Poštnina plačana v gotovini.
MURSKA SOBOTA, 7. septembra 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare;
Cena oglasov : cm2 75 par, med tekstom 1*50 Din, v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
S prilogov: Marijin List s Kolena. Srca Jezušovoga                    uprava.-. Črensovci. Post Ček. pol. št 11.806.
Leto XVII. t. 36.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št 28.
Jugoslavani — zmagale.
Preminoči teden so se vršile letalske tekme držav Male Antante (Jugoslovije, Češkoslovaške, Romunije i Polske). Pri tekmaj so prva štiri mesta zaseli Jugoslovani. Prvi je bio kapetan J. Novak.
Mati dečkec bujo pijanca.
V blizini Pöitiera na Francoskom je 6 letni dečkec bujo domačega hlapca, ki je bio vdani pijančüvanja. Dečkec je hlapica proso, naj ne pijančüvanje, ar pa te ne marao za njegovo prošnjo, je vzeo očo vö puško i je hlapca strelo.
15 hiš zgorelo.
V	občini Italjani na Hrvačkom je primočo soboto vü ogen, ki je vničo 15 hiš. S hišami vred sa zgoreli tüdi vsi polski pridelki; Škodi znaša okoli 1 miljon Din.
Zrakoplov porüšo hišo.
Na Francoskom blüzi Rogueforta se je v zraki vužgao zrakoplov i je spadno na hišo. Pod zmečavov se je hiša zrüšila i od gorečega zrakoplova tüdi vužgala. Štirje lüdje so našli pri tom smrt.
Velka brezposolnost v Ameriki.
Predsednik amerikanskoga štatističnoga urada javla, da je v Zedinjenih državaj 7 do 9 miljon lüdi brez posla. Vseh delavcov je okoli 49 mil.
Francoska odlikovanja.
Predsednik francoske republike je odlikovao z oficerskim križom častne legije 6 naših državlanov i to : M. Miloševiča, V. Pantiča, N. Jovanoviča, dr. Belobrka, dr. Št. Hadžijo i dr. 1. Stojo.
Krao tolvajev zgrableni.
V Aacheni na Nemškom so zgrabili I. Diamonda, krala amerikanskih hüdodelcov. Pri njem so našli 15 jezer mark.
Blatnje Slovenske Krajine.
Blato, štero je vrgeo g Janko Horvat, rojen v Žíških, krüh slüžeči v M. Soboti v pisarni, na celo Slovensko Krajino, skoro na vseh njenih 100 jezero prebivalcov, so to domačini ali prišleki, se nesme i tüdi nemre posüšiti. Te mladi človek se je drzno trditi v „Jugoslovani“ od 24. augusta, „ka je pri nas navdüšenja za Jugoslavijo ne bilo sloneče na globšoj nacionalnoj zavesti i da smo nekak sami od sebe prišli v Jugoslavijo. Te je prej zato bilo 75% plitve zavednosti, zdaj pa je ešče ta spadnola za 100%“ To telko pomeni, ka se pri nas nišče več ne čüti za Slovenca i Jugoslovana. Sramota ! Nesramnost brez primere ! Te so pa naše matere, ki so nas Slovence rodile i odgojile, postale protidržavne ! ? Te so pa naši očevje, ki so se trüdili, da smo Slovenci i ki so svoje živlenje v nevarnost postavlali za naš narod, naj bo sloboden, te so tej zdaj sami sovražniki države? Te so naši nacionalni delavci iz vseh vrst našega lüdstva zato trpeli, delali, aldüvali svoje zdravje, svojo vrednost, prestali vnogo preganjanja, da se včakajo takšega vočimetanja od strani tistoga mladenca, ki se teh bojov ne vdeležo, ar je bio še dete, kda so se tej boji bili i vodili!? Te je naša dika, ka mamo tüdi „solunskoga dobrovolca“, laži ? Te je delo našega vučitelstva manjost, ka v 11 letaj neso mogli nikaj dosegnoti v nacionalnom pogledi ! ? Te so se zaman ustanavlja razna nacionalna društva če neso mogla zbüditi narodne zavesti niti za piknjico !? Te se je naše izobraženstvo, naše profesorico i naše dijaštvo zaman trüdno, ali pa nikaj ne delalo, da nega nikšega sadü !? Te naša oblastva ne so na svojem mesti, če je : „pri nas zaenkrat vse pri starem ! ? Da ste nas vse v Slovenskoj Krajini tak sramotno napadnoli, g. Janko Horvat, zahtevamo vsi, ki se čütimo razžaljene, zadoščenje! Če nam ga ne date v zadostnoj meri, si ga po postavnoj poti poiščemo sami.
„Horvat Karol z Bratonec se mora kak nevaren umobolnik spraviti v norišnico.“
Srezko načelstva v Dolnjoj Lendavi je izdalo odlok vsem občinskim uradom svojega sreza, da morejo Horvat Kanala iz Bratonec — ki se je bavo en čas nedovoljeno z izseljeniškim agenstvom i ki je lansko leto iz sobočke bolnišnice v norosti odskočo, — če ga kde najdejo, taki spraviti v Ljubljano v zavod za umobolne ali v norišnico.
Poziv dale pravi, da če bi se kde najšeo, naj se to javi srezkomi načelstvi v Lendavo. Te razglas telko pomeni, da če što kakoli zna od toga Horvat Karola, naj javi srezkomi načelstvi v Lendavi.
Na podlagi toga poziva javlamo srezkomi načelstvi
1. Da če je te Horvat Karol brat Pavla Horvata znanoga Izseljeniškoga agenta i Člana narodne odbrane, te je te Horvat Karol v inozemstvi i se doma zobston išče.
2 Da je te Horvat Karol popolnoma zdrav v pameti i nikdar neje bio nori ; v inozemstvi kak svedočijo tisti, ki so več mesecov bili ž njim vküp je bio popolnoma zdrav v pameti. Tü je tüdi povedao, da so ga drügi rešili iz sobočkoga špitala.
3. Te Horvat Karol je prejemao v nekoj — našoj, državi sovražnoj državi - peneze za delo proti našoj državi, posebno da agitira proti njoj v Slovenskoj Krajini.
4, Horvat Karol je pisao gospodi Horvat Janki v Murski Soboti. To je tisti Horvat Janko, ki je pred 14 dnevi, pisao v „Jugoslovana“, da ne najde narodne Zavednosti v Slovenskoj Krajini; S tem ne trdimo, da je podpirao kakše protidržavno delo s Karolom Horvatom.
Dužni smo to povedati iz dvojega razloga :
a.) Ne vekše nesreče v drüžini, kak če je dete na pameti betežno. Naj ne do meli starišje i celi rod
2
NOVINE
7. septembra 1930
Horvat Karola to žalost, njim prinašale veselo vest, ka je sin pri zdravoj pameti.
b.) Ne vekše neprilike za oblast i za celo državo, kak če se što za v pameti zblodjenoga spozna od državne oblasti te, kda pri zdravoj pameti dela proti tistoj državi, štera ga je za noroga spoznala. Naj našo oblast štera dozdaj še ne proglasila Horvat Karola za umobolnoga i celo državo rešimo te neprilike, smo dužni bili to povedati.
Kalendar.
september  (31 dni)         36. teden.
dnevi
tedna
8
9
10
11
12
13
14
pond.
tork
Sreda
četrtek
petek
Sobota
nedela
Rim. kat.
mala meša Gorgonij Niko Tob Prot. i Hij. Ime Mar. D Virgilij Po sv. Križ
Evang.
Mala meša
Gorgon
Jodokij
Prot
Syr
Maternij P. sv Kr,
Senje : 8. G. Petrovci, Seinica, Sv. Martin, 9 Turnišče, 10. Puconci, 14. Sv. Križ.
Vreme: Nestanovitno, oblačno. Veter i grmlajca.
Vozni red:
Hodoš :
Prihod iz M. S. ob ll14 i 1748 vöri odhod v M. S. ob 606 i 12°4 vöri
Murska Sobota :
Prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri odhod v Hodoš ob 930 i 16 vöri
prih. iz Ormoža ob 912, 1541, 1935,2040 v. odh. v Ormož ob 516, 920, 1410, 1858 v.
Ljutomer :
prih. iz G. Radgone 543, 1415, 1923 v. odh. v G. Radgono 840, 1510, 2004 v.
Ormož :
prih. iz M. S. ob 702, 1310, 1-6, 2048 v. odh. v M, S. ob 728, 1355, 1615, 1854 v.
D. Lendava :
prih. iz Čak. ob 516, 908, 1349, 2038 v. odh. v Čak. ob 526, 1015, 1416, 21 v.
Čakovec :
prih. iz D. L. ob 625, 1125, 1514, 2210 v. odh. v. D. L. ob 423 802, 1255, 1932 v.
Što ma opravek v Maribori, Ljubljani i Zagrebi, naj potüje tak iz Sobote, kak iz Lendave s prvim jütrašnjim vlakom.
Murska Sobota
V slovo zaslüžnomi moži.
V Četrtek nas je zapüsto g. Jožef Radoha, ki je kak ravnateo vodo
Martinišče od začetka do zdaj. Ne bomo ga hvalili, ar Znamo, da ne delao za svetno hvalo. Edno pa naglasimo. Žmetno je najti človeka, ki bi telko doprineseo, kak je včino to on. Kelko križov i težav je prestao, kda se je s svojimi gojenci zdržavao v kat. šoli i v malom „starom Martinišči“, sploh popisati ne mogoče. Velko je bilo njegovo delo. Najvekše delo pa je doprineseo z zidanjom novoga Martinišča. S tem si je postavo viden spomin.
Za vse, ka je včino, se njemi cela Slovenska krajina, posebno njeno dijaštvo, zahvalüje i njemi žele na novom mesti v Ljubljani še več božega blagoslova.
*
Gimnazija. Zvedeli smo, da peti razred gotovo ostane, zato naj petošolci ne silijo v drüge šole.
—	Nesreča. G. poštni uradnik Puhan se je v pondelek zajtra z biciklinom pelao v slüžbo. Komaj je povozo kakših pet metrov, njemi je lanc zgrabo hlačnico. G. Puhan je pri tom tak nesrečno spadno, da si je potro pravo roko.
— Velka senzacija. Zvünredno zanimanje je zbüdilo zdavanje g. dr. Brodara i gdč. Jonašove, ki se je vršilo v soboto opoldne. Na stotine lüdi je prišlo gledat mladi par. Med njimi je bilo vnogo takših, ki ovak nikdar ne vidijo cerkve od znotra.
— „Meščanski dom“ je dne 15. augusta 1930 za hiralnico v Murski Soboti obdržao svojo prvo letno veselico v gostilni g. Banfija. Veselica je bila lepo obiskana od vseh strani našega vrlega prebivalstva: Preplačali so: Števančeč Nandor 30, Gašpar Josip 10, Heimer Oskar 10, Faflik 5, Šiftar Karl 40, Brumen Joško 5, Meolic Joško kavarnar 10, Nemec Janez želez. trgov. 70, Hahn Izidor
25, Hahn Pali 5, vdova Kardoš Josipa 10, Mesarič Štefan 15, Árvai Vince 90, Cvetko Ludovik 45, Ratkol Tivadar 20, Peterka Režö 50, Rituper Ludovik 5, Benčec Franc 10, Cvetič Janez 5, Perkič Josip 5, Ursülesku Peter 25, Adanič Ivan 10, Ligeti Anton 10, Fridrich Štefan 20, Kemeny Marko 10, Lončar i Dr. Bratina 30, Fürst Aladár 20, Jonaš Janez 5, Nemec Sabo 5, Vukán Géza 10, Flisar Josip stolar 10, Schöck Šamuel 5, Flisar Ivan 5, Kukel Karl 5, Vályi Žiga 5, Horvat Josip 5, Škrilec Aladár 5, Žilavec Imre 200, Flisar Režö 45 Din. Kak preplačnikom, tak c. obiskovalcom i vsem, ki so nam šli na roko, prav lepa hvala! Odbor.
- Odkrita tolvajija. G. Faflik je že pred kakšimi štirami meseci opazo, da iz hiše večkrat premine kakša stvar. Opazüvao je, što kradne, a ne mogeo priti na sled. Preminoči teden se njemi je to posrečilo. Na den je prišlo, da je krala kavarniška küharica, blago pa je pomagao odnašati poznani prtlažni nosač. Pokrala sta različnoga blaga do 6000 Din. Orožniki so jiva aretirali i spravili v vozo.
— Cirkus. Od Sobote do srede je mela Sobota priliko gledati cirkus „Titanic“. Kakših posebnosti ne bilo, z kda ne bolšega, je tüdi takše dobro.
Slovenska krajina
Finančne kontrole.
Oddelek finančne kontrole v Petrovcih je z 31. augustom 1930 ukinjeni. Glavni oddelek finančne kontrole pa se je otvoro s 1. septembrom 1930 v Hodoši.
Politične občine: Adrijanci, Dankovci, Mačkovci, Moščanci, Pečarovci, Peskovci, Gornji Petrovci i Stanjevci spadajo v področje glavnoga oddelka v Hodoši ;
politične občine : Lucova, Otov-
Ka novoga v Belgradi ?
Zastopniki naših izseljencov v Belgradi. Preminoči teden so obiskali svojo domovino naši delavci, ki so zaposleni v Nemčiji v renskoj i westfalskoj pokrajini. Stavili so se tüdi v Belgradi. Njihovi zastopniki so bili v audijenci pri predsedniki vlade, pred šterim so izrazili svojo velko lübav do domovine.
— Podpora proti ovčjemi betegi. Kmetijski minister je odobro 470 jezer Din. podpore tistim banovinam, v šterih divja ovčji beteg. Podpora se porabi za zatiranje toga betega.
Svetovna politika.
Polski parlament razpüščeni. Predsednik republike je po razgovori s predsednikom vlade Pilsudskim razpüsto parlament (sejem). Nove volitve se bodo vršile 16. novembra, za senat pa 23. novembra.
Nemški zvünašnji minister zbetežao. Dr. Curtius, nemški zvün. minister je meo v Baden—Badeni Volilni shod. Med govorom njemi je prišlo tak slabo, da so ga morali odnesti iz dvorane.
Zaklüček varšavske konference. V zadnjoj številki smo pisali, da se je v Varšavi vršila konferenca, štere so se vdeležili odposlanci osmih držav, med njimi tüdi Jugoslovani. Na sejaj se je razpravlalo od načinov, kak spravijo polodelske države, ki so se konference vdeležile, svoje pridelke na plac. Med vdeleženci je prišlo pri vseh zadevaj do popunoga soglasja ravno zavolo toga se pripišüje varšavskoj konferenci velka važnost.
Krvave demonstracije v Pešti. Pred nedavnim smo poročali, da ma mala Vogrska prek pol miljona brezposelnih. Najhüše so razmere v Pešti. Delavstvo je nezadovolno. V pondelek je priredilo po vilicaj velke demonstracije. Delavci so vdirali v trgovine i v hiše bogatašov, i so razbijali. Proti njim je nastopila Policija, Orožništvo i vojaštvo. Nastala je prava bitka, v Šteroj so dva človeka bujli, do 350 lüdi pa ranili.
7. septembra 1930.
NOVINE
3
ci, Poznanovci, Prosečkaves i Šulinci v področje oddelka v Martinji ;
politične občine : Košarovci in Kuštanovci pa v področje oddelka finančne kontrole v Domanjšovcih.
*
— Pozdrav pošilajo iz Francije: Stesel Jožef iz G. Lendave, Madjar Štefan z Čentibe, Ritlop Jožef i Štefan z Radmožanec celoj Slovenskoj Krajini, svojim starišom i g. Kereci. Javlajo, da so s svojim poslom zadovolni. Se zahvalüjejo, ka njim redno pošilamo Novine:
— Nedelica. Pri nas je bila v ne delo tjeden ob 10, kda je po cerkvaj boža slüžba, seja za nekši most. Več občin je bilo na to sejo pozvanih. Prosili bi oblast i cestni odbor, naj nas püsti po nedelaj i svetkaj pri miri, ka bomo mogli zadostiti svojim verskim dužnostim ! (Od svoje strani isto . prosimo. Vr.) 
Od ljutomerskoga sreza se včimo! V tom srezi so nekdaj na dnevnom redi bila bitja; bilo je dosta pijanstva, dosta nezakonske dece i drügo kaj takšega, ka neje bilo v čast srezi. Dnesden je te srez v moralnom pogledi eden prvih. Ka je tomi zrok!? To velko zbolšanje je prišlo po pametnoj osnovi gospoda glavara, ki je omejo na najnižjo me ro plesne veselice. Niednomi oštarjaši ne da dovolenje za ples, samo Če prosi kakše drüštvo v dober namen. Pa drüštvo tüdi ne dobi toga dovolenja, če se ne skaže potreba. Gospodi glavari se zahvalüjejo ne samo dühovniki i starši, nego vsaki pošten i reden človek, ka je napravo red s svojov ostročov.
Kak naj gasilci pridejo do potrebne škeri ! ? Pred kratkim se je zagovarjao eden gasilec, ka prej morejo držati plesne veselice, ovak ne dobijo nikših penez, ka bi si potrebno šker mogli küpiti. Mi odgovorimo, ka ta trditev nikak ne drži. Naj držijo gasilci tombole, srečolove, igre, predstave, tečaje itd. pač nekaj takšega, ka je lüdem ne prilika na greh, nego njim ešče vsestransko hasni. Probajte te gasilci, pa vas bomo vsi podpirali,
Lipa. Pišejo nam: „Žaligov“ Vanek si je odsekao prst na levoj roki v drügoj Stavi tak, da ga samo malo kola drži. Redo je nekšo kaštulo. Čüdno je to, da njemi je steklo samo kakših deset kaplic krvi. V Četrtek teden je S. Jožek, zet pri Š. potro roko Š. Lajčiji. Lajčija so krivih, da je hoda k sosedi po slive. On se je zgovarjao i je Jožeki nekaj prigučao. Jožek ga je šteo plüsnoti. Lajči je skočo, Jožek pa za njim i ga je Pošikno. Pomoč so iskali pri
g. Škrilci v Soboti. — Liplančar.
—	Ples na čast sv. Florijani. Z G. Lendave so nas prosili, da bi dali v Novine sledeče: „Naše gas. drüštvo bo dalo blagosloviti podobo sv. Florijana, dne 7. sept. t. 1., po svečanosti prirédi gas. drüštvo veliko vrtno veselico s plesom v gostilni g. Maršika.“ — To je jako „lepo“! Sv. Florijan, šteroga podobo blagoslovijo, bo jako veseli, če bo vido večer na plesi podivjano mladino, pijance i mogoče šče kakše drüge grehe, šterih niti neščemo nabrajati. Lüdje boži, nücajte pamet!
— Vuča Gomila. V Zagrebi na kliniki je vmro naš domači kmet, 51 letni Džuban Ivan. Dva meseca je bio tam, rešiti pa ga tüdi operacija ne mogla Na sprevod sta se vozili žena Julija i hči Etelka.
Zastopstvo Transocenika, glavne italijanske linije ie v D. Lendavi na glavnoj vulici. 	25
— Apoteka v Gornjoj Lendavi. Približno pred 25 leti je bila Ustanovlena apoteka v Gornjoj Lendavi. Zadnji čas je bio tam apotekar neki Weiss Gustav, ki je bio istočasno upraviteo Veleposestva. Imenüvani je jako zanemarjao svojo apoteko, ar je meo več skrbi z veleposestvom. Zavolo toga je bila apoteka večkrat zaprta i Prebivalstvo ne dobilo zdravila. Dne 15. aprila 1930 je bio imenüvani apotekar razrešeni službe upravitela Veleposestva i je taki na to odišeo na Madžarsko. Oblast je zapečatila apoteko i je tak zdaj gornji del Slov. krajine brez apoteke. Prebivalstvo G. Lendave sküpno z 20 drügimi občinami dela na to, najše kem prle izda dopüščenje apotekari, ki bi vodo apoteko nadale. Zaprosili so Kraljevo bansko upravo i smo osvedočeni, da se bo prebivalstvi severnoga dela Slov. krajine ugodilo. G. Lendava je dnes gospodarsko središče gornjega Prekmurja. Ma 1200 prebivalcov, zdravnika, žandarmarijski vod, finančno kontrolo, pošto, šolo, župnijo, 4 gostilne itd. v najkračišem časi dobi tüdi živinozdravnika. G. Lendava je oddaljena od najbližje apoteke (Murska Sobota) 22 km. Snverni del Prekmurja išče zdravila zavolo velke oddaljenosti v sosednoj Avstriji, ka pa nikak ne primerno za našo domovino.
— Pozdrav pošila iz Nemčije M. Kühar celoj Slovenskoj krajini, g. upraviteli Novin i Mar. lista ino g. Kereci.
— „INKA“ dišeča vinovica odstrani zagotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi seA apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
—	Proščenje pri Sv. Jürji ne bo 8. septembra (kak smo v zadnjoj Štev. pisali) nego v nedelo po Maloj meši, to je 14 septembra.
— Beltinci. V nedelo, 7. septembra se vrši v Beltincih pri paromlini delna župna vaja z brizgalnami, začetek ob 1 vüri popoldne. Po večernici se pa vrši gasilska tekma z brizgalnami, nastop pred gasilnim hramom v Beltinci. Pred nekaj tedni se je zmračila pamet zidarskomi delavci Rožman Matjaši v Beltincih. Županstvo občine je včinolo vse potrebno, da bi se te siromak sprijao na opazovali oddelek kr. banske bolnice v Ljubljani. Pa dozdaj ešče ne prišla vrsta na njega. Jako bi pa potrebno bilo, da bi se upravitelstvo kr. banske bolnice
v Ljubljani smilüvalo nad tem siromakom i ga vzelo na opazovalni oddelek. Občini bi s tem bilo odvzete breme davati vsakši den šest čuvarov za volo čuvanja toga sirmaka, posebno bo to jako težko zdaj v jesenskom polskom deli.
— Kobila pozročila smrt. V sredo je zatisno oči k smrtnomi spanji 73 letni Lukač Ivan iz Bankovec. Njegovo smrt je pozročila kobila. V pondelek je pomagao nekšemi človeki iz Veržeja pri nakladanji Sena. Ar ne znao, da kobila brše, je šo blüzi k njoj. Kobila ga je brsnola v črevo. Drügi den so ga pripelali v sobočki špitao. Bio je opererani, a pomoči ne bilo za njega. Med velkimi bolečinami je vmro. N. p. v m !
Nesrečen vdarec. V Hodoši so se v pondelek blüzi postaje igrala deca. Med njimi je bio tüdi Jakuš Bogomil, sin postajenačelnika. Med igranjom so se deca posvadila i je eden dečkec z motikov po glavi vdaro načelnikovoga sina. Odpelati so ga morali v špitao.
— Važno za sadjare. S prispevkom kr. banske uprave razdeli sresko načelstva 1700 falatov prvovrstnih sadnih drevesc najbolših vrst jabuk iz banovinska drevesnic Rakičan i Kapela. Reflektanti se naj kemprle priglasijo pri svojem občinskom uradi, kde dobijo tüdi podrobnejše informacije. Prednost pri oddaji majo oni, šteri so bili oškodovanj po hüdoj toči leta 1928.
ZA NEDELO.
Po risàlaj trlnàjsta.
Evang. sv. Lukáča vu 17. táli.
Vu onom vremeni, gda bi šo Jezuš v Jeružalem, prek je šo po sredini Samarje i Galileje. I gda bi notri šo vu nekši grad, prišlo je pred njega deset gobavih možov, ki so stáli Ozdaleč i pozdignoli so glás svoj govoréči : Jezuš Vučitel ! Smilüj se nad nami. Štere kak je vido, velo je: Idte pokážte se dühovnikom. I včinjeno je, gda bi odhájali, Očiščeni so. Eden pa med njimi, kak je vido ; ka je Očiščeni, povrno se je, z velkim glásom zvišávajoči Bogá i spadno je na obráz pred nogé njegove hválo dávajoči; i té je bio samaritánuš. Odgovoréći pa Jezuš pravo je: Ne li jih je desét očiščenih i gde je tej devét? Ne se je najšeo, ki bi se povrno ino bi dao diko Bogi. nego sem ete tühinec. I veli njemi : stani gori, ino idi; ár je vera tvoja tebé zdravoga včinila.
Razprava proti našim v Trsti. V pondelek se je v Trsti začnola pod Predsedstvom fašističnoga sodnika, generala Cristinija razprava proti 18 Slovencom i Hrvatom, ki so obtoženi, da so rovarili proti Italiji. Kakši de konec razprave, se ne ve. Miseo na Usodo mantrniškoga Gortana pa nas sili, da dosta smilenja za obtožence nemremo čakati.
4
NOVINE
7. septembra 1930.
Razgled po domovini.
Jesensko Velesenje v Ljubljani, V nedeljo je g. dr. A. Korošec v navzočnosti zastopnikov Njeg. Vel. krala, vlade, banske uprave i drügih prestavnikov otvoro šumarsko, lovsko, misijonsko i higijensko (zdravstveno) razstavo. Pri toj priliki je bilo na predlog g. ministra več zaslüžnih gospodov odlikovanih. V pondelek sta obiskala razstavo Nj. Velič. krao i kralica.
Ljutomer. Na Malo mešo od 8. do 12. vüre se bo vršilo v glasbenoj sobi Vpisavanje v Glasbeno šolo. Vučenci se bodo med šolskim letom včili igranje na klavir, gosli, čelo, klarinet, flauto, mladinsko popevanje i teorijo.
Dijaško polje.
Na VI. rednem občnem zboru Slov. kat. akad. društva „Zavednosti“, dne 30. avgusta 1930. je bil izvoljen sledeči odbor : Predsednik : Neržima Albin, stud. chem. Podpredsednik : Maučec Matija, stud. phil. Tajnik : Jerič Mihael, abit. Blagajnik : Horvat Franjo, stud, ing. Knjižničar : Camplin Ivan, abit. Revizorja : I. Koren Ivan, stud, theol. II. Bejek Janez, student theol.
Pošta upravništva.
Kaufman A. Bodonci. Med tem časom sprejeli 15 Din. Tak je za letos vse plačano. Hvala. Martinec A. M. Petrovci. Spreli 30 Din. S tem z zahvalnostjov pripoznavamo, da je naročnina na letos popolnoma poravnana. Cigan-Toplak Marija, Buenos-Aires. 500 Din sprejeli. Smo spisali na Dom. sv. Frančiška za sirote. Če ste v drügi nameri poslali, prosimo odgovora. Štesel Jožef Francija. Naznanite nam, na koj ste poslali 66 Din.? Andrej Vertič, ing. S. Lorenze. 10 pesosov z zahvalnostjov sprejeli. Veseli nas, da vam naši listi redno hodijo. Kühar M. Buskov. 80 Din. sprejeli. Z Gubičom smo stvar vred spraviti. Pomota je bila to, ka nesta tistih Novin lani stavila včasi, štere so njemi na njegov lasten naslov hodile. Edne je pri Vas dobivao, edne pa na svoj naslov. Tak je nastala pomota.
Mi smo najmre mislili, ka je to drügi Gubič, ki je na svoj naslov dobivao naš list. Kolman Anton Turnišče. Smo spremenili taki kak ste nam prvo pismo poslali. Pa smo je še sami na pošto dali. Pitajte pismonošo.
Gospodarstvo
Boj proti smetlivosti.
Bliža se čas sejanja strmenoga. Vsaki je že vido, da napadajo žito i pšenico, ječmen i oves razni betegi. Pšenica postane smetliva, žito pod snegom rado splisnivi, ječmen dobi proge po bilki, oves je smetliv itd. Tej betegi se pa konči deloma lehko v naprej zabranijo na te način, da se seme moči v vodi, v šteroj je raztopleno posebno kemično sredstvo (uspalm, tilantin itd.), ki zamori klice betegov, ki se nahajajo na semenj. Vsaki bi teda mogao pred sejanjom razkužiti seme i napredni gospodari po celom sveti že tak delajo. Kak se to dela, bo vsaki lehko vido na lastne oči na kmet. šoli v Rakičani. Javili bomo den, kda bodo močni seme, ar so nam obečali, da vsaki lehko pride gledat. Tam vsaki dobi vsa potrebna pojasnila.
Na kukorci opažamo letos vse polno črnih bul i glav, posebno po zadnjem dežji. To je smet na koruzi. Tüdi to je jako nevaren beteg, proti šteromi pa močenje semena nikaj ne pomaga. Vse bole trbe izrezati, alí če to več ne mogoče, odrezati z koruznicov vred. Kukoršče se pokrali, snetlive bule pa zakopajo konči ½ metra globoko v kakšem koti, kde ne bomo zemle prekopavaii. Le tak se s časoma rešite nevole.
Še ednoga sovražnika ma kukorca, ki se vedno bole širi i ki žetev zniža najmenje za edno štrtino. To je kukorčni črv, šteromi pravijo tüdi „biljek“. Če idete po njivi, opazite vnogo betev s prelomlenim vrhom. Ravno pod vrhom je črv pregrizeo steblo, ki se je tu gori potem posüšilo. Vzemite nož i režite süho steblo, dokeč ne pridete do zelenoga. Še preden pridete do zelenoga i zdravoga stebla, najdete skoro 1 cm dugoga črva. To. je črv ali ličinka kukorčnoga molja. Na vnogih mestaj ga bodete našli že v vlati. Vse te Sühe vrhe s črvom vred porežite i dajte živini za krmo, kukoršče pa bote morali kem prle, konči do marca meseca pokrmiti !
Kmetijski odbor v Dol. Lendavi je na svojoj zadnjoj seji posveto vsem letošnjim perečim zadevam kmetijstva vso pozornost i je prišeo do sklepov : 1) Zavolo velke Škode
po polskih miših na zemliščih v beltinskoj i turniškoj fari trbe organizirati sistematično zatiranje polskih miši. Pri ministerstvi kmetijstva i pri kralj. banski upravi je proso v te namen za podporo. Sam pa je določo za to 12.600 Din. 2) Uvažanje včel na pašo v Slovensko Krajino naj se po mogočnosti po kralj, banski upravi konči na telko omeji, da se smejo pripelani roji ali panji postavlati le v razdalji 2½ km od rojov domačih rojarov i ne tak, kak se to dogaja zdaj, da se uvožene Včele postavlajo tik pred domačimi roji, ka pozroča velko škodo razvoji domačege rojarstva. 2) Za podpiranje živinoreje se odobri podpora rodovniškomi drüštvi v Nadelici v zneski 2.500 Din. i komisiji za Premovanje konjov 1.500 Din. pod pogojom, da se tej penezi izplačajo posestnikom onih plemenskih živali iz sreza Dol. Lendave, štere bodo pri priliki premiranja najbole ecenjene. Sklenolo se je tüdi, da se bo iz proračuna podpirao letošnji naküp plemenskih kanžorov, kokotov Štajerske fajte i naküp dobroga sadnoga drevja. — S temi malimi sredstvi Žele kmetijski odbor v Dol. Lendavi podpreti najnujnejše potrebe v kmetijskih gospodarstvih z namenom, da bodo na tom poli doseženi kem hitreje vidni uspehi na splošni hasek kmečkoga prebivalstva.
Cene:
Penezi (28. augusta) : dolar Din 56·—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengö Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20.
Živine: biki, jünci i telice Din. 8—9 (jako debeli Din. 10), krave Din. 3—5, teoci Din. 14—15—, svinje Din. 14—.
Zrnje: pšenica stara Din. 180, nova Din. 180; žito staro Din. 130, novo Din 130; oves Din. 150—105, kukorca D. 170, krumpli Din. 50, ajdina Din. 150, proso Din. 165, lenovo seme Din. 350. novi grah 3 D.
Betege pri svinjaj
zabranite, če jim dodenete konči dvakrat na teden.
MASTELIN
Svinje se bodo dobro redile i postanejo debele. Mastelin dobite v vseh trgovinaj ! apotekaj.                  12 
— Prihodnjo nedelo se bo slüžila v Črensovcih za vse amerikanske naročnike ob desetih slovesna sv. meša. Njim de posvečena tüdi prišestna številka Novin.
7. septembra 1930.
NOVINE
5
Za naše male.
Začetek šole.
Deca, vaše delo se je začnolo. Znova de trbelo sedeti cele vüre na trdih klopaj, poslüšati, gledati i se včiti. Vnogi izmed vas de zavolo toga Čisto nesrečen, ar misli, da je šola za njega mantrača. Vsaki takši je nespameten.
Zdaj v začetki šolskoga leta si naj Zapomni vsaki to, da je šola priprava za živlenje. Ka se što v šoli navči, to ga sprevaja skoz celo živlenje. Razmi se, da što se šče za živlenje dobro pripraviti, mora dobro ponücati šolska leta. Včiti se mora. Ka se naj vči ?
Najbole je potrebno, da zna vsaki živeti tak kak Bog zapovidavle, Za to je potrebno znanje verouka. Za vsakoga človeka je potrebno tüdi znanje čtenja, pisanja i računanja.
Nadale vam, deca posebno edno položim na srce ! Mejte pred očmi vsi to, da smo deca velke Jugoslavije. Njo moramo vsi poznati i lübiti. Lepo se včite opis njenih pokrajin i njeno zgodovino. Iz toga spoznate, kak lepa je i kak slavna. To zbüdi v vaših srcaj ponos i lübezen do nje.
Deca, vsi morate biti dobri krščeniki, dobri Jugoslovani i dobri lüdje. Na to troje se Pripravlajte v šolskom leti.
VGANKE.
Predzadnja številka. Rešitev sta poslala : Marija Osterc Beltinci 1 Vogrin Štefan Rakičan. Nagrado (Zgodovina Slovenskoga naroda) dobi Vogrin.
Zadnja številka. Rešitev :
1. Viničar. 2. Meo je 17 Din. 50 par. 3. Edinstvo i sloga narod krepita, nesloga i prepir pa mu kopata grob. 4. 12. julija sveti Mohor i Fortunat.
Jugoslavija
Nove vganke :
1. Kmet je meo 6 hčeri i vsaka je mela ednoga brata. Kelko dece je meo ?
Nos Jamiri
Ka de iz toga dečka ?
Obe poslao Botjak M. Petanci.
3. Kak razdeliš štiri belice, štere maš v skledi, štiram lüdem, tak da dobi vsaki edno pa šče edno v skledi ostane ?
4. Što je na svojoj materi drva sekao ?
Obe poslala Raj Micika, Gomilice.
Slovenski pregovor. Poslao Vogrin Ši. Rakičan.
Za nagrado damo knigo : Življenje svetnikov.
AGRARNE ZADEVE
Tistim, ki neso zadovolni z revizijov. Kda revizija mine, dobi vsaka občina, v šteroj se je vršila revizija, odlok. Te se more v občini razglasiti. Po zadnjoj razglasitvi more vsaki, ki ne zadovolen, prizivati. V odloki stoji kak se more prizivati i kama. Če v 8 dnevaj ne prizivajo, sledkar se tožbe ne vzemejo gor. Že zdaj Opominamo naše lüdi, naj pri vsakom prizivi dokažejo, ka je tisto istina, ka trdijo. Naj navedejo svedoke i naj tej tüdi podpišejo njihov priziv. Vse napravite pismeno. Prle neje trbelo na priziv devati koleka. Kda pride odlok, vam te pove, če de ga zdaj trbelo ali ne. Agrarna zadrüga pošle za svoje člane priziv naprej če ga do rok dobi.
Proti arundaciji. Ne zapoved, nego samo direktiva, tanač je to v predpisih agrarne reforme, ka se zemla arundira, to je v ednom falati da. Dobro je to i na velki hasek lüdem, kde je zemle kakovost ednaka. Ali pri nas, kde je zemla skoro telikovrstna, kelko je njih, je najbolše, če ostane po večih falataj zemla razdeljena, tak kak je bila. To prosijo i občine. Štere neso prosile toga, naj le prosijo bansko upravo i ministerstvo. Zrokov zato majo zadosta. Pa dozdaj tüdi neso vsi dobili v ednom falati, kde se je vršila revizija. To je dokaz, ka nega zakona, ki bi arundacijo strogo predpisao. Da če bi bio, bi se vsem moglo dati v ednom falati. Pa če nega arundacije zavolo toga, ka je premalo zemle, te ravnotak drži trditev lüdi, ka je ne trbe, ar ne samo ka nemre dobiti ednom falati, nego ar je zemla jako-jako različna. Ščista prav majo zato lüdje kda to prosijo i Ščejo vsi meti nekaj slabe i nekaj dobre zemle. Ob-
čine naj to prosijo i tüdi zadrugi naznanijo svojo prošnjo.
Vugrinec Ivan, Mlajtinci.
Smo prejeli prošnjo od vašega župana.
Gregor Zemlič, Dokležovje. Vaše pismo neje najšlo doma predsednika zadruge. Pojasnila so dobile kotrige sledi, kda je prišeo. Karto dobili. Se zvrši.
Kernjak M. Palovec. Pritožbe sprejeli i dali naprej na višje mesto.
Delavske zadeve.
Slüžbo-delo dobijo taki : 5 hlapcov, 2 slüžkinji, 1 küharca, 1 mizarski pomočnik, 1 mizarski Pomočnik i 1 kožarski (ledrarski) Vajenec, dale 1 dobra familija, ki ma 5 delavcov t. j. 3 moške i 2 ženski. Vsi dobijo hrano í stanüvanje pa mesečno vsak po Din. 300.— plače, pogodba je na leto dni. Slüžba je na Bledi. Oglasiti se je pri Borzi dela v Murskoj Soboti.
2 Sabolska
(krojaška) pomočnika sprejme PUHAN S. Bogojina.
Izjava.
Podpisani va tem potom izjavlata vsem, ki raznašajo krivično govorico, da sva midva ob priliki semenogojske razstave v Nemščaki podpisala, da se zemlišče na dokležovskoj strani železniške proge ali kde indri, štero zdaj hasnüjejo agrarni interesenti iz Dokležovja, prepüsti v semenogojske namene, je ne resnično. Opominava vsakoga, šteri bi še nadale raznašao te govorice í one hujskače, šteri se grozijo, da bo tekla krv, da bo vse šprickalo, i nešteri celo grozijo s požigom, ar proti vsakomi se bo postopalo brez ozira sodnijsko.
GREGOR MATIJA         MESARIČ ŠTEFAN.
Razglas.
Občinski urad na T i š i n i naznanja vsem odavcom i küpcom, da se zavolo dva svetka vrši velko Živinsko i kramarsko senje 6. septembra to je zdaj v soboto.     OBČ. URAD.
Kmetje čtite?
Što še ne čüo, da umetna gnojila najbole zagvüšajo dobro letino ? Nücajte jih !	2
V BELTINCIH v trgovini
BRUMEN MARTINA
dobite SUPERFOSFAT najbolše Umetno gnojilo.
6
NOVINE
7. septembra 1930.
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA IE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje:
1. Proti ognji : a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi,
3.	Sprejema v živinskomi oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potem svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. lovite se prí njoj i dobite vso pojasnila brezplačno !
Parcelacija !
Sto oralov prvorazredne zemle, travnikov ! Poleg je železnička postaja, pošta, tjedensko senje, štiri trgovine, več obrtnikov i podravsko živlenje v občini. Dobri pogoji za odplačilo ! Pismene prijave pošlite Posestniki Kraus-Tudiči v Severin, krajih Bjelovar.	3
Sprejmem na stan i hrano
poleg gimnazije dva dijaka ali dve dijakinj. Na razpolago je posteo s perilom. Plača po dogovori. Naslov se zvedi v Prekmurskoj tiskarni v Soboti.
Velko zbiro
vseh šolskih potrebščin, knig, zvezkov, šolskih torbic, papira, molitvenikov, raznih tiskovin, i.t. d. dobite po najnižišoj ceni v papirnici MARICA SEVER Dolnja Lendava.
Trgovski (prostor)
eden ali dva v najlepšem kraji Lendavske ceste se da z rende. Naslov v PREKMURSKOJ TISKARNI.	2
je hiša v M. Soboti, Cvetna vulica št. 13. — Več se zvedi pri HOLCMAN ŠTEFANI.
Sprejmem učenca,
kak pikolo iz bolše hiše, ki je pošten i zaneslivi. Za obleko more sam skrbeti, drügo dabi pri meni. Potne stroške Plačam sam.
Što sprejme mesto, se naj obrne na Prekmursko tiskarno V M. Soboti ali naravnoč na mene.  
FRANjO VRATARIČ, restaravter 2   Zlatar-Bistrica.
2 dijaka ali dijakinji
se sprejmeta na stan pri KOLOŠA JANEZI čevlari v Murskoj Soboti Cvetna ul. 5.
Dober leder i poplatje.
Če ščete biti zdravi v važnom jesenskom i zinskom vremeni, morete meti dobro obüteo i z dobroga ledra. Fál je samo dober leder, slab leder je dragi. Zakaj ? Dober leder trikrat tak dugo drži kak slab i se samo ednok od dela plača. Dober leder pa samo pozna, što ma dugoletno prakso v njem, ne pozna pa ledra, što je ne meo posla z njim, kakšteč se hvali. Vsi vučeni Šoštarje i kmetje posvedočijo, da je pri meni dober leder i poplatje, ar mam 30-letno prakso v njem. Kmetje, šteri pri meni leder küpüjejo, dobijo vsigdar po meri, ne več i ne menje, kak nücajo. Šoštarje pa, šteri pri meni leder küpüjejo, majo vsigdar delo. Zato vsi, ki ščete meti za jesen i zimo dobro obüteo, dober leder, dobre poplate i fál, to vsigdar dobite pri ŠKAFAR JOŽEFi trgovci v Beltincih.   8
Sabolski (krojaški) Vajenec
se sprejme pri BRUNEC KAROLI v Dokležovji.	1
Dijaka
iz dobre hiše sprejmem blüzi gimnazije na hrano i stan. Naslov v Prekmurskoj tiskarni.
Uradni list
letnik 1922. do 1929. komplet se oda. Naslov v Prekmurskoj tiskarni.
Sprejmem Vajenca
iz dobre krščanske hiše TKALČIČ JOŽEF, mizarski mojster Nedelica. 3
KOLAR
Upravitelstvo Veleposestva v Gornjoj Lendavi sprejme poštenoga, marlivoga kolarskoga mojstra. Istotam se oda kmetom pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji tüdi na rate: 12 zdravih, močnih konjov za vprego, kobile i kancere. Pojasnila pri
upravitelstvi Veleposestva Gornja Lendava.     1
Poljčanski pesek
za kamnoseke, fasade. betonska dela, posipavanje potov, i. t. d. dobavla M. ŠUMER Poljčane.	2
Prva stalna
najvekša i
zaloga z
zidanji pečmi
i ploščami
za štedilnike
(Kachel für Sparherd)
raznovrstne kvalitete v 
velkoj izbiri
se nahajajo
v trgovini galanterije i železnine 
GUSTAV DITTRICH-a
v MURSKOJ SOBOTI.
Sto odavo oli küpüje
posestvo, hišo naj se obrne
na n. BačiČ zastopstvo reai. pisarne v Dol. Lendavi, Glavna ulica 18. Zastopstvo
ma
na
odajo
več menših i vekših imanj s potrebnimi stanovanji ino inventari, prvovrstna zemla i travniki na najlepšem mesti Prekmurja. Ma nadale za odajo več gostiln, trgovin, krasne vinograde. 1
7. septembra 1930.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR:
KRALJICA ESTERA.
Povest po zgodbi iz Sv. pisma.

Skočil je z osla m iskal, vohal. Po trebuhu se je plazil naprej in hipoma je zaklical : 
— Tu je sled !
Prekucnil se je.
— Ali nisem jaz najboljši pes.
Faneš je postavil pse na sled in je prvemu ukazal :
— Karahardas, naprej !
Pes se je začel plaziti, vohal je, potem pa je začel z glasnim cviljenjem divjati, drugi pa za njim.
V hipu se je ustavil pred vhodom neke cvetlične votline in je močno lajal. Nazaj je pogledal, češ: dobil sem jo ! — in je z drugimi psi izginil v špilji.
— Raztrgajo jo ! — je klicala Estera. - Hitro !
Za psi je izginil tudi Fanes. Kmalu je prišla tja
tudi ostala družba in se je v polkrogu postavila.
— No, uboga srnica, je dejal Kserkses sedaj je prišla v zanjko.
Psi so spokorno prišli iz votline in so ponižno migali z repom. Skoraj smejali so še.
—Kaj je to ?
—Fanes je jezno prišel ven.
—Veličanstvo !
— Kaj se je zgodilo ?
Ena ženska je v votlini, joka in pravi, da ne
da srne !
Kako to ?	
— Pravi, da jo je ona zredila.
— To moramo pogledati — je zaklical Kserkses. — Gospodje !
Poskakali so s konjev.
 Ženska, se je čudila kraljica.
Pri vhodu v špiljo je klečala bela žena, jokala je in pritiskala srno k sebi, ko da bi jo hotela braniti. Kralj jo je začudeno pogledal, potem pa je omahnil in glasno zaklical Vasti !
—Moja srna . . . — je jecljala. — Moja mala sirotica . . . o, ne vzemi mi je . . .
Pogledala je na kralja, kolena so ji odpovedala, trepalnice so se polagoma zaprle, onesvestila se je na tleh.
— Vodo ! — je zaklicala kraljica. — Pomagajte !
Tudi sama je hotela priskočiti, toda Kserkses jo je zadržal.
— Pusti revo !
— Ali jo poznaš ?
Kralj je prikimal.
— Kdo je ?
Vasti.
In je žalostno sklonil glavo.
— Bivša kraljica ?
Da.
Estera je ostrmela.
— Veliki Bog !
Vasto so obudili.
— Kserkses . . .
Prsi so se ji močno dvigale od boli. In Kserkses se je obrnil proč, da bi ne videl nesrečne žene.
— Usmili se me moje nesreče . . . Sina . . . Pulu . . . sirote.
Kserksova brada se je tresla. Globoko so bili ganjeni tudi gospodje. Artembares je pri kraljevih 
nogah čepel i se solzil.
— Tu v tej špilji živim . . . ko skrivajoča se zver . . . — je jokala bela žena.  Noči so tako temne . . . In moj otrok ! Srce bi mi bilo že po-
čilo, ako bi ne imela te srne .. saj ima take oči, glej, ko . . . Puluka .	Dovoli, da bi lah-
ko šla nazaj v palačo . . . le kot dojilja v i. .Presvetla kraljica, mati sem, . . . usmili se me! . . .
Esterine oči so plavale v solzah.
— Kserkses !
Kralj pa je dejal nasproti Vasti:	
— Uslišim te . . . Za bivanje; ti; določim Darijevo palačo, ki je blizu jezera Neiriz, ob hribu Rakmed . . . Toda otrok ostane v Suzanu. 
Estera ni vzdržala dalje, pred kraljem je padla na kolena :
— Gospod sveta ! Moj gospodi. Dovoli, naj pride ta uboga, blagoslovljena žena V našo nišo kot gost . . . Pulu, tvoj sinček koprneč sedi od jutra do večera v vrtu in se ozira proti. Egiptu ker so mu rekli, da je mati odšla tja in mu prinese od tam krasno igračo . . .
Ves dvor je klečal pred kraljem. 	
— Dobri Kserkses ! Često si me vprašal, kako darilo želim od tebe in si dejal: ako hočem, mi daš tudi ves svet . . . Le to eno te prosim, dovolj, da 
se lahko vrne na dvor, k otroku . . . k meni  . . . in jaz bom nasproti njej tako dobra, kakor si bil ti 
svojčas . . . v srečnih dneh ljubezni.
Naglo se je dvignila, pokleknila poleg bele žene, jo zgrabila krog vratu in jokala z njo vred. Artembares je zgrabil Kserksbv plašč:
— Usmiljeno srce . . . Usliši jo ! Saj vsi pro simo . . . !
Kserkses je pogledal krog sebe. Na trepalnici se je svetlikala bolestna solza. Ozrl se je na sedmorico vladarjev.
— Prizanesi ji ! — je dejal Karsena v imenu vseh. — Prizanesi kraljici na ljubo . . . !
Kserkses se je obotavljal.
— Zakon . . . — je šepetal Aman ves bled.
Kralj se je vzravnal in bolest je rezko izbruhnila iz njega ;
— Zakon sem Jaz! .	
Stopil je k ženama in ji je dvignil iz prahu.
	|
Jairov sin.
Mardohej je postajal pred palačo in je razmiš-
ljal o čudnem teku sveta. S temnimi, žalostnimi očmi je zrl v tla. Mislil je. Hadassa je postala perzijska kraljica. Z božjo pomočjo je dosegla največje žensko dostojanstvo, od katerega je samo še eno večje : materinstvo. Hadassa je dobila sijaj in krasoto, a zanj je za vedno izgubljena . . .
Vzeli so mu malo sestro, edino radost, ki je bila tolažilna svetloba v oni temi, ki ga je obdala njegovo dušo po smrti Šuahe. Tudi kraljica Vasti je že v palači in tako nima nikogar, komur bi odkril šalostno srce !
Artembares ga od časa do časa obišče, toda le za kratek čas, ker je sedaj v palači veselo življenje in mora vedno zabavati dvor z dobrimi šalami. On mu prinaša denar od kraljice, toda kaj pomaga zveneče, lepo zlato, ako ne najde v njem veselja.
(Daije.)
8
NOVINE
7. septembra 1930.
POLODELSKI MAŠINI KAK:
MAŠINI ZA SEJANJE,  TRIJERJI, - TRIJERI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, - SLAMOREZNICE I REPOREZNICE,  PREŠE I MLINI ZA GROZDJE
so prišli dva vagona i so lehko ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri
CEH & GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI.
Vsi mašini se dobijo na rate na ono ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod jako ugodnimi pogoji.
ČEH & GÁSPÁR
trgovina z mešanim blagom
MURSKA SOBOTA.
Nadale se dobi tüdi tam:
Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra Superfosfat, kalijova sol, apne dušik, Nitrofoskal, Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj.
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
NAJKRACI I NAJBOLJI PUT
-	IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
— 25 —
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF.                                  Urednik. FRANC KOLENC