam 52 milijona 079.052 hektolitrov vina; bilo ga je lani za 4 milijone 587.052 hektolitra manj ko leta 1905. Mlekarski shod, ki je zboroval 14. t. m. v Ljubljani, je sklenil sledeče: I. 1. znižanje železniške tarife v tem obsegu, da velja tarifa tovornega blaga za brzovozno blago; 2. Uvedba hladilnih vozov na progi Ljubljana-Trst (Reka); 3. skrbno ravnanje z mlečnimi posodami: sprejemanje mleka in masla četrt nre pred odhodom vlakov. II. Vse zadruge naj dado preiskati svoje mleko glede na tolščo pri ljubljanskem preskuše- vališču. III Zadružna zveza naj skrbi, da so mlečni izdelki vseh zadrug enake kakovosti, dalje naj osredotoči prodajo mlečnih izdelkov, razširi naj s primerno reklamo itd. domači trg, stremi naj za za zakonito določitev „masla" in za tem, da se mlečna trgovina uvrsti med koucesijonovane obrti — podelitev koncesije naj bi bila odvisna od zdravstvene policije in zadružnih zvez. IV. Določi naj se trajno članstvo pri mlekarskih zadrugah vsaj na tri leta. — Slovenska mlekarska šola; mlekarski tečaji. — Razširjenje delokroga mlekarskih zadrug na jajčno trgovino. Tesnejša mlekarska organizacija — Posredovanje zadružne zveze pri nakupu goveje živine. Živnostenska banka. Predsednik Živnostenske banke, cesarski svetnik Dimmer, je vsled svoje visoke starosti 82. let in svojega slabega zdravja odložil mesto predsednika in uda načelstva. Kljub temu, da se je načelstvo potrudilo odvrniti ga od tega sklepa, vstraja on pri svoji odločitvi. Načelstvo je vzelo to njegovo odločitev z obžalovanjem na znanje ter izreklo zahvalo cesarskemu svetniku Dimmerju za njegovo dolgoletno uspešno delovanje. Cesarski svetnik Dimmer je bil 27 let predsednik te banke ter eden njenih ustanoviteljev. Načelstvo Živnostenske sanke bavilo se bode v svoji prihodnji seji z volitvijo novega predsednika. Razne novosti. Orkan (silen vihar) je porušil minolo soboto v Avstraliji tri četrtine mesta Kovktown. Velikanski potres je bil nedavno na otoku Jamajka. Posebno je trpelo mesto Kingston. Mnogo sto ljudi je mrtvih. Nastala je velika lakota. Za spomenik Simonu Gregorčiču, nesmrtnemu slovenskemu pesniku, so začeli nabirati tndi Slovenci v Ameriki. Slovenska čitalnica v Chicagi (Čikagi) je že nabrala lepo vsoto in nabira daljne doneske Ivan Kaker, urednik ,,Glasa Svobode". Živ v grobu. V ruski vasi Jeporovska so pokopali navidezno mrtvega kmeta. Ko se je ta v grobu zbudil in začel kričati, so nekateri to slišali, a pop ni pustil groba odpreti, češ, da pokojnemu le njegovi grehi ne dajo miru. Preden je o stvari izvedela oblast, sta potekla že dva dneva. Ko so grob odprli, so našli truplo vse raz-praskano in krvavo, ker si je mož v obupu trgal meso s sebe. Lasje so mu popolnoma osiveli. Volkovi so požrli pri Kelemerju na Ogrskem poštnega pota Peteja. Pustili so le noge v crev-ljih, ker črevljev niso mogli pregrizti. Ko je šla žena iskat moža, so tudi njo volkovi raztrgali. Avstrijski nadvojvoda Rainer je praznoval dne 11. t. m. svojo osemdesetletnico. Cesar mu je podelil zlato svetinjo posebne vrste. t Dr. vitez Hartet, bivši- avstrijski "f»£«1c!fti minister," je umrl dne 24.' ~t m. na Dunaju. Roien je bil 1. 1839. na Moravskem. VžigaMce se podražijo za 6 K pri tisoč komadih. Kako bo v prihodnje pri vojaškHtt »abortto? Sporoča se, da se bo odslej pri naborih ostrejše postopalo. Manjše napake pri ušesih in očeh w ne bodo upoštevale. Mera pri kratkovidnosti se zmanjša od 6 na 4 metre. Pač pa se bo oiciraib bolj na srčne in živčne bolezni. Rodbinska žaloigra. V Marmaroe-Sigeu; sta zakonska Lako pustila svoja otroka pri stari materi. Ko sta se vrnila., našla sta vse ti rnrtv* Zadušil jih je plin, ker je stara mati zaprla za-klopnico pri peči. Žena je znorela, mož pa »e je obesil. Čuden slučaj. V bolnišnici v Mii^apoij«« je umri 11 letni deček za starostno onemoglostjo Pri mrliškem razrezovanju so našli vse dete trupla v tistem stanju, kakor pri zelo starem človeku. S šestim letom je deček še popolnoma osivel Dojilka pokojnega preeteKmastednHra Rudolfa, pospa Marija Rehar, je nmrla v Iglavi 69 let stara. Bila je do svoje smili zastavna in skoraj še vedno lepa gospa, ki se je postavljala a %lai-njm križnem okoli vratu kot z znakom, da j« hranila cesarskega princa Nova perzijska ustava določa. bo dal na prvi postaji zapreti, je to žensko tako prestrašilo, da je skočila iz vlaka Padla je tako nesrečno, da so ji kolesa odrezala obe nogi pod koleni. Tudi je dobila hnde rane po gkvi. Prepeljali so jo v bolnico usmiljenih bratov v Zagrebu. Novo poslopje 2a vojno mimetrstvo se začne zidati na Dunaju. Stavbišče je veljak) štiri milijone, stoški stavbe pa so preračunjeni na osem do deset milijonov kron. Srečna občina je vsekakor Klingenberg na Frankovskem v nemški državi. Ne le, da nimajo občinarji plačevati nikakih občinskih doklad, ampak še dobi vsak vsako leto 300 mark (1 marka je nekaj več ko ena krona!) iz občinske blagajne Občina ima velikanske zaklade gline, iz kater« izdelani pridelki ji donašajo toliko dobička, 4 Zavitke za urade v vseh veHkostlfc. za tiskovine in pisarniške potmhMin* ^^ uo brezplačno na raapolago. Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. nmMHJL K2 Različne tehtnice. I2delujem nove ter popravljam tndi stare, bodisi decimalke, preroostne ali sploh vsake vrste tehtnic. jedilna ognjišča, vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tndi mala in priprosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabava pečnic, kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izvršila. — Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše. TU VsaHoVrstae VodoVode, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravlični vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove. Prevzamem popolno napraVo Kopališč, najsibodo gOrka, mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela, kakor mostiče, železne cvetličnjake, verande, stopnjice, ravne ali okrogle. K2 VsakoVrstne železne ograje (tndi iz žice), n. pr. za stopnice, cerkve, šole, grobove, vrtove in zasebne hiše. — Železna vrata za prodajalne in skladišča ali pokopališča. — Popolnoma železna okna, primerna za za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, napeljavo strelovodov itd. Sploh izvršujem vsa stavbinska In umetniška v __ ^ •• i ^ •• • mojo stroko spadajoča dela po tovarniških cenah. — ovoji k svojimi (3)4 II •a Priporočam se za obilno naročbo i i IVAN REBEK stavbeni in umetni ključalničar Celje, Poljske ulice 14. m