>oSt. 'WA 1 Ct pc Viale 24 Maggio 8 če Pi Dr. Henrik Tirna 688 ;vU: 10 . . L 18-20 n . 910 (jronca ... , 4-60 uštvo in uprav-Oglasi: Za vsak ram viso- ništvo: Trst. via Maiolica 10-12. Telefon 1142. čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača se vnaprej DELO \s Fantie volakl! Ostanite zvesti svojemu razredu in rdeči zastavi razrednega boja! Zdravo! Trst, 7. septembra 1922. — Leto ni. - štev. 146. Glasilo Komunistične stranke Italije 'Štiri leta je od kur romajo zastopniki meščanskih držav po svetu in konference, na katerih - si i j ,• samo da najdejo pot, po kalen bi rad spravili kapitalizem iz strašne gospodarske krize, ki je nastala po vojni. Krize niso rešili in je ne bodo resi i; . poti iz nje niso dobili in je ne bodo dobili. Di-plomatičSnft znanost buržoaznih državnikov gleda na dogodko kot preveč neznatne, kakor da bi razumela zgodovinsko važnost dobe, v kateri živuno Na v svojih dinlornatih in državnikih naj-slabše zdravnike najneprimernejše zagovornike. Še nekaj konferenc m Evru pa bo padla vsa v novo krvopreletje katerega bo izšila palč ša bolj o u o• nego je sedaj, ob enem pa tudi 0Pro±'- nafcapitaljsticnega izkori^anjlu Mn te sposobnosti nimajo sedanji diploma tje in državniki, da bi spravi kapitalizem z bogom in mu poskrbeli kolikm mogoče mirno smrt. Usoda se mattuje in največje maščevanje bo premalo za vse zlo, ki ga je sedanji sistem priza-djal človeštvu. Gospodje so napeli vse svoje duševne sile da bi spravili kapitalizem iz talepe-š\oji smrtni postelji je dobil kapitalizem ga kroga, v kojega sc je vjel. Pa se je na vseh meddržavnih konferencah izkazalo da ustvarjajo nasprotujoče si koristi posameznih imperialističnih držav _ tako močan jo proti vsaki meddrža-vni rest vi gospodarske krize, da so vsi pos us brezuspeSni. * t Bilo je zares mnogo predlogov in pro-tipredlogov; mnogo ponudb in prol.p'-nudb; mnogo spomenic, protestov in groženj in celo poskusov, ki so šli za tem, cla bi spravili nasprotujoče si m ••ro,e v prijateljske odnošaje. Kolikokrat jc^ bila na bogatih banketih dvignjena časa šampanjca v proslavo doseženega uspeha. Koliko je bilo v meščanskem časopisju slovospevov sedaj enemu, sedaj drugemu državniku, ki je stopil pred ostr-melo javnost z novim načrtom, s kojim je obljuboval čudež rešitve. In še danes ko ne verjame ,vdS nihče nobeni konferenci, ne modrosti nobenega državnika, se prikažle kak nov meščanski mesi ja z novim predlogom, z novim zdravilom, ki se dan pozneje izkaže kot brezuspešno in o katerem se izve, da ni v stanu ozdraviti organizma, ki boleha na neozdravljivi smrtonosni bolesni. Črv pa ne razjeda le gospodarsko telo, ki se že nahaja v stanju razkrajanja, marveč uničuje, polagoma toda sigurno, tudi politično ogrodjo kapitalističnega sistema. Koalicija, zmagovitih drgav. antanta, leti se ji je do danes posrečilo, da je dala p tj^jCnernu položaju 1*. v rope navidezno stiflRnost in je porodila v javnosti iluzijo, da namreč njenim potom mogoče izvršiti veliko delo splošne obnovitve je razpadla. Nasprotujoči si interesi se množe, sporna vprašanja silijo ččzdalje bolj nu dan Vedno manjSa je možnost sporazuma med gospodarsko solidnimi državami in je s tem' odpravljen tudi načrt, da bi se na podlagi takega sporazuma po skusilo obvarovati pred polomom one države, ki same ne morejo živeti in sc same ne morejo rešiti prepada, pred katerim sc nahajajo. Države in državice, ki niso vodile dosedaj nikdar samostojn politike marveč so slepo služile interesom posameznih velesil, se skušajo otresti verig, v katere so bile uklenjene. Ker jim velesilo.ne morejo pomagati, hočejo nastaviti svojo lastno pot, samostojno politike in si domiišljujejo, da pridejo na ta način same do rešitve onih vprašanj, M se njih tikajo. It*#ja, Jugoslavija, Ce-hoslovašlka, vse streme po samostojni politiki. Izgubilo so vero in zaupanje v tujo pomoč, ki je ni bilo. Jasno pa je, da bi taka samostojna politika obubožanih držlav kaj kmalu balkanizirala vse Evropo in posamezno male vojne in bitke bi se porajale kakor gobe po dežju. Toda to ni nobena rešitev. Ni to rešitev* nobenega vprašanja in kapitalizem ki so mu že sedanje meddržavne mejeve lika ovira, ne more trpeti samostojne po litike malih državic, ki jih mora izkoriščati. /.uto bo trajala bolezen samostojne politike takih držav le malo časa Prej ali slej bosta nastali dve imperialistični skupini, ki bosta vodili boj za nadvlado nad Evropo, boj, ki mora povzročiti novo vojno, ki tvori edin način, po katerem je mogoče rotiti sporna vpra šnriju med kapitalističnimi državami. Upoštevajmo ta položaj in možnost m-vega krvoprelitj.i, so se nesli pred tednom, t. j. v trenotku velike napeto t! med Nemčijo in Francijo in v času, ko je nastala v antanti velika neozdravljiva razpoka, v Koclnu ob Meni v Nemčiji nemški in francoski zastopniki obeh Komunističnih strank. Važnost tega so. stanka, ki se je izvršil brez vijakih slo-vosnosti, je na prvi pogled velika, rolo-tariat mora hoteti, da se kapitalizem ne bo dvignil na račun delavstva, kojeutu bi postalo življenje naravnost neznosno. Proti porajajočim se kapitalist ičniru koalicijam mora stopiti na dan nova šilu, ki bo v stanu da onemogoči kapitalizmu uudiludo nad vso Človeško druž bo in ki mora postati končno edina last niča vsega proizvajajočega aparata. Ta sila jo proletariat. Sovjetska Rusija jo bila in tvori še danes prvo skupino te si le Kumi'* 'etični set enak v Koclnu pa tvo>" orak pri delu, ki gre za tem, a povottia in da ojači' to prvo »tarske sile. Svetovna proza so bo uresničila, nastu- mm dolge vrsto revolucionarnih mbitev in s tem, da bo proletariat stophjevuje konsolidiral in ojačal svojo prvotno skupino, Nemčiji j«' sojeno, da se skoro gdmvi pridruži kot prva tej temeljni proletai ski skupini. Danes je Nemčija preveč šibka in preveč izpostavljena nevarnosti od vseh koncev in krajev in je dvornlji vo, da bi pomoglu vzdržati kakor sovje trebno vnaprej poskrbeti, da se onemogoči francoskemu militarizmu svobodno kretanjc. To delo mora izvršiti proletariat, ki mora držati nad francoskim militarizmom -neprenehoma Damoklejev mo?, L j. mora dati razumeti, in so mora ob enem tudi resno pripraviti da je sposoben izvršiti revolucijo takoj, ko bi hotel ta militarizem nastopiti pot proti nemškemu proletariatu. Poleg tega je sestanek med nemškimi in francoskimi komunisti važen tudi radi tega, ker ni izključno, da se francoski kapitalisti dogovore z nemškimi v svrho izkoriščanja in usužnjenja proletariata obeh narodov. V Koelnu niso zastopniki dveh Komunističnih strank glasovali nobenih nedolžnih resoluciji, ki se jih veS nihče ne boji. Brez resolucij sta stopila v Koelnu nemški in francoski proletariat prvič; direktno v igro onih sil, ki si jemljejo pravico odločati o usodi Evrope, ne da bi se niti zmenile za oni faktor, od katerega je v prvi vrsti odvisna obnova Evrope t. j. za delavstvo. Sklepi, ki so bili storjeni v Koelnu in ki so nemške m francoske komuniste ob vezali, da jih uresničijo, bodo dali občutiti vso težo delavskega razreda kot iroč nega političnega in gospodarskega faktorja. Buržoazija se bo morala prepričati, da poleg interesov angleških industrialcev, franciskih bankirjev in nen ških špekulantov obstoji na svetu šle en interes, ki ni nič manj važen: interes delavstva. v Ta interes delavstva pa zahteva, da se preuredi sedanjo družbo bodisi tudi nasilnimi potom. Naloga proletariata je, da naredi iz sedanje gospodarske kapitalistične krize eno gomilo in eno zibelko: gomilo za kapitalizem, zibelko za komunizem. Preden pride do vojne mora priti do revolucije. ,y, __________________si------ ------------ Komedija nezavisnosti Bat se vodio za odbranu svetske pravde i demokracije, za oslobodjenje i ne-zavisnost malifi naroda. — Mirovni ugovori naredjuju malim narodima cla bu-du nezavisni. Milina! Zar ima šlta lepše 11 svetu? Hteo ne hteo moraš da budeš nezavisan. «Nezavisni» proletariat nezavisne Austrije ‘nezavisno gladuje i nikako da o sign ra nezavisni profit austrijškim lca-pitalistima. Država je na rubu propasti to jest zavisno nezavisna država kapitalista, i ljudi (vlasnici) potrajžlše način za osiguranje tog profita. Ovili dana se odigrava jedna komedija nezavisnosti. Austrijska buržoazija bi nezavisno da pljačka poumrtvi proletariat, i nalazi jeejini način za to u sjed-dinjenju s Nemačkom. Pošto zna da je susedi prisiljavaju na nezavisnost u ime mirovnih ugovora - pošla je prvo da tra-ži pomoč od tih suseda, pa kad joj oni ne daju onda da se sjedini s Nemačkom. Cešlka, jugoslovenska italijanska bur žoazija znaju da kapital is tičlka Austrija ne može opstojati nezavisna, pod oslovima svorenim mirovnim ugovorima, i zar to je sile na nezavisnost, t. j. na bankrot. Jedini razlog zato jeste žielja da oni nezavisno pljačkaju austrijski proletariat. Medjutim češka i jugoslovenska buržoazija bi medjusobom da dele plen, a italijanska bi reo plen za se. I tako, da je ne ugrabi protivnik, svaka strana brani nezavisnost Austrije; jedna drugoj ne pušta plen, a guši Austriju svaki od njih tako da ona ipak mora cla bude plen. I sva ta komedija nezavisnosti ide na račun proletariata. Proletariat češke i Jugoslavije, po računu buržoazije, treba (kao vojnik) da zagazi u Austriju, da šiiti interese «domovine» i «nezavisnost» Austrije od nasilja poganih Italijana. A proletariat Italije da se kolje sa proletariatom Češke i Jugoslavije, za zaStitu «svetih interesa slavne domovine«, za odbranu «nezavisnosti» Austrije i za ratnu sfavu «plemenite» narodnosti. A ne misle, jadnici, da če i proletariat da se poigra nezavisnosti: mladi pr ol c lori če nezavisno ni i a ti — zajedničkog ne-prijatclja. ustvarja navadno prezir. Italija in Avstrija sta dve revi, ki se med seboj niti ne ujemati kor ste obe brez domačih surovin. Ali pustimo naj ljudje govore. * Grčija in Turčija se tepeta. Grčija je toliko časa nadlegovala Turčijo, da se je ta poslednja naveličala in odgovorila na način, da bo GnSijp. pomnila za vso vojne časa Grška vojska je bila od Turške popolnoma poražena in še danes zgleda ,jla lic bo mogla rešiti Grči a vseh svojih razpršenih polkov. Turki zasledujejo Grke naprej. Anglija pa, za l-o-jo je šla Grčija v žrjavico po kostanj, se dela kakos bi hotela zares pomagati Grčiji. Proletariat pa umira zaradi umazanih kapitalističnih interesov. Z ozirom na hud poraz jo Grčija napravila Turčijo za premirje. Zveza rudarjev IDRIJSKA SEKCIJA Sodrugi! Erarčii delavci! Italije Kapitalistična ofenziva proti delavstvu vabče pripravlja natilusma tudi nam prvo bilko. Ta te Icančno samo-obsebi razumljivo in ako se je ta napad na naše pravice toliko zakasnil, se je zgodilo to le. pa dobro premišljenem načrtu. Kapitalistični gospodarji vedo predobro, da v mirnih časih delavske organizacije oslabijo in se de- Stvar je preja sna in do, ima uprava rudnika slaba vest pri temu nečednemu poslu, je najlepši dokaz to, »da o-na ~-e cel mesec plačuje svoj del pri spevka brezposelne, -ptodporc, ve da bi si upala naložiti drugi del bremena parn eraričnim delavcem. \ht mi smo trdno prepričani, da, ako bralen tu samo za brezposelno podporo nas država ne bi silila k tej neorpravi-čeni dajatvi. Toda glavni cilj tega ma- Z ODMEVOM Oko Radnickog saveza Več skoro godinu dana, a osobito u poslednjih nekoliko meseci, vrlo mnogo se govori o Iladničkom savezu, to jcsl 0 jedinstvenom frontu proletariata. Da bogme, o jedinstvenom borbenom frontu proletariata, koji bi imao da nas-odbrani od ofensive kapitala na polju eko-nomskom i političkom. To pitanje inte-resuje proletariat celog sveta, a pogoto-vo nas u Italiji,-koji smo izloženi jednoj od najstraSnijili reakcija. Radilo se, dakle, o torne da se stvori jedinstvčni front proletariata 11 borbi, ier ni jedan deo pocepanog proletariata nije u stanju, sam da zavlada reukeiju ko j a več preti da gurne celo čgvečaii-stvo u propast, a u .u-vom redu proletariat I zato je bilo t^žno da se stvori jedna vrhvna ustanova, koja če voditi borba cel og * pr olet ariata, bar na eko-nomskom polju kad več ne može poli ički de se ujedini proletariat'na podloži klasne borbe, I osnovao se Radnički savez, koji trebao, da bude vrhovni or-ran tog jedinstvenog fronta proletariata 11 borbi. U 1L S. su bilo zastupljene uprave svih »revolucionarnih« sindikata i još 1 danas je tako. Neko če se zapitati oj kud to da je taj R. S. bio mrtvo slovo n pUpiru, nije pokazao ni da živi; jedina akcija — koju je poveo taj IV. S., onako-vu kakvu je hteo da povede — bila je akcija za osvojenje kraljevskih inini-slarskih stolica, za spas gradjanske demokracije i autoriteta gradjanske policije i t. d., sve drugo, samo ne klasna borba. Sas vi m prosto. Radnički savez, ^edinstveni'front, je stvarun odozgo, t. j. sa- :? Danas, kad je R. S. onakav kakav je, :a groba pala u očima svakog proletara, mi moramo jasno da kažemo proleturia tu zašito to čudovište nikad nije ni vre-dilo jedne prebijene pare. Sad, više nego ikad, moramo da naglašiujemo potrebu jedinstvenog fronta proletariata, revolu-cionarnog fronta, i potrebu da se oslo bodimo lanaca reformističkih. U zad njem opštem štrajku je svaki proletar uvideo šta znači snaga ujedinjenog proletariata, j j on bolje je uvideo šta znači tuforstvu reformistiških vodja. Sad poslednjem proletaru mora da bude ja sno kako se jedinstveni front ne može ostvariti preko reformističkih vodja, svaki tukftv pokušaj mora da propad ne. Ali sad svaki od tih proletara mora, da zna da je snaga proletariata samo u jedinstvenom frontu u borbi. 1 zato sve sile revolucionarnog proletariata danas moraju da budu uporejic prot iv reformističkih vodja i za stvaranje jedinstvenog borbenog fronta proletariata, za stvaranje odozdo, bez reformističkih vodja. Nakaza R. S. a je pala, ali Radnički saccz mora tek da se uspostavi! Protiv saveza birokracije i za Radnički savez! U mesne odbore radničkog saveza sami radnici i seljaci neka biraju svoje pret-stavnike, a ti ra.dnički j seljački pret-stavnici neka biraju svoje centralne organe — sumi izmed ju sebe. -- Samo tako če R. S. biti sposoban da vodi revolucionarno borbu celog proletariata, a ne ovakav kakav je, kad 11 njeg# sindikalna birokracija imenuje (odredjnjo) svoje prelstuvnike, Dole sa reformistična svih vrsta! AZ-DUK1. V članku «Brez odmera« govori »Edinost« spet o fašizmu. Sama ne ve, kako bi se držala, zato se izgovarja na ljudstvo. Da, ljudstvo se s fašizbob ne more sprijazniti, ker ga sodi po njegovih delih. Ljudstvo namreč politično ne kal-kulira, pač pa rešuje politična vprašanja z instinktom, s političnim nagonom. Instinkt pa se ne vara in zato «Edinost» ne ve prav, kam bi, to se pravi, ve dobro pa si ne upa povedati vse resnice. Zato je da ja pomalem,*po obrokih in skrivaj, da ne bi bilo ifiutiti prevare. Ali se še spominjate onega dolzega članka, ko je bil za «Edinost» fašizem prebujenje mlade narodne sile Italije, izraz bojevnikov proti narodnim izdajalcem, boljševikom in demagogom, ki so hoteli pomesti z laškimi veleposestniki grofi? Ni še dosti Soče izteklo v morje, kar je to razlagal slovenski glavni kapitalistični list Jul. Benečije! Z laškim nacionalizmom se «lidinost» ne more jirav spoprijazniti ker je meja napoti, ampak proti boljše-izmu da rada roko fašistom, meja gor, meja« dol! Verižnikom okoli «Edinosti» bi namreč vsak čas dišalo, ko bi mogli spraviti spet kmeta v veleposestniški jarem. Kakor hitro bi šlo za jugoslovanski kapital, bi se gospoda prav nič ne strašili prebivati krvi jugoslovanskih delavcev in kmetov, če gre zato, «Edi-nosti« vest prav nič ne peče; kakor vlačuga, se bo tudi ona prodala vsakomur in se ni'3 ne čudimo, če tako ljubko ko-ketora že danes z belo gardo, z Mussolinijevimi mladini narodnimi silami«. Svojih prešestnih simpatij nič ne kriva, le da jih kaže v zaviti obliki, ki jo razumejo dobro boljši (se pravi: premožni) narodni krogi, med tem,, ko rhisli delovno ljudstvo, da so «Edindstine» razprave učenjačika politična znanost. Upamo, da bodo merodajni faktorji pri «Edinosti« 0 priliki tudi kakšen dar naklonili zaslužni tašistovski organizaciji; tako bolj skrivaj, ampak iz uajsvetejšega' preiiri--ianju, da pomagajo rešiti mednarodni kapitalistični red, na katerem stresa rdeča sovjetska pest. Za 'široko javnost seveda gospodje ne -norejo priporočati fašizma. Ce ni bela garda nevarna jugoslovenskemu kapitalu, je pa sovražna vladi jugoslovanskih kapitalistov. Zato pa tudi po »Edinosti« ne more biti jugoslov, ljudstvo r.iti fašistično, niti filofagistično. Zadosti, da je vodstvo naroda fašizmu prijazno za — vsak slučaj, ljudstvo faši-stovske pomoči ne bo rabilo, zato tudi ni treba, da jim je kaj naklonjeno. Da, če bo treba, bo narodno lju/istvo lahko tudi udarilo po fašizmu. . če bi kazalo naprimer, da je jugoslovanski nacionalizem toliko močen, da se lahko poizkusi j z italijanskim. Takrat bo vršilo narodno ljudstvo sveto stvar, bo maščevalo j krivice, navdušeni narodni voditelji bo-| do pa gledali in ploskali (če ne bo ne- 1 varnosti) izza varnih voglov, vsak kip pripravljeni, da spravijo svojo boljšo kožo z naglim begom v sigurno zavetje. lavstvo uspava. Tako so dali tudi nam metra te. «da si erar izvojvje pravico daljši o\dmor, da bi u teni času naša' strokovna organizacija ovenela m bojeviti duh idrijskega proletariata upadel. Toda upajmo, da sa se to pot naši premodri gospodarji temeljita zmo-tiH! Zunanje lice napada, je > delavcih. Sicer je res, da govori ta par tudi, da erar lahko odpusti vsacega stalnega delavca s odpovednim rokom 14. dni, toda odkar pamtimo mi, naši očetje in naši dedje, ni erar nikoli v Idriji odpustil nobenega erotičnega >ro. svobodnega odpuščanja nas, rudniških delavcev, z dela«. Te dni je, prišel sem tajnik našega sekretariata in se pogaja v tej zadevi v Trstu z vlado, toda mi vemo že Vnaprej, da bodo ta pogajanja brezuspešna! SODRUGI! RUDARJI! Vi veste, kaj bi to značUo za nas! E-reer bi s to, pravica kmalu razredčil naše enodušne in trdne vrste ter uvedel v rudnik fašiste. Tako bi bila naša e-notnost zrahljana in naša proletarska moč razbita. Čakata nas torej tisti teror in listo suženjstvo, ki se izvaja dandanes nad skoro vsem delavstvom Italije. Čaka nas usoda, kateri so zapadli naši. razredno nezavedni bratje v ajdovski predilnici. IDRIJSKI RUDARJI! Vsi, brez razlike v političnem poziranju, zavedite se, da ste proletarci in da je vaša naJvečja življenska potreba v tem trenutku, da se postavite odločno na branik zn to svoie sta.ro pravdo! VSI KI NISTE ŽE ORGANIZIRANI v svoji strokovni organizaciji, vpišite se nemudoma, da nas najde ta težka ura strnjenie in sklenjene v eno samo vrsto. Samo tako bomo odbili ta zavratni napad. Rudarska sekcija o Idriji ic na tlela, da obvesti o tej nevarnosti, tudi naje brate v Rablju in v vsej Italtti, da taka dosežemo čim enotnejšo fr-.nto Ali za to im te predvsem potrebnoš da te poslednji idrijski knap cgantzirr.n in tujec na svojem mestu! Ne danna kršiti svojih nravmi Ntočemo bili sužnji! Na dobro srečo! Idrija, na dan sv Jerneja 1922 RUDARSKA SEKCIJA. SODRUGI! Mati domovina bi ruda objeta Stote sinove ter jili ogrnila s svojim sivoze-lettim plaščem. Kdor ima količkaj narodnega čuta 0 sebi., bot daroval meso in kri ha žrtvenih dmnovipe. Vse za vero, dom. cesarja! Tako se glasi naše lepo narodno gesto. MLADI SODRUGI S tužmim srcem gremo zato, ker moramo zapustiti naša cvetoča društva, naše burne organizacije in naše ustanove, ki nas bodo znatno pogrešale. Gremo pa tembolj s pogumom, ker ve mo, da nesemo iskri) revolucije v srce sovražnega taboru. Ta is leva ne bo u-gasnila; nasprotno, trna ba tlela dalje in v pričakovanem trenotku bo zagorela z velikim plarnervom, ki bi požgal in uničil vse, kar ne spada v človeško (Lrtiibh. Gremo, ali naše orožje ne bo oskrunilo delavskih svetint! Mladeni <% krog nafodne gospode in njih društev bodete tudi kmalu uvideli, kdo in kje je tisti narod pud-imenom kate-V zadevi fašizma ima jugoslovanski rega so vas da danes goljufali. Spo• vez *’odja. A rni znamo da ni u jednoj zemaljskoj centrali sindikalnoj nisu na upravi revolucionark l’o svoda reformisti, raznih ša tiru liga, zbunjeni sindikalisti, iti anarhisti bez glavo. Svoda gde ima komunista, oni su jaču Hi slabija manjiha, vode ogorčen u borbu protiv reformističnih vodja i tezfe da povodu proletarske organizacije na revolucionarni pot, ali još uvok ne odlučujn komunisti. U R, S., što više, 11 njegovom središnjem odboru, komunista nijtj ni bilo. Pa ko je onda inogao da, očekuje neko revolucionarno direktivu vri tog R. S.!? Zar je neko mislio dff je u R. S. ostvaren jedinstveni front proletariata! \ko iko-komunisti nisu. Komunisti znaju da se od reformističnih vodja nemože očekivati nikakva re-olucionarna akcija. Mi znamo da so borbeni jedinstveni front proletariata nikad ne može stvoriti odozgo i da če svaki takav pokušaj propasti- u sumom zn'etku, kao što je proptto i ovaj savez reformističkih vodja Jedinstveni- front proletariata, front, za bezobzirnu klasno Hbrhu, ostvaric.e so samo odozdo, ustvariti ga možic samo proletariat sam, kud Pregazi nedostojne vodje, a za odbranu 8v°g prava na život., Pa kako da su komunisti ipak pod.i-pirali, svim Bp«imu podupirali 11. :«.? za pitače so noko. I mi čemu odmah reči: zato što je tako bilo najbolje. Večina organizovunog proletariata je sledila još uvek refprmisfičko vodje. >>■ na ih je slepo sledila i, kad smo mi tej množini ukazivali pruv, ,)llt j-,jaz iz nesnosnog položaj«, 0na nam nije verovala, jer je svaka naša ivč bj!« pi otivna svemu onoin što pronjva.Jai,« njeni Meči. Baš zato je Kom-.iiisuči.a stranmi morala, da nastoji s\im silama kako bi medju sumim vodjama, i Jf. M ,uk , J,. došlo'do jodinstvem; frontu, mukar I določil, da morata sodro ga Azzario in medjo samim vodjama, i da se tako u- Berutti, ki sta bila izključena iz sindika Politični teden Kongres Ital. socialistične stranke se bo vršit v Rimu v dneh L, 2. in 3. oktobra t. I. in se bo na njem razpravljalo o vprašanjih ki so povzročila, da imamo v tej stranki zopet dve duši Kongres bo gotovo izobčil (nekoliko prekasno) reformiste. Drugo je pa vprašanje, k kateri internacionali bo reformistov prosta stranka prijavila svoj pristop. iz vseh krajev Italije prihajajo vesti o fašistovskih provokacijah. Zgorelo je Se nekaj delavskih domov in padle so proletarske žrtve. Razveseljivo pa je dejstvo da ne padajo več' le proletarske žrtve, marveč zadenejo krogle tudi fašiste. Poleg tega pa tie gore ve? v Italij le delavski dotni in proletarske ustanove. Žogico je dobila pol do bogatih gozdov, do palač in sploh' do neproletarskoga imetja. Buržoazno časopisje SP akandalizira Dokler so gorele delavsko zbornice, je že šlo. Dokler se je požigalo v imenu domovine in naroda, tudi. Ali kdo naj gleda mirno če se požiga v obrambo proti fašistom, v imenu nobene domovine, llude čase preživljamo. Izdajalci, ki so imeli v rokah vodstvo Sindikata italijanskih železničarjev, so takoj po splošni stavki sklonili da sindikat. istopi iz Delavske zveze in so poslali udanost.no .brzojavko D Annunziju. Na narodnem svetu sindikata, ki se je vršil te dneve v Itlmu, so železničarji sicer obsodili postopanje voditeljev, pa jih niso izključili iz svojih vrst. Kam pa pridemo ako se bo delavstvo ustrašilo svojih lastnih sklopov in dejanj. Kum pridemo, ako l>o trpelo delavstvo v svoj sredi iz dajice? Narodni svet izdajice obsodil hi .i - nacionalizem Jul. Benečije janovo glavo ki na eno stran gleda, na drugo meži. Dokler ne bosta jugoslovanski delavec, in kinot obrnila tej glavi hrbta, se no bosta rešila goljufov. Proletariat, bodi brez odmeva sleparjem! Orjunaš. vka proletarska republika. Zuto je po prletariatu kaže prilika mukar samo za jedmi je-dinstvenu akcijo proletariata. Ta akcija je došla, došla jo kad ne treba i z« nedostojno ciljeve, i mi smo morali da upnemo sve sile da ona što boljo usjie. To jo bio najbolj i način, da pokažemo nesvesnim drugovima po putnji šta vre-di njihova zujodničku. silu, kolika jo'snaga sjedinjenng proletariata i koliko su reformisti nedostojni da budu vodje tog ta komunista, ostati v organizaciji. To je prva lekcija izdajicam. Pridejo gotovo še druge. Med Italijo in Nemško Avstrijo so nadaljujejo 1111 tiho pogovori. Dalija je že posodila Avstriji TU milijonov lir. Mnogi trde še vedno, da pride do združitve-r.-ed Avstrij i n, Italijo. Priznamo sicer, da mi reveži nied seboj radi imajo v prilit dueli poroke, ali pomanjkanje sredstev Rešena čast V «Edinosti« 27. av. se nekdo zagovarja, ker ni društvo «Dnevažar» iz Kazelj nastopilo o priliki prireditve «Soiskega društva« v Sežani. Brani kazeljsko društvo, ki ni moglo nastopiti zuradi dveh odsotnih pevcev, obenem pa pritisne «E-dinosti« — dasiravno nehote — krepko zaušnico. »Edinost« je bila namreč zapisala, da niso prišli Kazeljei pet v Sežano zaradi komunistične agitacije, Kazeljei pa pravijo, da so zvedeli o agitaciji, ko je že »Edinost« po narodni slav nosti priobčila vest, da «Dneva žar« ni nastopil radi komunistov. Bravo, Iva zeljcil »Edinost« je torej pošten list, ki rad laže, če le more. Laže pa naraje, kadar gre za komuniste, zato je tudi toliko kfetov in delavcev še slepih, ker verujejo v narodne laži narodne lažniiv-ke, ovaduške nasprotnice delovnega slovenskega ljudstva. Če bi Kazeljei brali «Edinost« brez narodnih očal in mislili nekoliko tudi' s svojimi možgatni, bi so že kdaj vefi ne oprezali v voz »narodnih« kapitalistov, ki nosijo neprestano «narod» na jeziku, pa venomer mislijo samo to, kak« bi iz naroda iztisnili kolikor več profita za svoj žep, Večina Ka-zcljcev je menda še tako zaverovanih v «Edinost», ker sploh vvrugega ne berejo, kar je zanje gotovo velika čhst. Zato jo tudi dopisnik iz Kazelj «proveč zaveden«, da bi bil »kak komunist«, temveč je raje kapitalistični priganjač in pomaga slepiti in varati kmeta, ki ga bodo »narodni« kapitalisti rešili s tem, da mu bodo počasi zavili vrat in ga pognali v Ameriko, ali pa ga potisnili v najvočjo revščino, da mu bodo lažje ukarovuli Prav je, da se bojijo Kazeljei komunizma, ko hudič križa, zaslužili si bodo vsaj lopo polivalo od «Edinosti« in to je tudi nekaj vredno. Zavedni kot, so, vedo dobro, da «Edinost» komunističnih Iva zel j c e v nikdar ne bi pohvalila, prej bi si jezik odgriznila, Prosimo pa jih vseeno noj pomislijo enkrat, o prilik trezno, ali je. res eno in isto: narod in kupita list, Eden, ki je premalo zaveden. znali boste vso krasota »Lepe naše do movine», ka bomo stali skupno v vrsti s vojaško šalo pri kotlu ‘a. ZabUtsi AHagičemi danes za kličemo: Živela revolucija! Živela rdeča voj ska bmloie Italije! Komunistični pozdrav vsem rdečim vojakom! J. ič. Pismo iz Bregi Od svih se strana jav jaju rsdniei opisuju svojo bedno življenje u kome se nalazo, 8toga drago mi »Delo« pusti ko-madif-ak prostora da opišem i ja štogod iz našega mesta, čuje iz mnogo drugih mesta govoriti o nacionalnim razlikama, U našu puk mostu toga nema, jer govorimo svi jodan to isti jezik u i kad bi i bilo u običaju ovde više jezika, pubi nam činilo nikakvih razlika, jer svi smo ovde radnici i seljaci, koji moramo da ho mučimo od zore do mraka za tej komudič kruha. Jedino se razlikujemo u lome, što ih ima još u našemu selu takovih, koji veruju u gospode demokracko ideje 1 to (h: reči, da još nokoji ne veruju ta se od gospodo ne možemo ni čemu dobro-me naduti. Mi im kao komunisti otvore-no velimo, da spasa za nas nema dok se svi ne u drobimo o zajednički front, i dignemtj uvis našo Zastavo stupivSi * u boj protiv svih koji bi na« htoli iskori-ščivati i izrabljivati našu radničku krv. Daklen radnici i seljaci rastrgnite sa očiju otiu mren leti što vam brani da u-idite gde je naš neprijatelj. Naše j« selo bilo u trnini neznanja dok nas nije naša o radnički list, koji nam pokazujo put po kome treba da krenemu; i otada je liešto drukičije kod nas: noma koče ni kučišta gde se ne gu-ori o naitam programu, o onome što nam je potrolmo hočemo 1i da se rešimo ovakova pasjega života. Pridigi« se več i naša omladina, koja radi svom brzinom, i ako smo svi još potatnici i nevježa u radničkom jiokre-tu, da proži svoje nakon rgda umorne Žuljev it e ruke umladini bližnjih selaca. Uvek nam je pred očima ono zlatno načelo: sve što je potrebno za nas učinimo sami i od drugoga se ne nadajmo niče mu. Premda smo još nevesti, radom če 1110 postati izvježlianiji i jači: bičemo ve-štiji u govoru i u činu. Sada par reči o našemu gospodarskem životu: svi soljeni poseduju mali komadičak zemlje, šlo je više kamen ne-goli zemlja, pa od toga nemogu da živu; idemo za radnjom kao gradjevinari, ko-je za nesreču svakirn dauom manje ima. Lanjsko je još godino bilo uešto malo, posla u Opatiji i susednim mestancima uli sve je to bilo samo mrvica. T«Sko smo se proturali apnu le zime a još teže liiče liuduče zime. Dosada muak&rd rade nekoji ovde nekoji turno, vočinom pak na svojoj zemlji, jer notna karu o drugotno. Žene naše raznoao na prodajo mio ko a nekojo drva pa ipak dotiesu koju liru za dnevno življenje, Eto ovo je život u Breginm. Još bih želuo opisati nešito važnoga iz našega mestanca. Okolici je poznate k^-ko nas je zadesila bila jedna nesreča meseca augusta prošle godine: udarila jednoga jutra jaka tuča i pobila nam sve što smo kroz čitavu gdinu oradili i čemu smo se toliko nadali, potukla je grožidje a i svo druge plodove. Nakon toga dogadjaja zauzeo se bio neki opdiP ski zastupnik ital. stranke, koja se zave •«Istarsko-kmetska stranka« imenom Dubrovič (šlocarič) te če on' »poslovati da bodemo oprošteni poreza i da dobijo mo par vagona žita. Jo# je taj «gospo din« iz Frančiči rokao kako za tu mol bu koju če uči niti u Rim treba plati ti njemu u ruke 100 (slovom stotimi) lira. Daklen naši su brožanski župani snzvali nekoga večera sve mu že ve gospodara da se porazgovore radi te molbe. Napokon se ta svottt teškom mubom ali ipak sa kupila, i predala, lomu Šlocaričil Več su od onda minula tri meseca, a, vol još resultata molbe no znamo. Radi toga želimo da nam gosp. šlocarič čim prijavi što je s time, jer kada neko primi noku stvar u ruko, valja da je izvrši ili pak pusti, ili pak mislite da su Brogi još kao 11 ono doba, kada je mračnja živo išKrila ovim kruljavima KrtUdevji stranka, u koju ste prodavali nakn oec-ve i vozili ih u v&šu »Oštarijo« ta ih napajali alkoholom da glasuju za vas' Ne, ne, toga več danas uije, drugačij< je danas! Sada ljudi traže računa zn vašfe čine. A ti zHostaliji radniče uvidi što se radi, progledaj i uzmi metlu pa isteraj tak v e lisice da ti ne pojedo kokodl. Uvidimo več jedmmi da znamo kako treh 1 da živimo. Stopajmo u proletarske \ r ste zu oslobodjenje nas samih! Komunist, t D E L O Italija Ker spada to poročilo ki v sem doseda njim in ker ne bi hotel pretrgati serije z drugim naslovom sem si dovolil tudi «naSo» državo uvrstiti med »druge«. So-dnigi čitatelji se bodo lahko prepričali predvsem o velikosti in moči vsega komunističnega gibanja in pa o tem, s kakšno bliskovito naglico se položaj menjuje m naše gibanje stopnjuje; in to edino ob poročilu iz Italije, kjer se vrši ves proces pred njihovimi očmi. Poročilo je bilo podano februarja in ako primerjamo ogromne napredke od tistega časa do danes z napredki drugod, se nam vsaj v mislih nudi ogromna in veličastna slika naših sil. * Poroča sodr. Tcrracini. Govori najprej o ekonomskem položaji'! v Italiji. Kriza je v zadnjem času še bolj narastla in dosegla svoj najostrejši izraz v polomu znane Hanca di Sconto, finančnega instituta težke industrije. Položaj italijanskega kapitalizma, ki je bil med vojno umetno gojen in vefcan, je da-leko brezizhodnejši kakor po drugih deželah, kjer se nahajajo naravna tla za industrijo. Skušalo se je napraviti odgovornega za krizo revolucionarni duh delavcev in organiziralo se je fašizem, sistematično raz-mesarjenje cveta delavcev, razruševanje delavskih domov in organizacij. Pod takimi okolnostmi je imela mlada komun, stranka težek položfaj. Razumela je pa kljub terorju s pomočjo 'izvrstnih ilegalnih organizacij obdržati si tla, narašča pogasi, a vztrajno in dobiva vodništvo delavskega gibanja v Italiji, posebno pa vodništvo specialne borbe proti fašistom bolj in bolj v svoje roke. To se najbolj zrcali v buržoaznem časopisju, ki, je v začetku poskušalo o nafti stranki smrtno molčati, potem pa bilo prisiljeno vedno bolj baviti se z nami in sedaj vidi v naši stranki pravo gonilno silo proletarskega gibanja. Stranka ima 50.000 članov in 30.000 v mladinskih organizacijah. Poseduje 3 dnevnike z naklado 80.000. Stremimo za tem, da ustvarfmo v Italiji tako pomanjkljivo komunistščlno literaturo. Očitalo se je stranki, da je v vprašanju «ljudskih arditov» napravila napako. Gotovo je, da je bilo to gibanje spontan, proletarski upor; bilo je pa zasnovano po Nittiju, ki je voditelj meščanske stranke Na čelu mu stojijo razni burgujski pustolovci ,njen program je pacifističen, gre za obnovitvijo državne avtoritete, in mi nismo imeli v tem gibanju možnosti, da bi si pridobili simpatije širokih mas. Tudi natše stališče do anarhistov in sindikalistov je bilo kritizirano. Del anarhistov in sindikalistov, na čelu Borghi in Malatesta, vodi Sistematično obrekoval no kiampanijo proti Sov. Rusiji, ki se ji energično upiramo, celo na nevarnost da izgubimo del simpatij pri teh elementih. Naše stališče nasproti Soc. stranki se je le v toliko spremenilo, da podpiramo z vsemi sredstvi levo krilo, ki se je izreklo za priključitev h Moskvi (Lazzari — tretje internacionalisti). Da smo pravilno izvršili skiape III, kongresa, kaže dejstvo, da smo izdali par tednov po nažži vrnitvi iz Moskve apel na proletariat in obenem stopili k vsem strokovnim organizacijam s predlogom, da se borimo v enotni fronti za najnujnejše konkretne zahteve italijanskega proletariata. Strokovne organizacije so spočetka ignorirale ta predlog, a so bile prisiljene sklicati narodni svet, potem ko smo mi tri mesece v tem oziru razvijali sistematično agitacijo in pridobili skoro polovico organizacij na svojo stran v tem vprašanju. Vsled te agitacije smo svoj vpliv poveSali v vseh strokovnih organizacijah. Sedaj vodimo drugo akcijo za združitev proletarskih sil: združitev organizacij posameznih strok. Tudi to naše delo je našlo polno razumevanje med masami in veča naš vpliv. V sindikalnih organizacijah dela stran ka skupno s sodr. Vechijem za priključitev k Rdeči strokovni Internacionali. Poskušali smo napraviti iz pomožne akcije„ gladujoiim pravo proletarsko potno', kar se nam ni posredi o. Nasprotno smo pa napravili skupno z vsemi proletarskimi organizacijami odbore za pomoč političnim jetnikom. Ako hočemo pa presojati važnost te akcije, se- moramo zavedati, da sedi v zaporih v Italiji nad 20.000 komunistov in da je 1. 1921, doprinesla le Dol. zbornica v Turinu, ki se nahaja pod komunističnim vodstvom, pol milijona lir v te s vrhe. V kooperativah (zadrugah)inmmo že tudi trdna tla. Zavojevali smo dve najve> ji zadrugi Italije. In sedaj smo na tem, da zavojujemo še sto in sto manjših in jih združimo potom specialnega centralnega odbora . Naša parlamentarna frakcija šteje le 1t> členov, ki pa povzroča vladi največje težkoče. Pomisli naj se le na afero Mi-slano. Nasi napori za stvoritev enotne bojne fronte so bili ravno v zadnjih dneh kro- nani' z velikim uspehom. Na naše drezanje se je vršilo pred par tedni zborovanje vseh strokovnih in sindikalisti nili organizacij, kjer je bila zastopana tudi Soc. stranka. Kom. stranka ni odposlala sicer nobenega delegata, je pa pismeno zagotovila, da stoji z vsemi sredstvi na razpolago skupnem boju. Upamo, da bomo na ta način dali razumeti delavskim masam v Italiji, da jim le Kom. stranka daje možnost, da premaga kapitalizem. Domače vesti II Četrtek, 0. septembra 192’. toda samo za 15 dni Gibanje brezposelnih v Trstu, ki stoji pod spretnim vodstvom agitacijskega odbora v okrilju naše Delavske zbornice ne ostaja brez uspehov. Vladne oblasti si ne morejo zamašiti ušes pred grozečim klicom tisočero in tisočero brezposelnih maži pred nebrzdanimi kliči njih žen in moledovanjem gladilih otrok. Zahteve gladne mase niso brezumno vpitje proletarskega demagoga, ki zadene le na pomilovalen nasmeh vladnega zastopnika. Za temi zahtevami stoji sila, ki more zdrobiti vse, ko bukne na dan, ker je glad nje mogočni in neukrotljivi zapovednik. Takrat ko se je zar'ela brezposelnost pojavljati v svojih začetnih obrisih je bi la zahteva brezposelnih po podpori, ki naj hi nadomestila dnino. Vlada seveda ni dovolila malo podporo. Brezposelni so to podporo sprejeli, ker so upali, da dobijo prej ali slej delo in ker je bila podpora vendar boljše kakor nič. Medtem je pretekli, četrtletje (-iega r«ga g> spodstva — besednega gospodstva — in predstavljajo danes so-eialdemokratje v Italiji le mesečne plače funkcionarjev, je znala Komunistična stranka najti in udejstviti edino pravo parolo za obrambo proti reakciji: Posm viti proti sil' silo, proti vojaški uvrsuivi enako vojaško uvrstitev, proti oboroženi akciji oboroženo akcijo, tudi individualno akcijo. Drugi del govora st' Arcuna je bil posvečen ženskam. Treba je doseS najpr-vo, da nam ženska ne bo naša nasprotnica ter da bo polagoma šla v borbo rama ob rami z moškimi. Treba je pobijati žensko strahopetnost, ki je naša sovražnica poguma, enako je z žensko bojaznijo, ki je naša sovražSnica, ker je sovražnica akcije. Za glavnim govornikom govorita dve zastopnici žen. Obe pozivata navzoče mladino, da uporabi ves svoj vpliv za to, da pritegne tudi žensko v naš krog. Nazadnje dobi besedo deželni tajnik s. Berce, ki govori v imenu vojak*v-no-vincev. Bodisi na bojnem polju, v vojašnici ali v kazenskih stotnijah, proletarska mladina bo vedno to, kar je: čuječa in disciplinirana braniteljica svojega razreda. Popoldne je mladina napravila izlet v zgornjo okolico: čez Katinaro v Lonjet: od tu 'čez Trebče na Opčine in nazaj. Mladi oddelki so bili sprejeti povsod z navdušenjem in odobravanjem od slovenskih delavcev in kmetov gornje okolice. Sprejem v «narodnem» Lonjerju je bil najprisrčnejši. Ko so stopili oddelki mladine zopet v mesto so se meščani spogledava li, ker So bili navajeni gledati le fa-istovske «squadre d’azione». V omejene možgane dobrega meščana ne gre: te kako da mora biti proletariat vojaško organiziran in imeti svojo armado, ki se v vsaki uri lahko postavi po robu le galni in nelegalni državni armadi, braniteljici medanskih interesov. Oddeliti so se raaftti v središču mesta med petjem «Internacionale». Uudskž oder Podružnica Renče Nepričakovano nas je dne 3. avgusta, obiskal mlad sodrug iz Trsta ter imel prvo toli željeno predavanje. Kljub temu, da so bili sodrugi raztreseni po raznih oddaljenih krajih, ter da nismo bili predavanjem nič obveščeni, se je kot v blisku zbralo čez 00 posl ua tel je v. Predavanje se je vršilo pod milim nebom pozno v noč. Sodrugu predavatelju: Hvala! Na svidenje! Društvo, kot vse proletarske institucije, preživlja težko trizo. Nimamo že delj časa petja, ker nimamo glasovnega instrumenta, odpovedali so nam ,t,udi stanovanje tako, da smo bili do danes na cesti. Na zadnjem setanku je bilo sklenjeno da žirtvuje za nabavo harmonijo vsaki član L. 10. Obračamo se, do vseh premožnejših podružnic, do vseh delavskih organizaciji, ter do vseh sodrugov s prošnjo naj nam v sedanjem tragičnem položaju priskočijo na pomoč. Marsikatera knjiga leži mrtva, zaprašena v kakem kotu. Sodrugi vaša dolžnost je, da vse to doma nerabno gradivo daste na razpolago čitalnici, S tem mnogo koristite sebi in celokupnemu delavstvu. Knjižnica je odprta v nadalje vsako sredo od 7 do 11 ure zvečer ter vsako nedeljo od 8. do 12. dopoldne. Ob istih tirali so tudi uradne ure tajništva. Vsem obretkovaleem* L. O. Ren"e! Opozarjamo vse, posebno nekdanje propale socialiste, da enkrat za vselej nehajo z nesramnim lačmjivim ibreko-vaniem naših 'Manic in članov' RaiSi poglejte, kaj se srodi v vašem krosu! V nasprotnem slučaju bomo primorani, v o-hrarobo društvene časti nestopiti nroti iugofaSistom s skrajnimi, zato potrebnimi sredstvi. Za predsednika: .4. Mozetič. «LJUDSKl ODER» V I.OKVI naznanja vsem sosednjim podružnicam in prijateljem proletarskega gibanja v okolici. da vsled posebne naklonjenosti lokavskega župana in civilnega komisariata napram komunistom, ni bilo mogoče dobiti dovoljenja za veselico niti za 3. niti za 8. t, m. Prireditev odpade na eno poznejših nedelj, kar se bd pravočasno naznanilo. f. - ODBOR. PODRUŽNICA SV. JAKOB. Knjižnica je začela poslovati. Uradne ure v torkih in petkih od 19-21 ure. Deluje tudi vezivni odsek za deklice kakor tudi mandoli-nistična skupina za mladeniče, kjer se poučuje igranje v teorij in praksi Vsako soboto sestanek, kjer se določi cilj izleta za nedeljo popoldne. Vpisovanje članov vsak večer od 19-21 ure v prostorih «Spartaca» v ulici del Rivo 13. Vse one podružnice L. O. in druge naše organizacije, ki imajo v posesti kake tamburice in jih ne rabijo, so napeošiene, da odstopijo te instrumente — zastonj ali proti plačilu — tamburaškemu odseku Mladinske sekcije Opafija. Pisati tozadevno na naslov: Milan Poščič Opatiji 13 h Tajni sklad „Dela“ Daroval Jože Gustinčič, Montona Zadr. drž. ame- rišike L'. 44.10 Anton Podobnik, Idrija Nabrala komunistična mladina iz Rukavca, na « o izletu Nabrali na blokih: » 14,— Ivan Krasna, Idrija » 100.- Podružn. Ljud. odra v Sa ležu 30.- Ve ver v Lokvi na Krasu Štefan Pahor v Opatjen- 18,— selu )> 8,- Skupaj L. 210.10 Prej izkazanih L. 18.517,— Vsega skupaj L. 18.733.10 Glasovi z dežele Poslanica mladih kristjanov' Autouomni kitih krščanskih sociali- ! stov v akademičnem ferialnem društvu j .\ Mine poznamo drugih komunističnih študentov razer onih par, ki so organizirani v našii mladinski organizaciji. ' er komvnist i- orpai-izirnn < prt Komu nistih ali sploh ni organiziran (najmanj pa v kakem akad. fer. dr.). Najbrže si pa t islj klub krščanskih socialistov, da so postane komunist na Jsti nnčiff kakor »svobodomislecu ali celo krščanski socialist. Bože; To hi bi'o komunistov, p >sob-no med mladimi študenti, '•ie celo moralni n a če k po prejokani noč; bi bil komunist, In vsak btdasti študent »komunistični vod1«!)) Trnovo pri Gorici Vojna odškodnina je tudi eno izmed tistih sredstvev, s katerimi slovenske buržoazne strankie farbajo lahkavezno ljudstvo. Rog živi vojno odškodnino! Gotovo je, da če bi italijanska vlada hotela takaj izplačati odškodnino in vsaj za sila rešiti vprašanje narodnih manjšin (katero se v meščanski državi absolutno no da rešiti), bibili slov. narodnjaki prvi. ki bi se uprli, ker s čim bi potem goljufali ljudstvo. Saj je narodno vprašanje tisto, s katerim nacionalistične stranke upravičujejo svojo eksistenco. Vdrešenje naroda in vojna, odškodnina ta dobro de ljudstvu. Če bi bila rešeno ta dvoje vprašanj, čemu bi potem obstojale narodnjaške stranke. Slov. ljudstvo bi lahko videla, da slov. meščanske stranke ne morejo delati za rešitev teh vprašanj, ker je v interesu njihovega obstoja, da ostanejo nerešena. Dne 20. t. m. se je vršil tu sestanek vojnih odškodovancev, na katerem je poročal sodr. Kosič. Govornik je naravno pojasnil, kako teže banke in vlada a tem, da se s pomočjo odškodnine gospodarsko ljudstvo visužlnji in up ropati. Zasužnjeno ljustvo je vzor družab-tega reda kapitalistične meščanske la-‘.i-rtemokraeije. Slovenske raeSftanske t.ranke pomagajo v tej težnji otal. vinil. Zapeljano ljudstvo jim sledi bre preudarka. Lep dokaz, kako se ljudstvo pusti faV-bati od gospode je tudi komedija, ki se je odigrala na Telo v. trgu t Gorici 2. a-prila t. 1. Na tisoče rok se je tedaj dvignilo za to, da če vlada do prvega maja ne izplača vso vojno škodo, se razpuste vsi obč. zastopl, odstopijo poslanci in se prične «davčni štrajk»; da se skliče za prvi maj drug shod ele, Pri5lel je prvi maj, shoda nikjer, prišle! junij, julij, avgust, vojne odškodnine nikjer — a noben poslanec ni nastopil, noben obč. zastop ni bil razpuščlen. čemu, saj ljudstvo, je dobra. v • Vprašanje vojne odškodnine ne bo nikoli rešJeno na korist ljustva. Narodno vprašanje bo rešeno takrat, ko bo rešeno socialno, a socialno vprašanje bo rešeno takrat, ko se delovno ljudstvo vseh narodov m ver zave svojega položaja in se združi ter pomede z vso gospoda. Drugi dan, v pondeljek zvečer se je vršil sestanek članov Kom. sekcije, na katerem je poročal istotako sodr. Kosič o načelih in taktiki stranke ter o splošnem gospodarskem in političnem položaju. Priporočal je širjenje delavskega tiska, v našem slučaju «Delo» in Kom. koledar«; Dalje o dolžnosti proletariata, da podpira in brani Sovj. Husijo, ker je od njenega obstojk odvisna skorajšna svetovna revolucija. Kkslcacscte. 'Nabrežina Javna ljudska knjižnica v Nabrežini priredi v sobotu zvečer v obrtnem G> podarskent društvu, poslovilni večer odhajajočim elnnom-vojakom. Vabljeni so vsi 'Mani knjižnice in dramatičnega odseka, da se udeleži tega večera. florjansko, J. M.: Dopis prihodnjič. Za koledarje obrnite se na s. Antona Hreščaka, VojšiMca. To zadnjo veljave tudi za vse druge, ki želijo ktipiti koledar. Tone: Ti malo vieie čitaži nego ja, ti se čini če to brzo bit, aš! ovako nečemo moč živet naprvo! I’epo: Ča ne vidiš kakova. Kriza je po čelen svete. Ste krizi se kapitalizam ne more zvuč. Videš na primer po Talija kako se več delavci tuču i brane, va No-mačkpj je isto nemira, va drugeli sejen« tako, a bi se moglo reč da j’ tako pe čelen svete. Tone: Pepo pridi mi više puti samo da. se ča porazgovorimo. Pepo: ču prit ču, a sad pak gren, zdravo! Drži se va bragešah! Tone: Ne boj se ne, zdraho! Sretno mi se vrniti druže! Pepo: To su ti jenaki tiči ki za plaču' čuvaju K a p i t al i zam. Tone: Povej mi gre pak ono ča si mi ne ide govoril odi učno i napredno: Pepo: ča komunistička stranka? .Toš pitaš! Dragi moj tamo ti se dela više iajno ma odlu.čno. Da ti samo malo prideš na njihe skupščini hiš malo videl gibanje jugoslavenskega delastva. Neki judi misle da to samo mi delamo ovde na propagande, oni ne znajti da j’ več celi svet, va ideje komunizma. Ton«: Ja bin te još neč pital za ti sokoli ki su bili va Ljubljane. Daj bilo tega vraga čuda tamo od seh kraj sveta i pišu neke novini da j’ to jedan napredni korak Jugoslavenskega naroda. Pepo: Tone ne trubi mi niš' za Sokoli. Tr znaš ča delaju gospoda, delaju bandu ka če za njihi divertimenti skakat, vrtet se na železah i druge bravuri delat. Mi nečtemo ni ne želimo bit gospocki paja-coti; neg mi kake moremo ustanovifno svoje društvo od sameh delavac va kien himo mogli svoje telo zvežbat i ojačat. To nan ni sen moguč« danaska a* se dosti zmorimo delajuč, ma kada bude-mo jedanput« svoji gospodari onputa če-mo moč i manj e delat a više se zabavljat i krepjt svoje telo i možak. Tone: Oni ki su tamo Ljubljane bili povedaju da su bile nekakove / kantini (ofitarije) urejene, ke su delile za niš hranu sokolon. Pepo: Vidiš malo, ljudi gladuju va ne-ken dele državi a ta slavna namesto o-ven fjuden deli hranu za te zmamonje. Sv. Križ pri Trstu Na napovedani manif. dan mlaiinc celega sveta, v nedeljo 3„septembra, smo se tudi mi skupno s sodrugi iz Nabrež; ne zbrali na prostem, da proslavimo ta dan S prav srčnim veseljem smo poslušali s. Ferjančiča, ki je razlagal lepo i-dejo komunizma. S. Ferjančič: je opozarjal sodruge, ki grejo k vojakom, da naj tudi v sivizozeleni obleki ne pozabijo svete ideje. Kakor je tudi sodrug Aliagič ni pozabil v zadnji uri. ko je govoril zadnje besede svojemu bratu. Pokojni Aliagič je zahteval za vsako ceno svob i-do in pravico za tlačeni razred. Prevzetna gospoda Jugoslavije pa se mu je za-t ničljivo smejala in ga dala na vislice, i Ampak zmotila se je.. Aliagič je ostal živ i med nami, kot bojevnik in simbol zma-! ge slovanskega proleiariata, ki ne bo ; zmaga buržoazna trobojnice ampak ■ zmaga dela, pravice in ljubezni; zmaga ; komunizma in smrt vladajočega kapi-| taliznyi. Živio Aliagič! Živio komunizem! Istarski razgovori Pepo: O druiž« Tone zdravo! Opet soj vidimo nakon tcliko & teman. Ja san več' kotnač čeka! da te trefjn! 2'evnc~ fta Jii več rta te ni bilo toliko J vreme, san več: mislol da ti se j’ storila i kakova nesreča. t 1 Pepo: Kamo čoš veče nesreči leh je ovi j' život'kega imamo*? Viš kako moramo j •klatit za delom i}pj daljine ako čem o : živet.. Tone: Ala Pepo, samo muči. Za tej’več | malo hoje nego zame: ti barenj neš z-t-! služiš a ja brilan pek san na ceste do ! kraja. Pepo: Ja to znan da ni ni zate dobro až brižnieina si delal celo leto na grunte pak '*ia, češ!- imet od tega!? Tone: Rogi da mi je prosti.š! Delaj se i muči celo leto pak neču imet prehrani za mes.ee dan. . Pepo: Tako ti je se krivo, kako bi re-%li neki, da smo komunisti pak da nam neče bog dobrega dat. Tone: ču si mi sopeta neč počel trobit? Znaš ča je, neka mole popi za nas ken je lažno, nego mi čemo„jušito moleč najbržte poginul! Pepo: Ja, ljudi su več progjedali čaj to vera, videli su da j’ se trgovina popovska i varane naroda. Tone: Povej mi sada va par besed ča j’ tamo preko va Jugoslavije! Pepo: Tamo ti j’ raj celi: se blftgdani, Spar-i izleti i veselice prirejuju oni deputati jugosl-tvcnski dokle judi trpe od glada i nevolji no primorskeh krajeh* Dalmacije. Tone: Kako se čuje vaveh delaju ne-kakovi parlamenti pak jušto niš ne stori kao i tu va Talije. Pepo: Ma se ben.i kuntentaju oni de-beljoni da su storili Narodnu Obranu (Jugofašisti) pak ča. njim rabi drugo sada. Mor u bit siguri od flelavac. Tone: A su ti jugofaišisti kako i ovisfi, ale su oni drugeh idej? ' To tl j’ ta oslohoditeljica Jugoslavija, mu ni za delavci i siromahi. Toric-jžal mi j' druže da nismo više puti arrjedno. Drago mi j‘ Pepo, samo čut tebe, tUfc ti si celi vranic kada počneš povedat. Peim: Muči Tone, samo člfaj i te i' (lužilost? da povedal sakemu zapeljanemu delavcu da neka iš've put po ken ce se oslobodit. to č polnem obsegu. Vsled pozne ure smo vri je rekla Meta. «Čegav si?> je vprašala Bara. Obeliva sta govorili enako in obema so je tresel glas. Jure je molčal. (‘Otrok je n greha!« je rekla Meta. «Greh jo v njem!« je rekla Bara. In sta molčali in tudi Jure je molčal. «Kje bi spal » «Na tla mu pogrni plahto!*> Že je bila zunaj noč, ženski sta prižgali s ve. o. Irt se bolj žalostna je bila Izba, Ub je rumena luč, tiha in ticmirpa. obžarila mokro, prazno steno, «Poklokhi!» je rekla Meta. Jure je pokleknil na pogrnjeno plaht-> in se je naslonil s komolci na klop. Doieo jst« molili, z zategnjenim, žalostnim, ro-; »narskim glasom, ves rožni vence od z.i-jčelka do koncu. Tudi Juro jo molil česte namarija in tudi njegov glas je bil kmalu ves žalosten in romarski; dremalo se mn je, glava se jo nagibala na sklonjene roke, život je klonil v kolenih. «Ali ne bosšf razločno molil?» je rekla Meta. «Na svojo mater misli, pa moli!» je uka zala Bara. In Jure je mislil na mater, ko je dremal in molil. V dalji/em mestu, v tujem kraju je videl njen obraz; pred davnim a-som ga je videl, veliko bridkosti in veliko solza je bilo vmes; ampak ostal je v njegovem srcu tako čist in živ, kakor da bi ga gledal pred seboj na sivi steni in da bi se pogovarjal znjim. Se so bile solze »a licih, pa so so oči zt&mejale. in vzdignila je Jureta v naročjje in ga je zaziba !u visoko. In Jure se je smejal, kor je bila izba nenadoma vsa pisana pred njegovi-iV»i očmi in se je majala in vrtela. Ampak Jure je bil že velik in te/ftk in mati ga je položila na posteljo in je bila vsa zasop-Ijeua. Pritisnila jo rolsee na usta, zaka-šljala je mukoma, ozrla, se je tla Jureta iti je zajokala; tudi Jure je zajokal, sum ni vedel zakaj... «Moli!» je rekla Meta in ga pogledala i s hudim očesom. ti Moll za mater, grešriieo!« jo uku/,ala j Bara. In Jure je molil in dremal m Je mislil j ja inalcr, gre-nico. Na postelji je ležulu, ni se ozrla vpiči nanj, ni ga klicala po imenu. «Mati spi!» je mislil Jure in je hodil tiho, da bi jo no vzdramil. Mračilo se je, Juro je bil lačen in strah ga jo bilo. Stopil je k postelji, pobožal je mater po roki, po licu. «Mati!» Na njenih ustnicah pa jo bila kri; in Jure je vztrepetal in je zajokal. Stresel jo je za roko; mati pa se ni ozrla, ni se nasmehnila in ni izpregovo-rila. «Mati, laičen sem!» Ni odprla oči, tudi ni zajokala. Takrat pa je spreletelo Jureta kakor spoznanje od onkraj sveta. Planil je, odprl je duri, kričal je po veži, po stopnicah; ne jok ni bil, tie beseda ni bila; kriSal je in iskal, kam bi pobegnil, zakaj ugledal jo bil smrt ... V molitvi, v polspanju je bil vz,kriknil, vzdramil se je od krika in od groze. «l\ui kričiš v molitvi, negodnik?» «Gruli se je oglasil v njem!» Jare ni več zadremal; molil je česv,e-nainarijo, svojih besed pa ni slišal; ne s solzami ni joka), ne z ustnicami, telo pa se je stresalo od tnraza; daleč so bile njegove misli, kakor \s te-kih iti hudih sanjati. Dolgo je romal, p« nikjer ni okusil ve solega po itka; mnogo ljudi je videl, pi so nobeden obraz ni prijazno dagnil k njemu, in nobene uči ga niso smetil ja je przdrirvile. Zve'er je vprašal: kam jutri? ''«j||t,',lJ j'1 vprn-al: katn zvečer’ In od itiahu ni vei' jokal in no \uč prosil. Ugle- dal je človeka, pa je sklonil glavo in stisnil ustnico ter strmel z velikimi, prestrašenim! očmi: glej sovražnika! Hud in mo‘an je, ne reci besede, ne jokaj, ne ni so z roko, ne žali ga! Ih zato Jure nikoli ni govoril in nikoli prosil, zato so lile njegove oči suhe, ko je trepetal. Tako je romal: od cesto na cesto, Iz hiše v hišo, z voza na vo£ Od tistega t.re-notka jo romal, ko ga je prijela tuja žena za roko hi je šla r njim iz izbe, kjer je ležala njegova mati. Ne kam ni vedel in ne kod; brežkončn je bilo mesto, tuja lica, tuji kraji, visoke liiišje. Kakor vročo so ga nakladali in odkladali, rezali so mu kruh nejevoljno, kakor nadležnemu beraču, gledali so nanj, da je bral v njih očeh: “Poberi se .nadloga, ne prikaži so več!n In naposled so ga naložili na voz, med zaboje in vreče in so ga voziti po samotni cesti, kgkor jo še nikoli prej ni videl: na obeh straneh prostrana ravan, visoka trava, ki so Je zibala in priklanjala v vetru, bele cerkve na holmih, ob cesti nizke, siromašne hiše z mabovitimi strehami. Gledal je in se je čudil in pri srcu mu je bilo tako samotno in hudo, kakor nikoli poprej. Dolgo ni jokal, od liste uro, ko jo kričal po stopnjicah; a pogledal je p|vko suniotne ravni, na daljne holme z belimi cerkvami, in nenadoma so bila mokra njegova lica... Njegovo srce je zorelo v bridkosti tako hitro, kakor pod pmru‘im solneom; in je venelo v spoznanju. Gledal je in je mislil. «Kam?i> Vsi ljudje so doma ,tudi on je bil doma nekoč. Pa so ga prijeli in so ga peljali vse križem; kam? Oče. pravijo drug}, in mati in brat in sestra! Kje njemu oče, brat, sestra? Tuji obrazi, neprijazni, tujo besedo, hud pogled! Ne očeta ni med njimi, ne sestre, no brata ... Vsi so drugačni od njega, čisto sam je med njimi, še v obraz ni podoben nikomur... Prestrašil so je, zakaj nenadoma je bilo tiho v izbi, molitev je bila pri kraju. ((Kaj si zadremal?»i cSpnl je; boji se molitve!)) Jure je bil tako truden in tako žalosten, da je naslonil glavo na sklenjene roke; ni se ozrl in ni odgovoril, sišal je kak ir od daleč, tuje besede tujim ljudem. «Ne zmeni se!» «Zakrnjeii je, njegova kri je okužena!)) «Bog nos varuj!)) ((Poškropimo ga!» Vstali sta obedve in sta ga poškropili z blagoslovljeno vodo, kakor da bi. škropili na mrtvaški oder. ((Sleci se, tam je tvoja posteljah' Jure se je slekel in jo legel na plahto in so je zavil vanjo. Njegov angej pH jo bil usmiljen, lakoj mu je zatisnil o H ni mu je dodelil spanje brez hudih sanj. (Dalje prihodnji''.)