SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIV (68) • STEV. (N°) 39
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 1 de octubre - 1. oktobra 2015
NAS PAPEŽ FRANČIŠEK
Nov zastopnik za Slovenijo
ALES PRIMC
Kdo sem jaz, da bi sodil? Kljub temu želim povedati. Papež Frančišek je odličen papež.
Po Janezu Pavlu II, s katerim sem odrasel in ga imam za »svojega«, ter Benediktom, ki me je ganil s svojo globoko, a v temelju preprosto mislijo, sem mislil, da na podoben način ne bom mogel vzljubiti nobenega papeža več. A prišel je on. Papež Frančišek pooseblja moje intimno dojemanje človeka in sveta, življenjski nazor in vzgojo. Odrasel sem v kapucinski župniji in vsrkal originalnega Frančiška. Kot Krekovcu mi je pred očmi mali človek, kamor se prištevam tudi sam. Kako močno vidim v papežu Frančišku sorodno dušo!
Papež svoje prepričanje in vero živi. Je iskren in prepričljiv. Zato navdušuje po vsem svetu. Njegovo pričevanje je nezaustavljivo. Ne dovoli se ukalupiti v delitve tega sveta, zato se zdi, da je vsem, še tako nasprotnim stranem, prijatelj in hkrati nasprotnik. Vsak pri njem lahko najde nekaj zase.
Njegov osebni temelj je ljubezen in spoštovanje do Boga Stvarnika in Njegovega stvarstva. Od tod izhaja vse. Njegova ekološka opozorila, zavzemanje za dojenčke ne glede na to ali so že rojeni ali še ne, pozivi za priznavanje naravne materinske in očetovske vloge, pomoč beguncem, proti ubijanju nemočnih in ostarelih ter proti smrtni kazni. Papež spoštuje naravo in je proti človekovemu sebičnemu poseganju v naravni tok stvari.
Papež nam ne ponuja posameznih jedi, ampak celo kosilo. Svojega poslanstva ne razume kot odrivanje tistih, ki njegovega celega kosila nočejo, temveč neumorno sočutno objema in vabi vse, naj se mu pri kosilu pridružimo. Evangeljsko.
Seveda to ni logika sveta. Še posebej ne elit, ki mu vladajo. Ker je njegova prepričevalna moč tako izjemna, mu naglas v svetovnih in naših medijih redko nasprotujejo. Raje ga prikazujejo prilagojeno svojim interesom. Napihujejo en vidik z namenom, da bi prikrili vse ostalo. Praviloma. Včasih se v svoji manipulativni vnemi tudi naravnost zlažejo. To je žalostna značilnost aktivističnih posebej slovenskih poročevalcev. Tipičen primer je Edvard Žitnik, ki se je grdo zlagal o tem, kaj naj bi papež govoril ameriškim škofom (glej članek »Neresnice ...« na tej strani, op. ur.).
Papež Frančišek je spoštovan in izjemno priljubljen tudi v Cerkvi. Zbuja pa njegovo delovanje tako kot zunaj tudi znotraj Cerkve pri mnogih nelagodje. A je različen pristop. Za razliko od globalnih medijev, znotraj Cerkve obstaja do njega odkrita in precej ostra kritika. Mislim, da ne toliko do njegovih stališč, kot gre za opozarjanje na posledice, ki jih lahko prinesejo medijske in znotrajcerkvene manipulacije z njim. Ocenjujem, da gre ta kritika predaleč. Naj mi v tem smislu oprosti prijatelj Ivo Kerže, ki ga spoštujem, vendar ne delim njegovih skrbi.
Kar zadeva moje področje, polje, na katerem izgorevam zadnjih 14 let, je povsem nedvoumno. Papež globoko podpira naša prizadevanja. Da bi podprl materinstvo in očetovstvo, njun pomen za razvoj in vzgojo otroka, se je ostarel in utrujen odpravil na naporno pot v Ameriko. Ne pušča nobenega dvoma. »Moja želja je, da je družina ves čas mojega obiska, ključna tema«, je dejal ameriškim kongresnikom. V nagovoru v Združenih narodih pa se je tako jasno, da se bolj ne bi mogel, zavzel za spoštovanje naravne vloge ženske in moškega ter njunih »naravnih razlik«.
Nasvet. Če hočemo razumeti papeževa sporočila, lepo prosim, ne poslušajmo slovenskih in globalnih medijev, ampak berimo, glejmo in poslušajmo njegove govore sami in v celoti. Radio Vatikan s svojo spletno stranjo, radio Ognjišče, časopis Družina in televizija Exodus so v tem smislu nenadomestljivi in se jim ob tej priložnosti za njihovo poslanstvo globoko zahvaljujem.
Mi smo Kristusovi, papež je naš!
(Časnik.si)
Neresnice na RTVSLO
Žalostno je, kako laže uslužbenec nacionalne televizije, ko poroča o glavnem svetovnem dogajanju preteklega tedna -namreč o papežu Frančišku.
Edvard Žitnik je v Odmevih 25. 9. 2015 o nagovoru papeža Frančiška ameriškim škofom dejal: »Papež jih poziva, naj prenehajo s kulturnim bojem, ko gre za 'istospolne poroke', pa pravico do splava ...«.
Nič od tega ni res. Zadevo smo preverili. Papež je ameriškim škofom povedal ravno nasprotno, in sicer je med drugim dejal: »Cenim neomajno zavezanost Cerkve v Ameriki, ko gre za življenje in družino, ki je glavni razlog mojega tokratnega obiska...«.
Od RTV Slovenija zahtevamo popravek neresničnih navedb.
(24kul, za kulturo življenja)
Arbitražno sodišče, ki razsoja o meji med Hrvaško in Slovenijo, je spet v popolni postavi. Slovenijo bo odslej zastopal Norvežan Rolf Fife, hrvaško pa Švicar Nicola Michel. Gre za ugledna mednarodna pravnika. Slovenski politični vrh je zadovoljen, Slovenija pa še naprej podpira samostojnost, neodvisnost in nepristranskost dela sodišča ter enakost strank v postopku.
Odločitev o tem, kdo bosta nova sodnika, je po odstopih padla na pleča predsednika arbitražnega sodišča Gilberta Guillaume, Slovenija se je namreč odločila, da imenovanje prepusti Guillaumu, Hrvaška pa v predvidenih 15 dneh arbitra ni hotela imenovati. Nova arbitra sta v svoji karieri delala tako na področju meja na morju kot na kopnem. Norvežan Rolf Fife je veleposlanik v Parizu in stalni član
Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu, medtem ko je Nicolas Michel služboval v Združenih narodih, sodeloval je v številnih mediacijah med državami, povezanih s spori o kopenski in morski meji.
Arbitražno sodišče zdaj lahko nadaljuje z delom. Prva naloga bo pregledati razloge za odločitev Hrvaške, da ne želi več sodelovati v tem postopku. Pričakovati je, da bo sodišče obe strani pozvalo, da predložita nadaljnja pojasnila.
Bruselj in slovenska politika zadovoljna
Prvi odzivi iz Slovenije so pozitivni. Predsednik Borut Pahor je ocenil, da lahko upravičeno pričakujemo, da bo dokončno določena meja med Slovenijo in Hrvaško, kot sta se z arbitražnim sporazumom dogovorili obe državi. »S tem bi bil rešen problem, ki je skoraj dve desetletji hromil odnose
med sosednjima državama,« so zapisali v sporočilu za javnost Urada predsednika.
Zadovoljna sta tudi premier Miro Cerar kot zunanji minister Karl Erjavec. Predsednik Državnega zbora Milan Brglez poudarja simbolični značaj imenovanja novih arbitrov, ki po njegovih besedah izhajata iz držav, ki sta diplomatsko, politično ali pravno nevtralni. Tako zaupa v odločitve, ki jih bo arbitražno sodišče v nadaljevanju sprejelo. Tudi predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat pričakuje, da arbitražno sodišče ne bo podleglo pritiskom.
Pri Evropski komisiji odločitev jemljejo na znanje in še naprej podpirajo tovrstno sodelovanje med državama. Uradni Zagreb pa imenovanja dveh novih arbitrov ne komentira.
Slovenska Karitas in begunci
Slovenska Karitas je v prvem valu beguncev v celoti zagotovila oskrbo s suhimi obroki v prvih 12 do 24 urah v sprejemnem centru Brežice ter petih namestitvenih centrih po Sloveniji. Pripravljajo se že tudi na morebiten drugi val beguncev. Kot navajajo, lahko v prihodnjih dneh zagotovijo 30.000 suhih obrokov. Pomoč so dobili tudi od Karitas Nemčije.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so pretekli torek od Karitas Nemčije prejeli 102.600 evrov, ki jih bodo v celoti namenili oskrbi beguncev ob prehodu preko Slovenije. Od tega so 50.000 evrov prejeli v obliki sredstev, ki jih bodo namenili za nakup hrane in higienskih pripomočkov, preostalo pa v obliki materialne pomoči.
Kot materialno pomoč so sprejeli 1000 zložljivih postelj in 1000 spalnih vreč, konec tedna pa bo Karitas Nemčije v Slovenijo dostavila še dodatnih 1000 spalnih vreč. V tem tednu je napovedana tudi pošiljka Karitas Avstrije, ki bo podarila dodatnih 1000 armafleksov in 1000 odej. Kot navajajo, bodo postelje in spalne vreče uporabljene v namestitvenem centru v Šentilju.
Do zdaj je Slovenska karitas za pomoč beguncem aktivirala že več sto prostovoljcev, ki so
pomagali pri prvi oskrbi beguncev v sprejemnem centru Brežice ter namestitvenih centrih Gornja Radgona, Lendava in Celje. V omenjenih centrih je Karitas v celoti zagotovila oskrbo s suhimi obroki v prvih 12 do 24 urah, pozneje pa je sodelovala pri sprejemih, dežurstvih in nadaljnji oskrbi s hrano. Enako je s hrano za prve namestitve oskrbela centra v Črnem Lesu in Mariboru. Skupaj je pomagala s 5000 prehrambnimi paketi z ribami, prepečencem in vodo.
Sicer pa Slovenska karitas nadaljuje z intenzivnimi pripravami na morebiten drugi val beguncev. Za naslednje dni so na prihod beguncev pripravljeni s hrano in vodo, ki so jo prejeli od Uprave RS za zaščito in reševanje. Kot navajajo, lahko s hrano iz blagovnih rezerv in hrano, kupljeno iz donacij posameznikov, podjetij in Karitasa Nemčije, v prihodnjih dneh zagotovijo 30.000 suhih obrokov. Dodatno bodo zagotovili tudi osebne higienske pripomočke.
Za informiranje beguncev so pripravili tudi spletno stran help.karitas.si, ki vsebuje vse ključne informacije v angleščini in arabščini. Nadaljujejo tudi z zbiranjem denarnih in materialnih sredstev za pomoč beguncem.
70- letnica Radia Trst
V nedeljo, 20. septembra se je minister Gorazd Žmavc v imenu predsednika Vlade RS udeležil slovesnosti ob 70-letnici Radia Trst A in 20-letnici slovenske televizije v tržaškem kulturnem domu. Ob tej priložnosti je minister Žmavc številno množico nagovoril in povedal, da mora v iskanju za uresničitev narodovih želja narod vedno znova preverjati, kaj je tisto, kar ga opredeljuje. In za Slovence je prepoznavni element skozi zgodovino bil in ostal slovenski jezik. V nadaljevanju je minister poudaril, da sta prav slovenski radio in televizija na tržaškem bila in ostajata ključnega pomena pri uveljavljanju osnovne pravice vsakega naroda, da spremlja tako radijske kot televizijske programe v maternem jeziku. Na ta način se omogoča slovenski manjšini ne le obstoj, ampak enakopravni pogoji za njen razvoj, za
njen napredek. Tega pa seveda ni mogoče doseči brez sodelovanja dveh držav - Slovenije in Italije. Ob koncu je minister vsem izrekel čestitke z željo, da s svojim neutrudnim delom še naprej uspešno opravljajo svoje poslanstvo, to je spodbujanje in ohranjanje slovenskega jezika in kulture!
Stran 2
1. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
OD NAŠEGA DOPISNIKA
O nemih prerokih
TONE MIZERIT
Stari Rimljani so nabirali izreke, iz lastne in tujih kultur, ki so preživeli in jih še danes uporabljamo. Ti izreki in pregovori so imeli veliko moč. Kar so trdili, naj bi držalo kot pribito.
A ni vedno tako.
Eden izmed teh je: Nemo propheta in patria in ima celo svetopisemsko podlago. Trdi, da nihče ni prerok v svoji domovini. Da uspehi in dosežki niso priznani v okolju osebe, ki jih je dosegla.
Ta izrek je bil v Tomišlju javno poteptan, zmlet v prah.
Verjetno je Tone Oblak v svoji rojstni vasi in tudi župniji že bil poznan po delu, ki ga je opravil (in ga še opravlja) v Argentini. Po vsem, kar se je zgodilo v nedeljo, 27. septembra, pa so mu domačini tudi javno izrazili svoje čestitke za vse dosežke na kulturnem in domovinskem polju. Po maši v cerkvi rožnovenske Marije je bila kratka proslava in ogled fotografij z raznimi njegovimi deli.
Med govori, ki so bili izrečeni, so se mi je posebno vtisnile besede cerkvenega ključarja, ki je posrečeno in prijetno povezal dogodke tako iz tomišeljske župnije kot iz življenja Toneta Oblaka.
Predvsem je poudaril leto 1949: Tone Oblak je prišel v Argentino. Kot velika večina beguncev je bil reven kot cerkvena miš. Več let je preživel v salezijanskih zavodih in si tam nabiral znanja, ki ga vsa ta leta uspešno in koristno uporablja.
Istega leta - 1949 - so prišli salezijanci v Tomišelj.
Novi župnik se je pripeljal s kolesom v vas, pa se ni imel kam dati. Niti cerkvene miši ni bilo, da bi se lahko z njo primerjal. Pri hiši, kjer se je ustavil, niso bili nič na boljšem, a so mu dali, kar so imeli: devetletna deklica mu je za dobrodošlico izročila - jabolko!
V	vsem tem času - 66 let -, je Tone Oblak razvil svoje talente, se postavil na noge in pomagal postaviti na noge tako opevano slovensko skupnost v Argentini. Danes, z osmimi križi na plečih (nabira jih tudi za devetega), lahko srečno in z zadovoljstvom zre na opravljeno delo.
V	istem času je tudi tomišeljska župnija v salezijan-skem duhu rasla in se bogato razvijala. Sicer ni imela čisto 'svojega' župnika, ker ga je morala deliti s sosednjim Igom.
A leto 2015 je posijalo sonce za vse: na ljubljanski nadškofiji so odločili, da je prav, da se Tomišelj 'osamosvoji' in spet dobi svojega župnika. Sicer je v vsaki sreči tudi kaplja pelina: salezijanci so ostali na Igu, ne pa v Tomišlju. Boste uganili? Tisto deklico, ki je ponudila jabolko novemu župniku, je doletelo, da se je poslovila od zadnjega salezijanskega župnika v Tomišlju ...
S proslavo, pri kateri se je javno vsa srenja (in z njo še celo župan) poklonila Tonetu Oblaku, pa je, kot že zapisano, bil ovržen izrek o preroku, o katerem domovina noče nič slišati.
Ovržen je tudi otožen Zupančičev verz iz Dume. V njegovem primeru bi ga morali spremeniti v ponosnega: tujina in domovina se dičita z deli njegovih rok!
In Tone Oblak ni samo Vrbljenčan, Tomišeljčan ali Ižanec, on je - tudi?/predvsem? - Sanjuščan!
GB
40 let duhovništva Petra Opeke
Današnja nedelja je v Akamasoi na Madagaskarju posebna nedelja. Je velik praznik, saj misijonar Peter Opeka, duša tega mesta, praznuje štirideset let duhovništva. Praznovanje bo vrh doseglo s sveto mašo, ki se jo bodo udeležili tudi naši sodelavci. V današnjem jutranjem oglašanju so povedali, da Akamasoa vrvi od življenja, prav na vsakem koraku pa je mogoče srečati ljudi v svečanih oblačilih.
Misijonar Janez Krmelj je svojega sobrata Petra opisal kot pravega sina sv. Vincencija. Njegovo vodilo je bilo namreč, da je treba revežem pomagati. Tudi Peter Opeka je takoj, ko je dobil možnost za zemljo in ko je uspešno prestal vse birokratske ovire, ki jih na Madagaskarju ni malo, začel neutrudno delati za te ljudi, ki so prej živeli v kartonastih škatlah, komaj kaj oblečeni. Mnogi med njimi so izgubili človeško dostojanstvo.
Petrovo karizmo pa Janez Krmelj opisuje: »Ljubeznivost do vsakega, iz njega žari toplina in moč in to čutijo tudi domačini in zato ga imajo za svojega«.
V teh letih se je sredi neobljudene zemlje rodilo nekaj izjemno velikega - Akamasoa.
Teh domačinov je zdaj 25 tisoč, od tega je 12.500 otrok, ki jim je omogočeno obiskovanje šole. Bremena, ki jih nosi Peter Opeka s sodelavci so izjemno velika. Peter
kljubuje vsem problemom, ki se dnevno pojavljajo in jih rešuje. Ogromno delo, ki rodil bogate sadove.
V Akamasoi je slovesna sveta maša na vrhuncu. Izidor Šček je ob tej sliki zapisal: »Ko zapleše in zapoje tisoče predvsem mladih ... Spomnite se na to danes pri maši. Peter Opeka je pa svetnik, ni dvoma.«
Zbranost med sveto mašo. Pedro Opeka je med pridigo, sredi množice okoli 9 tisoč ljudi, sredi mašnega prostora odgovarjal na njihova vprašanja. Ko se je pridiga končala, je maša trajala že uro in pol.
Preprosto bogoslužje preprostega ljudstva in preprostih misijonarjev preprostemu Bogu.	(po Radiu Ognjišče)
Jančar za novo priznanje
Drago Jančar se je z romanom To noč sem jo videl uvrstil v sedmerico finalistov za poljsko nagrado angelus. Jančar, eden od najbolj priznanih sodobnih slovenskih pisateljev, ki je lani prejel prestižno francosko nagrado za najboljšo tujo knjigo leta, še vedno dobiva mednarodna priznanja za svoje delo. Z romanom To noč sem jo videl - na Poljskem je pod naslovom Widziafem jQ tej nocy izšel lani - se je Jančar letos uvrstil med srednjeevropske pisatelje, katerih romani so izbrani za poljsko nagrado angelus. Žirija za podeljevanje nagrade je že marca objavila seznam 66 romanov, tako poljskih kot prevedenih v poljščino, 4. avgusta je med njimi izbrala 14 najboljših, 3. septembra pa seznam zožila na sedem romanov. Med finalisti so tako štirje poljski romanopisci ter po en slovenski, romunski in ukrajinski.
O romanu bi lahko zapisali še sledeče:
Roman To noč sem jo videl je izšel leta 2010 pri založbi Modrijan. Zanj je Jančar dobil svojega tretjega kresnika za najboljši slovenski roman leta. Leta 2011 je bil roman med 500 najpogosteje izposojenimi knjigami v slovenskih knjižnicah. Roman je ena izmed bolje prodajanih knjig založbe Modrijan, zato so za radovedne bralce poskrbeli s šestim ponatisom. Roman je bil preveden že v enajst jezikov.
Drago Jančar je za roman dobil prestižno francosko nagrado za najboljšo tujo knjigo (prix du Meilleur livre etranger), ki jo podeljuje združenje francoskih kritikov in založnikov. Za Jančarja to ni prvo poljsko priznanje: v finalu za to nagrado je bil tudi leta 2011 z romanom Katarina, pav in jezuit. Letos je Jančar prejel nagrado državljan Evrope.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Zdi se, naj bi v sodobni družbi postala mlačnost in povprečnost izraza strpnosti, pogoj ugodja in da naj bi odpravila nasilje.
V	resnici pa ljudem meglita, omejujeta pogled, razširjata brezbrižnost, dolgočasje in praznino, v množici osamljenost in v narodu mrtvilo.
V	praznini, ki nastane v mlačnih dušah, požene zlahka spet plevel nestrpnega nasilja.
MK
Čeprav se zavedamo, da je »v Argentini vse mogoče«, nas vseeno od časa do časa presenetijo dogodki, ki jih z logičnega vidika ne razumemo. Potem moramo iskati razlage na levo in desno, in seveda nikdar ne vemo, če uganemo pravo ali se motimo.
Kot da mu »pomaga« sovražnik. Da, tako kaže, ko gledamo vladno volilno kampanjo. Opozicija, ločena na več delov, ne najde prave strune, na katero bi zaigrala. Vladni kandidat Scioli pa ima dodatne težave ob kamnih, ki mu jih nastavljajo (hote ali nehote?) iz lastnih vrst. Pred kratkim je napovedal, da bo v prvem letu svojega vladanja poskrbel za 30.000 milijonov dolarjev investicij. Naslednji dan pa je gospodarski minister Kicillof izdal dekret, po katerem investicijske družbe dolarskih bonov ne smejo vpisati po borzni vrednosti (30% nad uradnim dolarjem), temveč po vrednosti uradnega dolarja. S tem naj bi skušali ustaviti dolar poznan kot »contado con liqui«, preko katerega podjetja in vlagatelji hranijo dolarje v inozemstvu; in vzporedno tudi zbiti dolar na črnem trgu. Dosegli niso ne enega ne drugega. Nasprotno, vzporedni dolar je dosegel protivrednost 16 pesov in vsaj nekaj dni tam ostal. Borza pa se je dejansko zrušila. Banke ter investicijske družbe so pod ceno prodajale omenjene bone. Okoristili so se le nekateri, ki so predhodno vedeli za ta ukrep. Baje so bili vladni prijatelji, ki so prejeli namig v to smer. Scioli pa je onemel, ker se javno ni upal kritizirati vladnega ukrepa, z njim pa se tudi ni mogel strinjati. Vsekakor je njegova obljuba investicij ovenela. Kdo bo vlagal denar v državo, ki nenehno spreminja, v lastno korist, pravila igre?
Bo predsednik ali le lutka? To se sprašujejo prijatelji in nasprotniki, neuki in strokovnjaki, pa nihče ne najde gotovega odgovora. Številke, ki jih objavljajo ustanove javnega mnenja, kažejo, da nikakor ne bo dosegel 45% glasov. Dvomljivo je celo, da bi za 10% prekosil drugo uvrščenega. Zaveda se, da si mora za zmago pridobiti neodvisne glasove. A zadeva je skrajno težka, ko mora ponižno skloniti glavo, ker se sicer lahko zameri kirchneristom in izgubi njihove glasove. Bo lahko, v primeru zmage, vodil samostojno politiko, ali bo le lutka v rokah sedanje predsednice? Kako si zadevo predstavlja vlada je ta teden jasno pove-
dala predsednica babic Majskega trga Estela de Carlotto, ko je rekla, da bo dober »vmesni predsednik« dokler se na predsedniški prestol ne vrne gospa Cristina. Kar nekaj dni je poteklo, preden si je upal jasno odgovoriti, da bo on »zares predsednik«. Spričo teh in podobnih pojavov se opazovalci sprašujejo, če morda ni tajen vladni namen Sciolija popolnoma onemogočiti, da tudi če zmaga, ne bo mogel dvigniti glave. Formalno bo vezan na parlament, ki ga bo obvladala La Campora. Dejansko pa mu bo vsaka poteza skrajno težka, zaradi neznosnih finančnih in gospodarskih pogojev, v katerih bo sedanja vlada pustila državo. Na to so strokovnjaki opozarjali že takrat, ko se je ugibalo, da je vlada namenjena na štiriletni umik. Je gospa Cristina zmožna tako grdo bojkotirati lastnega kandidata?
Ne bo debate? To
je pa dodatna polemika v predvolilni dobi. Že pred časom so se vsi trije glavni kandidati (Scioli, Macri, Massa) obvezali, da se bodo pred volitvami udeležili televizijske debate, kot je to navada v demokratičnih državah. Pa se je nenadoma Scioli spomnil, da ne bo debatiral. Da je za to potreben poseben zakon, ki naj kandidate obveže in debati tudi nudi okvir. Ob tem so drugi dvignili kar nekaj prahu. Massa je namignil, da se je odločil pod pritiskom vlade. Macri je naravnost zahteval od predsednice »naj ga pusti«, da se udeleži debate. Vendar je Sciolijevo stališče razumljivo: prepričljivo vodi v vseh anketah in vsaka debata bi mu bila nevarna. Zagovarjati bi moral vladne ukrepe, s katerimi sam ne soglaša. Gospodarsko in socialno stanje nudita kar nekaj točk za napade nanj. Tucumanska afera se še ni polegla, čeprav je sodišče odločilo, da je zmagal Manzur in je bil ta že proglašen. V javnosti so bile predstavljene nove obtožbe proti ministru Fernandezu in njegovim domnevnim povezavam z prekupčevanjem mamil. Kako naj odgovarja na tolikšna in tako težka vprašanja? Temu bi lahko prišteli še rastoči državni deficit, ki presega vse zgodovinske podatke. Najslabše pa je na zunanji fronti: trgovska bilanca se nevarno bliža izgubi, potem, ko je bila tradicionalno zelo pozitivna. Zaradi protivrednosti dolarja je država v zadnjih osmih mesecih izgubila kar 8.500 milijonov dolarjev.
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. septembra 2015
Stran 3
SLOMSKOV DOM
AVE IN GOSTI
Slavje 54. obletnice
Velika turneja »Hvala ti Argentina«
Vsako leto na nedeljo blizu začetka pomladi v Slomškovem domu praznujemo obletnico. Datum je povezan z blago-
slovitvijo Doma, ki je bila pred 54. leti in z godom našega zavetnika bl. Antona Martina Slomška, ki ga praznujemo 24. septembra.
Bila je lepa, sončna nedelja in Dom je bil praznično pripravljen, da je sprejel goste, člane in prijatelje. Najprej je bilo dviganje zastav in petje argentinske in slovenske himne. Zastavo sta dvignila predsednik Pavel Brula in predsednica mladinske organizacije Anika Lenarčič.
V dvorani je sledila sv. maša, ki jo je daroval naš župnik g. Franci Cukjati. Berila so bila posebna za to priložnost, saj smo praznovali Slomškovo nedeljo. Med pridigo je gospod župnik navezal misli na evangelij: Jezus je trta in mi smo mladike. Zgled povezanosti v Cerkvi nam je blaženi Slomšek, ki se je ves posvetil svojemu narodu in vedno skrbel za njegov napredek v veri in zavednosti.
Nad oltarjem je bil napis s Slomškovimi besedami, ki smo jih izbrali za geslo: »Veselo srce podaljša naše dni«, kar smo čutili, da je res, saj lepo vzdušje in veselo srce veliko pripomoreta k dobremu delo-
je dalo razstavi posebno barvitost. Prvič je razstavljal Oskar Pregelj; pokazal je dela, ki jih je ustvaril v miniaturi, s trdim lesom. Njegov sin, Aleks, se tudi že poskuša v tej tehniki in je tudi pokazal svoje sposobnosti. Poleg njiju so razstavljali slike: Andrejka Dolinar, Andrea Quadri Brula, Helena Klemenc, Irena Žužek, Mirjam Šeme, Tone Kržišnik ter Helena Loboda Oblak, ki je pokazala ročno delo kvačkanih prtičkov.
V gostinskih prostorih smo bili deležni okusnega kosila, za katerega so poskrbeli Mari Miklavc s pomočnicami ter Franci Miklavc, ki je pekel na ražnju. Vse je bilo zelo dobro!! Postrežba je bila na skrbi Mladcev in mladenk, ter mladine in zaslužijo pohvalo, saj so bili zelo pridni!
Po kosilu so bile na razpolago torte in razne sladice, ki so jih pripravile mamice
vanju v Domu in v celotni skupnosti.
Daritev sv. maše je obogatilo lepo petje našega zbora Ex Corde, pod vodstvom ge. Marte Selan Brula, na orglah je spremljal Diego Perez. Lepo izbrane in tudi lepo zapete pesmi so pripomogle, da smo res čutili povezanost med nami in ob koncu vsi skupaj zapeli »Hvala večnemu Bogu«.
Po maši smo odšli v mladinsko sobo, kjer je bila razstava »ramoških umetnikov«. Razstavo že dolgo let pripravlja ga. Andrejka Dolinar Hrovat. Letos je bila posebnost, da so v razstavljenih delih bile izražene različne tehnike, kar
in jih tudi prodajale. Bile so izvrstne!
Sledil je kulturni program v dvorani. Napovedovala je Andrejka Vombergar Štrfiček. Najprej je navzoče pozdravil predsednik Slomškovega doma, Pavel Brula, ki nam je nakazal potrebo, da vrednote, ki smo jih prejeli od naših prednikov in katere skrbno čuvamo in cenimo, posodobimo današnjemu času primerno. Da bo skupnost rasla in se razvijala, je pa potrebno sodelovanje vseh članov. Sledil je pozdrav predsednika osrednjega društva Zedinjena Slovenija, inž. Jurija Komarja.
Nato je naša gledališka skupina na odru prikazala veseloigro »Trije tički«, v režiji Marcela Brule. Nastopali so Aleks Cestnik, Agustina Zakrajšek, Damian Loboda, Tomi Lenarčič, Tomi Selan, Jože Cestnik, Marcelo Brula in Martin Marolt. Sceno je pripravila Andrea Quadri Brula, pomagali so ji odrski tehniki: Aleksander Kastelic, Jože Lenarčič, Karel Pregelj, ter pomočniki. Šepetalka je bila Marija Novak Kinkel. Za luči je poskrbel Tomaž Kinkel, da smo vsi vse slišali, je pa imel na skrbi Audio Pristava. Igra je bila prijetna, napisana leta 1905 in prikaže dogodivščine treh mojstrov, ki so bili lačni, a brez denarja šli v krčmo in se najedli. Stvar se je tako zapletla, da so morali pred sodnika, a se je vse dobro končalo!
Po igri, se je dan nadaljeval v spodnjih prostorih, ob dobri hrani, sladicah in pijači, ter še ogledu razstave. Tako smo preživeli lep praznik in upajmo, da jih bomo še mnogo!!!
Helena Loboda Oblak
Natanko pred desetimi leti so AVE z gosti -Heleno Blagne (prvo damo slovenske zabavne glasbe), Robertom Goterjem (svetovni prvak na diato-nični harmoniki) in Vinkom Šimekom (moderator in humorist) uspešno gostovali v Avstraliji.
Skupina AVE iz Velenja se po desetih letih ponovno odpravlja na veliko turnejo, tokrat po državah južne Amerike. Obiskali bodo Argentino, Urugvaj, Brazilijo, Čile in Paragvaj. Turneja bo potekala ob delni podpori Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstva za kulturo in v okviru gospodarske diplomacije Ministrstva za zunanje zadeve. Turnejo pa so podprli tudi nekateri sponzorji.
Vodja skupine AVE Rajko Djordjevič je sodeloval s Slovenskim oktetom, ko so gostovali v Argentini in takrat je nastala ideja, da bi Argentino obiskali tudi AVE. Večletno dogovarjanje z organizatorjem Milanom Keržičem je rodilo sadove in letos se bo ta turneja odvila od 8. oktobra pa do 3. novembra. Program nastopov bo v prvem delu vsebinsko zelo pester in čustveno močno nabit, kjer ne bo manjkalo smeha in solz! Drugi del nastopa pa bo bolj zabaven, v njem pa bo vsak izvajalec izvedel svoj mednaroden show program, ki bo zadovoljil vse generacije.
Vse dogajanje na turneji bo posnela ekipa televizije VTV, ki bo pripravila dokumentarni film, sproti pa se bodo z novinarskimi prispevki javljali v Slovenijo.
Vsi koncerti bodo za obiskovalce brezplačni, saj so se izvajalci odpovedali honorarjem. Zato pa pričakujejo, da bodo na nastopih prodali veliko plošč.
Skupina AVE je za to priložnost izdala nov album z naslovno pesmijo »Hvala ti, Argentina«, ki bo zagotovo »hit« te turneje. Navdih za to skladbo je Rajko Djordjevič dobil ob pripovedi življenjske
zgodbe argentinskega Slovenca Milana Keržiča, ki je moral kot otrok zapustiti domovino Slovenijo in mu je Argentina dala možnost, da si je tam ustvaril drugi dom. Pesem je v španščino prevedel Damian Ahlin.
Vsi izvajalci se zelo veselijo te turneje, saj je organizacijsko in logistično to ena največjih turnej slovenskih izvajalcev v tujini.
Turneja bo res izredna. Tukaj navajamo kraje in datume nastopov. Skupina pride v Buenos Aires 9. oktobra. Že v nedeljo 11. oktobra nastopijo na obletnici Našega doma v San Justo; 12. oktobra bodo na 80. obletnici Društva Slovencev v Montevideo; 13. oktobra pohitijo v Sao Paulo-Brazilija. Potem se vrnejo v Argentino in bodo v petek,16. oktobra v. Hladnikovem domu v Slovenski vasi; 17. oktobra v Slovenskem domu v San Martinu na prireditvi Rock v San Martinu. Potem odidejo na turnejo po notranjosti Argentine: 18. oktobra nastopijo v Mendozi; 23. oktobra pri Slovenskem planinskem društvu v Barilolčah; ter 27. oktobra v Parana. Ko pridejo v Buenos Aires nastopijo še 31. oktobra v. Slovenskem domu Carapachay in se poslovijo 1. novembra v. Slovenskem domu v San Martinu. Na dan Vernih duš, 2. novembra, pa se vrnejo v Slovenijo.
IZLET UPOKOJENCEV
V predpomladanski Córdobi
Na koledarju je res kazalo, da smo še v zadnjem zimskem tednu, a topli dnevi so že vzbujali brstenje v naravi in vabili na deželo. Kar 40 upokojencev in prijateljev se je za teden dni pridružilo Pavli Kovač Škraba na izletu v osrednjo argentinsko pokrajino Cordobo.
Iz izhodišča v udobnem hotelu ob jezeru v planinskem mestu Carlos Paz (leži 600 m nad morjem, znano tudi kot mesto s kukavico) smo hodili na izlete v značilne gorske doline: Punilla, Calamu-chita in Traslasierra. Cordobska pokrajina je znana tudi po tem, da nima naravnih jezer, pač pa 23 umetnih, nekaj med njimi zelo velikih.
Sončni dnevi so kar vabili na izlete v planine in obiske turističnih zanimivosti. Že prvi dan je navdušil obisk planinske vasice Tanti (1100 m nad morjem). V skalnati votlini je zelo obiskana kapela Matere božje, pozdravili smo jo s pesmijo. Nazaj grede smo se ustavili v modernem podjetju La Quinta, kjer izdelujejo tipične alfajorje in druge slaščice. V naslednjih dnevih
smo med drugim obiskali prestolnico Cordobe, Villa General Belgrano, Altas Cumbres, Cura Brochero, Alta Gracia, La Cumbre in Capilla de Monte.
Mesto Carlos Paz se je zadnja leta razvilo v množično zabavišče z bogato gledališko ponudbo. V tej dejavnosti že kar tekmuje z monderno Mar del Plato. Preden smo se poslovili smo se tudi mi razvedrili s predstavo magije in glasbe.
Na vožnji domov skozi osrednji predel Argentine (pampa humeda), ker smo se vozili podnevi, smo lahko občudovali bogastvo dežele: nepregledna obdelana polja in pašnike z govejo živino. Mestnemu človeku kar dobro dene pogled v notranjost dežele. Tudi to je argentinska resničnost!
J. T.
Stran 2
72. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
Kategorije beguncev
Begunski val se je sicer v Sloveniji nekoliko umiril. A še vedno pljuska preko Srbije in tudi Hrvaške proti Avstrijski meji, s končnim ciljem Nemčije in Švedske. A kako na te množice brezdomcev gleda svetovno in evropsko pravo? V nadaljevanju sledi opredelitev nekaterih ključnih pojmov, povezanih z begunskim in izseljenskim vprašanjem.
Prosilec za azil - Prosilec za azil je vsaka oseba, ki zaprosi za mednarodno zaščito in se pri tem sklicuje na preganjanje ali strah pred preganjanjem, kot ga opredeljuje Ženevska konvencija iz leta 1951, in čaka na odločitev o prošnji. Pristojni organi opravijo azilni postopek, da bi ocenili upravičenost prošnje za mednarodno zaščito oz. za azil.
Status begunca - Po Ženevski konvenciji je begunec opredeljen kot oseba, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takšnega strahu noče uživati varstva te države ali se vanjo vrniti. Status begunca navadno zajema polno pravico do prebivanja v državi azila, možnost izobraževanja, zaposlitve, socialnih storitev in programov integracije.
Subsidiarna zaščita - Status subsidiarne zaščite ne temelji na Ženevski konvenciji, temveč na mednarodnem humanitarnem
pravu. Ta status je podeljen osebam, ki niso begunci, a kljub temu potrebujejo mednarodno zaščito. Gre za osebe, ki bi bile lahko ob povratku v deželo njihovega izvora izpostavljene nevarnosti resnih krivic, kot so smrtna kazen, mučenje ter nečloveško ali poniževalno obravnavanje. Prejemniki subsidiarne zaščite imajo navadno bolj omejen dostop do socialnih pravic kot begunci. Njihov status se redno preverja.
Dovoljenje za začasno zadrževanje
- Dovoljenje za začasno zadrževanje je dodeljeno osebam, ki nimajo upravičenih razlogov za dodelitev katere izmed oblik zaščite, a ne morejo biti vrnjene v njihove države izvora zaradi tehničnih ovir, npr. ker je njihovo državljanstvo dvomljivo ali ker je država izvora nedostopna zaradi krize ali pomanjkanja letalskih povezav. Te osebe navadno nimajo ali pa imajo minimalen dostop do zaposlitve ali socialne pomoči. Tudi njihov status se redno preverja.
Nezakoniti migrant - Nezakoniti migrant ni pravno opredeljen izraz, a se pogosto uporablja za označevanje oseb, ki so v državo vstopile brez potrebnih dokumentov. Nezakonit vstop v državo se navadno kaznuje kot upravni prekršek. Vendar pa osebe, ki iščejo mednarodno zaščito, pogosto nimajo druge izbire, kot da mejo prečkajo na nezakonit način. V skladu z Ženevsko konvencijo se jih zaradi tovrstnega ravnanja ne sme kaznovati. V praksi se uporabljajo tudi izrazi "ilegalec" in "ilegalni migrant", a je izraz sporen, saj oseba ne more biti ilegalna, pač pa je ilegalen način prihoda. V UNCHr se zavzemajo za uporabo izraza "migrant brez urejenega statusa".
Ekonomski migrant - Osebe, ki prostovoljno zapustijo svoje domovine z namenom iskanja dela v tujini, so ekonomski migranti. Kadarkoli se lahko varno vrnejo domov in potemtakem ne potrebujejo mednarodne zaščite.
HUMOR
Avtor neznan
Skrbimo za zdravje
Moj stric Matevž je bil kar zdrav možakar. Nekega dne mu je žena, moja teta Urša , radi pregovarjanja hčerke, moje sestrične Špelce, rekla: »Matevž, kmalu boš star 70 let, čas je že, da greš enkrat na zdravniški pregled.«
» Zakaj pa, saj se dobro počutim.«
»Za vsak slučaj, ker če imaš kaj, je bolje, da sedaj odkrijejo, ko še nisi prestar.«
Zaradi ljubega miru je stric Matevž šel k zdravniku. Kot je navada, mu je predpisal vse analize in študije, ki mu jih socialno varstvo krije.
Ko je zdravnik pregledal izide, je ugotovil, da je v glavnem kar v redu, le par stvari bi bilo dobro malo popraviti. Zato mu je preventivno predpisal tablete Brezmast za holesterol, Srcevex za srce, Diabetol Plus, da ga obvaruje sladkorne, Total Vitaminol Complex za energijo, Netlak za pritisk, Alergikatel za alergijo. Da pa toliko zdravil ne bi škodovalo želodcu, še Omepravamp.
Stric Matevž je šel v lekarno in tam pustil kar lep del pokojnine, čeprav je imel socialni popust, dobil pa je nekaj lepih škatljic različnih barv.
Po par tednih in ker je pozabil če mora jemati zelene pilule za alergijo pred ali po kapsulah za srce in če te rumene za srce pred ali po jedi, je zopet šel k zdravniku. Medtem, ko je ta pisal recepte in navodila je opazil, da je stric malo nervozen in napetosten in mu je predpisal še Nervo-pomir in Popustex Max. Ko je popoldan šel v lekarno s vsemi temi recepti, so ga lekarnar in uslužbenci sprejeli v špalirju in mu ploskali.
Čeprav je jemal toliko tako potrebnih zdravil, se stric ni več dobro počutil. Vsa zdravila je imel razvrščena na polici v kuhinji z navodili, kdaj jih mora jemati in ni smel nikamor iz hiše, ker je bilo kako zdravilo zmeraj enkrat na vrsti.
Po nekaj mesecih mu je laboratorij, ki izdelava večino teh zdravil, podelil odli-
kovanje »Izstopajoči klient« in mu poslal v priznanje termometer, sterilno stekleničko za analizo seča in kemični svinčnik z logotipom laboratorija.
Medtem se je stric še prehladil in teta Urša ga je poslala v posteljo kot vedno, ampak poleg čaja z medom, ki mu ga je prinesla, je poklicala še zdravnika. Ko ga je ta pregledal je ugotovil, da ni nič hudega, ampak za vsak slučaj mu je predpisal Gripedin Duo in antibiotik Zdravoxidol. Od dolgega časa je v postelji stric Matevž začel prebirati prospekte, ki pridejo v škatlicah z zdravili in se tako informiral o vseh kontraindikacijah, opozorilih, nasprotnih delovanjih, kolateralnih učinkih in zdravniških interakcijah, ki jih zdravila imajo. Zgrozil se je. Ne le, da zaradi teh učinkov lahko umre, ampak ima povrhu lahko še hude aritmije in fibrilacije, nenormalne krvavitve, omedlevice, visok pritisk, insuficienco ledvic, paralizo, trebušne krče, duševne bolezni, oslepitev in še cela reč drugih strašnih stvari. Ko je lahko že vstal, je ves prestrašen šel k zdravniku, ki ga je pomiril, da laboratoriji vse to napišejo kar tako, za vsak slučaj, da se krijejo. Ker pa je opazil, da je zaskrbljen, mu je predpisal še Antidepresol Forte, svečke.
Tako je stric vsakokrat, ko je dobil pokojnino, šel v lekarno, kjer so mu je že podelili priznanje »Stranka VlP«.
Ker ni bilo opaziti zboljšanja, mu je zdravnik moral predpisati vedno nova zdravila. To je strica pripeljalo tako daleč, da mu je bil dan že prekratek, da bi lahko jemal vsa zdravila ob pravem času in je zato slabo spal, kljub spalnim praškom, ki mu jih je zdravnik dal. Nekega dne je pa moj stric Matevž vzel zares to kar piše v prospektih in je umrl.
Na pogreb je prišlo veliko ljudi, najbolj je pa jokal lekarnar.
Teta Urša pa še danes trdi, da hvala Bogu, da ga je poslala dovolj zgodaj k zdravniku, če ne, bi gotovo veliko prej umrl.
Prevedel F.M.
Blaženi Anton Slomšek (2)
Vladimir Jurij Voršič (sen.)
Drobtinice iz njegovega življenja po zgodovinarju Ignacu Orožnu.
1849	meseca oktobra se je v Celi začela 7. latinska šola. Da so Celani vikše latinske šole dobili, so si posebno prizadevali labudski knezoškof Anton Martin, ki niso samo ministru uka dokazali, kako potrebne so za labudsko škofijo vikše latinske šole v Celi, tamveč so tudi 1000 gold. srebra za šolske priprave podali. Tudi Celani so očitali, da spoznajo korist viških šol v Celi, ter so obljubili novo hišo za te šole pozidati, zraven pa še 1000 gold. srebra za znotranje potrebe dati.
1850	28. oktobra so se knezoškof iz Braslovč v Cele pripeljali, kjer so 31. augusta, soboto pred angelsko nedelo, pri večernicah pri sv. Jožefu pridigali. Angelsko nedelo so v Zrečah ponovlen oltar blagoslovili, 2 septembra so v Celi predsedovali duhovnemu posvetovanju, h kojem se je bilo 34 mešnikov sbralo. 7. septembra so novi križ v Novem kloštru blagoslovili, v praznik male Gospojnice so tu v minoritski cerkvi nemško pridigali. 9. septembra so bili pri šolskem izpitu v Galicii. Potem so se v Lublano podali, od koder so se 13. septembra skoz Cele nazaj
na Koroško povratili.
1 852 1 5. septembra ob pol 7. uri zvečer so se labudski knezoškof Anton Martin v Cele pripelali, so 18. t. m. ob 8 uri zjutro v cerkvi sv. Maksimi-liana mertvaško opravilo obhajali, drugi dan, 16. nedelo po Duhovem, v minoritski cerkvi nemško pridigali ino potem sv. mašo brali, popoldne ob 2. uri pa v farni cerkvi kerščanski navk izpraševali. 20. t. m. so ob 8. zjutre v farni cerkvi sv. mašo brali, potem pa birmali v farni cerkvi 284, v minoritski cerkvi pa 279 otrok.
1852	28. septembra, 17. nedelo po Duhovem, so knezo-škof Anton Martin misjonare pri sv, Jožefu vpeljali, so tam pridigali in sv. mašo peli. Razun misi-jonarev je tam bilo 30 duhovnikov pri tem cerkvenem opravilu pričujočih.
1853	9. marca ob 10. uri je imela bratovšina sv. Cirila ino Metuda, kojo so knezoškof Anton Martin Slomšek 1851 vtemelili, sv. oče papel Piji IX. pa 12. maja 1852 poterdili, svojo pervo cerkveno opravilo opravili v cerkvi sv. Jožefa.
Nadaljujem s svojimi dognanji o zelo zanimivi zadevi v Celju in
to je o redovnikih in redovnicah. Začnem z minoriti. Red se je oblikoval 1140 in ga je potrdil 1176 papež Alexander III. A že leta \160 so se minoriti nastanili v Žički kartuziji blizu Celja.
Minoritsko cerkev v Celju so 1241 zgradili celjski grofje. Bila je posvečena 1310. Delovali so do 1808, ko jih je cesar Josef II pregnal na zgornje Štajersko. Cerkev je skozi vso zgodovino ohranila ime minoritska, a v mojih mladih letih smo ji rekli tudi Marijina cerkev. In tako so v Celje prihajali tudi drugi redovniki. Leta 1609 je bil postavljen temeljni kamen kapucinskega samostana in cerkev je posvetil škof Hren 14. 11. 1615. Ostali so
v Celju! Naš velik družinski prijatelj je bil pater Leopold, prijazen Črnogorec. Imel je isto ime kot hrvaški svetnik kapucin Leopold. Omenil sem že lazajiste, ki so jim rekli misijonarji. Šolske sestre so prišle leta 1878 in ustanovile dekliško šolo. Salezijanci so prišli v Celje nekaj let pred drugo vojno in leta 1934. 15. 08. je celjski opat Peter Jurak blagoslovil njihove prostore. Nisem mogel najti podatkov o Družbi Marijinih bolniških sester, ki so delovale v celjski splošni bolnici in tudi v tako imenovani norišnici Novo Celje.
Hočem povzeti še dva pomembna dogodka za Celje v teh kratkih letih. Nanašata se na dve veliki osebnosti, ki bi vsaj po mojem mnenju tudi morali biti prišteti med blažene. Za prvo stoji takole: »23. ino 24. septembra 1850 so bili tu v Celi Ignac Knobleher, doctor sv. pisma, misionar ino provikar sredne Afrike. Ignac Knobleher, ki so dosihmalo izmed Euro-pejcev nar več neznanih dežel sredne Afrike obhodili, so rojeni bili 6. julija 1819 pri sv. Kancianu na doljnem Kranjskem ino so bili 1827 učenec I. razreda glavne šole v Celi.«
Z ozirom na leto 1954 pa piše sledeče: »1854 28. marca opoldne so se Miroslav Baraga,
amizonjanski škof ino apostolski vikar na Michiganskem v severni Ameriki, na svojem povratku iz Lublane v Cele pripeljali, kjer jih je na kolodvoru okoli 40 duhovnikov sprejelo ino jih v optijo h kosilu spremilo. Po kosilu so škof Baraga vse razrede tukajšne glavne šole ino ovdešnega gimnazia obiskali, ter so povsod primerne besede šolski mladini govorili. Obiskali so potem še tukajšni kapucinski kloštar ino misijonarski stan pri sv. Jožefu. Drugi dan ob 5. uri sajutraj so od tod v šent Andrej na Koroško odpeljali. Škof Baraga, sin trebenskega grajšaka, so rojeni v Trebnem na doljnem Kranjskem, so 22. septembra v Lublani novo mašo peli ino so 1829 v Ameriko preveslali, tamo Indiancem sv. Evangelije oznanovali. Spisali so veliko mnogocenjenih slovenskih ino indianskih knig.« Upam, da bo tudi to zanimivo za drage bralke in bralce ...
Do tukaj pridejo moja zgodovinska dognanja. Gotovo so zelo nepopolna, a jih dam na znanje predvsem zato, da povem na ves glas, da je bila Štajerska vedno zavedno slovenska in krščanska.
Kaj pa piše zgodovinar o lute-rancih pri nas v Celju, je pa spet za eno poglavje. S časom se bom spravil tudi na to temo.
(Konec)
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. septembra 2015
Stran 3
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENEC - ARGENTINSKI PESNIK
Arhitekt Viktor Sulčič je gotovo ena najmarkan-tnejših osebnosti iz vrst staronaseljencev v Argentini. Tržačan - od Svetega Križa - je v Argentino prispel že leta 1924, potem, ko je absolviral industrijsko visoko šolo v Trstu in arhitekturo v Florenci in Bologni. Tu je postal med najbolj znanimi tukajšnjimi arhitekti. ...
Kot pesnik pa se je pojavil v svoji 70-letnici, ki jo je praznoval prejšnji mesec. In to pesnik - v kaste-ljanščini, v kateri je izdal zbirko Luces y sombras (Luči in sence). Posvetil jo je svojemu, v zgodnji mladosti tragično umrlemu sinu Hektorju Igorju. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Slovenska vas. XIII. Mladinski dan v Lanusu.
V nedeljo, 12. septembra, je bil v Lanusu 13. mladinski dan, ki sta ga organizirala fantovski odsek in dekliški krožek Slovenske vasi. Dopoldan je bila skupna maša, ki jo je daroval g. Petek. . Popoldanski program se je začel s tekmovanjem v odbojki med krožki SDO. Osrednji del pa je bil otvorjen s prihodom vseh nastopajočih in petjem mladinske himne. Po himni je govoril zvezni predsednik SFZ g. Jernej Dobovšek. Sledil je govor predsednika lanu-škega odseka SFZ g. Cirila Jana. Naslednja točka so bili nastopi. ...
Starinski dan v Mendozi. ... Brez posebnih vidnih priprav - le tam na igrišču našega Doma je bilo zadnje dni nekaj razgibanosti. Vzdolž mladih in košatih topolov ob zidu so preurejali hodnik in pripravili igrišče za balinanje; in prav gori v kotu je, poleg obeh gugalnic, zrasel ličen - vrtiljak. »Stari« niso za svoj dan mislili le nase, pripravili so največje veselje svojim najmlajšim. ... Po besedah društvenega predsednika ing. agr. Marka Bajuka je č. g. Jože Horn blagoslovil novo otroško igrišče. Ga. Vera Ašič Bajukova ter gdč. Lenčka Božnar sta prestrigli trakove, ki so zapirali dostop na vrtiljak. Tedaj se je usula gruča kričavih Bučkov na vrtiljak in šlo je naokoli naprej in nazaj. »To bo čez nekaj let drobiža v našem šolskem tečaju«, smo se z zadovoljstvom tolažili. ...
(Svobodna Slovenija, 30. septembra 1965 - Št. 39)
RESUMEN DE ESTA EDICION
EN DAN BREZ AVTOMOBILA
Z dnevom brez avtomobila se je 22. Septembra po več kot 50. občinah po Sloveniji zaključil Evropski teden mobilnosti, ki letos poteka pod geslom Izbiraj, spreminjaj, združuj. Več občin je za promet zaprlo osrednje trge ali ulice.
PRENOVILI SO PLEČNIKOVO HIŠO
V Trnovem je po prenovi vrata ponovno odprla hiša Jožeta Plečnika, ki je kot muzej odprta od leta 1974. Projekt prenove, ki je potekal osem let, je med drugim obsegal obnovo hiše in vrta, inventarizacijo Plečnikove dediščine, pridobitev novih prostorov in prilagoditev Plečnikove hiše gibalno oviranim.
IZBOLJŠANI OBETI
Ameriška bonitetna agencija Fitch je v petek ohranila bonitetno oceno za dolgoročni dolg Slovenije pri BBB + , obete pa iz stabilnih izboljšala v pozitivne. Izboljšanje obetov je spodbuden znak, da bi lahko Fitch naslednjič zvišal bonitetno oceno. Fitch bi lahko bonitetno oceno Slovenije zvišal ob znižanju proračunskega primanjkljaja, ob upadanju javnega dolga v razmerju do BDP ob napredku pri čiščenju bančnih in podjetniških bilanc ter ob vzdržnem gospodarskem okrevanju, podprtem s strukturnimi reformami.
ZAČETKI RUDARJENJA V MEŽIŠKI DOLINI
Slovesnost ob 350. obletnici začetka rudarjenja v Zgornji Mežiški dolini je priložnost, da se Slovenci bolj zavemo tudi svojega rudarskega porekla, je na prireditvi v Mežici povedal predsednik Borut Pahor. Ne le, da to sega daleč v zgodovino, to izročilo naj bi v slovenskem narodnem značaju pustilo razvidne značilnosti in vrednote.
PRVI V ISKANJU V GOZDU
Slovenija je dobila novo svetovno prvakinjo v iskanju pogrešanih oseb z reševalnimi psi. Nevenka Štor, s svojo psičko Neli, je namreč zmagala v iskanju pogrešanih oseb v gozdu. Na stopničkah je stal še Andrej Sterle s psičko Gezo, ki je dosegel tretje mesto.
PO SVETU
PAPEŽ V ZDA
Vse svetovno časopisje in televizija so do potankosti sledili vsem papeževim korakom na pastoralnem obisku Združenih držav. Sveti oče Frančišek je najprej obiskal Washington, kjer je kot prvi papež govoril v ameriškem parlamentu; nato New York, kjer je nastopil pred skupščino Združenih narodov in se od ZDA poslovil v Filadel-fiji. Tam se je udeležil svetovnega srečanja družin. Povsod je pozival k razumevanju, se zavzemal za begunce in priseljence, obsojal socialne krivice, obsodil izrabljanje otrok in branil družino kot temeljno družbeno ustanovo. Apostolsko potovanje, ki ga je začel na Kubi in nadaljeval v ZDA, je papež zaključil s sveto mašo ob sklepu Svetovnega srečanja družin. »Božja Beseda vabi vse, da smo udeleženi pri preroški zvezi med enim moškim in eno žensko, ki rojeva življenja in razkriva Boga«, je dejal več kot milijonu ljudi iz vseh petih celin zbranim pri sveti maši. Oznanil pa je tudi, da bo prihodnje svetovno srečanje družin leta 2018 v Dublinu na Irskem.
SE BO KATALONIJA ODCEPILA?
Na nedeljskih volitvah v Kataloniji so zmagale stranke, ki se zavzemajo za odcepitev od Španije. V novem sklicu regionalnega parlamenta bodo imele več kot polovico poslancev. Predsednik katalonske vlade Artur Mas je ob tem poudaril, da je dobil jasen mandat za ustanovitev neodvisne države. V Madridu medtem ocenjujejo, da gre za poraz katalonskih separatistov. Lista »Skupaj za« in marksistična leva stranka sta namreč res osvojili 72 sedežev v 135-članskem katalonskem parlamentu, a v odstotkih je zanju glasovala manj kot polovica volivcev. Težko bo začeti novo državo na globoki razpoki v prebivalstvu.
ZASEDANJE ZDRUŽENIH NARODOV
V	New Yorku se je na 70. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov začela splošna razprava svetovnih voditeljev. Odprla sta jo generalni sekretar mednarodne organizacije in predsednik njenega glavnega posvetovalnega telesa, sledili bodo govori predsednikov Brazilije, ZDA in predstavnikov ostalih 193 držav članic. Slovenski premier Miro Cerar je nastopil to sredo. Že konec tedna je sodeloval na razvojnem vrhu, na katerem so svetovni voditelji potrdili novo razvojno agendo do leta 2030.
V	ospredju splošne razprave Generalne skupščine Združenih narodov ob njeni 70. obletnici bo razvoj,
čeprav dnevni red obsega 173 točk. Med njimi bo tudi osveščanje sveta o tragediji migrantov v Sredozemlju s posebnim poudarkom na iskalcih azila iz Sirije.
EVO MORALES DO 2025?
Bolivijski kongres je v soboto glasoval za spremembo ustave, ki bo predsedniku Moralesu omogočila, da se bo čez pet let znova potegoval za predsedniški položaj. Če bo uspešen, bo Morales bolivijski predsednik vse do leta 2025. Spremembo ustave morajo bolivijski volivci podpreti na referendumu, ki je napovedan za 21. februar prihodnje leto.
SE BODO DOGOVORILI?
Rusija in Ukrajina sta po več mesecih trdih pogajanj dosegli dogovor o dobavi plina za naslednjo zimo. Ukrajina bo za tisoč kubičnih metrov plina med oktobrom in marcem Rusiji plačevala 232 dolarjev. Sporazum vključuje tudi dobavo dveh milijard kubičnih metrov plina v oktobru. Sporazum sicer še ni podpisan, so pa dorečene vse tehnične podrobnosti, je opozoril podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič, pristojen za energetsko unijo. Spomnimo - Moskva je februarja lani po strmoglavljenju proruskega ukrajinskega voditelja Janu-koviča drastično povečala cene plina za Ukrajino, ta je zato dobavo prekinila. Državi se v zadnjih tednih nista uspeli dogovoriti o ceni, zato se je v pogajanja vključila Evropska unija. Šefčovič je sklenitev dogovora označil kot pomemben korak.
UNA HISTORIA SIN FIN
Sigue la novela acerca del diferendo limítrofe con Croacia. Ahora Eslovenia nombró un nuevo, mientras que otro le fue asignado a Croacia, que en el plazo legal no designó su representante. El gobierno de Zagreb se niega a reconocer la validez del proceso arbitral, pese que en su momento presto el acuerdo al proceso, y por ese acuerdo está obligado a respetarlo. El tribunal debe decidir acerca del límite marítimo, que separará las aguas de ambos países y decidirá la suerte Eslovenia en su pretensión de la salida libre a aguas internacionales. (Pág. 1)
JANČAR ES INTERNACIONAL
Drago Jančar, considerado el mejor escritor esloveno de la actualidad, es finalista en Polonia para la mejor novela del año editada en ese país. Jančar compite contra cuatro polacos, Se trata de su obra "La vi esta noche", que fue muy premiada en Eslovenia, lleva ya seis ediciones y fue traducida a once idiomas. Este año ya recibió el premio a la mejor novela extranjera en Francia. Se trata, sin duda, del escritor esloveno más conocido mundialmente y también más traducido a varios idiomas. También fue recientemente distinguido como "ciudadano de Europa". (Pág. 2)
PADRE PEDRO: 40 AÑOS DE SACERDOTE
El misionero esloveno, padre Pedro Opeka, acaba de cumplir cuarenta años de sacerdocio. Es un misionero de los padres vicentinos, que trabaja en Madagascar. Su historia es muy conocida, ya que incluso fue candidato al premio Nobel de la paz por su trabajo social. Al llegar a Madagascar el padre Pedro se encontró con la realidad de gente viviendo en los basurales. Desarrolló un inmenso trabajo de educación y concientización y contó con la ayuda de mucha gente. Así, donde antes estaba el basural, surgió una ciudad: Akamasoa, que significa "Buenos amigos". Allí viven 25 mil personas, la mitad niños, en condiciones dignas, asistiendo a escuelas y viviendo de su trabajo. Quienes lo visitan salen convencidos: ¡el padre Pedro es un santo! (Pág. 2)
ANIVERSARIO EN SLOMŠKOV DOM
El domingo 20 de septiembre se celebró un nuevo aniversario, el 54, en el Slomškov dom de Ramos Mejía. Comenzó con el izamiento de ambas banderas nacionales y la santa misa, rezada en el salón del Centro. El coro Ex Corde, dirigido por Marta Selan Brula, realzó la celebración. Después de la misa, como ya es tradicional, fue inaugurada una exposición, de la que participaron todos los artistas locales, organizada por Andrejka Dolinar. Por la tarde, tras el almuerzo de camaradería, abrió el acto el presidente Pavel Brula. Saludó también el presidente de la entidad central, el Ing. Jure Komar. Siguió una obra de teatro. Se trató de la comedia "Trije ptički" (Tres pajaritos), dirigida por Marcelo Brula. Tuvo una puesta perfecta e hizo las delicias de los asistentes, que aplaudieron agradecidos. (Pág. 3)
UNA VISITA MUSICAL
El conjunto AVE, con la cantante Helena Blagne, el acordeonista Roberto Goter y el autor y humorista Vinko Šimek, realizarán una gran gira por América del Sur. Entre el 9 de octubre y el 1. de noviembre visitarán Buenos Aires, Mendoza, Bariloche y Paraná, pero también Uruguay, Brasil y Paraguay. En los centros eslovenos presentarán su arte, con música y canciones, bajo el sugestivo nombre de "Gracias a ti, Argentina". Expresa el agradecimiento del alma eslovena al país, que ha recibido tantos inmigrantes y que también dio techo a los refugiados eslovenos.
Será una atractiva oportunidad de tomar contacto con lo más hermoso de la música popular eslovena, realizada por intérpretes de calidad reconocida en Eslovenia y en el exterior. No faltará oportunidad, ya que la entrada a todos los recitales será gratuita. (Pág. 3)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Jože Horn, Metka Mizerit, Marko Kremžar, Helena Loboda Oblak, Luciana Hribar Podržaj, Jernej Tomazin, Pavla Kovač Škraba in Vladimir Jurij Voršič.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1.100.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.545.-; beli papir $ 1.755.-; Bariloche; $ 1.300.-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.- US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Stran 6
1 de octubre de 2015 • N° 39
mali oglasi
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
r	no sobote
sabor tropee
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
POIZVEDBA
Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu išče sorodnike slovenske državljanke Katarine Fiegel, rojena Mikuž iz Nove Gorice, Vojkova 16, in sicer:
a)	Ane Marie DELPIN (hčerka pojkojne)
b)	Luisa DELPINA (sin pokojne)
V Argentini naj bi živela na naslovu Carlos Gardel 118 (1852) Burzaco, Prov. Buenos Aires.
Vse sorodnike ali znance, ki razpolagate z informacijami o omenjenih osebah, vljudno prosimo, da stopijo v stik z veleposlaništvom po telefonu 4894-0621 (interna 21) ali po e-pošti: vba@gov.si
SLOVENCI IN SPORT
OBVESTILA
SOBOTA, 3. oktobra: Na Pristavi igra Krčmarica ob 19. uri.
S.K.A. vabi na predavanje Helene Janežič, ob 20. uri v Slovenski hiši.
41. peš romanje mladih k Mariji v Lujan. NEDELJA, 4. oktobra: 49. obletnica Zveze slovenskih mater in žena. SOBOTA, 10. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 11. oktobra: Obletnica Našega doma v San Justu.
ČETRTEK, 15. oktobra: ZSMŽ San Martin vabi na sestanek v Domu ob 16. uri. Karolina Rossonas bo naučila delati koke-
dame.
SOBOTA, 17. Oktobra Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 18. oktobra: Materinski dan. SOBOTA, 24. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Občni zbor Hanželi-čevega doma, ob 17,30 v Slovenski hiši.
Šolski izlet v Glew. NEDELJA, 25. oktobra: Splošne volitve. SOBOTA, 31. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
OSEBNE NOVICE
Nova diplomantka
15. septembra je na fakulteti za arhitekturo na bueno-saireški univerzi diplomirala Natalia Kržišnik in postala arhitektinja.
V soboto, 26. septembra 2015, je na odontološki fakulteti buenosaireške državne univerze (UBA) Martin Kopač dokončal študije in prejel naslov »Técnico de laboratorio dental«.
Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Smrt
V CABA
e umrl Mario Scalzo (73). Naj počiva v
miru!
Slovenska kulturna akcija
vas prisrčno vabi na
predavanje Helene Janežič na temo
»O Narodni in univerzitetni knjižnici ter nekaj malega o cenzuri v Sloveniji do leta 1991«
V soboto, 3. oktobra ob 20. uri, v mali dvorani v Slovenski hiši.
PRVA V DVOJICAH
Slovenska teniška igralka Andreja Klepač je na turnirju WTA v Seulu v finalu dvojic skupaj s Španko Laro Arruabarrena, s katero sta bili prvi nosilki, premagala drugopostavljeno švedsko-nizozemsko navezo Johana Larsson/Kiki Bertens z 2:6, 6:3 in 10:6. Slovenka je tako prišla do svojega četrtega turnirskega naslova med dvojicami.
V PLANICI ZAKLJUČUJEJO DELO
Urejanje Nordijskega centra Planica se počasi bliža koncu. Dela so v zaključni fazi, začela se je tudi že vgradnja strojne opreme, notranjo opremo pa bodo montirali novembra. Tako naj bi bil v skladu z zastavljenimi roki za črpanje evropskih sredstev več kot 40 milijonov evrov vreden projekt decembra zaključen.
BALINARSKA PRVAKA
Slovenija ima kar dva nova svetovna prvaka. Dejan Tonejc in Jure Kozjek sta slavila v finalu balinarskega svetovnega prvenstva na Reki ter slovenskemu balinanju vpisala dva nova naslova svetovnih prvakov. Tonejc je v igri v krog v finalu premagal Črnogorca Miroslava Petkovica
Andreja Klepač
s 24:20 in tako ubranil naslov svetovnega prvaka izpred dveh let v Argentini. Enak dosežek je uspel tudi Kozjek, ki je bil v finalu klasične igre boljši od Hrvata Anteja Gračica s 13:6.
PLEZALSKI USPEHI
Domen Škofic je zmagovalec pete tekme svetovnega pokala športnih plezalcev v težavnostnem plezanju v belgijskem Puursu. Uspeh 21-letnega Radovljičana je dopolnila Mina Markovič z drugim mestom in še četrtimi stopničkami za prepričljivo vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala.
Na prenovljeni Slovenski zdaj tudi pločnik slavnih
Pod stebriščem Konzorcija so ob 70-letnici Mladinske knjige uredili Levstikove arkade, domačo različico pločnika slavnih, na katerem so imena Levstikovih nagrajencev za življenjsko delo.
Založba Mladinska knjiga Levstikovo nagrado za dosežke na področju otroške in mladinske literatura podeljuje od leta 1949, od leta 1991 bienalno.
Poleg Levstikove nagrade za ilustracijo, leposlovno delo min stvarno literaturo od leta 1999 podeljuje še najpresti-žnejšo, za življenjsko delo.
Vsak od nagrajencev in nagrajenk ima po novem pred Konzorcijem tudi svojo ploščo. Tone Pavček je nagrado prejel leta 2003.
Prejemnica prve Levstikove nagrade za življenjsko delo je bila Kristina Brenkova, letošnja nagrajenca pa sta Miroslav Košuta in ilustrator Zvonko Čoh.