TJ 31 3 M, % K,
L
GOREČNICA
lili pi|i g sipilip $m%
Izdelano za Slovence poleg francoskega ,.La Zšlatrice."
S privoljenjem visokučastitega škofij/siva Ljubljanskega.
Drugi natis.
Samozaložba — Natisnila Katoliška Tiskarna. 1S9S.
\im-02^yo^s-^
*
Vvod.
;;očeš kaj storiti za razširjanje bratovščine Naše gospe" pre-|f svetega Srca Jezusovega? Hočeš biti gorečnik, gorečnica pri tem lepem opravilu ? Beri naslednje premislike v teh bukvicah; vidil boš, kakošno je to malo apo-stoljstvo, in morebiti dobiš veselje stopiti v službo pri Jezusovem in Marijnem Srcu. Delo je prijetno, majhno, plačilo pa veliko.
-*<*-
i*

Prvo poglavje.
Naša Gospa presvetega Srca je zgled
gorečnicam ')
Maša Gospa presv. Srca v našem stoletji očitno dopolnuje imeniten misijon, čigar časti nas hoče deležne storiti.
Kaj je ta misijon, to poslanje? Poslušajte :
I.
Dandanašnji svet se bolj kakor kdaj loči v dve stranki. Nauki, obnašanje, djanje, misli, želje in prizadevanje teh strank so si kar naravnost nasproti.
Prva teh strank dirja v brezno s takim objokovanja vrednim gnanjem in s tako neumnim veseljem, da bi človek rekel: vse upanje na ti poti jih ustaviti je zgubljeno. Njih zagrizeni krič je peklensko sovraštvo zoper Boga in njegovega Kristusa.
To je stranka brezbožnih.
Druga uni nasprotna stranka se veliko-srčno ustavlja tej divji povodnji vsega hudega. Ta stranka gre vsaki dan z bolj  do-
') Govor je le bolj o „gorečnicah", mislita se pa oba spola, kakor bi rekel: „goreča duša".
ločnimi stopinjami proti Jezusovemu Srcu, ki je najviše tolažilo sv. Cerkve v poslednjih časih.
Toje množica prijatlov  Božjih.
Med tema trumama, ki se srečujete in bijete v razločnem pomenu in mislih na poti skoz življenje, se Neomadežana Devica kaže s presvitlim veličastvom in z usmiljeno ljubeznijo.
Ta Prečastitljiva kliče enim:
„Jaz sem zmožna vas oteti ob kraju pekla, vas iztrgati satanu, ki vas zapeljuje, vam pridobiti povrnitev k Bogu, ako bi se molilo za vas, in ako vi hočete priti v moje materno naročje: Jaz sem upanje obupanih."
Ona kliče drugim: „Ako vas skrivna moč žene dan na dan naprej proti najsvetejšemu Srcu: povzdignite oči in glejte moje poslanje! Od začetka sv. Cerkve je moje tiho in skrivno opravilo to, da vodim duše k zaupljivi zvezi in ljubezni božjega Srca. Ali dandanašnji, ko se katoliška ljudstva gibljejo in verno vzdigujejo, da bi temu z užaljenjem napolnjenemu Srcu darovale očitno in slovesno popravo, moje poslanje ne more več ostati v senci in tihoti... Le k meni, le k meni ljudstva, ki hočejo pripravljati zmagoslavje Jezusovega Srca in se skleniti z Njim za vselej . . .
II.
Res, Ona je Naša Gospa presv. Srca! To se oglaša in ponavlja iz ust več
7
kot štirih milijonov bratov in sester iz vseh starost in vseh dežel.
Ona je NašaGospd presv. Srca! Tako se glasi v silni množici svetišč, ki se vzdigujejo po vsem svetu nji na čast.... Tako kliče gotovo že sto ali več tisuč zahval, ki so nji bile izrečene in poslane iz raznih strani sveta za prejete prečudne dobrote.
Ona je zaresNaša Gospa presv. Srca! pristavlja klicem sv. mati katoliška Cerkev po svojem nezmotljivem Poglavarji. Pod tem imenom je kronana v svojem svetem svetišču, se pa z blagrom na pomoč kliče, in njeni udje se obogatujejo s predragimi odpustki in z obilnimi milostmi.
Res, Ona je NašaGospd presv. Sr ca.
Ona ima polne roke zakladov usmiljene ljubezni. Delivka je vseh milost, je naša pre-mogočna besednica v težavnih in zamotanih okoliščinah, dušnih in t e-lesnih. Ona govori pred Jezusovim Srcem za najbolj žalostne matere, za najbolj zapuščene družine, za duše, ki jih satan z naj veči silo preganja; govori in živo prosi za rešenje v vseh nesrečah, najhujših, najskraj-niših in najbolj obupljivih.
Na njeno premogočno prošnjo se Jezusovo Srce odpre, izlija več studencev milosti, kakor skala Horebova, na katero je bila udarila Mojzesova šiba, in iz tega Srca tečejo žive vode" za napajanje Izraelovega ljudstva.
III.
Srce Jezusovo!... To je cilj, h kateremu Marija vabi sedanji svet, to je večna lepota, ki Marija hoče našo ljubezen do nje zbuditi. Tukaj je ognjišče vse luči in razlaga vsega Zveličarjevega nauka, živ plamen neskončne ljubezni, studenec vse dobrote, pribežališče resničnega pokoja in šotor vse svetosti.
Ta je Marija, katera je v posebnosti apostelj tega božjega Srca, ki Ga vedno moli, katero pa tudi njo med vsemi ljudmi naj posebniše ljubi, ker je Njegova zvesta služabnica.
Ona je kraljčva pot, ki pelje k temu prečeščenemu Srcu; zgovorni glas, ki ima tje klicati vse narode; roka, ki odpravlja zadržke, katere napravlja brezbožnost, vne-marnost in mlačnost. Ona stopi pred nas kakor najlepši podoba tega božjega Srca, kakor ključ, ki odpira pristop vanj; kakor Jezusova Mati in Mati naša, ki ima pravico zedinovati vsa srca otr<5k s Srcem svojega božjega Sina.
Ona bo nam ogledalo resnične pobož-nosti do najsvetejšega Srca, nas bo učila Ga spoznavati, moliti, ljubiti, Mu dajati čast, hvaležnost, dolžna zadostovanja, Ga posnemati v vseh njegovih čednostih, v katerih nam je zgled dajalo, in se Njemu posvečevati v prid dušnega zveličanja.
Glejte, to je Marijno delo in poslanje! Zavračati k Srcu Jezusovemu vse duše, tudi tiste, ki so naj delj od Boga zašle, — zavračati jih tje po tako obilnih milostih, ki jih Ona zajema v tem božjem Srcu, — jih v to Srce veseliti za vselej ter doseči, da žive" le po mislih in po volji Jezusovega Srca.
In to poslanje, ta naloga, ta misijon za-more postati vaše delo, vaš misijon, bogo-Ijubne duše, ako vas je volja za to. Ka-koršne koli ste že starosti, okoliščin, domačije, stanu, vi zamorete Mariji služiti, da se spolnuje to sveto in slavno početje: k temu ni druzega treba, kakor da bodete „go-rečnice" te bratovščine.
Drugo poglavje. Kakšno poslanje ima gorecnica?
Gorečnik, gorecnica ima ta-le misijon ali nalogo: pripravlja pota naši ljubi Gospčj presv. Srca, razglasuje njeno blaženo imč, vabi duše v njeno družbo, razširja njeno češčenje in nje ljubezen, napoveduje njene dobrote. To opravilo ima gorecnica in to ji daje pravico do gotovega varstva, do večih milost, do visi častne stopnje v nebesih.
Gorecnica naše ljube Gospe presv. Srca ima pred očmi Jezusa in Marije obširen delež pri vseh dobrotah, katerim odpre" studenec,   ko duše  družbi  pridobiva. In če ta
duša v edinosti z drugimi skoz veliko let privabi obilno število bogoljubnih družnikov in družnic, bode dosegla plačilo primerno številu, vrednosti in delom te lepe apo-stoljske žetve.
Biti gorečnica Naše ljube Gospe- presv. Srca je toliko, kakor pospeševati sama pri sebi delo svojega lastnega posvečevanja, pa tudi postati v Marijinih rokah pomoček zve-ličanja za druge.
Ginljivo opravilo ter bratovščina Naše Gospe presv. Srca je ognjišče božje luči za razsvitljevanje najbolj slepih duhov, je ogenj nebeški za ogrevanje najmrzlejših src, je mogočen glas, se daleč razlega, je studenec milosti za vse narode: če je pa to, je potem gorečnik, gorečnica o d s v i t te luči, iskra tega ognja, o d g 1 a s tega glasu, potoček tega studenca. Naša Gospa presv. Srca se je poslužuje po tisucerih raznih potih, da zvršuje svoje opravilo, ki je posredovanje med svetom in presv. Jezusovim Srcem.
Biti gorečnica Naše gospe presv. Srca se pravi, po svojih okoliščinah posvetiti se službi te mogočne Kraljice, da povsod vstanovlja in vedno dalje razširja kraljestvoJezusaKristusa.
Pa res, pri vsi svoji slabosti, svoji starosti, bolehnosti, revščini ali malem času, ki ga ji puste vsak dan njena dela in opravila, bode vender gorečnica zmčrno orodje velikih dčl, dosegla bode znamenitih spreobr-
njenj, razširjala bo obilnih tolažil, izpeljevala bo pravo in stanovitno dobro.
Naša Gospa' presv. Srca se bode spoznavala dolžnico taki gorečnici. Kakor je David velikodušno obdaroval svoje vojske, Salomon delavce svojega tempeljna, družinski oče delavce na polji, in Jezus Kristus svoje aposteljne: podobno bo tudi Marija gorečnice obsipala s svojimi milostmi, s svojimi dobrotami.
Kdo bi vse dopovedal, kolike in ka-košne preobilne dobrote ima Naša ljuba Gospd presv. Srca prihranjene svojim go-rečnikom in gorečnicam! Dajte nam vnetega gorečnika, vneto gorečnico, pravo hčerko Naše gospč presv. Srca, in odgovorila bota iz skušnje: „Gustate et videte" — okušajte in glejte, kako dobrotna je Marija.
Tretje poglavje. Razne stopinje gorečnic.
Kakor terebinta sem svoje veje razprostirala in moji odrastki so častitljivi in prijetni. Sirah. 34,22.
Začetek bratovščine Naše ljube Gospč presv. Srca je bil tako majhen, kakor zrno gorušicnega drevesa v evangeliju; zraslo pa je veliko drevo, ki se razširja do kraja zemlje. Peres tega drevesa je brez števila, to so družniki vseh dežel, vseh starost, ki se  drevesa  držč in živč od njegovega živ-
ljenja. Njegovo prelepo dišeče cvetje so molitve, ki se dvigajo noč in dan iz naročja bratovščine k Bogu kakor prijetni duh kadila. Njegov tako obilni presladki sad so milosti, so dobrote, ki jih prejemajo, — so nepričakovana spreobračanja grešnikov in grešnic, prav posebna uslišanja, ki jih neb6 obrodi na tem preblagem drevesu. Njegove veje so pa gorečniki in gorečnice, ki zbirajo družnikov, oskrbujejo molitev in priklicu-jejo očitne milosti in dobrote nad družbo.
Na drevesu pa se vejice zbirajo okrog vej, veje pa se zedinjajo pri močnem deblu, čegar korenine iščejo po zemlji splošne in obilne sočnosti, živeža in mokrote za vse drevo in njegovo bogato lepoto.
Tako je z bratovščino: ločijo se gorečniki — gorečnice, vstanov-niki — vstanovnice, dobrotniki — dobrotnice.
Vidno deblo, s katerega rastejo te tisočere veje, je bratovščina v Issoudun-u; zasajeno je to drevo v ondotno častitljivo svetišče kakor v blagoslovljeno zemljo, svoje nevidne korenine pa ima v samem Srcu Jezusa Kristusa, od koder nam prihaja vsa popolnost.
Med vsemi udi matere bratovščine je tedaj potrebna edinost in neogibna različnost.
Potrebna je edinost za duha po-božnosti, njena opravila, njena djanja, njene
molitve, njene bukve, njene reči za bogo-ljubnost, njene praznike, njene podobe (statve), njeno sluzabnistvo in vse, kar se razširja s pečatom tega djanja in v njenem imenu.
Neogibna različnost je v pomočkih, bolj ali manj mnogoterih, ki jih Previdnost daje vsakteremu za razširjanje bratovščine.
Eni gorečnikov, gorečnic žive" v du-hovniji, kjer je ta bratovščina že vstanov-ljena; taki ravno tam razširjajo število udov, poživljajo ljubezen do Naše Gospe presv. Srca, ohranijo zvezo s sedežem bratovščine, ter naznanujejo središču sad svoje gorečnosti. Taki so gorečniki, gorečnice. — Drugi najdejo srečno priliko, da razširijo ali v novo vstanovč bratovščino v kaki srenji, duhovniji, vasi, kjer še ni bila znana. Taki postanejo gorečniki vstanovniki, gorečnice vstanov-nice. — Drugi poslednjič gledajo svoje apo-stoljstvo ohraniti tudi po smrti, obračati ga na vtrjenje korenin, na zunanje lepšanje, bolj-šanje tega velikega drevesa, skazujejo bratovščini dobrote, se živo vdeležujejo tega, kar mora središče bratovščine delati, da se ohrani njeno vnanje in notranje življenje, lepota njenih svetišč, altarjev itd. To so dobrotniki in dobrotnice, so glavne veje, ki poganjajo iz debla, vtrjajo edinost z drevesom in pomagajo, da novih korenin poganja v zemljo.
To je edinost v vladi bratovščine Naše ljube Gospe' presv. Srca.
Četrto poglavje. Gorečnica v delu svojega apostoljstva.
Oh! kako je dobra Naša gospa presv. Srca ! (Besede Pija IX; Annales Mars. 1869.)
Nič ni bolj lahkega in bolj sladkega kakor misijonsko dejanje gorečnično! . . . Reči dobri, Mariji vdani hčeri, da naj pospešuje ljubezen do te dobre Matere, to je ravno to, kakor ržči ognju, da naj greje; tiči, da naj frči; potoku, da naj navzdol teče. Tako moremo tudi mi reči o bratovščini Naše ljube Gospe, da vsak ud je pripomogel in pripomore po eni ali drugi poti k njenemu razširjanju. Naj slede" nekatere posebne okoliščine tega dela.
I.
Gorečnica med otroci.
Otročiči so prvi povabljeni, in ta, ki jih vabi, je samo Dete Jezus. Poglejte na podobo Naše ljube Gospe presv. Srca, kako vamjezušček svoje Srce kaže in ponuja z eno ročico, z drugo pavkaže na svojo Mater, kakor da bi rekel: „Če hočete, vam dam svoje Srce, da ljubite Marijo, ali jehočete?" Koliko sinčkov, koliko malih hčerk, ki so postali veselje svoje družine, se ima zahvaliti za nedolžnost in za gorečnost svoje lepe mladosti Naši Gospej presv.   Srca!  Bogoljubna  mati jim je skle-
pala ročice in jih je učila moliti bratovsko molitvico pred častitljivo podobo Naše ljube Gospe" in navdihala jim je ljubezen do Matere Božje. Blagor otročiču, ki sprejme nauk in začne sam delati za Našo ljubo Gospo presv. Srca; prvenci njegove gorečnosti imajo pred očmi sv. vere nezmerno veljavo. Satan ne čaka števila lčt; prej ko more, zapiše otro-čiča pod svojo zastavo, in ga pripravlj a, da služi njegovim namenom; Marija pa, ki je peklenskemu drakonu glavo strla, tirja za-se male, da jih postavi za svoje poslance in poslanke. Marija potrebuje vidnih angeljčkov, kakoršni so dobri mali, ki Bogu zvesto služijo in ljubijo svojo Mater Marijo. Kje pa bode tacih angeljcev našla, če ne na naročji krščanskih mater?
Kako pa  pridobiti tacih kerubinčkov?
Ako je mama ali starejša sestra, ali kdo drugi iz družine vnčt gorečnik, gorečnica, otročič ne bo mudil lepo ravnati se po tem dobrem zgledu. Preden bo njegova ročica znala razločno zapisati, se mu bo že vcepila želja, da se tudi on pripiše v bratovščino Naše ljube Gospč. Le-ta pa ima mladih pri-jatlov, malih sorodnikov, ki se večkrat vidijo: tudi nje bo pridobil za bratovščino. Kateri fantiček, katera mala deklica bi odrekla k svoji jutranji in večerni molitvi pridjati še zdihljej: „0 Naša ljuba Gospa presv. Srca, za nas Boga prosi!" To je tako kratko; vsak bo rad sprejel.
Mlada gorečnica zapisuje ali daje zapisati po njih materi mlade nove bratce in sestrice, pa tudi milosti, katere izprosijo za-se in za družine od Naše ljube Gospe presv. Srca. Vsem tem bo na srcu, da zopet svojcem naznanujejo, kaj so obljubili in kaj so pod Marijo dosegli. Poslušalo se bo, prašalo po razlagi. Podoba Naše ljube Gospe, ki jo mladi aposteljčki dele" svojim prijatlom, se pregleduje, berejo se lističi o bratovščini, milost božja dela, in tudi že postarni ljudje imajo veliko srečo, da po otrocih zved6 o tako mični in koristni bratovščini in postanejo njeni družniki in deležniki neštevilnih dobrot. Kadar ima zapisnik vsaj 12 imčn v čast 121etnega Jezusa, gorečnik ali gorečnica pošlje svoje male pisemce do vodstva bratovskega (pri nas) v Ljubljano. To je, bi djal, prvi dopis z nebeško Kraljico, kateri pride do Nje" v tovaršiji z neštevilnimi drugimi iz vesoljnega sveta in bo dobro sprejet. Ne bo se pozabilo, tacih sprejeti med novince ali novinke za gorečnike, gorečnice, med katere bodo sprejeti, ako bodo zadosti potrjeni v gorečnosti in ljubezni za bratovščino.
II. Gorečnica v dekliških odgojišČih. Po odgojilnicah in vstavih, pravijo francoske bukvice o tej reči, se izobražujejo prav dobre in vnete gorečnice, in popisujejo to reč obširniše. Naj omenimo to reč nekoliko.
Kake deklice boljega imena po obnašanji in pridnosti od svoje učenice z dovoljenjem gosp. duhovna, če ga imajo, sprejmejo pravico napraviti ali zbrati malo druž-bico Naše Gospe' presv. Srca. Ta družbica se utegne po raznih okoliščinah dežel in vstanov raznotero vravnavati. Po več krajih imajo podoben red kakor je v bukvicah za „Marijne otroke". Bratovščina ima namreč svojo predsednico, eno ali dve pomočnici, tajnico itd. Vse le-te in take za-morejo dobiti pravico gorečnic, da delajo tudi zunaj za Marijno bratovščino, kadar pridejo med svčt, pa za dopise v prid bratovščine. Predsednica pošilja bratovščini priporočila v molitev in pa zahvale za uslišane prošnje — saj vsak mesec. To pride lahko v bra-tovski časnik ali letnik. Po več odgojiščih imajo škatljico pred statvo (podobo) Naše ljube Gospe, v katero devajo prošnje in zahvale; predsednica ima ključ, je priča, kadar se odpira, da gre vse v redu. Vsak četrtek po sv. maši, ako jo imajo, se družbici po zgledu one v Issoudun-u pod predsedstvom učenice ali njene namestnice nekoliko bere iz kacih bukev, tajnica poroča o oddanih priporočilih in zahvalah, poje se kaka pesmica k Naši ljubi Gospej, moli se mali rožni venček ter se konča z molitvico: „S p o m n i se" v namen vse bratovščine in posebej tistih, ki so očitno priporočeni.  —  Pripravnice ali novice nosijo
2
pri shodih zelen traček; katere so že sprejete, pa rudečega. (Tako na Francoskem.)
III.
Gorečnice po duhovnijah.
Marijne bratovščine po duhovnijah so velika pomoč duhovnemu pastirju za pridobivanje duš. Koder imajo take bratovščine že svojo kapelico s primernimi podobami in duhovni pastir hoče še vstanoviti bratovščino Naše ljube Gospe, postavijo še statvo ali podobo Naše ljube Gospe" na kak prostor, lahko ravno tam, in sicer velja, kar je bilo rečeno o vpeljavi bratovščine po odgojiščih. Predsednica sama je prava gorečnica bratovščine, pravi francoska knjižica, druge utegnejo na prošnjo pri duhovnem pastirju dobiti tudi imč gorečnic, da opravičene opravljajo ta mali misijon po duhovniji. — Po nekaterih duhovnijah so se začeli pozdravljati z besedami: „Notre Dame du Sacrč-Čoeur" (Naša gospa presv. Srca), na kar se odgovori: „p r i e z p o u r n o u s" (za nas Boga prosi). To je nekako znamnje, da se očitno spoznava ta bratovščina.
IV.
Gorečnica po dekliških delavnicah
in tovarnah.
So delavnice, po katerih veje katoliški duh, kjer višji pospešujejo pobožna opravila,
T7
kjer delajo le dobre deklice, kjer zanikarnih ne sprejemajo. V tacih je veselje videti Našo ljubo Gosp6 presv. Srca s svojim altarčkom. Deklice imajo po več tacih krajih cel6 svojo statvo, pravi francoska knjižica, postavljeno na očitnem kraju, okinčano s cvetlicami, ki se večkrat obnavljajo, z malo svetilko pred njo, ki vedno gori, ali pa saj k njenim praznikom, in tujim ljudem daje spoznati, kakošen duh tam veje.
Tam, v tem ko se šivanka ali drugo orodje suče, se od časa do časa oglasi Marijna pesem, razveseli srca in dan posvečuje.
Tam so vse ali skor vse delavke vesele, ako morejo biti gorečnice, ali se saj skušajo razširjati kraljestvo Naše ljube Gospč presv. Srca.
Tam je tudi nebeška Pomočnica ob času pomanjkanja že dostikrat pokazala svojo hvaležnost, ker poslala je nepričakovane in nenadjane pomoči.
So pa tudi, da se Bogu smili! take tovarne in delavnice, v katerih je čednost in vera v vedni nevarnosti. Za duše, ki so v takem stanu, je pač veliko in zaslužno delo, o gorečnice Naše ljube Gospč, ako jim morete kaj pomagati, da se saj tiste rešijo, ki niso do čistega zavržene. Gorečnost se poprime vseh pomočkov, ki jih navdaja koprneča bogoljubnost, če so še toliki nasprot-ljeji. Goreča molitev k Naši Gospej presve-tega Srca stori dušo iznajdljivo v pomočkih in
2*
daje priložne trenutke za delo. Pokaži kaki tovaršici podobo Naše Gospe" presv. Srca. To daje priložnost, da se o tem govori in pomen razloži. Ta ljubezniva podoba je taka, da jo je težko pogledati brez sadu, ali pa jo pozabiti, kadar jo je človek videl. Povrne se v spomin, prime se misli, vtisne se v srce, in prej ali poznej v resnici zmago doseže.
Ako se ta pridobi, bode ona zopet dobivala še druzih, zbralo se jih bo nekako število. Ozir in strah pred svetom se zmanjšuje po zvišanji števila, medsebojni zgled vse potrjuje; bratovščina postane pribežališče za boječe duše, ki se dosihmal niso upale iztrgati iz takih tovaršij, ki so njih dobrim občutkom nasprotne. Bratovščina Naše Gospč bode tako pomoček delavkam katoliškim, da se spoznavajo, da se zedi-njajo, služijo Mariji in se potrjujejo v dobrem. O blagor vam, delavke po delavnicah, tobačnih in drugih tovarnah, po hišah, po poljih, celč tudipo kaznivnicah, ako popustite nevarne, kužljive, pohujšljive tovaršije, druščine in k Mariji, Naši ljubi Gospej, pribežujete! O ko bi vč vedele, kolikim prestrašnim grenkostim s tem odidete, ako vse nevarnosti popustite, z vsem zaupanjem k Mariji pritečete in pri nji zvesto ostanete. (Kar je tukaj rečeno, velja lahko za vsako druščino, družbo itd. po okoliščinah.)
v.
Gorečnica v krščanski dru&ini.
Vsaka družina ima skor brez števila potov za razširjanje bratovščine Naše Gospe presv. Srca.
Kako to ? Prašajte krščansko osebo, katera je hvaležna ali pa katera prosi pri Naši ljubi Gospej za ozdravljenje otroka, za spreobrnjenje moža\ za kako posebno milost, za povišanje gorečnosti v službi Božji: ona vam bo povedala, da hvaležnost ali pa zaupljivo češčenje do Naše ljube Gospe presve-tega Srca ji je dalo najti pota in umetnije za razširjanje češčenja k Naši ljubi Gospej presv. Srca.
Vsako priložnost ve v ta namen obračati s tisto izurjenostjo, katero duh Božji navdaja v korist bratovščine. Beseda, ki se spregovori o bratovščini, njena podoba, svetinja, znamnje, ki se d& otroku; bukvice, ki se posodijo; časnik, v katerem so dosežene milosti popisovane; uslišana prošnja, ki se pripoveduje v pogovoru; priložnost in lahkota, s katero vsak zamore v bratovščino pristopiti, in brez števila druzih potov je, po katerih zamore vneti gorečnik, gorečnica razširjati to lepo delo Naše preljube Gospe" presv. Srca.
Ne pozabi gorečnica ne poslov svoje hiše; ne revežev, ki prihajajo; ne bolnih, ki
jih obiskuje; ne družin, ki vč, da jih nadloge tarejo: ljubezen, ki jo spolnuje po evangeljski zapovedi, odpira obširno polje njeni delavnosti. Revež bo z milošnjo vred rad sprejel malo svetinjico Naše ljube Gospe presv. Srca; ginjen je, ako se sprejme kakor družnik in brat v veliko bratovščino.
Obiskovan bolnik, podpirana družina; vojak, ki je nastanjen kake dni v hišo; ranjenci, ki jih greš obiskat v njih bolnišnice: sprejmejo radi enako znamnje češčenja, berejo liste in bukve o bratovščini, in molijo priporočene molitve in zdihljeje.
Koliko trdovratnih grešnikov, koliko revnih duš v trenutku, ko imajo pred Boga priti, po zakrknjenem odbijanji spovednika — se pa ni moglo ubraniti tej mali sveti-njiciNaše Gospe presv. Srca! Bila je ona za nje upanje obupajočih; ko so jo djali na vrat, se jim je srce omečilo, Marija jim je podala svojo roko, da so se zadržki odvrnili, tako so opravili zveličavno spoved, prejeli tako tolažljivo odvezo, ki čaka skesane pri Zveličarjevih nogah.
O gorečnice Naše Gospe presv. Srca, tukaj je najlepše vaše apostoljsko delo! Kadar se vam povč, da kdo umira brez kesanja, brez misli na Boga, brez vere; da so poskušali zastonj vse pregovarjanje, vse molitve; da solze zapuščene matere niso mogle ganiti srca njenega umirajočega sina; da prisrčne prošnje njegovih otr6k niso mogle  omečiti
tega umirajočega; da je vse obupano: recite, da ostaja še eno upanje, še en pomoček otenja; ura nesreče in obupanja je vaša ura... Abraham je postal oče številnih mlajšev, ker je upal zoper vse upanje (Rim. 4, 18.); ve" zamorete od svoje strani postati priložnost zveličanja za mnoge, ako poživite upanje v njih srcih. Spravite svetinjo Naše ljube Gospe presv. Srca v tisto stanico. Ako je bolnik nikakor noče sprejeti, denite jo brez njegove vednosti pod blazino njegove postelje, obesite jo na zid, skrite jo v njegovo obleko, in molite ponižno s pobožnimi osebami tiste hiše k Naši ljubi Gospej presve-tega Srca, da naj pride v pomoč ti ubogi duši. Tolažljive dogodbe preteklosti so nam porok za prihodnjost. Včasi take blagoslovljene reči v bčg spravijo hudobo, ki je bila nevidna in skrita zraven umirajočega in je kakor lev prežala na svoj rop. Ve" pa imate vzrok dati hvalo Pomočnici v težavnih okoliščinah, namreč za spreobrnjenje ene duše, ki ste jo pridobile.
Sicer pa zopet o druzih prilikah dosežena milost ne bo morebiti tako očitna, pa zato ne bo manj vredna. Bogoslovci in svetniki trdijo, da so v nebesih duše, katerim je prišlo obžalovanje (popolno skesanje) le eno samo sekundo pred zadnjim zdihljejem. Bile so tako rekoč iztrgane iz brezna, ki je že zijalo, da bi jih požrlo. Kdo vč, če ne bo-dete  ve" vzrok take milosti, katere dokaza
ne bo te imele na tem svetu, dobile pa bote za njo povračilo v nebesih?
Druge družine bodo vaše besede o Naši Gospej presv. Srca spodbudile, da bodo začele moliti. Oh molitev! Kdo je zmožen dopovedati in razložiti neizmerno ceno enega samega priprostega zaklica k Mariji, njegovo tehtnost na tehtnici Božjega usmiljenja: kdo more pojasniti srečne nasledke, ki se z njim utegnejo doseči! V tej in tej hiši se morebiti davno več ni molilo; po vašem djanji se bodo zopet povrnili k tej bistveni dolžnosti sv. vere. Vtrdili ste tako, goreč-niki in gorečnice, na novo zvezo, ki je bila dolgo časa razdrta ali pa močno oslabljena med nebesi in to družino. Mir, ki se vrne v kako hišo, kako ozdravljenje, ki ga niso več pričakovali, rešenje kacega tehtnega opravila, malo veselje v domači hiši, in toliko druzih milost — to so reči, ki jih molitev k nam prikliče.
Taka so dela gorečnosti, v brezštevilnih podobah po vseh krajih, ki pripravljajo pota k poslanju Naše Gospe presv. Srca.
Kako slehrni, kakoršnega koli stanii in v katerih koli okoliščinah, zamore biti apostelj Naše ljube Gospe presv. Srca, to je pokazal Pavel Rieu (izgovori: Rie) v mestu Meude (r. Mod) na Francoskem. Le-ta je bil slep, ubožec in sirota, mlad deček. Brez druzega vodnika, razen svoje palice in svojega dobrega angelja varha, je hodil po vsem
mestu, in vsem, katere je Previdnost božja pripeljala z njim v pogovor, je priporočal, da naj se zatekajo k Naši ljubi Gospej presve-tega Srca za pomoč. Zarad bolezni ni mogel spolniti prisrčne svoje želje, da bi bil mašnik; odškodoval pa se je s tim, da je razširjal prisrčno ljubljeno češčenje Naše Gospe... Bilje eden najbolj vnetih gorečnikov.
Ce tudi je bil slčp, je bil vendar v ved-nem dopisovanji s prvim sedežem bratovščine Naše ljube Gospe, to je, z Issoudunom. Pisal je namreč po šegi slepih z nekakim črkastim pikanjem, in njegove trudne pisanje so bile dostikrat žive priče njegove goreče ljubezni za to bratovščino. Umrl je predrage smrti 15. listopada 1869. Vse mesto, ki ga je poznalo, je bilo ginjeno, ko se je zvedelo, da je umrl, in iz vseh ust se je slišalo: „svetnik v špitalu je umrl." Slehrni je bil preslavljavec slepega Pavla, in hitel v bolnišnico pokropit ga in skazat češčenje njegovim ostankom. Prepir je bil za slabe njegove stvarice, kdo bi kaj v spomin dobil, in njegov sprevod je bil počeščen z veliko množico vernikov vseh stanov.
Ako pa ljudje na zemlji tako plačujejo gorečnost ubožnega dečka, o, s koliko ma-terno ljubeznivostjo bo povračevala še le Naša Gospa presv. Srca v nebesih!
VI.
Gorečniško opravilo v cerkvenih družbah in vstavih.
Samostani in enaka občinstva imajo v obširni razmeri to v sebi, kar je glavni živelj naše drage bratovščine, namreč: m o-litev in apostol j st v o.
1. Bolj in bolje ko se moli, bolj se bratovščina razširja in več je dobrega sadu. Kje pa se več in bolje moli, kakor po redovnih družbah ? Molitev najsvetejšega, zahvale, obhajila, slišanje sv. maš, spokornost, vaje bo-goljubnosti, kratke molitvice ali zdihljeji, natančno spolnovanje redovnih pravil, djanja čednosti, darovanje svoje volje, ljubezen Božja, ki se razodeva v tako različnih mislih, željah in besedah — vse to so bogati studenci za-služenja, kateri tečejo tudi v našo bratovščino od tistega dnč, ko se je vdeleži kaka redovna hiša ali cerkvena družba. Takim molitvam in bogoljubnim vajam se pripisuje ta okoliščina, da se je bratovščina Naše ljube Gospe"   tako naglo in daleč  razširila.
Samostanska gorečnica ne misli, da je opravilo dokončano, ako svoje sestre pridobi za bratovščino in da večkrat čez dan ponavlja tako lahke besede: „0 naša ljuba Gospa presv. Srca, za nas Boga prosi!" Gorečnica (gorečnik) gre dalje: bere vsaki mesec v listih raznih časnikov mnoga priporočila zahvale za tehtne milosti in dobrote,
za težavna spreobrnjenja, za reči, ki so že tako rekoč zgubljene: potrudi se, da en oddelek zaslužnih del svojega samostana ali sploh svoje duhovne družbe prenese na namene naše bratovščine.
To se po nekaterih krajih imenuje: napraviti žetev ali pridelek „Naše Gospe presv. Srca". Gorečnica izprosi bratovščini eno sveto Obhajilo, en križev pot, eno djanje zatajevanja in druzih dobrot, ki so nebeški denar, s katerim se kupijo tako drage milosti za bratovščino.
Gorečnice glavne bratovščine imajo navado, ali saj večkrat tako store, da po vstavili taka radovoljna djanja čednosti, zatajevanja, darovanja pridno zapisujejo in jih pošiljajo materi bratovščini vlssoudun (lahko tudi svoji podružnici). Samo iz Valparaisa in Santjaga je bilo leta 1867. v letnikih od samega mesca mal. srpana naznanjenih enacih daritev ne manj kot: milijon dve sto pet tisuč pet sto devet in štirdeset, in pozneje se je naraslo na 2 milijona 975 tisuč 287 zaslužnih del v teku 4 mescev. Gotovo je, da to ni zastonj; čisto gotovo, da Marija se v velikosrčnosti ne da premagati od svojih otrčk, ter bo ona še vse obilniše take darove povrnila. „Hčere iz Tira in vsi bogati izmed ljudstva bodo z darili tvoj obraz prosili." „Filiae Tyri in muneribus vultum tuum deprecabuntur omnes divites ple-bis." (Ps. 44, 13.)
2. Drugi oddelek je apostoljstvo, poslanstvo v tacih napravah. Vse, kar je rečeno o otrocih, vstavih, delavnicah in krščanskih družinah, se da rabiti tudi v cerkvenih sobivališčih pri vseh zunanjih, s katerimi prihajajo v občenje. Od otročiča, ki more začeti s svojo mrvico službe do Naše Gospe" presv. Srca, do starčka in starke; od bogatih, pri katerih iščejo pomoči za ubožne, do revne bajtice, katero obiskujejo v imenu krščanske ljubezni; od najtršega grešnika, ki je pozabil na svoj krst, do divjaka, ki ga še ni prejel — imajo priliko in pomočke oznanovati Našo  ljubo   Gospo presv. Srca.
Omenjeno še bodi, da v prid naše bratovščine po druzih deželah s prečudnim sadom dela lepo število Š61, redovnikov, cerkvenih vstavov, malih in velikih semenišč, raznih naprav za mladino, možkih družb, duhovnih bratovščin, samostanov in duhov-skih tovaršij. V rokah duhovnega pastirja in misijonarja je bratovščina močen po-moček, da more duše vabiti in jih k dobremu voditi. Take naprave so nekaka središča, ali bi djal ognjišča, s katerih se sveti ogenj bogoljubnosti močno razširja na vse kraje. Tudi v Rimu, pod blagoslovom sv. Očeta, ima mati - bratovščina tacih središč, ki jo naznanujejo, razširjajo ter zvišujejo ljubezen do Naše Gospč presv. Srca in so v vednem občevanji z Issoudun-om, ki je glavno središče vse bratovščine.
Peto poglavje. Apostoljstvo ali poslanje vstanovnic.
Napravi v začetku malo poslopjiče v podobi svetišča; tvoj naslednik bode pristavil lopo; drugi za njim drugih reči, in celo delo se bo tebi prila-stovalo . . . Začni tedaj . . . naredi podlago.   (Sv. Janez Krizostom.)
Biti vstanovnica (vstanovnik) se pravi: vstanoviti ali ohraniti češčenje Naše Gospe" presv. Srca za stalno in stanovitno v kaki kapeli (podružnici) ali v farni cerkvi; to je, napraviti Naši ljubi Gospej podobo (statvo), znamnje, molišče, očitno svetišče; oskrbeti ji ne samo zvestih bratov in sester (udov), ampak tudi kacih vnetih gorečnic (gorečni-kov), ki ohranijo ondi ognjišče ljubezni za Našo Gosp6 presv. Srca. Z eno besedo, pravi se, postati ena roka pri tem delu. ena veja pri drevesu, biti sklenjen z drevesom po vidni in trdni zvezi.
Kak6 kdo postane vstanovnica (vstanovnik)? — Božja previdnost ima k temu brez števila potov, da kaki odločeni duši dd priložnost postati vstanovnica. Ko-likrat se prilika tako rekoč neprevidoma in sama po sebi nakloni: kak pogovor, dopis, nasvet, branje itd. zbudi misel; pridejo zadržki, čaka se več mescev; m61i se za srečen vspčh; nasprotljeji so čedalje večji in videti nepremagljivi: vse bi se opustilo, ako bi se ne bilo že v navado spravilo vsak dan  na
----------------------------------------------    JU
pomoč klicati „Upanje obupujočih", ki včasi čaka, da ni nobene človeške pomoči več, in potlej pošlje svojo pomoč.
Drugi pot je kaka nenavadna prilika. Novo zidana cerkev nima še podobe Ma-rijne: dober človek nasvetuje podobo Naše ljube Gospč. Kdo ima prav prijeten kraj za znamnje, kapelico, molišče: dosti je, da omeniš, in posvečeno bo poslopjiče Naši ljubi Gospej.
„Lejte", je djal sveti Janez Krizostom kristjanom svojega časa, „lejte, koliko storite, da bi zvikšali si prihodke, ozaljšali si stanovanje . . . Mnogi dajo zidati spominke drage na velike stroške; cerkev pa zidati, na to nobeden ne misli; vse prej kakor to... Prosim vas kakor za milost, nobeden izmed vas naj nima pristave, ki bi ne imela kapele (znamenja). Vaša poljska hiša bo napolnovana z blagoslovi. Kake dobrote bodo iz tega tekle . . . Vsak dan se bodo tam molitve v nebesa vzdigovale za vas ..."
Te besede bodo naše gorečnice razumele in obračale v prid svetišč, ki se bodo po vseh krajih povzdigovala Naši Gospej presv. Srca . . . Najboljši pomoček, da se to doseže, je, brž začeti. Sv. Janez Krizostom pravi: „Napravi v začetku malo poslopjiče v podobi svetišča; tvoj naslednik bo pridjal lopo; drugi za njim drugih reči, in celo delo se bo tebi prilastovalo.   Začni   tedaj, vstavi
podlago; kaj pravim? Osrčujte se eden dru-zega, skušajte se, kdo bo naredil bolje."
Kaj naj počne vstanovnica? — Kdor ima srečo, da vstanovi kako svetišče, središče delavnosti za mater bratovščino, ne sme" pustiti, da bi se sad dela ali molitve zgubljal ali cel6 zgubil. Kdor je s trudom vžgal ogenj, naj ne pusti, da bi ugasnil, temveč mora ga podkurjati. In kdor je hišo zidal, gleda, da napravi tudi pohišje, da jo olepšuje, pobeli in stori pripravno za stanovanje. Enako bodi z vstanovljeno bratovščino, ki naj se množi, poživlja in z materjo bratovščino v Issoudun-u v zvezi ohrani. Tudi je svetovati, da si vstanovnik poskrbi zanesljivega naslednika v tem opravilu, zlasti ako čuti, da sam omaguje, da njegovo delo z njim ne umrje.
Šesto poglavje. Dobrotniki in dobrotnice.
Vi pa, bratje! nikar ne nehajte dobro delati. (II. Tes. 3,13.)
Vsaka verska bratovščina potrebuje velikega središča, kjer ima glavni sedež in od koder sije njena luč v vsi svetlosti.
Za našo bratovščino je to središče, se vč, Issoudun, kjer se je začela, kjer ima svoje izvirno svetišče, svojo božjo pot in svoje aposteljne. Podružnica naša pa ima svoj sedež v Ljubljani; do č. g. dušnih pa-
stirjev stolne cerkve se obrni kdor se želi vanjo zapisati, ali kdor kaj za bratovščino potrebuje. Dobrotniki bratovščine pa so: sv. Oče Pij IX., ki so jo potrdili in s tolikimi duhovnimi dobrotami obdarovali; potem neštevilni škofje po vsem svetu, ki so jo za svoje škofije dovolili; duhovni in verniki, ki jo razširjajo; vsi vanjo zapisani, ki molijo; vsi, kateri za njene altarje, za maše v njen namen, za razširjanje dotičnih bukev, spisov, svetinj itd. kaj darujejo. Posebni duhovni dobrotniki so tisti, kateri n. pr. de-vetdnevnice večkrat opravljajo ali sicer vsak dan kaj molijo za take, ki so v bratovsko molitev priporočeni itd.
Sedmo poglavje. Pohvalna pisma ali diplomi.
Bratovščina v Issoudun-u daje tudi pohvalna pisma ali spomine ter diplome za gorecnike in gorecnice, za vstanovnike in vstanovnice, pa za dobrotnike in dobrotnice, ki se za bratovščino posebno zaslužne storč.
Korist tega so kaka darila, ki imajo ozir na bratovščino, posebno vdeleženje nekaterih sv. maš v ta namen itd.
VIL
Pogoji in opravila
bratovščine naše ljube Gospe presve-tega Srca.
Opravil za to družbo ni druzih, kakor da se
1)   v bratovščino zapiše po imenu in priimku; kadar ima kdo več udov nabranih, lahko ves zapisnik pošlje v Ljubljano stolnemu kapelanu Fr. Birku.
2)  da se zjutraj in zvečer opravi kratki klic: Naša ljuba Gospa pre-svetega Srca, prosi za nas Boga!" (100 dni odpustkov, Pij IX. 26. rožnika 1867.) Vsi katoliški kristjani vsake starosti zamo-rejo biti udje. Vpisati sme" kdo tudi osebe, katerih spreobrnjenja želi. Se ve, da jedobro, za priporočene tudi dvakratni pozdrav na dan opraviti. To je že velikrat pomagalo.
Korist te duhovne drušbe.
1)  Posebna bramba naše ljube Gospe" presv. Srca.
2)  Vsak četrtek celega leta je ena sveta maša na altarji naše Gospe presv. Srca v Issoudun-u, in sicer za vse  žive  družnike.
3)  Ravno tako prvi četrtek vsacega meseca za vse ranjce družnike.
3
.,->
4)  Tudi v Ljubljani v stolni cerkvi pri altarju naše ljube Gospe se bere vsaki torek sv. maša za žive in mrtve ude te bratovščine, kakor tudi za tiste, ki se v bratovsko molitev priporočujejo.
5)  Vse potrebe, ki jih kdo naznani, se priporoči v družbeno molitev.
6)  Deležni so družniki vseh molitev in dobrih del misijonarjev najsvetejšega Jezusovega Srca in vseh udov društva.
Odpustki.
Popolnoma odpustki: V dan kadar kdo pristopi v družbo. Zadnji dan majnika, ker takrat je glavni praznik te družbe kakor predvečer meseca rožnika, ki je ves Jezusovemu najsvetejšemu Srcu posvečen. V praznik neomadežanega spočetja, rojstva, oznanjenja in vnebovzetja Matere Božje. Na Božič, vnebohod Kristusov. Vsak četrtek ali pa nedeljo v vsakem tednu, in  ob  smrtni  uri.
Nepopolnoma odpustki: Sedem let in sedemkrat 40 dni o praznikih očiščevanja in obiskanja Marije Device, sv. Janeza evangelista, in sv. Frančiška Salezija.
Sedem let vsakokrat:
1)  Kadar mrliča k pogrebu spremiš;
2)  ako moliš, kadar mrliču klenka;
3)  ako si pri Božji službi ali kakih duhovnih opravilih (vajah) o priliki očitnih ali osebnih shodov v koristne namene;
30
4)  kadar si pri sv. maši med  tednom;
5)  ako zvečer vest pridno izprašaš;
6)  kadar ubožne, bolne ali jetnike obiskuješ;
7)  ako sovražne spraviš.
Šestdeset dni odpustkov je za vsako dobro delo.
Sto dni, kadar koli moliš „Spomni se" (Memorare) k naši ljubi Gospe" presv. Srca (kakor je v teh bukvicah) str. 37.
Svetuje se:
Sveto Obhajilo opraviti o glavnih društvenih praznikih, kakor so: Novo leto, ss. 3. Kralji, vnebohod, neomadežano spočetje, rojstvo, oznanjenje Marije Device, Gospč presvetega Srca. Enako se udom svetuje nositi svetinjo naše ljube Gospd, imeti njeno podobico, ali še bolje bukvice s podobo vred, moliti mali rožni venec.
Praznik
te bratovščine (kakor je bilo že omenjeno) je 31. majnika, ker potlej se prične mesec Jezusovega Srca, rožnik. Tako je ta dan kakor zarija meseca rožnika. In ker je petek posvečen Jezusovemu Srcu, ravno zato ta bratovščina tudi četrtek posvečuje Mariji Devici, Gospej presv. Srca.
3*
Prošnja.
Ker so dobrote in koristi te bratovščine tako posebno velike, zaveze pa tako majhne, zato je slehrni prošen, naj bi v čast neomadežane Božje Matere razširjal to dobro delo. Ni namreč druzega treba bratom in sestram bratovščine, razun kar je bilo že rečeno: Zapisati se, pa zjutraj in zvečer moliti majhno molitvico: „Naša ljuba Gospd presvetega Srca, prosi za nas Boga!" — Ker se toliko sv. maš bere za žive in mrtve, toraj dobro stori, kdor more kak majhen dar dati za stroške bratovščine.
Sedeš bratovščine
je v Issoudun-u na Francoskem. Zapisujejo pa tudi v Himmelsthiir-u na Hanoveranskem, potem na Tirolskem, in od leta 1875. tudi v Ljubljani, ker se je podružnica s škofovim privoljenjem vstanovila, in vanjo zapisuje gosp. Fr. Birek, stolni vikar.
37
IX.
Devetdnevnica
k naši ljubi Gospej presvetega Jezusovega Srca.
To devetdnevnico opravljaš lahko k vsakemu Marijnemu prazniku kot tudi v vseh dušnih ali telesnih potrebah.
Ljubljeno bodi povsod  presveto  Srce Jezusovo!
(100 dni odpustkov.)
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, prosi za nas!
(100 dni odpustkov.)
Prvi dan. Oznanjenje.
Ta dan, o Marija, te je Bog izvolil, da si postala Mati našega Odrešenika in naša Gospa presv. Srca. To Srce je tvoj zaklad! ti si v resnici njegova blaga zapovednica; stori milostno, da bo meni usmiljeno.
Zdihljej. Naša ljuba Gospa presvetega Srca, sprosi mi za vse dni mojega življenja, da bom popolnoma v Božjo voljo vdan.
Sklep. Bodimo pazljivi na navdajanja milosti; recimo z Marijo: „Glej, služabnik Gospodov sem!"
(Naslednje molitve vsaki dan moli, da dosežeš milost, za katero opravljaš devetdnevnico.)
Spomni se, o naša premila Gospa presvetega Srca, svoje velike moči, katero imaš
TT
čez Srce svojega prečeščenega Sina! Poln zaupanja do tvojih zasluženj pridem tvoje brambe in tvoje pomoči prositi. O Marija! ki vse premoreš čez Jezusovo Srce, čez to Srce, ki je neusušljivi studenec vseh milosti, in katero nam ti po svoji volji odpirati za-moreš, da naj razliva nad ljudi vse svoje zaklade ljubezni in usmiljenja, luči in zve-ličanja: prosim te, dodeli mi milost, za katero srčno kličem ... Ne moreš, o ne moreš mi odreči, in ker si moja Mati, o naša mila Mati presvetega Srca! zato milostno sprejmi mojo prošnjo in dobrotno me usliši. Amen. Naša ljuba Gospa presvetega Srca, prosi za nas! (trikrat.)
Naša ljuba Gospa presv. Srca, sprosi mi to milost . . . (Imenuj tukaj zopet, za kar posebno prosiš.)
Drugi dan. Rojstvo našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Zgodilo se je; zemlja ima svojega Odre-šenika, in ti, o Marija, si nam ga dala. Ker si tedaj Mati včlovečenega Boga, že gospoduješ čez njegovo Srce in vsi zakladi, ki jih ima v sebi, so tvoji. Revni in prazni pridemo k tebi, in ti boš nas z bogatstvom napolnila.
Zdihljej. Naša ljuba Gospa presvetega Srca! zajemaj za svoje otroke iz tega
neizrečeno bogatega studenca, katerega  začetnica med nami si ti.
Sklep. Jezus je prišel na zemljo nam v zgled. Po zgledu naše ljube Gospe pre-svetega Srca mu hočemo nasledovati in stanovitno po njegovih potih hoditi. (Spomni se, kot prvi dan.)
Tretji dan. Marija Jezusa daruje v tempeljnu.
O Marija, človeški rod potrebuje dani, in ta dar ne more drug biti, kakor tvoj Sin . . . Kaj boš storila, o Marija! Oh, ti poslušaš le glas ljubezni do nas, in daruješ svojega Sina Bogu. S tem velikosrčnim darovanjem pa naproti prideš željam njegovega Srca, katero ti je in ti bode vselej popolnoma vdano.
Zdihljej. O naša ljuba Gospa presve-tega Srca! pomagaj mi, da po tvojem zgledu radovoljno vse darujem, kar Bog moje žive dni tirja od mene.
Sklep. Darujemo se po Mariji pre-svetemu Srcu Jezusovemu, in ponavljajmo to darovanje večkrat na dan. (Spomni se, kot prvi dan.)
Četrti dan.
Marija z Jezusom v Nazaretu.
V svoji ubožni hišici v Nazaretu, o Marija, posebno   razodevaš svojo  preblago
moč čez Jezusovo Srce. Ti govoriš, in on stori; in to še ni zadosti, tvojim željam še celo naproti pride. O nezapopadljiva skrivnost!
Z d i h 1 j e j. O naša ljuba Gospa pre-svetega Srca, kako srečni smo pod tvojo oblastjo! O! res, za vselej se zročim pod tvojo mogočno obrambo.
Sklep. Bodimo pokorni otroci Marijini in naj gospoduje čez nas, kakor je gospodovala čez Srce svojega Sina. (Spomni se, kot prvi dan.)
Peti dan. Marija na ženitnini v Kani.
O Marija, na ženitnini v Kani si svetu pokazala, kako veliko moč imaš do presve-tega Srca svojega ljubega Sina. Ti zahtevaš od njega čudež, in on ga naredi, akoravno njegova ura še ni bila prišla; da vsem pokaže, kako tebi ne more nič odreči.
Zdihljej. O presladka kraljica Jezusovega presvetega Srca! uči me, da potrpežljivo čakam časa Božje previdnosti, in s trdnim zaupanjem prosim milosti, tudi, ako se vse zdi zgubljeno.
Sklep. Pribežimo k naši ljubi Gospej presvetega Srca v vseh naših potrebah in potožujmo ji posebno dušne težave. (Spomni se, kot prvi dan.)
Šesti dan.
Marija gre na goro Kalvarijo.
Ako je bilo kdaj, o Marija, tvoje Srce združeno s Srcem tvojega Božjega Sina, je bilo gotovo na pregrenkem križevem potu; zakaj nikoli ni mati bolj navezana na svojega otroka, kot kedar ga vidi v trpljenji, v strahu in v bolečini. Ker z Jezusom toliko trpiš, si pridobivaš novo pravico do njegove ljubezni,
Z d i h 1 j e j. Naša ljuba Gospa presvetega Srca! bodi moja pomoč v nadlogah in moje tolažilo v trpljenji.
Sklep. V poskušnjah našega življenja se ne bomo nikoli ločili od naše nebeške Matere; ona bo naše slabosti zmanjševala, in nam naše križe lajšala. (Spomni se, kot prvi dan.)
Sedmi dan. Marija pod križem.
Pod križem, o Marija, kraljica mučeni-kov, si vidila, kako je neusmiljeni vojak prebodel s sulico presveto Srce tvojega Sina, in ker si ti njegova zapovednica, zbiraš vse milosti, katere kakor v potoku iz njega tečejo,  ter jih v svoji materni ljubezni deliš.
Z d i hI j e j. Zadnjikrat zdihnem s teboj, o naša ljuba Gospa presvetega Srca! in se s teboj potopim v njegovo presveto Srce, katero si je dal za nas prebosti.
Sklep. Nič ne zamudimo, da zaslužimo milosti, katere deli naša ljuba Gospa presvetega Jezusovega Srca; prosimo jo prav pogosto njene pomoči. (Spomni se, kot prvi dan.)
Osmi dan. Marija po vstajenji.
Sin Božji je vstal, o Marija! zopet za-moreš počivati na njegovem presvetem Srcu, vnovič poslušati vdarce njegovega božjega Srca. Tebi daje svoje presveto Srce; to je tvoje kraljestvo. Kraljuj v njem časno in večno.
Zdihljej. O naša ljuba Gospa presvetega Srca! vstal bi rad iz groba svoje nemarnosti in mlačnosti, ter začel novo življenje; pa sam iz sebe sem čisto nezmožen; s teboj mi je pa vse lahko. O preljuba moja Mati, pomagaj mi!
Sklep. Zbudimo se k pobožnemu življenju! Pojdimo, kakor naša ljuba Gospa presvetega Srca, k Jezusu, počivajmo na njegovem presvetem Srcu, in občutki njegovega presv. Srca naj so tudi naši. (Spomni se, kot prvi dan.)
Deveti dan. Marija v nebesih.
Sužnost na zemlji je minula, o Marija! zdaj si na večno združena s presvetim Srcem
svojega Božjega Sina. Ker si tedaj v nebeškem veličastvu, te častim in poveličujem kot kraljico nebes in zemlje, angeljev in svetnikov in kot Gospč presvetega Srca.
Zdihljej. O kraljica nebeška! da bi vendar enkrat mogel biti pri tebi in pri tvojem Božjem Sinu! O naša ljuba Gospa presvetega Srca! v tvoje roke izročim svojo dušo; s teboj zdaj verujem, upam in ljubim, da bom smel tebe vekomaj ljubiti, o moja Mati!
Sklep. Delajmo vse za nebesa, ker tam je naša prava domovina. Tam bomo našli svojo ljubo Gospo presvetega Srca v svitlobi njenega veličanstva, in ž njo vred bomo Boga, naj veči dobroto, vekomaj vživali. Amen. (Spomni se, kot prvi dan.)
X.
Litanije
naše ljube Gospe presvetega Srca.')
Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas!
') Te litanije se ne smejo v cerkvi pri očitni službi Božji moliti, ker niso med cerkvene molitve sprejete.
Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas!
Bog Oče nebeški, usmili se nas!
Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas!
Bog sveti Duh, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sam Bog, usmili  se  nas!
Naša ljuba Gospa presvetega Srca,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, kraljica miru in usmiljenja,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, de-livka Božjih darov,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, katera vse srca pridobivaš,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, ti Mati usmiljenja,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, Mati milosti Božje,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, sladki dar nebeški,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, ne-obmenjena dobrotnica,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, bogata zakladnica,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, pre-slavna srednica,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, pomočnica v vseh nevarnostih,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, var-hinja vseh zapuščenih,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, Mati sirot in revnih,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, otetnica brezupnih,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, katero vsi rodovi hvalijo,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, katere ljubeznjivost presega sladkost medii,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, katere prošnje pri Vsegamogočnem vse premorejo,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, blagodarjena s Sadom življenja,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, neomadežana lilija, katere lepi duh vesoljno zemljo napolnuje,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, skrivnostni studenec,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, zanesljivo pribežališče v vseh nevarnostih na svetu,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, najčistejši in najljubeznjivši vseh stvari,
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, besednica ubogih duš v vicah,
Blagovoli našo hvalo sprejeti, naše prošnje uslišati,
Nebesa naj te časte,
Zemlja oznanuj tvoje dobrote,
Mladina iši brambe pod tvojim varstvom,
Matere naj ti svoje družine izročujejo,
Starčki naj te kličejo in časte,
Spreobrni najtrdovratniše grešnike,
Omeči trdobo naših src,
Obudi solze obžalovanja iz naših oči,
Bodi naše orožje, kadar nam satan žuga,
Pomagaj nam milostno, naše trpljenje posvečevati,
Blagoslovi milostno in stori rodovitno naše delo,
Sprejmi nas povsod milostno pod svojo materno brambo,
Naj skušani v greh tebe nikdar ne pozabijo,
Daj se omečiti v naših revah, nevarnostih in zlegih,
Tvoje ljube roke naj nam bodo pribežališče,
Tvoje usmiljenje pokrivaj naše slabosti,
Tvoja presečnost nas nikdar ne zapusti,
Tvoja ponižnost naj premaga našo prevzetnost,
Tvoja ljubezen nas pelji k Srcu Jezusovemu,
Tvoja molitev nam bodi pomoč v naši smrtni uri,
Tvoje varstvo nam bodi zavetje pred Božjim sodnjim stolom,
Brani našega sv. očeta Papeža,
Ohrani in množi v naši domovini pravo vero.
Vodi škofe in mašnike po poti svetosti,
Brani katoliško Evropo zoper naklepe brezbožnih,
47
Pripelji nevernike inkrivoverce nazaj k pravi Jezusovi cerkvi,
Razsvetli oči nevernikom z lučjo svetega evangelija,
Jagnje Božje, ki greha sveta odjemlješ; za-
nesi nam, o Gospod! Tagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši
nas, o Gospod! Jagnje   Božje,  ki   grehe   sveta   odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!
Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas!
Oče naš . . . Ceščena si Marija . . .
V. Prosi za nas, o premogočna in nepremagljiva, mila Gospa presvetega Srca!
O. Da bomo po tebi, o imenitno upanje brezupnih, vredni obljub Kristusa, tvojega Sina.
Molimo.
O Bog, kateri si v slavo svojega usmiljenja in v zveličanje naših duš neomade-žani Devici Mariji dodelil neomejeno moč čez Jezusovo Srce, prosimo te, dodeli nam po njeni priprosnji milost, v tvoji ljubezni živeti in umreti, po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.
lil
m
„Pod tvojo pomoč".
Pod tvojo pomoč pribežimo, o naša ljuba Gospa presvetega Srca! Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temuč reši nas vselej vseh nevarnost. Amen.
Naša ljuba Gospa presv. Srca, sprosi mi to milost... za katero te prosim, (trikrat.)
XI.
Mali rožni venec
naše ljube Gospe presvetega Srca.
Žalostne dogodbe so obudile mnogim za Marijino čast gorečim osebam lepo in modro misel, in mi jo veseli razširjamo, ker sad bo rodila. Ta misel se prav lahko spolni in je v tem, da naši ljubi Gospej presvetega Srca pogosto darujemo venec zdihljejev, to je, mali rožni venec, s katerim zamoremo zadobiti v malo trenutkih 3700 dni, to je več kot 10 let odpustkov. Ta mali rožni venec obstoji iz 33 jagod s tremi oddelki, kateri se ločijo s tremi debelimi jagodami; spominjaj se z globokim spoštovanjem 33 let, v katerih je Marija, posebno tukaj na zemlji, kraljevala čez presveto Srce svojega božjega Sina, kateri ji je bil pokoren.
Moli se tako-le:
Pri svetinji naše ljube Gospč presvetega Srca se reče:
„Povsod bodi ljubljeno, presveto Jezusovo Srce!"
Pri teh debelejih jagodah se zdihne:
„Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!"
Pri drugih jagodah se reče:
„Naša ljuba Gospa presvetega Srca, prosi za nas!"
Za vsak zdihljej je podeljenih 100 dni odpustkov. Kdo bi pač ne daroval kake minute s tem malim rožnim vencem preblaženi Devici Mariji, katera ima gotovo nad njim veliko dopadajenje, ker je tolike milosti spro-sila tistim, kateri jo s tem imenom kličejo. Zakaj več kakor 50.000 milosti je Marija sprosila v teh šestih letih, kar ta molitvena družba obstoji, in so v letnih bukvah zapisane. Očiten dokaz, koliko sadu rodč ti zdihljeji. Kadar hodimo po poti iz enega kraja v druzega, ali kadar se podamo k svojemu delu, prav lahko blaženo Devico Marijo s tem častimo. Uboge duše v vicah bodo za nas prosile in se bodo srčno pečale za naše zveličanje, ako za-nje darujemo 10 let svetih odpustkov, kateri so po cerkvenem nauku za-nje studenec pozivljenja in mini, in to lahko storimo. O pomagajmo, ker je tako lahko, tem ubogim dušam iz vic, in one bodo gotovo za nas Boga prosile, ko bodo prišle v večno veselje. Klic: 0 naša ljuba Gospa presvetega Srca, prosi za nas! naj bo naš slavoklic.
4
ou
XII.
Pesmi
k naši ljubi Gospej. i.
(Po napevu: Tebi, Marija, o Muti premila.) 1.
Tebi, Marija, nebeška kraljica! Danes bom pesmico novo zapel, Tebe, nebeških gnad vseh ključarica! Z novim imenom slavil bom vesel. Veš, o Marija! kako te častimo: „Naša Gospa si presvefga srca." Tak' pravoverni kristjani slavimo Tebe, ki Mati si naš'ga Boga.
2.
Sprednost, Marija! popevem le eno: Vir vsega blaga je Božje srce — To pa je v tebi bilo včlovečeno, To ti je dalo preslavno ime. To je tud' tvoje nezmerno bogastvo, To je presveta kri tvoje krvi. To srce v svoje je vzel veličastvo Jezus, k' na Božji desnici sedi.
3.
S tega studenca jaz rad bi zajemal; Tu svojo dušo nahranil bi rad; V sveti ljubezni bi tu se ogreval. Kdo mi bo odprl ta čudni zaklad? Pa, oh! kako bom zajemal iz vira, Ki kakor solnce, še bolj se blišči? Moja pregrešnost mi to opovira; Vendar srce tak' po tem hrepeni.
4.
Vem, da nevreden iz njega sem piti, Pa, če ne pijem, zgubljeno je vse, O moj Bog! kaj mi je vendar storiti? Kdo to presveto srce mi odpre? — Ona, k' jo kličem nebeško kraljico, Ki je vpod6bila s svojo krv'jo To srce; ona ima vso pravico; Njo je Bog sam si izvolil Gospo.
5.
On, ki je prišel postavo spolniti, Je svojo mater visoko častil; Hotel je njenim željam zadostiti; Njenim poveljem pokoren je bil. Tud' tam v nebesih je ona kraljica, Ključ nebeških gnad ona ima, Vsega usmiljenja je vratarica, Ona Gospa je presvefga Srca.
6.
Duša zagrešena, bodi vesela, Ukaj! — Marija je tista Gospa. Tu vso oblast je do Jezusa imela Ona Gospa je presvefga Srca. — Toraj Marija! ki nam si tud' Mati, Trkaj za nas na to sveto Srce. Kar boš prosila, vse hoče ti dati; Jezus bo uslišal vse tvoje prošnje.
7.
Tebi Marija! vse dobro je znano, Kake nadloge zemljane teže; To vse ti v Božji modrosti je dano, Ti ne preslišiš nobene prošnje. Ti nam zamoreš vselej pomagati, Tebi je odprto presveto Srce; Ti vso pravico od njega kot Mati Imaš, da vse ti spolnuje želje.
8. Ker tak' mogočna si Božja kraljica, Da gospoduješ čez Božje Srce; Si vseh presvetih darov ključarica, Cele nebesa Gospo te časte; Toraj odpiraj nam svoje zaklade; Saj zato Bog te postavil Gospo. Kaži Srce to, ki polno je gnade, Vanj nas zapiraj in hrani skrbno.
II.
1.
Veselo povzdignimo svoje glasove, Čutila ljubezni naj glasno done; Le urno navijajmo strune si nove, In vnemajmo z radostjo sveto srce; Saj naša ta pesmica nova velja Marij', ki Gospa je presvefga Srca! O ljuba Gospa Presvefga Srca, O prosi, o prosi za nas!
2. Nezmerne lepote je stvaril Bog večni, Lepoto lepot je od vekomaj zbral, Da ona odvzame moč kači nesrečni, Ko Mater jo Sinu je svojemu dal. Izvoljena srečna lepota le ta, Marija, Gospa je presvefga Srca. O ljuba Gospa i. t. d.
3. Ki solnce obrača v bliščob' čudoviti, Ki vsemu stvarjenju življenje daje, Podložen če zemeljski Materi biti. Na križu za grešnike nas umrje, In tam nas vse v varstvo preblaženo da Marij', ki Gospa je presvefga Srca. O ljuba Gospa i. t. d.
4.
Gospod, ki Marijo prečisto Devico Si v Mater izvolil, pokoren je ji; Jo zdaj je postavil nebeško kraljico; Tud' zdaj jo uboga, tud' zdaj jo časti. Podajmo se toraj vsi v tiru solza K Marij', ki Gospa je presvefga Srca. O ljuba Gospa i. t. d.
5.
Marija zaklade nebeške odpira, Obilno človeškemu rodu teko; Se milo na grešnike vboge ozira, Da ložej dospejo v presveto nebo. Saj moč in pravico do Jezusa ima; Marija Gospa je presvefga Srca. O ljuba Gospa i. t. d.
6.
Če toraj si v grehih, nesrečno zdihuješ, Te tarejo dvomi al' časne skrbi, Al' celo v obupanje se pogrezuješ, Nikjer in nikodar pomoči ti ni; Priteci v nadlogah vseh tega sveta K Marij', ki Gospa je presvefga Srca. O ljuba Gospa i. t. d.
7.
Ti bo pomagala kot Mati premila, Umirilo zburjeno bo se srce; V hvaljenje vsa žalost se bo spremila, Za tugo b'do tekle veselja solze, Da slehrni človek očitno spozna: Marija Gospa je presvefga Srca. O ljuba Gospa i. t. d.
8.
Marija! si nam pomočnica in Mati, Veselo te kličemo svojo Gospo;
Ne živim ne mrtvim — nič ni nam se bati; Saj vedno nas varješ z mogočno roko. Puhtijo naj misli vse naš'ga duha K Marij', ki Gospa je presvefga Srca. O ljuba Gospa i. t. d.
9.
O prosi za našega svetega Očeta, Spominjaj se, kak' te on slavno časti; O bod' pomočnica krščanskega sveta, Da vsi smo prepričani tvoje moči; Da skusimo, ko se življenje konča, Zares da Gospa si presvefga Srca. O ljuba Gospa i. t d.
10.
Kristjani, presrčno Marijo častimo, In noč in dan mislimo vedno na njo, Vse djanje, nehanje mi njej posvetimo; Da, kedar zgotovljen življenja tek bo, Počivamo, prosti vesoljnega zla. Na srcu Gospe tega svefga Srca. O ljuba Gospa i. t. d.
55
XIII.
Darovanje samega sebe
naši ljubi Gospej presvetega Srca
O naša ljuba Gospa presvetega Srca, Mati usmiljenja, vrata nebeške in delivka vseh Božjih darov, ponižno padam pred te na kolena. Ker si blažena Devica in naša ljuba Gospa presvet. Srca, pribežališče grešnikom, tolažnica žalostnim in zdravilo vsem: bodi tudi meni pribežališče, tolažnica in zdravilo. Ker si bramba pravičnim, upanje obupajočim, moč slabim in mirno zavetje vsem žalostnim srcem, zato te tudi jaz, o naša ljuba Gospa presvetega Srca! goreče prosim, sprejmi me na večno v svoje materno varstvo. Posvetim ti danes svojega duha z vsemi njegovimi mislimi, svoje srce z vsemi njegovimi nagnjenji, in sam sebe vsega popolnoma.
O preladka naša ljuba Gospa presvetega Srca, obvaruj me pred zalezovanjem hudobnega duha. Stori, da bom Boga na zemlji ljubil, mu zvesto služil, v njegovi sveti ljubezni umrl, ter s teboj v veličastvu vekomaj kraljeval.
Naša ljuba Gospa presvetega Srca, prosi za nas!
Vse k veči časti Jezusovega presvetega Srca!
56
Darovanje in priporočevanje otrok naši ljubi Gospej presvetega Srca.
S srčnim veseljem, o naša ljuba Gospa presvetega Srca, izročim tega otroka v tvoje materno in mogočno varstvo in ti ga danes posvetim. Skrbi vedno in ljubeznjivo zanj. Cuj nad njim in obvaruj ga v nedolžnosti in pri zdravji, da bo rastel pod tvojim varstvom v modrosti in čednosti. Stori, da bo veselje svojim starišem, tolažilo sv. cerkvi, in potem, ko bo v tem času Bogu zvesto služil, vžival plačilo svetnikov v nebesih. Za to milost te prosim, o naša ljuba Gospa presvetega Srca! Amen.
NflRODNR   IN  UNIUERZITETNFl KNJIŽNICA
A00000320657A