Mfcilne otofofio v oofovM Leto XX., št. }0l Ljubljana, petek decembra 1939 Cena 2 Din dprovnistvo -luoiiano, Hnatlievo i - ieteton itev 3121. 3123 3124. 3125 3126 Inseratni oddelek. Ljubljana, Selen* ourgovo ut - len 3492 tn 33% Podružnico Maribor: Grauki trg it. t. Telefon K 2455 Podružnico Cehe. Kocenovo ulico 2. Telefon it I9a Računi pn Doil ček zavodih i Ljubliana it 17749 Volitve v Bolgariji V nedeljo so se začele v Bolgariji parlamentarne volitve, ki se bodo sedaj z izjemo pravoslavnega božiča nadaljevale po okrožjih vse nedelje do 28. januarja. Prvo je volilo šumensko okrožje, zadnji pa bosta volili staroza-gorsko okrožje in prestolnica Sofija. Z zaključkom januarja bo potem takem imela Bolgarija novo sobranje. Volitve so bile razpisane letos v oktobru, ko je bolgarska vladna kriza vzbudila veliko pozornost v vsej Evropi. Razpuščeno sobranje je bilo v funkciji komaj poldrugo leto, ker je bilo izvoljeno šele lani v marcu. Njegov razpust je zaradi tega politično javnost močno presenetil in sprožil cel plaz ugibanj o vzrokih tega ukrepa. Iz vladne krize v oktobru je izšla vlada Georgija Kjoseivanova skoro neiz-premenjena in je zlasti vodstvo ostalo trdno v rokah njenega dotedanjega šefa.. ki vodi bolgarsko vlado že tako dolgo, kakor pred njim redkokateri bolgarski državnik. Ker je imela vlada tudi v razpuščenem sobranju močno večino, ie bilo tem več ugibanj, zakaj je odredila nove volitve. Avtentičnega pojasnila še do danes ni, med najbolj verjetnimi razlagami pa je ona, ki pravi, da je vlada hotela spričo spremenjenega evropskega položaja ugotoviti narodno razpoloženje in doseči pristanek volilcev na svojo politiko stroge nevtralnosti. Ne more se dvomiti v dobro voljo bolgarske vlade in v njeno prizadevanje, da se ohranita nevtralnost in ugodno razmerje s sosedi. Prav tako se more smatrati za izven dvoma, da odgovarja taka politika razpoloženju ogromne večine bolgarskega naroda. V zadnjih tednih so se sicer pojavili glasovi, ki so hoteli vedeti, da se je med Sofijo in Moskvo razvilo neko novo razmerje, ki bo pokazalo svoje določene posledice tudi v odnosa jih do Rumunije in Turčije, vendar se položaj preko govoric ni razvil. Odgovorni bolgarski državniki so pač ob raznih prilikah podčrtali potrebo, da se zadovoljijo bolgarske narodne zahteve v teh odnošajih, toda ostali so dosledno v zmernih in mirovnih evolucijskih pogojih. Spomini na nesrečno usodo intervencije iz leta 1915 so še preveč sveži, da bi se moglo razviti kako avanturistično razpoloženje v širokih množicah. Politika sedanje bolgarske vlade se opira na razpoloženje v ljudstvu in računati se more, da bo z njo dosegala uspehe tudi v sedanjih volitvah. Zato se nekateri komentarji o razpisu novih volitev glase tudi tako, da računa vlada s pomočjo tega mirovnega razpoloženja prebivalstva še okrepiti svoje stališče v sobranju. Z volitvami v marcu 1938. je dobila Bolgarija prvi parlament, izvoljen po novem volilnem redu z izločitvijo političnih strank. Od znamenitega ore-vrata v maju 1934. Bolgarija ni imela parlamenta. Vlada Georgija Kjoseivanova se je lotila naloge, da končno v državi obnovi parlamentarni režim toda brez političnih strank. V tem znamenju je bil sestavljen nov volilni red in do njegovih določilih so se izvedle volitve v marcu 1938. Volilni red ne priznava političnih strank ter skoro docela onemogoča njihovo uveljavljanje. Prepovedano je agitirati za postavljene kandidate, češ da morajo oni, ki se potegujejo za mandate, propagandni posel opraviti sami. Zoper mehanizem političnih strank je naperjena tudi določba, da more kandidirati samo tisti, ki je v kandidatnem okraju bival najmanj že pet let. Še druge določbe volilnega zakona merijo na to, da se izloči vpliv strankarskega sistema na volitve. Vla či a se lani sama ni bila udeležila voli+ev s svojimi posebnimi kandidati, temveč je smatrala, da so tisti njeni pristaši, ki so se izjavili za njen delovni program. Izkazalo pa se je, da je prav v tem bilo premalo jasnosti, tako da sta si do volitvah v marcu 1938. oba tabora pripisovala zmago. Vlada je trdila, da je večina izvoljenih poslancev na njeni strani, opozicija, sestoječa iz pripadnikov političnih strank, pa je prav tako reklamirala večino v sobranju za sebe. Izkazalo se je, da so nekateri kandidati zastirali pravo razpoloženje, pa da sta jih obe strani šteli med svoje. V praksi se je potem pokazalo, da-ima vlada v sobranju sicer trdno večino. da pa sobranje kljub temu ne mara biti samo njen poslušni izvrševal-ni organ. Ponovno se je uveljavila težnja, da se ukrepanje vlade podvrže krepki kritiki in da se zavzame samosvoje stališče napram njeni politiki. Mnogokrat so zato prihajali glasovi, da ima vlada s parlamentom vendarle mnogo večje preglavice in težkoče, kakor pa se je kazalo na zunaj. Oni, ki so zastopali to mnenje, so v razpisu volitev videli seveda novo potrdilo zanj. Naj bo že tako ali drugače, gotovo je, da bi imel izid bolgarskih volitev pomen ne le za notranjo, temveč tudi •zhato vsak dan razen ponedeljka Naročnino cnaso mesečno 25 dir*. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo > (.lubliana fcnafljevo ulico 5. telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126, Maribor, Grajski trg štev 1 telefon štev 2455} Cehe Strossmayerievo ulico štev 1 telefon štev 65 Rokopis' se ne vračajo Papež Pfj XII. v Kvirinalu Po skoro sto letih pivi uradni posef poglavaria katoliške cerkve ori italijanski kral.evski dvouci — Manileslaciia sloge med Cerkviio in Italiio Rim, 28. dec. br. Papež Pij XII. je danes vrnil obisk italijanski vladarski dvojici, ki je bila pred dnevi v Vatikanu. Po vsem svetu sta obiska, ki sta pomenila formalno dokončno potrditev pred skoraj 11 leti sklenjene lateranske pogodbe, s katero se je zaključila domala 601etna pape&ka izolacija v Vatikanu, izzvala največjo pozornost ne le zaradi pomena za bodoče odnošaje med Italijo in Vatikanom, marveč v prvi vrsti zaradi tega, ker je prišlo do obiskov v času, ko si papež na eni in Roosevelt na drugi strani znova na vse moči prizadevata, da bi dosegla obnovo evropskega miru. Politični akciji, ki jo je Vatikan za počel prav te dni, se je s tem moralno priključila tudi fašistična Italija. Današnji papežev obisk pa je bil tudi sam na sebi izreden dogodek za Rim in sploh vso Italijo Pij IX. je bil 8. novembra 1846 poslednjič na savojskem dvoru Takrat, pred skoro 100 leti. so bili papeževi obiski ceremonialno vse bolj slavnostni, kakor je bil današnji, vendar pa jih je današnji obisk po svojem pomenu v izredni meri presegel Listi so te dni objavili v svoj. h poročilih o pripravah za papežev obisk kar cel historiat papeževih obiskov Tako se je papež Pij VI. 1. 1782 odpravil na Dunaj k Jožefu II.. 18 let pozneje je bil Pij VII. v Parizu, kjer je v notredamski katedrali kronal Napoleona za cesarja Odtlej so se papeži omejevali le na obiske pri raznih suverenih v Rimu. Poslednjič ie pred sporom med cerkvijo in državo Pij IX 1 1856 obiskal nadvojvodo Leopolda, ko se je mudil v Rimu. Odhad iz Vatikana Za današnji obisk Pija XII v Kvirinalu, ki je bil nekoč sam papeški dvor, so bile poslednje dni v Rimu velike priprave. Na trgu Rusticcucci nasproti Petrovemu trgu so postavili tri velike tribune. Po novi Via della Conciliazione so postavili visoke drogove, na katerih so plapolale papeške, italijanske in rimske zastave. Tudi vse ostale ulice in trgi, po katerih je krenil papeški sprevod, so bile bogato okrašene z zastavami in preprogami. Ze na vse zgodaj so se pričele zbirati posebno na korzu Viktorja Emanuela ogromne množice ljudstva, ki so za špa-lirji čet vse rimske garnizije vztrajne čakale na papežev prihod, čeprav je bilo vreme slabo in je okrog 10. dopoldne, ko je papež zapustil Vatikan, celo deževalo. Na dvorišču sv. Damaza je čakalo na papeža in njegovo spremstvo 18 avtomobilov Ko se je papež pojavil na dvorišču. se oglasili zvonovi Petrov* bar like. P" j v XD. so ponudli zaprt avto, da bi bil zavarovan pred dežjem, a papež je to odklonil. Sprevod avtomobilov je nato krenil preko Petrovega trga, ki je bil prazen. Pozdravni govor rimskega guvernerja Pod tako zvanim obokom zvonov je papeža sprejela in pozdravila italijanska dvorna misija pod vodstvom prvega kraljevega adjutanta, armijskega generala Asinarija di Bernezzo. Misija se je takoj priključila papeževemu spremstvu in sprevod je počasi krenil na trg Rust.ccucci, kjer je papeža sprejel in pozdravil rimski guverner, knez Giangiacomo Borghese. Fanfare so intonirale papeško himno. Množica na trgu in v sosednih ulicah je vzva-lovala in vzklikala papežu. Se preden se je sprevod drugič ustavil, so Piju XII na meji med Vatikanom in Italijo oddelki švicarske garde, pa peskih orožnikov in gardistov ter italijanskih orožniškib gojencev izkazali vojaške časti. Tik nad mejo sta plapolali dve ogromni zastavi, pa peška in italijanska. 500 golobov se je takoj dvignilo s Petrovega trga in pričelo krožiti nad njim. V rimski okolici so se oglasili topovi s častnimi salvami. Rimski guverner je pokleknil pred papeža in je v svojem nagovoru dejal, da je storil to v imenu vsega rimskega in italijanskega ljudstva. Zahvalil se je božji previdnosti za čast in privilegij, da more papežu tolmačiti v imenu vsega vernega naroda njegovo vdanost in zahvalo, da je doživel ta dan, ki bo z zlatimi črkami zabeležen v zgodovini Italije in vsega sveta Rim bo danes videl na dvoru svojega kralja in imperatorja svojega največjega sina, ki bo prinesel mestu in državi blagoslov božji v trajno potrdilo velikega late-rarskega dela fašistične Italije in pokojnega papeža Pija XI. Nazadnje je prosT poglavarja katoliške cerkve, da bi izprosil od Boga, kar je zabeležno že v njegovem geslu: pravičen mir. Papež se je kratko zahvalil za dobrodošlico in je blagoslovil kneza ter vse prisotne. Ob 10.15 je sprevod počasi kreni' dalje po Via della Conciliazione. Pia za Pia preko kraljevega mostu, po korzu Viktorja Emanuela in Pleb'scitni ulici, prekc Beneškega trga, po ulicah Battista in 4 novembra, preko trga Magnanopoli ter po Cesti 24. maja na trg pred Kvirina-om Papež je med potjo ponovno bal°oslav-ljal množice, ki so mu burno vzklikale. Na Beneškem trgu so bile razvrščene kolonialne čete. pred Beneško palači grena-dirji, na Cesti 24. maja novi oddelki gre-nadirjev. topn štva in finančnih stražnikov, vsi v svečanih uniformah Nt K"iri-nalskem trgu se je vse trlo ljudstva. iti v Rviiiftaiu Pred dvorom je bila razvrščena četa kraljevih kirasn jev. Sprevod avtomobilov , je počasi krenil skozi glavni vhod na notranje dvorišče. Sredi kvadrata, ki so ga obrobljali oddelk: kirasirjev, se je papeški voz ustavil. Pred glavnim dvorskim stopniščem so papeža pričakovali prestolonaslednik princ Umberto, vojvede Tuiinr k', Spoletski in Genovski ter velika skup"na dostojanstvenikov. Maršal dvora js takoj pristopil k avtomobilu ter pomagal papežu izstopiti. Ko pa se je pepaž, obdan od svojega spremstva, približal stopnišču, sc j' pojavil sredi princev italijan ki kralj Viktor Emanuel III., ki je hotel po' lel"n:ti in papežu poljubiti rok?, a ga je ta dv'gn'1 in objel. Za princi je bil na stopnišču trdi zunanji minister Galeazzo C'ano z najvš-jimi funkcionarji zunanjega min5c'r t a. Počasi se je formiral sprevod, ki jp krenil po stopnišču v prvo nadstropje Sprevod so otvorili dvorni ceremf>n"ar, krs j v prvi adjutant in dvorni maršal Sledili s« jim papež v spremstvu kralja, nato pr"nci in vojvode s kardinali FHm^fp-en) t~i Tedeschirijem, državni tajnik frar*'r>a-! Maglicne z ministroma Th°ouom d: Fe-velom ter Cianom in octali V-^v- niki, ki jih je bilo skupaj pr ko 100. Na vrhu stopnic so pan-ža sprejel- k-alVa Jelena, princese PiemonHka. Tt-'"'1* Genovska. Pistojska ter Mar .ia ir Savojska. Prircese so se takoi pVfir "Hc spremstvu, kraljica i>a j<" stop'Ia na de no papeževo st^an. T?ko je sprevod kr p" dalje. Visoko pan°ževo n^avo. v belo obleko z rdečo štelo, rdf-r;m kl b'i-koin in škrlatnim p-a^m. ki Je o'rasen s hermelinov^m' krž'cami t- bi*^ ora-ziti daleč no vseh dvoranah, sko^i k^er«5 se je ponrkal slavnostni so"*»vrd je papež krenil v dvorsko kap*'n k? je bila nekoč papeževa. Molil je pred ol4a--jem. na katerem sta bili i-nostavI"e«; obe papeški zlati rori. s kaVr ma s*a odlikovani Marija Adelpida Sa vojsk- l»ta 1847. in sedania kralfea Jelena pre-«l dvema letoma. Sprevod se .ie nat" pon"?*-a1 skozi dvorane di Cuoio. deeli St«"-*5 in dei Verdi, v katerih so s* dvoria«'1*' Sanjali visokemu gostu. V dvor-n* sv. l ana se je napežu znova pokion'1 ri™"v' 1r'ver-ner. V naslednji dvorani so se dverjaniki za zunanjo politiko naše bratske sosede. Naša želja ne more biti drugačna kakor ta, da bi izšla Bolgarija iz volitev okrepljena v svojem mirovnem stremljenju ter zavzeta za nevtralnost in sodelovanje, ki edina moreta v sedanjem položaju Balkanu zagotoviti mir, srečo in zadovolistvo sredi vse-občega nemira in vseobče negotovosti. in drugi dostojanstveniki izločili iz sprevoda. V rdeči dvorani so se ustavili še ostali. Razgavor v prestani sedel v šestem avtomobilu. Znova je blagoslavljal množice in znova so mu čete izkazale vojaške časti. Ko je sprevod avtomobilov zavil pod obok zvonov in na dvorišče sv. hospicija, se je množica pričela razhajati. Se ves dan pa je bilo po Rimu opaziti globok vtis, ki ga je na ljudstvo napravil papežev obisk v Kvirinalu Rimski listi so že v prvih popoldanskih urah objavili dolga poročila. V svojih komentarjih so opozorili na vse pomembnejše faze papeževega obiska. Poudarili so tudi skladnost cerkvene n državne politike. ki pomeni baš v sedanjih okolišči- nah najtrdnejšo oporo miru, ki si ga je Italija zagotovila s puškami ob nogah. Tudi Mussolini bo posetil papeža Rim, 28. dec. br. V tukajšnjih d plomai-skih krogih so se nocoj razširile ve*t;, da bo italijanski ministrski predsednik Mussolini 4. januarja obiskal papeža Pija XIL in se mu poklonil. Po nekaterih še nepotrjenih vesteh bo papež osebno vrnil Musso-Iiniju njegov obisk. Rim o pomenu obiska Fašistična Italija se v polnem obsegu strinja * vatikansko akcijo proti komunistični nevarnosti Papež, kralj in kraljica so stc>p'li nato v pres-tclro dvorano, kjer so ostali satni 20 minut v privatnem razgovoru., V presMni dverani so bili nato papežu pred tavljeni princi in princese ter dvorjaniki. Papež 'n kralj ter kraJjca so si izmenjali tudi dragocene darove. Nagsvac sv. cSsta Ko so bili papežu v prertolni d- orani p odstavljeni princi, princesinje. dvorja-niki in drugi dostojanstveniki, je :m^l Pij XII. nagovor, v katerem je poudaril, da na ta svečan dan in v tej slavnostni dvorani vpričo kralja, kraliice, ki je p:ava podoba materinstva in d ma Mh vrlin :tali jamke žene, kardi. alov in spremstva velikega rbora princev, dvo: janikov :n zastopnikov vlade, izraža ponovno zah ale za svečani obisk, ki «-fa mu gs n -p avila kralj in k.aljica pred dnevi v vat kanu in k' je v njegov-sm d h ; snet ehud 1 si-v i spom"n na stoletni kaM&k: d-Jli savskega doma. zran ers tfga po svojih svetli* ib in blaženih. V tej dvcr.-m? s-svf> no potrjuje lateranska pegodba, sM:nj2-ra v 'raeru njegovega slavnega pre^n ka Pija XI. in kralja Viktorja Fmanucl.1 151.. ki je združila Kv'rinai in Vat kan z v; mi miru in vere. V valevih rek3 T bere so izginili mračni dogod i: p.eteklo ti. V tej dvorani v'di zastopnik katoliške, cerkve po de?etletj h spet po zdignjeno katoliško cerkev in zato prosi B ga tar mater bo'jo, da bi čuvala nad vladarjem, princi in vladarsk m donv-m, nad člani vlade in vsemi prisotn'm". da bi jim bil ohranjen mir zaradi velič;ne Italije in spoštovanja, ki ga ji do'guje ves svet. Izrazil je željo, da bi Italija prav sedaj ko se narodi med seboj bore na kepnem. v zraku in na morju, vpliva a nanje, da bi se vendarle odločili za mir. za nov duh in nov red. ki ga bo mogoče najti le v o,fv"ru osnovnih načel pravice in krščanstva. Pdvratdc v Vatikan Zatem se je znovr sestavil sprevod, ki je po isti poti krenil na notranje kviri-nalsko dvorišče. Kralj je spremljal papeža prav do avtomobila. Ob 11.30 je odbrzelo 18 papeževih avtor" >bilov spet po isti poti nazaj v Vatikan. Tudi tokrat je papež Rim, 28 det br. Današnji obisk papeža Pija XII. v Kvirinalu je kakor nocoj ugotavlja ves italijanski tisk dal vidnegea iz- i raza tesnemu in tvornemu prijateljstvu Vatikana tn Italije. Splošno prepričanje je, da bo današnji sestanek italijanskega vladarja s papežem močno vplival na ves nadaljnji razvoj italijanske notranje in zunanje politike. Formalno je sicer papežev obisk dejansko pomenil le poslednji pečat na spravo, ki je bila dosežena z la-teransko pogodbo med cerkvijo in državo že 11. februarja 1929, toda okoliščine, v katerih je prišlo do tega obiska, predvsem pa dejstvo, da sta se papež in kralj sestala štiri mesce po vojni, proti kateri se Vatikan bori z vsemi silami in izven katere je ostala tudi Italija, dajejo temu obisku poseben značaj. Politični krogi v Rimu naglašajo. da Nemčija ni dosegla nobenega bistvenega uspeha v borbi proti evropskemu zapadu, da se je morala razočarati nad svojim sporazumom z boljševiško Rusijo, ki si je že močno nalomils svoja kopja v borbi z malim finskim narodom Na drugi strani pa ie papež takoj podprl najnovejša Roo-seveltova prizadevanja za obnovo miru in pristal na najtesneiše sodelovanje z veliko predstavnico demokracije na ameriškem kontinentu Tudi poslednji papežev aovoi na zasedanju sv kolegija je pokazal, da se bo Vatikan z vso odločnostjo boril proti komunizmu Ce ie bil sedaj papežev ob'>k pri italilanskem kralju takoj po vseh teh dogodkih tako izredno svečan, se to ne more drugače tolmačiti, kakor, da se tudi fašistična Italija strinta * nrt>- nn,:4:,''Va med so- vra.?n***»» trfcnroma sr«*^' kon- tinent««. Vsebaitor ie rs?"«'« « tem. Hn«ta f«s»«H*t»a In vatikanska diplomacija spdif vštric. se tiče vrira5nnij> voinp in miru. nravi "Of">i?r>ii ,(";iorno1a d' TfpUs^ ip ffO-»ovn slonita CPrVve in Ttn'iie na istih osnovah. Mussolinijeva politika je sicer popolnoma neodvisna, vendar nI nobenega razloga, da se ne bi v bistvenih vprašanjih skladala z vatikansko. Italija se strinja z načeli, ki jih je v borbi proti komunizmu proglasil papež v svojem zadnjem govoru na seji sv. kolegija. V tem smislu komentirajo današnji papežev obisk v Kvirinalu tudi ostali večerni italijanski listi. Vsekakor se je vrsta dogodkov, ki se je zvrstila v srednji in vzhodni Evropi od letošnjega marca dalje. odigrala brez aktivnega italijanskega sodelovanja in v mnogih primerih proti volji italijanske vlade. Baš danes je bil objavljen novi zvezek Mussolinijevih govorov in pisem. V enem izmed teh pisem se je Mussolini izrazil, da Nemčija noče Cehov podjarmiti in da niti ne bo sprejela zaščite nad njimi, pa če bi jo tudi sami zahtevali. Se težji udarec je bil za italijansko politiko propast Poljske, ki ji je bila Italija sa zadnja leta naklonjena in s katero je celo preko Madžarske snovala poseben srednjeevropski blok. Z nedeije-nimi simpatijami pa je sedai nele itaiiian-ska vlada, temveč tudi ves italijanski narod na finski strani. Odmev v Franciji in Angliji Pariz, 28 dec. z. Francoski listi se obsir-no bavijo z današnjim obiskom papeža pri italijanskem kralju in mu pripisujejo velik pomen. Tolmačijo ga kot dokaz, da je prišlo do pravcatega zavezništva med katoliško cerkvijo in fašizmom, kar ne more ostati brez posledic tudi za odnošaje s Francijo.. »Petit Parasien« piše, da je to precedenčni primer m da ni izključeno, da bo papež obiskal tudi druge vladarje. London, 28 decembra. AA. (Štefani). Vsi londonski časopisi objavljajo na vidnem mestu poročila o ob^ku sv očeta Pija XII. pri italijanski vladarsk' dvojici. »Dai-ly Telegraph« pravi med drugim da je ta obisk najpomembnejši in najvažnejši politični dogodek zadnjega časa. mnapadi na Turčijo Krasna j« flot44 o tajnih določbah angleško-francosko- turške pogodbe v> Moskva, 28 dec. r. Glasilo sovjetske ? .■ujne moi~ia ice »K/as.-aja flot« ki velja 1 za oficiozni organ vlade, objavlja zopet zelo oster napad na Turčijo, kateri očita, da se je docela vdinjala Anglij in Franciji. S sklenitvijo angleško-francosko-turškega pakta je postala Turčija orodje an-gleško-francoskih vo.jnih hujskačev na Bližnjem vzhodu. List ponavlja že svoje-časne trditve Moskve, da vsebuje angle-ško-francosko-tur.:ki pakt tajne določbe, po katerih bo na Bl žnjem vzhodu organi-ziiana posel na ekspedkrjska armada, ki bo Ste'a 080.000 mož. Ta armada je določeni za akcijo proti Sovjetski Rusiji in bo operirala ob Sredozemskem in ob Črnem morju, članek končuje: ang^eško-francosko-tu'vški vojn blok je zaprl tudi P-rkan za italijanski Lmperial;zem. Zvesti svoji tradiciji, da počil 'a,io druge po kostanj v ogenj, so angležki imperialisti sk^nili pakt s Turčijo, da bi Turčija branila angleške interese na Bližnjem Af|ho±u in v arabskih državah ter da bi potegnila balkanske d žave v vojno. List tud opozarja na giadn,io strateških že^zniških prog na Bližnem vzhodu. Vse to se vrši z ang^škim denarjem v namenu, da se ustvarijo čimkrajše prometne zveze od Sredozemskega morja do sovjetsko-turške meie. Moskovska vlada vse to skrbno za-sledvfe in bo na take provokacije primerno odgovorila. 709.ooo sovjetskih vojakov ob afgandki mcfl Rim, 28. dec. o. (United Press). Ital'-janski listi poročajo, da je Sovjetska Rusija zbrala ob afganski meji sedaj že 700.000 mož, med njimi mnogo konjenikov in znatne letalske oddelke. Prav tako tudi Afganistan n Iran Zbirata svqje čete ob sovjetski meji. V Perziji, zlasti Perzijskem zalivu grade Angleži močne utrdbe. O napetosti med Sovjetsko Rusijo in Afganistanom objavljajo ital jansld listi poročila na prvih straneh pod velikimi naslovi. »Lavoro f ase Ista« poroča, da v nasprotju z demantijem afganske vlade poSUjajo na sovjetsko mejo neprestano nove vojaške transporte ter da je vse pripravljeno za takojšnjo mobilizacijo. Redna afganska vojska šteje okrog 100.000 mož, v primeru moblizacije pa lahko postavi Afganistan najmanj 500.000 mož. Tudi v Iranu vlada veliko vznemirjenje zaradi koncentracije sovjetskih čet. »Tetvere« piše, da pripravlja Sovjetska Rusija napad na Indijo. Turčija skrbi tudi za varnost Perzije Ba»ei, 28. dec. z. »Basler Nachrichten« poročajo iz Ankare, da pripisujejo v ta-mošnj h diplomatskih krogih inšpekcijskemu potovanju predsednika turške republike toenija v severovzhodnih pokrajinah izreden pomen. Predsednik turške republike je hotel s tem svojim potovanjem izraziti, da skrbi Turčija tud. za varno* Irana. Ob turško-sovjetski meji je zgrajena pravcata Maginotova črta. Predsednik Ineni si je ogledal te utrdbe, ki so tako močne, da lahko zadrže sleherni napad. V ankarskih krogih naglašajo, da s: morajo hiti tako v Berlinu, kakor v Moskvi na jasnem, da se bo Turčija z vsemi sredstvi branila proti slehernemu poskusu ograža-nja njene varnosti. Tudi na perzijsk meji grade močne utrdbe, v perzijskih lukah pa pomorska oporišča. Italija in sodelovanje med Nemčijo in Rusijo MIlan, 28. dec. r. Glas lo Italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana »Relazio-ni Internazionaiic ponovno razpravlja ▼ daljšem članku o nemško-sovjetskem paktu in razvoju sodelovanja med Berlinom in Moskvo ter prihaja, skličujoč se na zadnji govor grofa C ana v italijanskem senatu. do ugotovitve, da je na ta način nastal docela nov položaj nedogledne dalekosež-nosti. Italija in Nemčija sta se svoječaumo samo dogovorili, da bosta napram Sovjetski Rusiji vodili zgolj pol tiko popuščanja napetosti, do katere je ,prišlo zaradi državljanske v<\)ne na Španskem. Borbe v polarni zimi NA Finskem se nadaljujejo boji kljub silnemu mrazu Pred Mannerheimovo črto je zbrala Moskva novo armado 100«ooo mož i Oslo, 28. dec. j. (Norske Tel. Byro). Navzlic velikemu mrazu se na vseh finskih bc j;stih nadaljujejo ogorčene borbe, V katerih so imeli zlasti na severnem frontnem odseku Finci tudi tekom včerajšnjega dneva precejšnje uspehe. Računajo, da se je od dneva, ko se je zlomila sovjetska ofenziva pri Salli, posrečilo finskim četam pridobiti iznova 70 do 80 kvadr. km poprej izgubljenega terena. Finski uspeh je po mnenju vojaških opazovalcev pripisovati v prvi vrsti boljši finski taktiki, ki se namesto operacij v velikih masah poslužuje številčno razmeroma majhnih, a izredno g bljivih čet, ki v zvezi z dobro organiziranimi izvidniškimi patruljami naglo poiščejo slabe sovražnikove točke ter tjakaj z vso silo usmerijo Svoj napad. Po zatrjevanju finskega generalnega štaba se je včeraj posrečilo taki samostojno delujoči finski četi, ki je imela samo 250 mož, prodreti v zapadni smeri od Salle preko meje na sovjetsko zemlje vse do železniške proge, ki teče proti Murmansku. Ta četa je na svojem prodiranju proti murmanski železnici pretrgala razne telegrafske in telefonske zveze sovjetske armade ter baje tudi uspešno razdejala murmansko železnico na več krajih. Poveljnik severne finske armade general Valenius je danes sporočil, da je del finske armade prodrl celo 70 km globoko na sovjetsko ozemlje do zaliva Kandalak-ša v Belem morju. Verjetno je. da je tu mišljena poprej omenjena izvidniška četa. ki je poškodovala murmansko železnico. Močan protisunek je napravila finska armada včeraj tudi na bojišču vzhodno od Salmijarvija. Sovjeti pa so vrgli Fincem nasproti veliko število tankov, ki so se jim morale prodirajoče finske čete slednjič umakniti v svoje izhodiščne postojanke. Na karelski ožini si sovjeti še zmerom prizadevajo za vsako ceno in tudi na račun največjih žrtev doseči predor skozi Mannerheimovo črto. Iz vzhodne smeri so se sovjetske čete doslej približale na razdaljo 45 km do Viborga. S svojimi daleko-strelnimi topovi, ki so prav za prav ladijski topovi, sovjeti še zmerom obstreljujejo Viborg ter okolišne finske postojanke. Napadanje sovjetske pehote in tankov je zdaj koncentrirano v glavnem na tri točke, in sicer proti jezeroma Hatjalahti in Suvan-to, ki sta nekakšna zvezna člena v reki Vuoski, ter proti reki Tajpale. Sovjetsko vojaško vodstvo sodi, da je zlasti jezero Hatjalahti najšibkejša točka v omenjeni bojni črti ter je glavni del svojega napada tekom včerajšnjega dneva usmerilo proti temu jezeru. Včeraj sta bili dve sovjetski letali na severni fronti zaradi okvare na mo'orj;h prisiljeni zasilno pristati v hližini Rova-njemia oziroma Kemijarvija. Enemu izmed pilotov se je posrečilo pobegniti, dočim so drugega prijele finske patrulje. Priprave za nov napad na karelski ožini Helsinki, 28. dec. s. (Reuter). V Helsinkih je danes ves dan močno snežilo. Snežni me teži in hud mraz ovirajo vojaške operacije na sovjetsko-finskih bojiščih, kakor tucli delovanje letalstva. Izgleda, da sovjetske čete pripravljajo na karelski zemeljski ožini nove močne napade. Približno 100.000 novih sovjetskih čet je bilo zopet poslanih na ta del fronte. Na daljnem severu je po finskih poročilih obtičalo 150 sovjetskih tankov v snegu. Ko so se jim približale finske čete, so našle posadke mnogih tankov zmrznjene. Ponesrečen finski napad Oslo, 28. decembra. AA. (Havas) Norveška brzojavna agencija poroča iz Kirke-nesa, da so včeraj izvršile finske čete napad na sovjetske postojanke vzhodno od Jordanfora in Jordekvoke, okoli 15 milj severno od Nautsija blizu meje. Finski napadi, izvršeni v treh smereh, so se izjalovili, v akcijo so stopili sovjetski tanki in so se finske čete morale umakniti v svoje izhodiščne postojanke. Ogražanje murmanske železniške prage Helsinki, 28. dec. s. (Reuter) Dva oddelka finskih čet na smučeh sta v Kareliji prodrla preko sovjetske meje in se naglo bližata železniški progi Leningrad - Mur-mansk pri mestu Kandalakša. En oddelek prodira južno od mesta Salla, drugi pa nekoliko severne je. Oba oddelka sta le maloštevilna ter imata samo nalogo, da na vsak način tako poškodujeta železniške progo proti Murmansku, da bo sovjetskim četam na dal jnem severu nemogoče dova-žati ojačenja in oskrbo. Oddelka se izogibata vsaki večji borbL Sovjetsko vojno poročilo Moskva, 28 decembra. AA. (DNB) Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojaškega okrožja: Dne 27. decembra se ni pripetilo nič važnega. Sovjetski letalci so izvedli ogledne polete. Več tisoč ujetih Riga, 28. decembra. AA (Reuter). Po telefonskem poročilu, ki je pozno snoči prispelo iz Helsinkov, so finski oddelki v veliki snočnji bitki na severu Finske zajeli več tisoč sovjetskih vojakov. Poročilo pravi dalje, da je na bojišču obležalo mnogo mrtvih in ranjenih sovjetskih vojakov. Baltiški port obstreljevan od Fincev Riga, 28. dec. s. (Associated Press). Po še nepotrjenih vesteh so finska letala včeraj bombardirala sovjetsko pomorsko oporišče Baltiški port na Estonskem. Isto tako je bilo izvršenih več napadov na železnico Leningrad-Murmansk. Ameriški vojni material za Finsko Washington, 28. decembra. A A. (Štefani). V Washington je prispelo finsko vojaško zastopstvo z namenom da kupi najnovejše modele Ameriških topov za pehoto proti tankom, protiletalske topove in razno strelivo. Trdijo, da bo sredi januarja poslanih na Finsko 44 ameriških bomnikov. Švedska in norveška denarna pomoč Stockholm, 28. decembra. A A. (Havas). Zbiranje prispevkov za Finsko je včeraj doseglo vsoto 4,909 147 švedskih kron ali okoli 50 milijonov francoskih frankov. Prispevki. zbrani na Norveškem, so dosegli skoraj 4 milijone norveških kron. Prva indijske čete na francoski fronti Izkrcane so bile v sredo in obstoje iz samih muslimanov London, 28. dec. s. (Reuter.) Včeraj so bile v neki francoski luki izkrcane prve indijske Čete, ki bodo poslane na zapadno fronto. Skoro ves kontingent sestoji iz muslimanov. Četam poveljujejo angleški in indijski oficirji. Angleška vojska je stavila za indijske vojake na razpolago posebna zimska oblačila, čete so preskrbljene tudi s posebno hrano. Večja živahnost na fronti Pariz 28. dec. s. (Reuter). Na zapadni fronti je opaziti zopet večjo živahnost. Tako nemške kakor tudi francoske patrote so zopet bolj aktivne. Nemci so izvedli včeraj dva večja patrolna napada, ki pa sta bila oba odbita. Prvi napad je bil izvršen med Vogezi in Saaro. Prišlo je do borbe od moža do moža. Nekaj časa pozneje je sledil ob Saari drugi napad. Nemško vojno poročilo Berlin, 28. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške voiske je davi objavilo naslednje volno poročilo: Na zapadni fronti ni bilo nikaklh posebnih dogodkov. Britanska letala so poskušala včeraj popoldne vdreti preko nemške severne obale, a so bila pravočasno zadržana od protiletalske obrambe. I-e dvema letaloma se je posrečilo, dospeti nad nemško obalo. Eno je sestrelilo neko nemško lovsko letalo, drugo pa je pregnalo protiletalsko topništvo z ostrim ognjem. Angleški palet nad severozapadno Nemčijo London, 28. dec. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala izvedla včeraj uspešen izvidniški polet nad severozapadno Nemčijo. Eno angleško letalo se ni vrnilo v svoje oporišče. London, 28. decembra. AA. (Reuter) Letalsko ministrstvo poroča: Vse vesti o poletu nemških letal nad izlivom Temze so brez sleherne podlage. Britanska lovska patruljna letala so bila včeraj zelo živahna in izvedla več oglednih poletov. 6,ooo tankov v Ameriki pripravljenih za prevoz New York, 28. dec. z. (United Press). V newyorški luki so nakopičene ogromne množine raznega vojnega materiala, določenega za zaveznike. V luki je 60 največjih bomnikov, nad 2.000 tankov in oklop-nih avtomobilov ter ogromne količine ži- vil. Skupno vrednost tega blaga cenijo na najmanj 20 milijonov dolarjev. 6.000 tankov bo odpremljenih v Anglijo in Francijo mesca januarja. Na parnik »Ero« pa so danbs natovorili 20 velikih bombnikov, namenjenih za Finsko. Te transporte bo spremljalo večje število angieških in fran coskih vojnih iadij. Evakua$ifa klavnih uradov v Londonu London, 28 dec. s. (Reuter) Angleška vlada namerava iz Londona še nadalje evakuirati nekatere državne urade, katerih navzočnost ni neobhodno potrebna. Doslej je bilo evakuiranih iz Londona že 15.000 uradnikov, za 5.000 nadaljnjih pa so bila pravkar izdana navc.Ta za evakuacijo. V Londonu ostane še vedno 80.000 uradnikov. RacioisT^rjs pro-f rfe sladkorja v Angliji London, 28. dec. s. (Exchange Telegraph). Dne 8. januarja stopi v veljavo ra-cioniranje predaje sladkorja. Vsaka oseba bo smela porabiti na teden 12 unč. Pred mescem je angleška vlada izd"1 na pre-bivafstvo samo apel, da potrošnjo sladkorja prostovoljno omeji. Izmenjava t" a ga med Anglijo in švedsko London, 28. dec. s. (Reuter.) Angleška in švedska vlada sta podpisali trgovinski sporazum o medsebojni izmenjavi blaga v vojnem času. Sporazum ima namen, da ohrani angleško-švedsko trgovino na normalni višini, kolikor to dovoljujejo vojne prilike. Ustanovljena bo tudi posebna stalna mešana angleško-švedska komisija, ki bo po potrebi zasedala v Londonu ali Stockholmu ter nadzirala izmeno blaga. Važnost sporazuma je razvidna iz podatkov o angleško-švedskem trgovinskem pro-prometu v prvi polovici letošnjega leta. Angleški uvoz na švedsko je znašal letos po vrednosti 7 milijonov angleški funtov, švedski izvoz v Anglijo pa 11 in pol milijonov funtov. Anglija izvaža na švedsko predvsem premog, stroje ln tekstilne proizvode. Vojna do popolne zmage London, 28. dec. z. (Havas). Iz zanesljivega vira se doznava. da s" na zadnji seji zavezniškega vrhovnega vojnega sveta podrobno razpravljali o vojnih ciljih. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih londonskih krogih, je prodrlo naziranje Francije, da se mora voditi vojna tako dolgo, da bo Nemčija na vojaškem polju popolnoma premagana. Medsebojna izmenjava civilnih Internirancev Berlin, 28. dec. br. (Havas). Po posredovanju ameriškega in švicarskega poslanika je nemška vlada pristala na izmenjavo angleških civilnih internirancev za nemške. Internirane angleške žene in otroci ter možje v starosti preko 60 let se bodo smeli v kratkem vrniti v Anglijo, če se bodo v istem razdobju vrnili iz Anglije tudi nemški interniranci. Na vidiku je tak sporazum tudi glede francoskih- internirancev v Nemčiji ter nemških v Franciji. Iz internacije pa bodo odpuščeni razen otrok in žensk le Francozi odnosno Nemci v starosti preko 65 let. Ogromne francoske finančne žrtve Pariz, 28. dec. AA. (Havas). Senat je dopoldne pr.čel razpravljati pod predsedstvom Jeanneneya o finančnem zakonu. V ministrskih klopi je bil tudi finančni minister Paul Reynaud. Poročevalec senatnega finančnega odbora Abel Garde Je med drugim omenil, da so v proračunsk h razpravah senatorji običajno omenjali pretekle pogodbe ter obračali svoj pogled tudi v bodočnost. Sedaj stoje pred vprašanji, ki zahtevajo nujno rešitev. Predvsem je treba prilagoditi vse državno gospodarstvo vojnemu stanju. Vojna ni v Fran-c ji nikogar presenetila. Vlada se je zavedala nevarnosti in je izvršila neobhodno potrebne ukrepe da bi državo pripravila na vojno. Ti ukrepi so bili izpopolnjeni 1. septembra. Upoštevali so se razpožlj vi gospodarski in finančni vojni viri. s čemer se je računalo tudi pri izdelavi finančnega zakona. Poročevalec je na to poudaril: Danes čutimo bolj kakor kdaj prej potrebo, da ae narodu govori jasno. V poročilu, ki je bilo razdeljeno med senatorje, sem poudaril veliko vznemirjenje, s katerim je finančni odbor senata razpravljal o prvem vojnem proračunu. V resnici to razburjenje ni izzval samo proračun 80 milijard, pač pa tudi letna bremena, ki jih nalaga vojna. Za prihodnje leto lahko pričakuje-mo, da se bo proračun dvignil na 300 milijard, toda ničesar velikega ln trajnega se ne more izvršiti brez žrtev posameznikov. Senat je finančni zakon po kratki razpravi odobril glasno s 303 glasovi I Seja stalnega sveta Balkanske zveze Bukarešta, 28. dec. r. Kakor se doznava iz dobro poučenih krogov, je na podlagi izmenjave misli med prestolnicami balkanskih držav sklicana konferenca stalnega sveta Balkanske zveze za 7. januar 1940 v Beograd. Konferenca bo trajala tri do štiri dn' in bodo na njej proučili vsa pereča vprašanja mednarodnega položaja s posebnim ozirom na interese in težnje balkanskih držav. Pri tej priliki bo tudi govora o skupni obrambni akc ji za primer, da bi katerikoli balkanski državi grozila nevarnost neizzvanega napada. Roosevelt ni za mir za vsako ceno Wa>hngtOn, 28. dec. AA. (Havas). V Wasihingtanu in drugh velikih ameriških mestih so se razširili glasovi, da hoče predsednik Roosevelt ki je imenoval svojega posebnega zastopnika pri Vatikanu M iona Taylorja in poslal znano poslanico papežu. intervenirati za mir med zavezniki in Nemčijo in da je prežel v tabor pacfi-stov. Predsednik Roosevelt baje želi. da bi b'lo sklenjeno premirje, ®e preden bi dobile sovražnosti mnogo bolj kivav značaj. V okolici Bele h^še so te g^a^ove zavrnili ter poudarjajo, da bi bilo takšno naziranje popolnoma navzkriž z naziranjeim prez denta Rooervelta. V zvezi s tem je zbu dil ve1 i ko pozornost članek \vashng-tonskega dopisnika »Newyork Timesa«, o katerem mislijo, da je ura "no insniriran. Ta članek odločno zavrača te e!asove in nastopa preti n^ranj" vseh k bi hoteli nasfl-kati "Frvrsevelta kot piistaša miru za v&r.iko ceno. 1 mci pari -mmtsm in japonsko vlasta Tokio. 28. dec. br. Vlada je imela danes izredno sejo, na kateri je razprav jala o notranjepolit čnem položaju, ki je n^s'al vsled nezaupnice ki jo je izia^ilo 250 poslancev, k: so knfi?irali v prvi vrsti vladno agrarno polit ko. Vladi je skl?n la, da ne bo popustila pritisku ra lame ta. Ministrski predsednik ge-eral Abe 'e danes izjavil, da ie bila nj gova vlada imenovana s pc^ebno na!~go, da likvdira k tajsko ~adevo Ker se krit ka parlam^Va ne namša na to njeno .mksgi. -^ato vlado ne bo ods1op:,a vs3k?lcor na bi :m'l nred cestcir'--Tn r^r^m^nta r*»- cv~re z vod:l-n-'mi člani posameznih parlamentarnih Aretirani !rski teroristi Dublin, 28. dec. s. (Reuter.) Irska poli- ! cija je v zvezi s sobotnim napadom na mu- j nicijsko skladišče v Dublinu doslej areti- j rala že 16 oseb. Včeraj je bila odkrita še druga večja zaloga ukradene municije. Premogovne težave švedske Stockholm, 28. dec. s. (Reuter.) Cene plinu in elektriki v StockhMmu so bile povišane za 10% Povišanje je v zvezi s pomanjkanjem premoga, ker Nemčija ne dobavlja švedski redno one količine, za katero je po trgovinski pogodbi obvezana. Namesto določenih 200 000 ton mesečno je Nemčija pošiljala švedski zadnje čase samo po 30.000 ton premoga mesečno. Nemške oblasti so sedaj izpustile več švedskih trgovinskih ladij, ki so bilo ualje časa internirane v Nemčiji. Trije generali ustreljeni Pariz, 28. decembra. AA. (Reuter). Pariški radio je snoči objavil da so po poročilih iz Moskve ustrelili 3 sovjetske generale in 4 višje častnike To se je zgodilo po nalogu GPU zara-li neuspeha sovjetskih čet na Finskem. | 9.000 mrtvih v Anatoliji Potres je razdejal ia mest — Cele pokrajine popolrama opus tožene — Na tisoče hiš porušen Ji Ankara, 28. dec. s. (Reuter) Pe daajih cenitvah znaša število smrtnih žrtev včerajšnjega potresa v Anatoliji najmanj MM. Dvanajst mest in okoli b§ vasi je več ali manj popolnoma porušenih. Na mnogih krajih so izbruhnili požari, zlasti v mestih, kjer so popokale plinske cevi. Posebni ambulantni oddelki so bili poslani v potresno ozemlje. Predsednik turike republike Izmet Ineni je prekinil svoje inšpekcijsko potovanje na jugu države ter odpotoval v potresno ozemlje, da osebno nadzoruje reševalna dela. Ustanovljen je bil tudi poseben komite za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Na čelu komiteja 'je predsednik turškega parlamenta. V mnogih mestih, ki so bila po potresu prizadeta, je nastala tudi lakota, povrhu vsega pa je nastopil še hud mraz. Snoči so se potresni sunki ponovilL Spremljalo jih je podzemeljsko bobnenje. Prebivalstvo v prizadetih pokrajinah je prenočevalo kljub hudemu mrazu na prostem. Najtežje je prizadeto mesto Ersingjan, ki šteje 100.000 prebivalcev. Mesto je skoro popolnoma porušeno. Nadalje je uničena vsa pokrajina med mestoma Sivas in Tokat. Skoro nobena hiša ni ostala cela. Zelo so trpela mesta Samsun (ob Črnem morju). Tokat in Amasia. Mnogo hiš je porušenih in mrtveci leže še vedno kar po ulicah. V Turčiji označujejo včer*j*nfo p^tre*-no katastrofo kot največjo nesrečo, ki je tyrško republiko doslej z?dela. 12 mest s 15.0P0 do 40.000 prebivalcev Je tako rekoč popolnoma porušenih. Več sto požarov je iTbrnhnHo v teh m-~st;K Število j mrtvih cenijo uradno na 8000 do 9000. 1 Ankara, 28. dec. br. Iz Tokata poročajo, da je včerajšnji potres samo v tem me«tn zahteval 963 človeških žrtev. Preko 500 ljudi je bilo ranjenih. Katastrofa je zadela veliko ozemlje, tako da bo reševa.na akcija le polagoma napredovala. V Ersingjanu gori pet vojašnic. Tamkajšnja vojaška šola se je sesula in pod ruševinami je pokopanih 10 oficirjev in 90 gojencev. Potresni sunki tudi v Afriki in Ameriki New Tork, 28. dec. s. (Reuter) Poleg silnega potresa v Turčiji in mttnjšega v francoskem in španskem Maroku, so občutili včeraj potresne sunke tudi v severni in srednji Ameriki. Tako so občutili potresne sunke v republiki San Salvador in v Zedinjenih državah v mestu Los Angeles in okolici. Kolikor je doslej znano, oba potresa v Ameriki nista zahtevala žrtev in nista povzročila večje škode. Los Angeles, 28. decembra. AA. (Reuter) Tu in v Longbeachu so včeraj občutili hud potres, ki je zamajal vse hiše. Ljudje so zbežali na ulice, boječ se katastrofe. Najbolj so potres občutili v Longbeachu, kjer se je že leta 1933. primeril hud potres. ki je terjal okoli 100 človeških življenj. Amsterdam. 28. decembra. AA. (Havas) Potres, ki so ga 22. decembra čutili na otoku Ceiebesu v Holandski Indiji, je napravil veliko škodo. Porušenih ie več ko 20o hiš. 2 človeka sta pa ubita. Neka cesta je razdejana v dolžini 9 km. Capetovvn. 28. dec. s. (Reuter). V rudniškem ozemlju v okolici Johane-b1!—^ so občutil-! danes 25 la7i'h potresnih si nkov. Škoda ni bila povzročena. Blokada Nemčije Od začetka vojne zaplenjeno že Skoro milijon ton blaga, namenjenega za Nemčijo Pariz, 28. dec. AA. (Havas). V tednu med 17. in 24. t m. je francoska mornarica zadržala 16 ladij in zaplenila 40.000 ton blaga. Ob istem času je britanska mornar ca zaplenila 6824 ton blaga. Od začetka vojne je francoska mornarica zaplenila 402.000, britanska mornarica pa 516.704 tone blaga. London, 28. dec. br. Ministrstvo za gospodarsko vojno je objavilo, da je bilo 26. decembra v angleških kontroln h lukah 48 nevtralnih ladij, in da so njihove tovore pregledovalne komisije naglo preiskavale. Med temi ladjami je bilo 27 nizozemskih. Pretekli teden je b lo v kontrolnih lukah preiskano 123 nevtralnih ladij. Prejšnji teden le 29. Noben tovor ni bil zaplenjen en block. Z 90 iadij so zaplenili blago, ki je bilo nemškega izvora. Ostalih 39 lad j je z vsem tovorom lahko nadaljevalo svojo vožnjo. Pomorska bitka ob norveški obali? London, 28. decembra AA. (Štefani). Iz Osla poročajo, da se je slifalo v norveškem obalnem mestu Haugesund silovito grmenje topov od Severnega morja. Prevladuje prepričanje, da se je tam razvila pomorska bitka To prepričanje potrjuje tudi dejstvo, da so videli več nenvkih vojnih ladij pluti v tej smeri. Britanska admiraliteta sporoča, da nima o tem še nobenih poiočil. Letalski napad na nemške vojne laije L°ndOnt 28. dec. s. (Reuter). Letcfs-ko ministrstvo javlja, da je skupina angleških lovskih 'etal včeraj dvakrat z bombami napada nem/ke vojne ladja v bližini nemške obale. Najprej so opazila dva nemška rušilca in štiri patrolne ladje, pozneje pa še skupino 7 patrolnih ladij. Letala so se spustila prav niako in po porcčiilh angleških letalcev je .lajšanj ena bomba težje poškodovala neko patre! no ladjo. Nad Severnim morjem je pri Si o včeraj tudi do več letalskih borb med letali angleške oba^e z?ščite in nemšk mi letali, tipa *Domier«. Nrimanj tri nemška letala so bila v borbi poškodovana. Nesreča dveh ladij Ca^iz. 28. dec. A A. (Havas). Pii rtiču Camaronu je nasedel nem?M pa/mik »Gliickdburg« Moftvo je rešil španski parnik »Cudad de Melilia«. Rim. 28. dec. AA. (DNB). Italijanska transportna ladja »Padre«, ki je plula iz Baria v Drač s tovorom 200 ton cementa, se je zaradi nevihte potopila. Sedem mož posadke je utonilo. i Norveški parnik žrtev mine StOcKholm, 28. dec. AA. (Havas). Norveška ladja »Torbud de Stavangor«, je trčila ob mino in se potopila. Posadka se je rešila razen štirih mož. Argentina odbila nemški protest Buen®s AireS, 28. dec. s (Reuter). Ar-gentnska vlada je zavrnila nemški protest proti internaciji posadke z oklopnice »Admiral Graf Spee«. Nemška vlada se je v svojem protestu sklicevala .na pravice brodolomcev, ker so nemški mornarji dospeli v Buenos Aires v navadn h čolnih. Argentnska vlada pa se v svojem odgovoru sklicuje na haaško konvencijo iz leta 1907. Ugotavlja, da so nemški mornarji svojo ladjo prostovoljno potopili ter da je čolne, v katerih je posadlka dospela na argentnsko obalo spremljal več j' rešilni čoln z oklopnlco »Admiral Graf Spee«, ki ga je treba smatrati kot sestavni del potopljene vojne ladje. Hull o angleškem odgovoru na ameriške pritožbe Washington, 28. dec. AA. (DNB) Zunanji minister Cordell Hull je izjavil novinarjem, da bo britanska vlada v kratkerj odgovorila na pritožbo 21 ameriških dr« žav zaradi kršitve varnostnega pasu. Ka( se tiče odgovora na pritožbo, ki jo je poslala ameriška vlada zaradi angleške zapore nemškega izvoza v Zedinjene države, je dejal, da za zdaj še ne more točno vedeti, kako bo britanska vlada odgovorila. Amerika povečuje svoje letalstvo Washington, 28. dec. AA (DNB) Vojni minister Woodring zahteva v poročilu svojega ministrstva novo ojačenje ameriškega letalstva za zavarovanje Panamskega prekopa, ker meni, da bi morebitni letalski napad nanj utegnil ogražati varnost Zedinjenih držav. Zato mora vlada preprečiti graditev »sovražnih letalskih oporišč v latinski Ameriki tudi iz strateških razlogov. „ Athenia" V noči od 3. na 4. september, torej v prvi noči po izbruhu vojne na zapadu, se je dobrih 300 km zapadno od severne angleške obale potopila velika angleška potniška ladja »Athenia«. Na njej je bilo okrog 1.400 potnikov, med njimi več sto Američanov. Večino potnikov in posadke so rešili, nekaj pa jih je vendarle prišlo ob življenje. Takoj po katastrofi se je o njej začela med Anglijo in Nemčijo ostra pro pagandna vojna. Angleži so dokazovali, da je parnik brez svarila torpedirala nemška podmornica, Nemci pa so to zanikali in trdili, da so ladjo potopili Angleži sami, ker so hoteli razburiti ameriško javnost proti Nemčiji. Polemika se nadaljuje še sedaj in so si trditve obeh taborov še vedno enako nasprotne, kakor so si bile od vsega početka. Nemška informaciiska služba je izdala te dni posebno knjižico z nas^vom »Primer Athenie«. (»Der Athenia-Fall«) Knjižica obširno razpravlja o potopitvi tega parnika ter navaja celo vrsto dokumentov, na katerih osnovi prihaja potem do zaključka. da je potopitev »Athenie« delo pn^ešk^a mornariškega nvnistra Churchilla. Kniižica je nameriena tako nemški kakor inozemski javnosti. Huda zima v Zagrebu Zagreb, 28. dec. o. Danes je bil zabeležen v Zagrebu ln okolici najhujši mraz v letošnji zimi. V mestu je bilo zjutraj 14.5, na letališču v Borongaju pa 23 stopinj pod ničlo. Zjutraj je bila v mestu gosta megla, ki se je razpršila šele proti poldnevu, ko je nastal krasen sončni zimski dan, Medjimurski izviri nafte v nevarnosti Cakovac, 28. dec. o. V Boglenici, kjer so izviri nafte, je nastal v pretekli noči velik požar. Nočni čuvaj je v svoji sobici močno naložil peč in nato zaspal. Od prevroče peči se je vnela lesena baraka. Ogenj se je nato razširil na upravno poslopje m na nekatere druge objekte. Gasilci so imeli vso noč obilo dela, da so preprečili, da se ogenj ni razširil na vrelce nafte, ker bi lahko imelo nedogledne posledice, škoda je kljub temu zelo velika, ker je ogenj uničil razen poslopij tudi mnogo orodja In več dragocenih strojev za globoka vrtanja. Žalostna smrt dveh malih otrok Zagreb, 28. der o. V zagrebški ulici Na Njivicah št. 3. vo našli davi v enoadbnem stanovanju nezavestno 5-letno štefico Ba-stijanek in njenega 2-letnega brata Toma. Oba otroka so prepeljali na kliniko, vendar pa jt bila vsaka pomoč zaman in sta oba umrla zaradi zastrupi jen ja. Preiskava je ugotovila, da so starši otrok zjturaj, preden so odšli na delo, močno naložil v štedilniku, štedilnik pa je bil pokvarjen in je dim naipolnil sobo, tako da sta se otroka zadušila odnosno zastrupila z dioksidom. Vremenska napoved Zemunska: Hladno in po večini jasno vreme po vsej državi. Ponekod megla. Ponoči hud mraz, Naši kraji in ljudje Mokronog in mokronoške potrebe Za letoviški kraj sta nujno potrebna vodovod in zunanja olepšava Mokronog, 28. decembra. Mokronog, ki je središče slikovite Mirnske doline, je prav vabljiv letoviški kraj, ki bo v prihodnje z napredovanjem nt Mokronoški stolp — ostanek nekdanjega obzidja preveč oddaljenih šmarjeških toplic, ki so prišle v last lastnika radenskega slatin-skega vrelca, gotovo postal zelo važna točka za potnike in letoviščarje, namenjene v Šmarješke toplice. Šmarješke toplice imajo lepo lego in so obdane okrog in okrog od prijaznih goz- dov, ki nudijo mnogo hladnih gozdnih sprehodov. Kraj sam, oddaljen od šumne-ga vrvenja, nudi miru potrebnim letovi-ščarjem za pomirjenje živcev od napornega dela naj ideaine j še letovišče. Šmarješke toplice doslej še niso mnogo ' znane. Novi lastnik pa bo vse kopališke naprave primemo toplemu vrelcu (28 do 30 stopinj C) preuredil, sezidal nova po-I slopja ter znal tudi s primerno reklamo in z ugodno zvezo avtobusov od železniških postaj privabljati goste. ■ Letoviščarji s štajerske in hrvaške strani se bodo posluževali železniške proge po Mirnski dolini, in tako bo trg Mokronog važno postajališče letoviščarjev, ki se bodo v njem tudi ustavljali. Na to bi se moral trg Mokronog že zdaj pripraviti, da bi mogel nuditi letoviščar-jem udobno bivališče. Letoviščarji, ki posečajo naše kraje, se ne zadovoljijo lfc z lepo naravo, temveč hočejo tudi drugih udobnosti. Prva zahteva letoviščarjev je dobra pitna voda. Te v Mokronogu manjka, dasi je z vodo Mokronog dobro preskrbljen. Vodovod je nujno potreben. Ker je, kakor smo čitali v časopisih, država že priznala Mokronogu lep znesek kot podporo za napravo prepotrebnega vodovoda, smemo pač upati, da se bodo odločujoči činitelji naposled vendarle odločili, da se lotijo tega prepotrebnega dela, ki jt tudi v zdravstvenem oziru tržanov in okoličanov zelo važno. Drugo ie snaga trga samega. Za trg kot letovišče je tu še mnogo dela. Zlasti je treba urediti in olepšati ulice in ceste. Tudi kanalizacija je nujno potrebna, kajti če se po ulicah pretaka gnojnica, gotovo to ne nudi letoviščarjem najbolišega vtiska. a tudi posestnikom samim kot kmetovalcem ne daje najboljšega spričevala. Gnojnica spada na njive in vrtove, ker je izvrstno gnojilo, ne pa na ceste, kjer kazi zunanje lice in kvari zrak Vodovod in snaga sta za nanredek letoviškega trga, ki ga letoviščarii prav radi obiskuiejo najpotrebnejši zadevi Odgovorni činitelj1' naj se z vso resnostjo zavzamejo za to, da se ta dela čimpreje iz-vrše. Zdravstveni pomočniki so se organizirali 150 pripadnikov še malo znanega, a važnega poklica terja svoje pravice Ljubljana, 28. decembra. O božičnih praznikih se je v Ljubljani ustanovila nova stanovska organizacija — Društvo diplomiranih zdravstvenih pomočnikov za dravsko banov'no. Javnosti je menda še malo znan poklic zdravstvenih pomočnikov, katerih delo v socialno-higi-enaki službi mest in vasi zasluži vso pozornost in uvnževanje javnost!- in odgovornih činiteljev. Iz šol za zdravstvene pomočnike v Beogradu in Zagrebu je doslej izšlo okrog 150 absolventov v razne kraje države, goli katerih študij traja 18 mesc3v, sta izrrrva sprejemali kandidate z dovršeno nižjo srednjo šc-lo, zdaj pa zahtevata 6 raz.e:?ov srednje al' enakovredne šole. V obči nski, banovinski in državni službi se z ravstveni pomočniki po higienskih zavodih zdravstven1 h ustanovah, na sedežih samostojnih zdi avstvenih občin, pri sreskih načeistv'h in drugod udejstvujejo kot tržni ali živilski nadzramki in labo-rantje, vodijo pa tudi dezinfekcije in dezinsekcije. Ža dosego svojih stanovskih žalosten dogoiek na sveti večer Napa&enec je v silobranu usmrtil napadalca Pozno popoldne pred svetim večerom je šel 25-letni Jokan Franc, delavec iz Loga pri P'lštamju, na dom soseda Pihlerja, da pričaka pri njem čas, ko bodo skupaj Sli kpolnočnicam na P listanj. Poleg Jo-kana Franca je bil tudi brat Anton. Pri sosedu je bil tedaj že Pere Ernest, delavec iz Loga pri Pilštanju, s katerim se Jokan Anton ni posebno dobro razumel. NavzTc temu so se pa nekaj časa vsi skupaj mirno pogovarjali. Ko pa je šel Anton Jokan iz sobe, je stop*] ^a njim Pere Ernest. Jokan Franc je videl to in je tudi sam šel ven. Ko je prišel pred hršo, je pred njo že razg.aal Pere to zmerjal oba s smrkovci. Brata Jckana sta ga začela miriti. češ da sta oženjena in da se jima ne ljubi pretepati. Pere da naj si pOišče sebi primerno družbo. Pristopil je še Terstenjak Anton posestnik v Logu, kateremu se je naposled posrečilo pomiriti Perca. Nato so se vsi skupaj prav e so si zdaj osnovali društvo in ustanovnega občnega zbora so se udeležili delegati oziroma člani iz Splita, Ljubljane, škofje Loke, Kranja, Logatca, Črnomlja, Ljutomera in Murske Sobote. Novo društvo daje pobudo za enotno stanovslko organizacijo zdravstvenih pomočnikov v vsej državi. Ureditev poki enih vpraSanj, napredek higiene in strokovnega znanja, to so nanneni in cilji novega društva. Predmet živahne razprave je trlo vprašanje dezinfekitorjev. Naj se da zdravstvenim pomočnikom mesto v pokFcu. ki jim gre po njihovi izobrazbi in strokovnem znanju. V vsakem srezu mora po zakonu biti na razpolago mesto zdravstvenega po-močnka, kar naj se upošteva pri nastavitvah absolventov. Mesta labemntov na klinikah bi prav tako moral prevzeti zdravstveni pomočniki. Po živahni debati so bili izvoljeni v odbor Vinko S.vka, Jože Pokovec, Milan šemrov, Franc Stiglic Josip Turna, Simon Drobnič. Bogomir Marinčič in Ivan Simonič ter kot referent za kandidate zdravstven1 h pomočnikov Karel Audič. vrnili v Pihlerjevo hišo. Tam so spet sedli Ker pa je Jokan Anton nekako čutil, da se Pere le še »■ pomiril in da se utegne prepir ponoviti, je skrivaj namignil bratu Francu, da se odstranita. Oba sta nato želela vsem vesele praznike in šla na dom Jokana Antona. Komaj sta bila doma, je že prišel Pere Ernest do hiše ter pričel ponovno izzf vati in pred hišo razgrajati Da ga pomiri, je šla žena Jokana Antona iz hiše ter ga prosla, naj gre domov in ne dela nemira na tak praznik. Pere pa Jokanove žene ni ubogal in je zagrozil z nožem. Naposled sta ga šla mirit še Jokan Ivan in Jokan Franc. Pri tem je pa Pere, ki je medtem poiskal motiko, začel suvati Jokana Franca z mot ko in ga udaril s pestjo po glavi. Razbil je tudi okno na hiši, hoteč vdreti vanjo. Pri tem prerivanju je Jokan Franc v skrajni razburje- nosti ki zmedi potegnil nož, storil Perca Brneata v vrat ter zbežal, boječ se Perca, ki Je tudi imet v rokah odprt nož. Pese je navzlic hudi poškodbi še tekel kakih 100 korakov za Jokanom, nato pa obležal. Za Perca se Jokanovi niso nadalje brigal., ker so mislili, da se je le po tajil ln čakal, da pride kdo od Jokanovih do njega. Ko pa so Jokanovi le vide« i, da se Pere ne gane, sta šla Jokan Franc in njegov brat Ivan k orožnikom v Kozje, katerim sta ves dogodek prijavila. Komisija okrajnega sodišča v Kozjem je ugotovila, da je Pere Ernest dofc/l ši-rOko rano na vratu in da je zaradi izkr-vavitve v nekaj minutah umrl. Jokan Franc zatrjuje, da je dejanje storil v skrajni razburjenosti in v sdlcforanu, ko je bil opazil, da hoče Pere na vsak način prti do brata Antona v sobo ter je v ta namen že razbil okno na hiši in grozil z odprtim nožem. Pere Emest je štel šele 25 let Usoda Jokana Franca je tembolj tragična, ker bodo ostali za časa sodne preiskave njegova žena in dva nedoletna otroka brez hranite! ja. Ježenski umor pred sodiščem živa slika iz življenja ciganov, ki svojih otrok nikoli no vpisujejo v krstne knjige in sinove pošiljajo k vojakom, kadar se jim zdijo godni Ljubljana, 28. decembra Ob spremljavi živahnega tarnanja, veka-nja, gestikuliranja in žuboreče debate je danes sedel pred sodnike kazenskega senata eden izmed družine ciganov Hudoro-vičev, mladoletni, lep' črni Cene. Cigani ciganke, cigančice so zasedli vse klopi na hodniku pred sodno dvorano, medtem ko so pazniki zaradi mladoletnosti obtoženega praznili dvorano Ko so starejši, poročeni Hudoroviči in Hudorovičke še vneto razpravljali med seboj o Cenetovi krvdi. o usodi, ki ga čaka, o tem. kašo je treba sodnikom povedati o nesrečnem dogodku, k: se je sredi novembra pripetil v gozdu nad Ježico, ko je nož v sorodnikovi roki pretrgal nit življenja Marku alias Branku Hudoroviču, medtem je mali Hudorovič tlesnil še manjšega Hudoroviča po razku-štrani glavici in ga nagnal nad gospoda, ki si je na hodniku prižgal cigareto. Mali je razumel namig in je naglo pridrsal h gospodu: »Dajte mi čik!« Komaj se ga je gospod otresel, že mu ga je mlada Hudoro-vička skoro iz ust potegnila. . Baje zaročenka tistega, ki je v dvorani sedel na zatožno klop, v blagoslovljenem stanju. Medtem je mladi Cene odgovarjal na sodnikova vprašanja. Pokojni je bil hudo razmesarjen od noža in je na mestu izdihnil za poškodbami, a mladi, lepi Cene, ki je sicer priznal, da je Marka, alias Branka zabodel, je z živahnimi besedami, podkrepljenimi s še bolj živahnimi kretnjami, zagotavljal sodnike, da nikakor ne ve. kako je pokojni prišel do tolikih ran. Kot rdeča nit se je skozi njegov zagovor vleklo nenehno zatrjevanje, da je bil toliko v strahu za svoje življenje, da sam ni vedel, ne kako je dobil v roke pokojnikov nož I ne kako se je z njim branii. Najprej so sodniki za njim zasli?ali nje-! govo mater. Ona in njen mož, vihravi, br-■ kati lepotec, se še pred sodniki, ko je šlo I za sinovo glavo, nista mogla zediniti, koliko je star njun prvorojenec. Mati je trdi- Ivan KrSšt la, da je pravkar 18, a oče. da je komaj 17. Sodnikom je bilo to vprašanje važno, kajti zakon določa ne le drugačen postopek za razne starosti, ampak tudi različno mero krivde. Stara mati je vztrajala pri svojem. Zgovorno in gostobesedno je sodnikom predočevala nepomembnost očetove trditve, češ, kaj bo govoril, koliko je njun pr-vorojeni star, saj ga ni bilo zraven, ko se je rodil. Kaiti kakor kasneje še premnogo-krat, ga je tudi v tistem času prijelo, da jo je kar iznenada zapustil in se klatil okrog brez nje, a se nazadnje čez dolgo le povrnil spet k njej, da poskrbi za bolj številno potomstvo. Navsezadnje se je ob materini zgovornosti zgostilo razpravljanje le še okoli vprašanja, koliko bi utegnil imeti let obtoženi Cene. Dasi je mati vneto pregovarjala sodnike, naj se zanesejo na njeno izjavo, ker drugega podatka itak ne bodo mogli najti, češ, vse svoje otroke sem dala krstiti po cigansko, brez župnika in žup-nega vpisa so se vendarle sodniki odločili izročiti vso zadevo nazaj preiskovalnemu sodniku z nalogom naj povpraša pri vseh župnijah, v katerih je stara mati dajala svetu nov:h 2emljanov al: nimajo morda 'e kje vpisanega njenega Ceneta. Se to ni stare Hudorovičke moglo prepričati, da bodo Ceneta našli v kakšnem zap sku vsaj zaradi vojaške evidence: stara je venomer godla svojo, da imajo namreč cigani navado, pošiljati svoje fante v službo domovini kar sami takrat, ko se jim za to zdijo godni. S prav taksno spreml'avo javkanja, kakor je b:I Cene sprejet, ko so ga po dolgi odsotnosti privedli iz preiskovalnega zapora na razpravo, so ga njegovi pospremili nazaj v zapore. Zuna' po hodnikih pa je ciganska družina še dolgo razk'ada!a nesmiselnost senatnega ukrepa branilcu, katerega so — kakor smo izvedeli iz najbolj verodostojnega vira — sam najeli na lastne stroške v obrambo svojemu Cenetu, češ. tisti »ex offo« itak nič ne zaležejo! aretiran Mož, ki je kot trošarinski organ prišel v Am ^il ar.čevo klet na „kontrolo" in si pripravil zvrhan kup plena Ljubljana, 28. decembra Ko se je včeraj dodobra stemnilo, so stražniki v nek hiši na Starem trgu po razburljivem lovu ujeli in aretirali starega znanca kriminala, Ivana Krištofka, bivšega čevljarskega pomočnika iz Stepanje vasi. V pustolovščni, v katero se je snoči spustil Krištofek se je izkazal kot drzen, pre-vejan tat, čeprav mu sreča sicer ni bila naklonjena. V temi se je vtihotapil v dobro založeno kiet znane gostilne pri Ame-rikancu na vogalu Florijanske in Rožne ul ce. Napravil je majhno preiskavo si od-bral nekaj plena, nato pa jo z veliko ple-tenko slivovke — kakšnih 10 litrov — v 1 rekah mahnil po stopnicah navzgor. Smola je hotela, da je prav takrat z gostilniške sobe stopila domr ta natakarica in možu zaprla pot. A Krištofek ni eden ti-sth, ki bi se dal ugnati od vsake zadrege. Miirne duše se je dekletu predstavil kot organ mestnega trošarinskega urada. Trošarinski urad je izvedel, da imajo pri Ame-rikancu v kleti nekaj vtihotapljenlh alko-i holnih pijač, pa je pr šel, da opravi kon- , trolo. Slivovka. ki jo je nesel iz kleti je i dejal je tihotapsko blago, ki ga mora za pleniti. Vsa zgovornost pa natakarice ni mogla pretentati. Ko je Krištofek v del, da je vse prizadevanje zaman, je pletenko odložil in pobegnil, natakarica pa za njim. Na Starem trgu je spoznal, da ne bo mogel uteči, pa je smuknil v eno izmed hiš. Natakarica Je medtem sklicala pol cijo, ki je zastražila vhod. čez nekaj časa je Kr što-fek v resnici prišel po stopnicah, a da bi zabrisal sled za seboj, si je nadel novo zunanjost* nekje v hiši je slekel svojo zimsko suknjo .n jo skril, porinil klobuk na stran, za znamenje spremenil svojo hojo in z ljubeznivo gesto pristopil k stražnikoma, ki sta hila zaprla izhod. — Tisti, ki ga iščete, je dejal se je gori v drugem nadstropju zaprl v stran šče. Prevejan je Krištofek zares, a na nosu se mu je bralo, da je on sam. Stražnika sta ga odvedla na policijo, a pri zasliševanju je vztrajno tajil, da bi bal v Ameri-kančevi kleti. A vse izmotavanje mu bo malo v prid — nhče ne bo Krištofku ver- DOVRŠEN sprejem evropskih in izven-evropskih postaj tudi podnevi z luksuznim superom Prodaja tudi na obroke Razen tega prinašamo > ORION 5-cevni popularni super na mesečne obroke od 180.- RADIO r. z. o. z., LJUBLJANA. Miklo- šičeva c« 6 RADIO V AL —' LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13, ANTON BRKMEC — CELJE, Miklošičeva ul. 2, L. LUŠICKY, MARIBOR, Koroška c. IL jel, da je nedolžen. Svoj čas je bil obsojen na daljšo kazen zaradi sodelovanja z Ba-novo tolpo, ki je vlomila v skladišče Mer-genthalerjeve tvornice v Mostah, pozneje se je pojavil med komplici slavnega Sala-ia. Nihče drug ni bil pri Amer kancu kakor on, a razen pletenke slivovke, ki jo je bil odnesel po stopnicah, si je v kleti pripravil za kak poznejši obisk še 50 kg mast in nekaj drugih dobrot. Krištofek je bil najbrž tisti, ki je že pred prazniki obiskal Amerikančevo gostilno in iz izložbe ukradel kakšnih 10 kg težkega praš^ka ki so ga bili pripravili za ra-ženj. Takrat je natakarica v zadnjem trenutku zagledala tatu, ki je skočil na kolo in odbežal s plenom. Ko je zdaj od blizu videla Krištofka, je spoznala, da je bil tudi takrat on. A Krištofek taji — kaj mu tudi preostane drugega? Ponarejalec denarja pod ključem Novo mesto. 28. decembra »Jutro« je že poročalo o ciganskih pona-rejalcih denarja, ki so jih v novomeški okolici zasledili orožniki, in o pobegu glavnega krvca Janka Brajdiča, ki je bil zaradi istega delikta že nekajkrat občutno kaznovan. Drzni beg pred zasledujočimi orožniki se mu je sicer posrečil vendar se pred zasledovalci ni mogel dolgo skrivati. Ko ae je pred zasledovanjem srečno s čolnom prepeljal čez Krko, .jo je mahn i po gozdovih in vinogradih v oddaljene hribovske vasi. misleč, da bo tu varen pred zasledovalci. Toda topliškim orožnikom se je posrečilo, da so ga zasledili v Kulovem se-lu :n ga prijeli ter močno vklenjenega pripeljali na orožniško postajo v Dol. Toplicah. odkoder so ga odprem ili na dan pred svetim večerom v novomeške zapore, kjer še čakajo njegovi sodelavci na obsodbo. Po razstavi »Lade« članek, ki je bil namenjen za božično številko, objavljamo zaradi pomanjkanja prostora žal šele po zaključku razstave. Ured. Za svojo drago razstavo je klub sloven-skh likovnih ujetnikov Lada zbral dela skoro vseh svojih članov. Z? obnovljeno Lado je značilno, da združuje v svojem klubu zastopnice različnih struj, ki se sicer ne ponašajo z mladostjo svoje generacije, pač pa jih odlikujejo strpljivost, tovarištvo in priznavanje poštenih stremljenj slehernega člana Za resnost te naše najmlajše likovne organizacije je dokaz, da ne vihti prapora z našemljenimi avantgardističnimi gesli, temveč priznava vsa pota, po kate-ih je mogoče priti umetnosti v bližino. Le tako je razumljivo, da so njeni člani izmed najmlajših Bara Remčeva, Gorjup in Salezin, hkratu naše starine Ivan Zajec in Ferdo Vesel, pa skoro več:na v:-eh, ki so okrog prevratne dobe predstavljali našo upodabljajočo umetnost. Doslej še noben umetniški klub prt; nas ni združeval tolikšnega števila članov, kar daje upanje da bo Ladi mogoče izvesti naloge, kakršne si je nadela ob svojem spočetju pred nekaj desetletji. Na tej razstavi, ki jo šteje klub za svojo drugo (na prvi &ca razstavljala Remčeva in Gorjup), so zastopani 3koro vsi člani. Ta splošna klubska razstava prikazuje delo in stremljenja slovenske upodabljajoče umetnosti v taki: popolnosti, kakor jel že dolgo ni nobena druga. Se- veda še ne prikaz je popotae njene podobe, saj ni videti na njej del najvažnejših še živečih predstavnikov impresionizma: Jakopiča, Sternena, Jame, nadalje mlajšega rodu, Ki je v veliki večini zbran v Klubu neodvisnih in še nekaterih, ki ta čas bržkone niso nikjer organizirani, pa se popolna podoba sodobne slovenske likovne umetnosti brez njihovega sodelovanja ne da sestaviti. Razstava je bila lep uspeh kluba, kji je v kratkem času svojega obstoja stopil pred nas z zbirko, ki je bila prav dobra tako po kvaliteti kakor po številu in zanimivi raznolikosti zbranih del. Delom treh razstavljalcev gre prednost Rajnkemu dobremu Fiancetn Koširju, fantu iz, škofjelošk'h hribov, pesniku sorskega polja, bistre Sore, ob bregove prilepljenih mlinčkov in temnih smrek. Daleč je bil od vsakršne zlobe, od najmanjše zavisti, ni poznal prepira in zamere. Le zase je delal, delal, priganjan od bolezni da nam v svojem tako kratkem času zapusti čim več svoje lepote. Ugasnil je iz naših vrst kakor že mnogo drugih: tako nenadoma, tiho, brez priprav in skoro brez pomilovanja. Ni, da bi grajal naš odnos do njegove poti na drugo plat, saj to je nač4n slovenskega umetnika in vsaka jokavost ob sličnem dogodku je prej b navžčina ko pa pomilovanje, France Košir ima na razstavi svoj žalni venec ln dve sliki. Posebno njegova poslednja: Sorško polje! Vse je v zgod- njem soncu, nežna hič objema ravna polja, hribce ln vodo pa h š ce, ki so kakor beli kamenčki na. zlati preprogi. Ni to lepši spomin na dobrega Franceta Koširja kakor vsi tisti, ki bi mu jih mogli ustvariti mi.? Ferdo Vesel: Avtoportret Ivan Zajec je razstavil za priliko svoje 701etnice. Nima večjega in popolnejšega izvora svojih del. Prav toliko je bil zastopan, ko vsi ostali. To je skromnost delavca, ki v svoji poštenosti nfi napihnil svojih sedmih križev v reklamni balon za nabiralno akcijo. Pravi, da ni mogel nič zo- per toliko let, ki pridejo brez zaslug. Pa vendar! Zajec je naš najstarejši k,par, dal nam je doslej naš največji spomenik, ki bil tudi najlepši, če bi stal po njegovi zamisli, ustvaril nam je dela, ki bodo za vselej sestavni kamen naše umetnosti in tudi z manjšimi figuralnima kompozicijami s kakalnimi je bil zastopan na tej razstavi, kaže, da je še v svoji polnil stvar-jaLni moči. Ni ga med našimi kiparji, ki bi z istmi sredstvi zmogel taka dela. Zato pa je dolžnost vseh, kti skrbe za našo umetnost, da Zajčeva dela pokupijo. Ne pozabi življenjskega jubileja, ki z njegovo umetnostjo samo rama najneposrednoj-ših zvez, pač pa zaradi priznanja poštenemu delu in zaradi življenjskih skrbi, ki moža ia čas tarejo. Ferdo Vesel je še vedno nad največji umetnik. Niso to reprezentativna dela, M jih je poslal na razstavo, pač pa podobe, kijih je Lada za to prfliko slučajno zbrala pri ljubljanskih lastnikih. Pa vendar, koliko moči je v njh, koliko žMjenja! Poglejte njegovo Niirnberg, ki mu je služila za predlogo le fotografija. Ali njegova lastna podoba, ki je nastala prav tako. Dokaz, kako ničevo in brezpomembna ao sredstva, pripomočki in pota, ld vodijo k umetnosti, (h. pr. fotograf ja) k^lko koristna pa utegnejo postati v rokah umetnika. Poglejte št 12. Zadnji sneg da spoznati, kaj zmore umetnik ob naj-skramnejšifa sredstvih. Od ostalih razstavljalcev so imeli med drugimi deli Henrka šantei krepko st kano tihožitje. Ivan Vavpotič v barvi in risbi zanimivo podobo gdč. V. H., Barivoje Stevanovič (gost iz Beograda) deset, v starejšem šolskem načinu Stkanih pokrajin ki tihožitij, Mira Pregljeva, dekorativno, a precej trdo slikano cvetje in študije dveh glav v tempe rt (seznam piše Albert Sirk: Tihožitje olje), Karel Jakob zanimivo podobo št. 37. Okolica Murske Sobote. Zanimivo za»-radi. zračne perspektive, ki jo dosega M vertikalno kampanirankni krajinskimi sestavami ki stoje kakor kulise. Tine Gorjup je tokrat po motivih nekam tirolski, površen. France Uršič je imel malo tihožitje, preprosto, skromno, a vendar močno, Bara Remec pa, v primeri z njenim dosedanjim delom kar odlično Poljsko cvetja. Dve solidni plastiki je imel Ivan Sajevlc, Albert Sirk čudovit akvarel Kura z golim vratom (v seznamu piše olje), Saša šantei impresionistično nastrojeno Metliko, Maks:m Gaspari za našo zemljo značilno barvasto risbo Domovina mili kraj, Henrik Smrekar za svoje delo karakteristični risbi Hotel za živali in Razkol sveta* Avgusta Santei Dalije in Jesensko cvetie, pa akvarel Škofje Loka, Rajko šubic konje na paši ki Sv. Jurija, oljnati podobi, ld kažeta še prehod od graf ke k slikarstvu. Eduard Salesin .najmlajši v družbi, se Je dobro predstavil z bronasto podobo DomaČe vesti * Siromašnim hrvatskim umetnikom v pomofc. Kipar Ivan Meštrovič je Društvu za gradnjo umetniških ateljejev poklonil svoj vel ki leseni paviljon na Josipovcu, v katerem si je bil napravil kiparski atelje, ko je delal spomenike romunskim kraljem. Društvo namerava Meštrovičev paviljon podreti in zgraditi drva nova paviljona, v kater.h bi se'lahko uredili ateljeji za osem umetnikov s preprostimi stanovanji vred. Za izvršitev načrta bi društvo, katerega člani so sami likovni umetniki, potrebovalo 200.000 din. Mestna obč na zagrebška se je odločila, da postavi paviljona v okviru svojih zimskih del. * 20Ietnica zadružne elektrarne v Ljubnem ob Savinji. Iz Ljubnega ob Savinji nam pišejo: Tukajšna zadružna elektrarna slavi 201etmco obstoja in bo dobila še eno pomožno elektrarno, tako da bomo z odstotkih je 42.88 kmečkh gospodarstev brez vprežne živine, 48.5 brez pluga in 99.72 brez betonskih gnojišč. * Radijske naiočniKe ponovno opozar- | je bil pred leti utonil v morju pri Dubrovniku, sumijo pa, da je bila odprta tudi grobnica znanega srbskega pripovednika Milovana GUšiča, ki. je v Dubrovniku pokopan. Vse kaže da je bite na poslu dobro organizirana tolpa, ki je imela s seboj tudi vse potrebno orodje za dviganje težkih, kameniUh plošč z grobov. • Novoletne razglednice Družbe sv. CI- I GOSPA JUDITA KINO MATICA, teL 21-24. SAMO 6E DANES ob 16., 19. in 2£ uri. v stilu »Dama s kameli jami« naših dni. Zaslužen triumf BET TE DAVIŠ. I jamo, da se naroče na tednik aa radio, m,-«*.. "^VTT / . rfprfaJi^o iT, film i,« ~ "la in Metod* ae dobe po trgovinah in gledališče hi film »Naš val«, ki je najboljša slovenska radijska revija, prinaša pa sporede vseh važnejš h evropskih oddajnih postaj, poleg tega pa poseben izvleček najboljših oddaj za tekoči teden. Najnovejša številka, ki velja za prvi novoletni teden, je izšla v povečanem obsegu s posebno zanimivo vsebino in skrbno •izbranimi ilustracijami. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko, ki vam jo bo uprava takoj poslala. Mesečna naročnina na »Naš val« stane samo 10 din. Ker je za vse radijske naročnike najboljši vodn:k po radijskem svetu, poleg tega pa je tudi skrbno urejevan zabaven ted- razsvetljavo dobro preskrbi jem. Dne 1. nik, bo odločitev prav lahka: upravi bo-januarja L 1940. bo praznoval obratovod- ste aporočli da se naročate na »Naš val« ja elektrarne g.Fhidernik Friderik 151et- j Uprava je v Ljubljani, Kranfljeva ulica 5. nico nepretrgane marljive in zveste službe. Ker je to odgovorna služba, mu gre vse priznanje. Da je elektrarna danes na dobrem stališču, sc moramo v glavnem njemu; zahvaliti. Zato bi priporočali vodstvu ,da mu zgradi poleg elektrarne dostojno stanovanje, ker je zdajšno nehigl-enično. Delavni mož pa tudi zasluži, da se mu zviša skromna plača, želimo mu, da bi nam obratoval še dolgo vrsto let! * Savinjska dolina brez večerne železniške zveze. Včeraj smo pod tem naslovom poročali o nerodnih posledicah, ki jih je prinesel izostanek večernega vlaka na savinjski progi, kmalu po objavi pa smo prejeli naslednje uradno sporoč lo. Pričen-ši s soboto dne 30. t. m. izostane na progi Celje — Velenje potniški vlak štev. 9120a z odhodom iz Celja ob 19.5 in s prihodom v Velenje ob 20.12; zato pa vozi na isti progi od tega dneva potn ški vlak štev. 9120 z odhodom iz Celja ob 20.48 in s prihodom v Velenje ob 21.55. BOUVIER VIN Q V SOD ČKIH GORNJA R A D G O HA * Spet duhovnik. Pesnik Lojze Peter-l:'n-Batog brat pokojnega Petruške, je bil pred vojno župnik v Istri. Ko pa po vojni ni dob 1 mesta v Sloveniji, je postal učitelj na meščanski šoli v Murski Soboti. Pozneje je služboval v Dobovi, v škofji Loki in nazadnje v Kamniku, kjer je bil tudi upokojen. Zdaj je Batog spet stopil pred oltar. * Štirje trgovci obsojeni, keir niso imeli naznačenih cen. Pred okrajnim sod ščem v Zagrebu so se morali te dni zagovarjati štirje trgovci-špecerist, prodajalec suhega mesa in dve lastnici mlekarne — ker v svojih prodajalnah niso imel. v smislu zakonskih predpisov vidno označenih cen. Solastnik trgovine s špecerijskim blagom Stevan Djukič je bil obsojen na 15 dni zapora, 6000 d n globe in 2000 din pavšalnega plačila brezpogojno, trgovec s suho-mesnato robo Franjo Vugrinec na 2000 din globe in na objavo obsodbe na lastne stroške v zagrebških listih, obe lastnici mlekarn pa na mesec in dva mesca zapora ter 2000 in 5000 din globe pogojno. * Vsaka droga kmečka hiša brez postelje. V Sarajevu zboruje te dni kmetijska zbornica drinske banovine. Iz poroč 1, ki so jih podali posamezni funkcionarji, povzemamo, da je v drinski banovini 1,256.171 kmečkih prebivalcev, ki ž ve v 219.279 gospodinjstvih. Med njimi je 154.657 pravoslavnih, 56.022 muslimanskih in 8.171 rimskokatoliških druž n 429 pa jih pripada drugim veroizpovedim. Statistika izkazuje izredno težek gospodarski in socialni položaj bosanskih kmetov. Izmed 219.279 kmečkih hiš jih je samo 106.085, ki ima,jo tla, peči ima 101.494 hiš, stranišča pa 100 381. Nič manj ko 101.776 Je v Bosni hiš, ki ne poznajo postelje. V — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sedf fai tipe zaradi tega prav pogosto na trdi stollci, nai Diieio vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora Donrej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuie po svojem sigurnem učinku in prijetni po™ H. _Ogl. reg. S. br. 50474-52. __ Kot VSAKO LETO, tndi LETOS NADA" DARIL/ Parfumerija »Nada« Frančiškanska ulica goji l ji f rnim juumnonannnnr r * Fantek zaradi opeklin umrl. Po hribovskih vasen kuhajo še vedno v starinskih pečeh. Na zidani plošči ostajara po gorenju pepel in žerjavica. Da m treba zdaj pozimi odnašati ostanke od kurjave sproti kam daleč za hišo. mečejo pepel in žerjavico kar v pepeln'k, ki je nameščen pod kuriščem. Otroci m odrasli se drže zdaj, ko jc pritisnila zima, radi okrog toplih prostorov. Tudi poldrugoletni Lovše-tov Gustelj tz Kale pod Sv. goro. se je znašel sam pred ognjif čem. Po nesrečnem naključju ;e Gustelj padel v pepelnik. poln žerjav ce. Fantek se je tako ustrašil, da je kar obležal na gorečem kuipu. Ko so pritekli domači, je imel fantek že hude opekline po vsem telesu. Domači so mu skušali lajšati boleč'ne z oljem a vse pr5r*» Jpv^nje je blo zam^n Mali Gustelj je bil preveč opečen ln je umrl. * Obsodba starinarja, špPcial'sta za kupčijo z nep ačanim blagom. Mali senat okrožnega sodišča v Zagrebu je obsodil zagrebškega starinarja Dmitra Banoševi-ča na poldrugo leto robije, ž njim pa še dva bivša državna uradnika na 8 n 6 mescev strogega zapora, ker so po načrtu zagrešili celo vrsto drznih sleparij. Bano-ševič je dva mlada, lahkomiselna državna uradmka pregovoril, naj kupujeta na obroke razne dragocene predmete in jih njemu prodajata dalje za približno tretj no cene, sama pa naj obroke ostaneta dolžna. Uradnika sta bila precej v dolgovih in sta se lotila špekulucije. Nakupovala sta ra-dioaparate. pisalne stroje fotoaparate, šivalne stroje, pnevmatike za avtomobilska kolesa, nalivna peresa n vsake vrste reči, ki jih je Banoševič lahko potem po smešno nizkih cenah stavil na trg. Oba uradnika, ki sta na ta način opeharila trgovce za nekaj težkih deset tisočakov sta b la že na začetku procesa odpuščena iz službe. * Veliko grohoskrunStvo v Dubrovniku. Ko je za božične dni množ ca Dubrovni-čanov poromala na grobove svojih rajnkih, so nekateri izmed meščanov opazili, da je nekdo nedavno grebel po gomilah. Ko je bila na stvar opozorjena dubrovni-ška cerkvena obična je takoj vzniknil sum, da so bli na delu tatovi, ki so v grobovih bogatih Dubrovničanov iskali dragocenega plena. Pod vodstvom policijskih organov je nato posebna komisija izvršila preiskavo in dognala, da so neznani'. razbojniki odprli in izropali 14 grobov. Skoda še ni ugotovljena ,ker še niso bili zaslšanl člani prizadetih, rodbin. Med aplenjenimi grobovi je tudi poslednje domovanje nemškega generala We ssa, ki trafikah ter v pisarn1. Družbe sv. Cirila in Metoda, Beethovnova ul. 2. Kupujte jih! (—) * podružnice CMD, k*, še niso poslale vseh svojih letošnjih prispevkov, prosimo ,da jih takoj nakažejo družbi. (—) Iz Llublfane u— Uprava policije v Ljubljani opozarja lastnike motornih vozli na naredbo štev. 2. o omejitvi prometa z motornimi vozili na tekoče pogonsko gorivo, ki je objavljena v »Službenem listu« (štev. 103) dne 27. t. m., in poziva prizadete lastnike naj se ravnajo po predp sanih določilih, da se izognejo posledicam. Zimsko perilo • Karničnik Nebotičnik IZREDNO AKTUALEN FILM — KI GA MORA VIDETI VSAK IZOBRAŽENEC EDVARD m IN NJEGOVA DOBA Victor Fran cen, Gaby Morlajr, Pierre R. Wlllm, Jean Galland in drugI umetniki franc. filma. SAMO SE DANES ob 16., 19. in 2L15 uri. — KINO UNION, teL 22-21 Najrazkošnejši, najlepši in najdražji film v zgodovini francoske filmske umetnosti, izdelan po znamenitem knjižnem delu člana franc. Akademije Andrča Mauroisa. SAMO DANES IN JUTRI predvajamo veličanstveni film nesmrtne ljubezni, v katerem imata glavno vlogo božanstvena GRETA GARBO In CHARLES BOYER KINO SLOGA. teL 27-30. V tem filmu razkošne inscenacije in mojsterske režije Je živo podana vztrajna ljubezen mlade poljske grofice do velikega osvajalca NAPOLEONA, najmarkant-nejše zgodovinske osebnosti polpretekle dobe. — Danes ob 16., 19. in 21. uri GROFICA WALEWSKA Trgovine bodo v nedeljo dne 31. t. m. izvzemši Živilske stroke, zaprte. Združenje trgovcev. (—) SILVESTROVANJE Sokola L — na Tabora bo tudi letos z bogatim sporedom u— SentjaKobski «uer. V soboto, v nedeljo (na Jilvestrovo) tn v ponedeljek (novo leto) ot 20.15 bo v šentjakobskem gledal šču pri premieri Izvrstne Nušičeve veseloigre »Ujež1 v Mariboru je dosegla že pol milijona. Odbor tukajšnje agilne protituberkulozne lige bo lahko kmalu kupil primerno posestvo. Javnost je prepričana, da bodo pr skočila na pomoč tudi oblastva. Liga bo v novem letu s podvojeno agilnostjo nadaljevala svo-io zbirko da doseže skupno z odločujočimi činitelji čimprej še drugo polovico milijona. 8— Hud mraz. Včeraj zjutraj je zdrknilo v Mariboru živo srebro precej globoko. Najnižja jutrnja temperatura je bila 21.2. a— Polnočno silvestrsko žrebanje v gledališču. Zelo zabavno bo letošnje silvestrovanje v gledališču. Uprizori se domača opereta Gorinšek-Jirankova »Vse za šalo«. Opolnoči pa bo žrebanje za tri silve-strske nagrade. Vsak obiskovalec gledališča dobi k vstopnici še posebno številko, k naj jo do žrebanja dobro hrani. a— Poledica. Na poledenelih tleh so padli n se poškodovali: 591etna Marija Ru-sova z Studencev, ki ima zmolieno levico, 191etni kolarski vajenec Josip Tomažič ki ima zlomljeno desnico, :n 121etni učenec Rudolf Rus. ki si je zlomil levico. Vsi trije so v bolnišnici. a— Prvi letošnji žrtvi smučanja. V novi zimskosportn sezoni imamo že prve žrtve. Tako so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico 201etno sodno uradnico Marjeto Oroš:čevo. ki si je pri smučanju poškodovala desno nogo. Osemletni viničarjev sin Franc Vaingerl :z Draženvrha pa je pri smučanju priletel v neko drevo in si zlomil desno nogo. Tudi Vajngerla so odpravili v bolnišnico. a— Motorna vozila od javila jo. Z°.mdi pomanjkanja bencina s<" zdaj v Mariboru številni lastn ki avtomobilov in motornih koles odiavili svoja vozila. Te dni je odjavilo svoja vozila okoli kar 40 avtomobili-stov in motoHkl gtov. Pravijo da so zaradi tega mariborski izvoščki zelo zadovoljni. a— Tradicionalno Sokolsko s'lvestrova^ nje bomo praznovali v Sokolskem domu. Zabaven spored z raznimi presenečenji. Prodaja vstopnic v naprej po 10 d'.n. Put-nik. (- ) a— Triki, v mariborski okoVd se pojavlja mlajši moški, ki razpečava pod lažnimi pretvezami neveljavne nemške marke za naše dinarje. Med drugim sta postala žrtvi neznančevega slepa.ria tudi Josip'na Vogrinčeva in Franc Roškar s Pobrežia. Verjetno ie da bo možakar tudi drugod poskušal srečo na podoben način. a— Pozor pred žeparji. Na trgu je drzen žepar izmaknil zasebn ci Anici Dergančevi ročno torbico, v kateri je imela nekaj gotovine. a— V Košakih je gorelo. Zaradi slabega dimnika je nastal požar v najemniški hiši veleposestnika Ivana Janžekoviča v Košakih. Mariborski gasilci so s takojšnjo intervencijo preprečili razširjenje ognja. Sokol Sokol v Zagorju priredi tudi letos silvestrovanje s pestrim sporedom. Vabljeni! Iz Kranja . r— Izjava. Podpisani Matevž Golob delavec, stanujoč v Zavrteli št. 10. v Ljubljani izjavljam, da nikoli nisem dal pristanka na to, da bi kdo prodajal moj sedež v župni cerkvi v Stražišču pri Kranju, ki mi ga je bi zapisal moj pokojni oče. To izjavljam ker me po krivem dol-že, da sem to storil. — Matevž Golob. R Petek, 29. decembra LJubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Iz slovenskih krajev (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: ženska ura: Dela vn tabor visokošolk v Halozah (ga. M. Ružič). — 18.20: Nikola Cvejič poje (plo- - .. šče). — 18.40: Francoščina (dr. S Leben). mizarski^ mojster pri padcu na ^zamrd h ; _ 19. Napovedi poročila. — 19.20 Nac , , j— . « ura- Beli šport v slov. planinah (g Janez tleh zlomil desno nogo. 651etni posestnik Mihael Ježovnik iz Paške vasi Je pri spravljanju lesa v gozdu padel in si zlom i desnico. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Umrl je v celjski bolnišnici 621etni dninar Jože Kožul. iz Arclina pri Vojniku. Blag mu spomin! Iz ¥~*ibs pr^mčir banovine H*""otske registrirani tudi pri banski oblasti). Kako ss razvija nai iz vsi k 22 Zc včeraj smo poročali o znatnem Izvozu lesa v mescu novembru. Celotni naš izvoz lesa in gozdnih proizvodov je znašal v preteklem mescu. 12.765 vagonov (lani v istem mescu 9999) v vrednosti 109.2 milijona din (lani 82.6). Nasproti lanskemu novembru se je torej naš izvoz lesa in gozdnih proizvodov povečal po količini za 27.6%, po vrednosti pa za 32.2%. 2e statistika za oktober nam je pokazala vidno preusmeritev našega izvoza lesa, predvsem povečanje izvoza v Italijo. Tudi novembrska statistika nam kaže, da se je najbolj občutno povečal izvoz lesa v Italijo, ki je bil v preteklem mesecu se enkrat večji nego lani v istem mesecu. V novembru smo izvozili v Italijo 5759 vagonov lesa in gozdnih proizvodov (lani 2709) v vrednosti 36.1 milijona din (17.5). Pri tem pa ni upoštevan izvoz v Albanijo, ki je znašal 551 vagonov (lani 68) v vrednosti 5.2 milijona din (0.6). V Italijo in Albanijo je torej šlo v novembru za 41.3 milijona din lesa, t. j. 38% celotnega izvoza, medtem ko je lani v novembru znašal izvoz v ftalijo in Albanijo le 18.1 milijona din, kar (e predstavljalo 22% vsega našega izvoza. Med državami, kamor se je izvoz lesa precej povečal, je omeniti tudi Švico, kamor s io letos v novembru izvozili 706 vagonov lesa (lani 80) v vrednosti 5.2 milijona din (1.0). Nadalje smo izvozili v če-ško-Moravsko 482 vagonov (29) v vrednosti 4.5 milijona din (0.8). Znova je v novembru oživel izvoz v Ni/07emsko, ki je dosegel 419 vagonov (75) v vrednosti 6.5 milijona din (1.). Povečal se je tudi izvoz v Argentino na 477 vagonov (235) v vrednosti 5.1 milijona din (2.1) in izvoz v Tu-nis, ki se je povzpel na 297 na vagonov (86) v vrednosti 3.3 milijona (0.7). Izvoz v Anglijo je bil le po količini večji nego lani v novembru in je znašal 855 vagonov (777) v vrednosti 9.6 milijona din (11.0). Izvoz v Francijo pa se je povečal samo na 68 vagonov (32) v vrednosti 0.8 milijona din (0.3). Manjši izvoz v Nemčijo in Madžarsko Prav občutno je nazadoval izvoz v Nemčijo, kamor smo v novembru izvozli le 864 vagonov (2264) v vrednosti 7.5 milijon din (22.7). Izvoz V Nemčijo je padel na eno tretjino lanskega obsega, to pa predvsem zaradi tega, ker Nemčija ni pristala na povišanje cen in izvozniki pri izvozu v Nemčijo ne pridejo na svoj račun. Na polovico pa ie v novembru nazadoval izvoz v Madžarsko ki je znašal le 1040 vagonov (2155) v vrednosti 8.5 milijona din (11.3). Izvoz lesa se je letos povečal za 161 milijonov din V 11 mescih letošnjega leta smo izvozili vsega 110.625 vagonov lesa in gozdnih proizvodov, t. j. za 20.850 vagonov več nego lani v istem razdobju. Vrednost izvoženega lesa pa je znašala v enajstih mescih 958.2 milijona din, t. j. za 160.8 milijona flln ali 7.a 20% več liego lani v istem razdobju. Kam smo izvažali v novembru že včeraj smo poročali o znatnem povečanju našega izvoza v novembru, ki je dosegel 623.7 milijona din in je bil pri tem za 18.2% večji nego lani. Statistika o prometu s posameznimi državami kaže, da smo tudi v novembru največ izvozili v Nemčijo. Izvoz v Nemčijo je dosegel 264 milijonov din (lani v novembru 243.1) kar predstavlja 42% vsega našega izvoza v tem mescu. V primeri s prejšnjima dvema mescema se je izvoz v Nemčijo izredno povečal, saj smo v septembru izvozili v Nemčijo, le za 67 milijonov din blaga, v oktobru pa za 163 milijonov. V nasprotju z izvoznim pa se je uvoz v novembru nekoliko skrčil na 208.3 milijona, vendar je bil še znatno večji nego lani v novembru, ko je znašal le 124 milijonov. Naša trgovinska bilanca z Nemčijo je bila v novembru, v nasprotju s prejšnjima dvema mescema aktivna, in sicer za 55.7 milijona din. Znaten je bil v novembru tudi naš izvoz v Italijo ki se je povzpel na 67.5 milijona din (lani 28.5), uvoz iz Italije pa ie znašal 43.9 milijona din (lani 40.5). Na tretjem mestu v naši izvozni statistiki je bfa v novembru Ceškc moravska. Izvoz v Ce-škomoravsko v pret. mescu ni bil tako znaten, kakor v oktobru, ko je prekoračil 90 milijonov din. V novembru smo izvozili v protektorat za 65.5 milijona din blaga, medtem ko je znašal uvoz iz protektorata le 22.7 milijona din. Tudi izvoz v Zedinjene države, ki se je v oktobru povzpel na 67 milijonov, je v novembru popustil na 36.2 milijona din (lani 11.2). uvoz iz Zedinienih držav pa je znašal le 16.2 milijona din (lani 32.2). Znaten je bil v novembru izvoz v Sv'co. Ki se je dvignil na 28.9 milijona din (l°n' 6.7), medtem ko ;e dosegel izvoz v Madžarsko le 28.1 milijona din (lani 33.1). v Anglijo pa smo izvozili za 24.2 mil i iona din bla'e za posredovanje dela. in od končnrga ostanka 3«/0 ki "se dostav".jo osrednji up.a-vi za posredovanje dela. Glavne uprave morajo otvoriti svoje račune pri Državni hipotekami banki al pa p-i banovnskih hranilnicah. Zaradi ob:ačunan,ja sp'o "'nega rezervnega fonda in njegove raz:.cl'tve mora osrednja uprava za posredovanje dola do konca januarja p. 1. sklicati predoed-ništvo. Za izdatke v zvezi z organizme io in vzd ževanje glavnih uprav za prvo polletje 1940 bo osrednja uprava dostav"a na breme sp'ošnega rezervnega fonda glavni upravi v Beogradu 400 000, v Za3 - cbu 300.000 in v Ljubljani 100.000 din. ve^ti = Pred uvedbo državne trošr rine na žganje. Iz Beograda poročajo, da v finančnem ministrstvu pripravljajo uredba o uvedbi državne trošarine na žganje. Trošarina na žganje je bila, kakor znano, ukinjena v dobi gospodarske krize. Po načrtu, ki je pripravljen, naj bi znašala državna trošarina 10 din od litra. Višina te trošarine pa še ni definitivno določena. S ponovno uvedbo te trošarine naj bi država dobila nov vir dohodkov, vendar bodo obenem potrebni ukrepi o tem, kako naj se vnovči pridelek slivovke, ki je letos izredno velik, ker kmetje niso mogli vnovčiti sliv spričo rekordne letine. = Blagajnica poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani bo poslovala za stranke dne 30. t. m. radi letnega zaključka od pol 8. do 10. i = N°vi trgovinski sporazum % Romuni- I jo bo veljal Samo do konca februarja. Trgovinski min eter dr. Andres je v zvezi s podpisom trgovinskega in plačilnega sporazuma z Rumunijo izjavil, da smo glede na negotovost v pogledu rezultatov nove-! ga deviznega režima v Rumunij, začasno prešli s klirinškega sistema plačil na de-j vizni plačilni promet, in s cer za čas. dokler ne bo jasna slika o formiranju tečajev in izvoznih cen v Rumun ji. Zato je sedanji trgov nski in plačilni sporazum sklenjen samo, do konca februarja 1. 1940 Med tem pa je predviden nov sestanek delegacij, ki bo skulal urediti bodoče odno-šaje zopet na osnovi klirinškega obračuna. Javna dela. Banska uprava je razpisala licitacijo za dobavo litoželeznlh cevi in armatur za II. etapo vodovoda Bohinjsko jezero—Ribčev laz (proračun 204.000 din) m licitacijo za gradnjo čistilne naprave za vodovod v Suhi Krajini (proračun 1,565.000 din). = Zahteve lastnikov avtotaksljev In avtoprevoznikov. Na iniciativo beograjskega Udruženja lastnikov avtotakaijev je bila 18. decembra v Beogradu konferenca predstavn kov avtotaksljev in avteprevoznikov vse države, ki se je pečala s vprašanjem nove naredbe o omejitvi prometa z motam'mi vozili. Na konferenci ki so ji pr soetvovali zastopniki organtzac j 'iz Beograda, Ljubljane, Celja, Maribora in Sai a jeva, je bilo ugotovljeno da je na-rodlba prizadela v glavnem ekonomsko aiabše interesente, zlasti lastnike avtotaksljev n avtoprevoznike, ki jim je prevažanje z motornimi vozili eoan poklic in zaslužek to pa zaradi konkurenčnih določb nasproti državnim železnicam. Konkurenco delajo že'ezn'cam predvsem podjet ja, ki prevažajo svoje blago s tovorn-ml avtomobili, saj je v Beogradu peleg 50 avtoprevoznikov .1200 tovornih avtomobilov, ki pa deloma prevažajo brez dovoljenja tudi tuje blago na škodo piofesicnal-nih avtoprevoznikov Lastniki avtotaksljev in avtoprevozn kov po večini nimajo sredstev, da bi ai svoja vozila preuredili na pogon domačih goriv, ker morajo še odplačevati kupljena vozila. Na podlagi diskusije je bila snrejeta resolucija, ki zahteva, da se lastnikom avtotaksljev in avtopre voznikom dovoli prevoz blaga ta potnikov v vseh relacijah brez omej!tev, ker se ta prevoz vrši samo od primera do primera ta od tega nimajo škode državne železnice, v nasprotnem prmeru moralo svoje obrate odjaviti. Nadalje zahteva resolucija ,da se las trnkom avtotaksijev in avtoprevo-nikom zmaniša pridobntaa zar polovico ker so tudi njihovi posl; padli v enakem razmerju z uveljavl;'anjem sedanjih omejitev. Nadalje opozarja resolucija vojno ministrstvo, naj se tovorni avtomobil ne preurejajo na pogon z domačim gorivom. Na konferenci je bi sprejet soglasen sklep, da se v Beogradu ustanovi zveza vseh lastnikov avtotaksijev in prevoznikov za vso državo. = Tečaj za avtogeno varen je na Jesenicah. V drugi polovici februarja priredi Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani tečaj za avtogeno varenje na Jesenicah. Ta tečaj je namenjen obrtnikom n pomočnikom kovinarske stroke zlasti iz okoliša Jesenic. Radovljice, Bleda, Bohinja in Kranjske gore. Vabimo interesente, ki bi se želeli udeležit tečaja da se prijavijo z navedbo svojega naslova na^kas nsje do 15. januarja na nas'ov: Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. ' Poravnalno postopanje ie u ved ono o imovini Stane Šinkovčeve. posestnice v Kozarj'h, p. Dobrova pri Lji bljani (poravnalni upravnik dr. Karol Krhelj odv v Ljubljani; poravnalni narok 26 jan. ob 9., prijavni rok do 20. januarja). = Velesejem v MIlanu. Prihodnja prireditev veleseima v Milanu bo od 12. do 27. aprila 1940. Kakor običajno bodo za posetnike milanskega veleseima dovoljeni znatni popusti na železniških tarifah, o katerih bomo še poročali. Zainteresirane slovenske tvrdke. ki žele razstaviti vzorce svojega b^aga. opozarjamo že sedai na to gospodarsko prireditev, ki je za Drodajo zlasti "aših deže^ih pridelkov velike propagandne važnosti. = Licitacije. Pri štabu savske divizij-ske ob^sti v Zagrebu bo 3. januarja ust-mena licitacija za dobavo riža. fižola, testenin. zelia. krompirja, sviniske masti, olja. paprike, črne čebule, čaja, konzervirane kave in kipa. — Pri štabu zrakop'ov-stva voiske v Zemunu bo 9. jan. ofertna licitacija za dobavo platnenega materiala. = Donave Komanda pomorskega aive- j nala v Tivtu spreiema do 8. jan. ponudbe j za dobavo ročic za pi'e. lesenih zama^kov. ključev, steklene vate za 'izo^ijo kotlov, nožev, oil. d^et za pneuma*?ko kladivo itd. Art^c-iiskn-teh-^čni zavod Lanetane snre-jema do 10. jan pnnndhe za dnbavo tfat-na fpneV. vrve. konoplje, lanene jadre-nine merlina itd. t Blair 88.25 den., 8% Blair 96 — 98.50 (98.50); delnice: Narodna banka 7900 den., PAB 196 bi., Trboveljska 235 den., Sečerana Osijek 125 den., Osječka ljeva-onica 160 — 164. Beogiad. Vojna škoda 427.50 — 429 (430), 4% agrarne 50 den., 6*/« begluške 78 — 78.50 (78.50 — 79) 6«/, dalm. agrarne 71 — 72 (72.50), 6% šumske 69.50 — 71.50, 7»/t stabitiz. 98.50 den. (99) 7»/» invest 99.50 den., 7% Blair 88 25—88.50 (88.75), 8*/, Blair 97 — 97.50 (97.50). Blagovna tržišča ' Žito + Chleago, 28. dec. Začetni tečaji: nica: za maj 102, za julij 99.625; za maj 58.50, aa julij 58.875. -f Wlnalpeg, 28. dec. Začetni tečaji: pšenica: za julij 88.25. + NovosadSka blagovna borza (28. t. m.) Tendenca nesorem. Pšenica: baška okol Novi Sad 192 — 194; gor. b. 193 — 195; srem. 193 — 195; slavonska 193 — 195; ladja Tisa 196 — 198; rt: baška 142 — 144 Oves: oaški. sremski in slavonski 150 — 152. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 162.50 — 165. Koruza: baška nova 112 — 114; nova pariteta Indjija 110 — 111. Moka; baška in banatska »Og« in »Ogg« 285 — 295; >2« 265 — 275; »5« 245 — 255; >6« 235 — 245; »7« 195 — 205; >8« 125 — 130. Fižol; baški sremski beli brez vreč 380 — 385. Otrobi: baški in sremski 116 — 118; ban. 114 — 11«. 28 fecrr. I ra Na "" cs"ovonsk h fcorrr.h se je ''"nes tj"ai klirinške m'r'-e Ust-v 1 na vč;ra'3-nji viž- n 14.70 — 14 90. GrT.fi boii so so v Zagrebu ru Mli po 35 v Beoorrafu po "e bil p-omet po 34 Na svobodnem r'ev'z-nem tr°pi se tečan nadalje ravnajo po te-čr iu 55 din za do^. Na zagieb£'V.em efektnem tržšču Vojna ?koda pri prijaznejši ten enci no-t r~la 427 — 434 (v Beogradu ie b5! promet oo 430). Zaključki pa so bili za> le-žcnl le v 8°/a B^ircvtm posojiiu po 98 50 (v Beogradu po 97.50). Devize Ljub'j«n».. Ofic:elni k čaji: Len-'on 174.30 — 177.50, Pariz 93.52 - 100 82 Nev/ York 4422.50 — 4182 50, Curh 995 — 1C05, Amsterdam 2348.50 - 2386.50, Bruselj 741.50 — 753.50. Tečaji na "v°-bcJnem trgu: London 215.43 - 218.63, Pariz 121.83 — 124.13, New York 5480 — 5520 Curih 1228 87 — 1238.87. Amsterdam 1902.18 — 2940.18, B.uselj 916.31 — 928.31. Curih. Beograd 10 Pariz 9 9675. London 17.5850, New York 445.75. Milan 22.50, Amste: dam 236.75. Berlin 178.50, Stockholm 106.12. Oslo 101.30 Kttben-havn 86.05, Sofija 5.30, Budimte ta 79, Atene 3.35, Bukarešta 3 30. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 427 — 434, 4% severne agrarne 52 bi., 4% agrarne 50 — 51.50 6"/0 begluške 78.50 bi. 6«/6 dalm. agrarne 73 bi.. 6% šumske 73 bi., 7*/« nveat. 97 - 100 7% Ljubljanski mestni svet Ljubljana, 28. decembra Popoldne se je sestal ljubljanski mestni svet k redni javni seji, da pred zaključkom leta reši še celo vrsto manjših upravnih zadev. Župan dr. Adlešič je kmalu po 17. otvorii sejo n v svojih predsedstvenih naznanilih omenil proslavo praznika zedinjenja, slovesno otvoritev kostnice na pokopališču pri Sv. Križu dne 10. decembra, sejo slovenske sekcije Zveze mest kraljevine Jugoslavije v Celju dne 12. decembra, blagoslov tev bež;grajske stanovanjske kolonije dne 16. decembra proslave lOOletnice Muzejskega društva za Slovenijo istega dne, ter prosiave 201etnice naše univerze. Nadalje je župan orisal tudi stanje zdravstvene in tehnične pripravljenosti za primer napadov iz zraka — dnevno n nočno vaio za zaščito mesta pred letalskimi napadi dne 21. decembra. Slednjič se je v toplih besedah spominjal 13. novembra umrlega proku ista Kranjske in- . dustrijske družbe Josipa Vilfana, ki je v svoji oporoki zapusti mestni občini ljubljanski 400.000 din, od katerih je namenil 150.000 din za Akademijo znanosti in umetnosti. Po počastitvi spomina umrlih je mestn svet rešil celo vrsto manjših upravnih za- , dev. Predvsem je odobril izplačilo nabavnega prispevka mestnim uslužbencem in delavcem. Nato je deloma ugodno, deloma odklonilno reš 1 vrsto prošenj in pritožb proti predpisom mestnih davščin ali pa za odpis stroškov in plačil ter več parce-acij. Preimovane so bile nekatere ulice. Od postavke 40.000 din v proračunu pojde odslej 20.000 za nakup 1 kovnih del in slik, ostalih 20.000 din pa se uporabi za likovne nagrade. Končno je mestni svet rešil še razne prošnje za zagotovitev sprejema in za sprejem v članstvo mestne občine ljubljanske. Drugi del seje je bil posvečen štiriletni-ci sedanjega mestnega sveta, župan je prečita! podrobno poročilo o delovanju mestne uprave ta nestnega sveta v teh štirih letih, omenil nekaj načrtov za prihodnje leto ter se zahvalil mestnim svetnikom in vsem drugim, ki so sodelovali z občinsko upravo in jo p-dpirali. Na koncu je želel srečno novo 1 ■) vsem članom mestnega sveta, mestnim nameščencem ta vsemu ljubljanskemu prebivalstvu. Javni seji je sledila še tajna seja, na kateri ie mestni svet razpravljal o napredovanjih mestnih uslužbencev. Nove telefonske zveze Z odlokom poštnega ministra so uvedene naslednje nove telefonske zveze z inozemstvom Bled Mauterdorf (2.70) Bled — Loffer (3.45), Bled—Arnoldstein (1.50)' Celje -Spitai a-d Drau (2.70), Ljubljana —Lawamiind (2.50), Ljubljana—Arnoldstein (2.70). Maribor Scheiffling (2.70), Maribor- Wundschuh (1.50), Ormož—Rot-terdam (3.45). Petrovce- Graz (2.70). Pe-trovce Vo'tsberg (2.70). Ptuj—Brunsee (1.50), R mske ' oplice Krtimpach Nie-derdonau (3.45), Ruše -Graz (2.70), Sv Jurij ob Taboru Kunsdorf (2.70) Bled— Wolfsberg (2.70) Celie Dellach (2.70), Celje—Wien Gurtramsdorf (3.45) Kamnik Velden am Wortersee (2.70). Begunje pri Lescah—Ledenitzen (1.50), Celje —Fronnleitein (2.70), Celje—Freiglach (2.70), Guštanj- Kallnitz (3.45). Kamnik - Klagenfurt (2.70) Kropa— Steyr (3.45) Krško — Stockeran (345). Ljubljana — Dellsch (2.70), Ljubljana^-Bornbirn (4.351. Ljubljana—Trass Steiermark (3 45), Ma-rbor—Adment (3 45), Moškanjci —Wien (3.45). Bled- St. Polten (4.20), Bled— Kopfenberg (3.45) Bled- Judenburg (3.45), Bled—Stetabriicken (2.70). Bled—Fusch a.-d. Grossglockneistrasse (3.45), Celje— Fursterfeld (2.70), Celje-Weiz (2.70). Guštanj—Launsdorf (150), Jesenice— Kotschah (2.70), Kranjska gora—Latsch-nach am Faakersee (1.50) Ljubljana—St. Veidt an der Drau (2 70) Maribor—Feld-kirch Vorarlberg (4.65) Maribor—St Mi-chael in Obersteiermark (2.70) Maribor— Hermagor (3.45), Maribor—Edelschott (2.70), Mar bor--Deutsch Matreu (3.45), Muta—Knittenfeld (2.70). Rateče — Arnoldstein (2.70), Rogatec Hruck an der Mur (2.70) Radenci- Fehring (1.50), Slovenska Bistrica- Millstadt (3.45). Donji Kraljevec—Unter Pullendorf (3.45), Beograd—Reifnitz am VVorthersee (4.95). Beograd—Nackelsdorf Nieder Donau (4.95), Split—Thal—Assl ng (5.10), Split—Rosen-bach (4.35), Split Seefeld Grosskadolz (5.55), Ljubljana—Steindorf am Assia-chersee (2.70), Maribor—Ul ichskirchen (3.90) Pokljuka—Graz (2.70) Zagreb— Zillingsharts (4.65). Zagreb Zillingthal (4.20), Guštanj—Hofgastein (3.45), Guštanj—Badgasten (3.45). Japonske trgovinske težkoče Tokio, 28. dec. s. (Associated Press). Japonsko časopisje je pričelo zelo cetro napadati Zedinjene države, češ da očitno nočejo normataih gospodarsk:h odnošajev z Jesensko. Sredi januarja poteče dose-dan a japcn.nkx>-o/meri oka trgov" nska p>-ge ta, k iso je Zed:njene države svoj čas odpove 'a'e in c'crec"an;'a pogajanja niso pok~r~la še nobene mcžscsti za sklenitev no. e pcssen sam za sedaj še odklanja vsako pojasnilo o tem, zakaj je tako nenadno zapustil svojo domovino v času, ko potrebuje pomoči vseh svojih sinov. O njegovem begu tudi nemško časopisje ne pove ničesar podrobnega Listi so objavili samo kratko vest, da je prevzela država v svojo upravo vsa Thyssenova podjetja in da je bil za državnega upravnika imenovan znani berlinski bančnik Schroder, ki bo izvedel fuzijo Thyssenovih velepodjetij z državnirtr »Hermann Goringwerke«. Postavitev Thyssenovih podjetij pod državno upravo utemeljuje nemški tisk z odločbami »zakoha 6' zaplembi premoženja oseb in pravnih institucij, ki so sovražno razpoložene proti narodu in državi.« S tem zakonom so izvedli tudi razlastitev židovskega premoženja. Fritz Thyssen je čistokrven arijec, ki ima sedaj v Švici dovolj časa razmišljati o idejah, proti katerim se je boril s toliko gorečnostjo vseh dvajset let po vojni. Življenjska tragika Mihe Aškerca Prijatelj naSega lista nam piše: »Globoko pretresen sem čital v »Ponedeljskem Jutru« tragično sliko usode brata pesnika Antona Aškerca m njegove družine Koliko muk in trpljenja je moral prenesti Mina Aškerc od svojih mladih let! Kako neusmiljena so človeška srca in kako malo resnične krščanske ljubezni je med nami! Vsa svoja mlada in najkrepkejša moška leta je pokojni Miha žrtvoval svoji bogati teti. Na smrtni postelji mu je zagotavljala, da nanj ni pozabila. A ko mu je to govorila, sta bili njeni posestvi že zapisani do- mači cerkvi, župniku pa 50.000 goldinarjev v dobre namene, da se odkupi duša never-n«m Antona.. . Miha je ostal na cesti. Ni obupal. Pričel je Življensko borbo na novo. Osnoval je družino in si % znoju svojega obraza ustvarjal siromašno tajtarske eksistenco. Toda bil je brat Antona Aškerca in še na njegovih deveterih otročlčkih se je madčevalo« da se je stric izneveril duhovniškemu poklicu. Pomislite, kako so leta preganjanja in zapostavljanja, kako je tragedija razžaljenih in ponižanih teptala to dobro kmečko družino, Ta je prišla še smrt sina ljubljenca in podpornika, prišla bolezen in končno je nosilec imena Aškerc, ki je neizbrisno v zgodovini slovenske besede, podlegel dolgemu trpljenju. V kajžici je ostala zapuščena bolna vdova, so ostali Se nedorastli goli otroci in — kup dolgov. Jutri lahko spodijo Aškerčeve berače v daljni svet... Nisem obdarjen z bogastvom, toda zdi se ml, da ne bi zaslužil, da sem v miru in zadovoljstvu preživel božične praznike, ako ne bi priložil skromen dar za lajSanje bede nesrečne družine, katere tragika mora vsakemu kulturnemu človeku globoko seči v srce. Prilagam 200 dinarjev s prošnjo, da jih poflljete vdovi Mihe Aškerca tn s trdnim prepričanjem, da se bodo meni pridružili tudi še drugi. (Uredništvo »Jutra«, ki se pridružuje pozivu prijatelja našega Usta, prilaga 500 dinarjev Nadaljnle darove sprejema upravi »Jutra« v Ljubljani.) Beležke &ca Stanojevič resno obolel Predsednik Narodno radikalne strankt Aca Stanojevič je po poročilih iz Kn-ažev-ca težko obolel. N>egovo stanje zadaja zdravnikom resne skrbi Velika zaskrbi je nost je zavladala za stanje sivolasega Šefa radikalov tud' v vrstah glavnega odbora stranke Ta skrb je povsem razumljiva, če se pomisli, da je bii Aca Stanojevič rojen 29 septembra 1852 leta in je torej star že čez 87 let. Predstavnik! SDS pri banu dr. Subašiču Iz Zagreba nam poročajo: V četrtek dopoldne so obiskali bana dr. Šubašida predsednik SDS dr Budisavljevič, predsednik izvršnega odbora Večeslav VHder in generalni tajnik stranke Sava Kosanovič. Pri banu so imeli poldrugo uro trajajoč razgovor. Ker v tekočih zadevah SDS običajno obiskujeta bana samo predsednik izvršnega odbora Vilder in tajnik Kosanovič, je ta obisk izzval v političnih krogih precejšnjo pozornost. Splošno prevladuje prepričanje, da je šlo tokrat za razgovore o važnih političnih vpraeanjih. Separiranje zagrebške delavske zbornice Delavska zbornica v Zagrebu je v včerajšnjih zagrebških listih objavila svoj izstop iz centralnega tajništva delavskih zbornic v Beogradu. »Hrvatski dnevnik« komentira ta sklep in pravi med drugim, da so izdatki centralnega tajništva delavskih zbornic, ki je bilo osnovano leta 1924., znašali nad 900.000 din. K tem stroškom so prispevale zagrebška delavska zbornica 350 tisoč, ljubljanska 200 tisoč in splitska 80 tisoč, tako da so vse tri zbornice nosile pretežno večino bremen za osrednje tajništvo. V tem tajništvu pa so imeli glavno besedo predstavniki onih, ki vodijo sedaj brezobzirno kampanjo proti novemu stanju na Hrvatskem in nastopajo z raznimi internacionalnimi gesli Niti danes ni bilo v tem tajništvu nobenega Hrvata, ne med uradniki, ne med funkcionarji, od Slovencev pa je bit samo en podrejen uradnik, ki je smel samo prevajati spise na slovenski jezik. Za oHnfsnje ministrstva za telesno vzgojo »Hrvatski dnevnik« poroča, da so izročile hrvatske športne organizacije banu dr. ^ubašiču posebno spomenico, v kateri zahtevajo. naj se ukine ministrstvo za telesno vzgojo naroda. V spomen;c' pravijo hrvatska športna društva, da obstoji edini posel ministrstva za telesno vzgojo naroda v tem. da deH razne podpore s]x>rtnim organizacijam Ta posel pa lahko opravlja tudi kaka druga institucija ter n; potrebno zanj vzdrževati kar celo ministrstvo. Poleg tega pa so po uredbi o ustanovitvi banovine Hrvatske itak preneseni vsi posli ministrstva za telesno vzgojo naroda na bansko oblast. Vatikan In Zedinjene države Kakor smo že poročali, je za božič naslovil prezident Zedinjenih držav Roosevelt posebne poslanice pog'avarjem. odnosno predstavnikom krščanskih cerkva in židovske vere v Ameriki ter jih pozval k sodelovanju za obnovo miru na svetu. Dočim so poslanice na druge veroizpovedi bile naslovljene na njihove najvišje predstavnike v Ameriki, se je s pozivom na sodelovanje katoliške cerkve obrnil Roosevelt na ravnost na nienega vrhovnega jioglavarja. papeža Pija XTI Pri tei priliki je predsednik Zedinjenih držav imenoval svojega zaupnika Mirona Taylora kot svojega osebnega sta'nega zastopnika pri sv. očetu. To je dalo povod, da so mnogi listi pisali o obnovi diplomatsk-h odnošajih med Zedinjenimi državami in Vatikanom. Tudi »Jutro« je v ponedeljski izdaji zabeležilo to verzijo Dejansko pa je stvar drugačna. Zedinjene države Severne Amerike so prekinile diplomatske odno*aje s sv. stolico I. 1870, ko je prenehala posvetna papeška država. Od takrat pa vse do letos med Wash;ngtonom in Vatikanom ni bilo nobenih direktnih diplomatskih stikov Tudi sedaj ne gre za obnovitev rednih diplomatskih odnošaiev med obema državama, temveč za čisto osebni odnos predsednika Zedinjenih držav do papeža Pija XII Roose-veltov odposlanec Taylor bo imel sicer dostojanstvo veleposlanika, toda ne njegov položaj. Poslanstvo g. Taylora je omejeno v glavnem na mirovno akcijo in naj služi čim ožjemu stiku, ki ga želi Roosevelt imeti s krščanskimi cerkvami in zlasti tudi s sv. stolico. V bodoče bodo torej med papežem in ameriškim predsednikom mogoči neposredni stiki Od lateranske pogodbe sem je sedaj papež sicer zopet poetal šef posvet- . ne države (Vatikanskega mesta) in bi torej odpadel razlog ki ie svoi čas služil \Vashingtonu za povod da je prekinil diplomatske stike s sv stolico Obnovitev teh diplomatskih stikov b! bila tudi z ameriškega formalnega stališča zopet mogoča Toda jaki protestantski vplivi ki^ prevladujejo v ameriškem političnem življeniu pn gledanju na odnose s katoliško cerkvijo, so obnovitvi rednih d plomatskih odnošajev nasprotni in se zdi, da jih zaenkrat še m mogoče premagati. Proti razširi evalcem lainjivih vesti Zagrebški »Jutarnji list« posveča uvodnik vprašanju propagande. Najprej opozarja na sistematično širjenje raznih tatarskih vesti o naši državi, posebno še o banovini Hrvatski, v inozemskem tisku in radiu. Nato nadaljuje: »Te vesti se širijo tudi po naši državi in postajajo zlo, proti kateremu bo potrebno želo odločno nastopiti. Pojavlja se potreba duhovne mobilizacije proti razširjanju in tvorcem tak h vesti. To borbo bo moral vzeti v roke človek s primerno avtoriteto, ki bo lahko apeliral na nacionalno zavest prebivalstva ter angažiral v borbi ves naš tisk, radio in oblast. Dosedanji admin stra-tivni ukrepi se niso izkazali za dovolj uspešno sredstvo v tej borbi. Banska oblast v Zagrebu bo morala resno mislit; na to, da prične z akcijo za pobijanje sistematičnih laži. ki se širijo po banovini.« - Pogodba o poslanskem mandatu Pred okrožnim sodiščem v Leskovcu je bila v sredo razprava proti b.všemu poslancu DušanU Miloševiču, ki ga je tožil njegov poslanski namestnik Stojan Dikič. Pred petoinajskimi volitvami sta obadva podp sala pogodbo, s katero se je Miloševi«* obvezal, da bo po dveh letih poslanče-vanja odstopil in tako predal poslanski mandat svojemu namestniku Dikiču. Zato sta se tudi oba obvezala nositi vsak polovico volilnih stroškov. Ko pa sta pretekli dve leti poslančevanja, ni hotel Miloševič ničesar čuti o svoji ostavki. Ostal je poslanec do razpusta skupščine, -dasi ga je Dl-k č pismeno in osebno neštetokrat pozival, da izpolni pogodbo. Končno je Dikič vložil tožbo proti Miloševiču zarad; neizpolnitve pogodbe. Proces se je vlekel mesce in mesce ker je bilo zaslišan h ogromno število prič. Odločilna razprava je bila v sredo. Okrožno sodišče je razsodilo, da Miloševič ni izpolnil svoie pogodbe in da mora povrn ti tožitelju Dikiču vse njegove stroške za volilno borbo, ki znašajo okoli 45.000 dinarjev. Varčevalni ukrepi v Nemčiji Za božične praznike si je lahko nabavil proti predložitvi posebnega odrezka na karti za oblačila vsak Nemec po eno kravato iz poljubnega blaga, ženske pa so lahko kupile prot predložitvi tega posebnega odrezka par nogavic iz naravne ali umetne svilei Ker so se dogajale zlorabe pri nabavljanju žalnih oblek, za katere ni potreba predložiti nakaznice za oblačila, smejo od 1. januarja dalje trgovci prodajati blago za žalne obleke, odnosno že zdelane žalne obleke samo proti predložitvi uradnega irirtvaškega lista. Po 1. januarju morajo žene, ki pričakujejo otroka prijaviti pri enem izmed galanterijskih trgovcev, če bodo po porodu nabavile za svoje dete otrošk voziček. Te prijave so potrebne zaradi racionaHz'ranja v obratih, ki izdelujejo otroške vozičke. Nova angleška letala Vojaški strokovnjak »Daily Expressa« napoveduje, da bo angleška zračna armada v kratkem razpolagala z 12 tipi novih letal, ki jih že izdelujejo v ser jah v angleških letalskih tovarnah. Posebno nado polaga vodstvo angleškega vojnega letalstva na nov tip dvosedežnega lovskega letala, nazvanega »Boulton Paul Defiant«. Letalo je vse iz duralumlnlja ter Ima najvažnejše dele zaščitene s posebnim oklepom. Za sedežem pilota se nahaja majhen oklo-pen stolpič v katerem sta nameščena dva letalska toplča kalibra 20 mm. Novo letalo ima dva motorja po 650 konjskih sil ter bo letelo z brzino do 550 km na uro. Razpetina kril znaša 12 m, dolgo pa je letalo samo 9 m. Prvi konfiniranci na Hrvatskem Zagreb, 28. dec. o. Banska uprava objavlja službeno: Zaradi nedavnih neredov, ki so jih Izzvali razni subverzivni elementi in v cilju, da v kali zaduši take pojave, je banska uprava v smislu dopolnitve zakona o zaščiti države z dne 17. t. m. poslala dne 26 t. m. 43 oseb na prisilno bivanje v Lepoglavo. Obsodba šofer M M ■Šl m Ljubljana, 28. desbmbsa Pred sodniki malega kazenskega senata, *v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. dr. Fellaherja sodelovala gg. s. o. s. Brelih in Lederhas, se je dane« zagovarjal 26-letni šofei Franc Čolnar iz Podgorice. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Lučovnik, je Čolnarja doižila, da je ▼ smislu § 205. k. z. malomarno zagrešil težko prometno nesrečo, ki se je 18. marca letos pripetila blizu tramvajske remize in katere žrtev je postal uradnik ljubljanske bolnišnice Ivan Rozman Obtožnica je navajala. da je Čolnar na vožnji proti Št. Vidu z veliko brzino hotel prehiteti avto Cirila Satlerja. ki je prav v tistem trenutku prehiteval biciklista Jožeta Bizjaka. Pri prehitevanju je Čolnar prezrl nasproti mu vozeči tramvajski voz, v katerega se je z levo stranjo Wletel<\ tafco sile, da nit Js zadnji levi ue( avtomobila kia tko malo popolnoma odtrgalo. Siten sunek, ki je tafco poškodoval avto, je tudi Ivana Roema*^ ki je sedel v levem zadniem kot« avtonv bila. tako poškodoval na glavi, da je obležal na mestu mrtev. ' Obtoženi Čolnar je v bistvo priznal krivdo, deloma pa jo je skušal Zvaliti na Ciri-i la Satlerja, katerega je prehiteval, deloma pa na pokojnega Rozmana, češ, da ga je ta sam naganjal. naj čim hitreje vozi. Kazenski senat pa se je prepričal, da Satlerja ae more zadeti nobena krivda za nesrečo, ampak da je vso krivdo pripisati obtožencu. Zato ga je obsodil nepogojno na 4 mesece zapora. Obtoženi šofer je proti razsod-| bi prijavil priziv. še pred cerkvijo se poslužujejo noža Sirov uboj po popoldanskem cerkvenem opravite Ptuj, 28 decembra Čeprav so v ptujski okolici navajeni fantovskih pretepov, je uboj, ki se je izvršil na božični praznik pred župno cerkvijo pri Sv Urbanu pri Ptuju razburil vso okolico. Na božič po končanem popo1 danskem cerkvenem opravilu so se po stari kmečki navadi zbrali možje in fantje pred cerkvijo Med temi so bili tudi 27 letni posestnikov sin in najmlajši občinski odbornik občine Sv Urbana Franc Kramberger iz Desincev. vnifarski sin Pšajt in ko^arski sin Horvat oba 'z Ločkega vrha. Zarad' nekega staresa sovraštva se je med temi tremi vnel prepir, padale m so tudi zaušnice. V trenutku je potegnil Pšajt nož ter ga dvakrat zasadil Krambergetju v prsi in vrat Prerezal mu je žilo odvodnico. Ko se je Kramberger zgrudil hudo ranjen na tla, so prihiteli ljudje ter ga odnesli v bližno gostilno, kjer pa je po polurnem trpljenju izdihnil. Ko se je Pšajt zavedel svojega zlofitn-skega dejanja, je pobegnil neznano kam. medtem ko so Horvata orožniki aretirali Ko so uklenjenega gnali skozi vas, so imeli orožn;ki mnogo truda, da so sokrivca obvarovali pred razburjenimi vaščani, ki so ga hoteli linčati. Umorjeni je bil priljubljen do vsej občini in je bil zelo nadnrien m^ad^nič Prpravljal se je na svojo poroko, ki bi morala biti v kratkem. Pomembna b ^žičnica ! ob madžarski meji Bes niča ln kolonija Pince sta naselbini primorskin in istrskih beguncev v skrajnem kotu med madžarsko državno mejo m Muro. Nedaleč od nas je še tudi kolonija Petešovci. Prebivalstvo teh vasi je hudo obubožano. Najrazličnejše uime jim sproti uničujejo pridelke. Ves njihov trud Je zaman. Letošnjo setev uničujejo še posebno poljske mišL Preteklo nedeljo pa so doživeli tukajšnji otroci pa tudi starši vesel dan. Ženski krožek društva »Jadran-Nanos« iz Maribora je obdaril naše otroke z najpotrebnejšo obleko, čevlji in drugim, enako tudi šolske otroke iz petešovske kolonije. Obdarovari so bili celo najmlajši s pecivom in drugimi sladkarijami. Kakor je bilo vreme slabo, nas je ob tej priliki vendar obiskalo nekaj odbornic krožka z gospo predsednico Pinterjevo na čelu. Ob 11. smo se zbrali v tesni učilnici naše lesene šolske zgradbe. Naše dobrot-nice je pozdravu najprej predsednik krajevnega šolskega odbora, nato pa še u-pravitelj. Zahvalil se jim je za ves trud, ki so ga imele z delom in potjo do nas. Nato se je razvil kratek spored ob razsvetljenih Gasparijevih jaslicah. Potem Je spregovoril nekaj besed v pozdrav in zahvalo še predsednik društva »Soče« iz Dolnje Lendave. Sledila je obdaritev otrok. Da ste videli hvaležne obraze otrok! Njihove žareče ln nasmejane oči! Vsak je tiščal svoj zavoj ter hitel domov, da ga čimprej odpre. Pa tudi mami, očetu In oratcem je moral čimprej pokazati svojo srečo. Vendar jim je enkrat zasijal lepši dan. ki v otroških dušah ne bo nikoli pozabljen. V marsikaterem očesu se je pojavila solza veselja ln sreče. Naj Izrazimo ženskemu krožku društva »Jadran-Nanos« najtoplejše priznanje in zahvalo za ves trud, ki gotovo ni bil majhen. Prepričani so lahko, da tako delo ni zaman. V srcih našega doraščajočega rodu bo ostalo zasejano seme ljubezni ln rodilo vezi, ki so našemu narodu tako krvavo potrebne. Šolsko upraviteljstvo v Besnlcl se posebej zahvaljuje naslednjim, ki so tudi pomagali z denarjem ali blagom pri božič-nici: kr. banski upravi v Ljubljani, tovarni Bata-Borovo ter tovarni Hutter in drug v Mariboru. Razen tega velja posebna zahvala Kolu jugoslovenskih sester iz Celja, ki je obdarilo naše otroke že 1. decembra. Tudi ob tisti priliki nas je obiskala in spoznala tajnica Kola gospa Ana Zupančičeva, kateri velja še enkrat zahvala! te zmerom »Vzajemna pomsč« Ljubljana, 28. decembra Morda se je komaj za silo poleglo razburjenje. ki je pred tremi leti nastalo med zavarovalci pri »Vzajemni pomoči«, ko je ljubljansko sodišče spet imelo opravka z raznimi sleparijami — še vedno na račun tega zavarovanja. Pred dvema letoma je »Vzajemna« neslavno zaspala v konkurzu, glavni akterji so morali polagati račune pred sodiščem v znanih senzacionalnih kazenskih razpravah in ljudje bi se bili sprijaznili s svojo usodo, da niso stopili v akcijo še nekateri, ki so še upali izbezati iz pokopanega podjetja nekaj dobičkov, pa če ne drugače vsaj s sleparijo. Ker se je kljub prvotnemu pesimističnemu pričakovanju vendarle obetalo izvleči iz konkurzne mase še kar spodobne odstotke terjatev, so se med prvimi spravile na delo nekatere zavarovalnice, ki 9o razposlale po deželi svoje agente z nalogo, da sklenejo z upniki cesije terjatev. Med 'drugimi je bila tudi neka mariborska zavarovalnica, kateri je uspelo, pokupiti skoro polovico terjatev. Toda med svojimi agenti je imela nekega Rajka L., ki je pri takih cesijah ali pa pri tako zvanih poza varovanjih začel zbirati denar v svoj žep. Preden je bila v začetku preteklega leta proti njemu uvedena kazenska preiskava, se mu je posrečilo skleniti že nekaj takih pogodb, pri katerih so imeli končno pogodbeniki, le škodo. Kajti agent jih je z raznimi pretvezami opeharil za manjše zneske, češ, da jih potrebuje za kolke, potrebne za duplikate konkurznih sklepov in podobnega. Zaradi teh manipulacij, ki ao mu jih zajezili, ie preden se mu je posrečilo napraviti znatnejšo »kodo, se je moral v soboto pred prazniki zagovarjati pred malim kazenskim senatom. Obenem z njim pa je moral na zatožno klop tudi njegov starejši brat, poštni sluga R. L., ki je b d obtožen, da je bratu z zlorabo postnih pečatov pomagal do overovljenja lažnih strolkov. Medtem ko je starejši brat priznal svojo krivdo glede zlorabljanja poštnih žigov, je sleparski agent očitano mu krivdo zanikal in se zagovarjal, da ni imel nobenega sleparskega namena z manipulacijami, ki jih je delal. Trdil je, da je vse manipulacije, ki mu jih je obtožnica očitala kot obrtoma izvrševane prevare, izvajal le zato, da bi prišel do približno 10.000 din provizije, ki da mu je zavarovalnica neupravičeno ni hotela priznati, pa jo je on hotel izsiliti z grožnjo, češ, če ne bo ona njemu priznala provizije, bo on njo ovadil, da prav kakor on vara svoje stranke. Takšen zagovor se sodnrkom ni zdel dovolj verodostojen, zato so obtoženca zaradi zločinstva obrtoma izvrševanib prevar in zaradi nekaterih poskusov prevar obsodili na 1 leto robije, a njegovega starejšega brata zaradi trikratnega zločinstva proti službena dolžnosti na 5 mescev strogega zapora, toda le pogojno za dobo 4 let Medtem ko je slednji sedbo brez ugovora sprejel, si je prvi pridržal zakoniti rok za premislek, a državni tožilec je glede na razsodbo proti njemu prijavil priziv in revizijo. Uredba o vojnih rekvizicijah Beograd, 28. decembra, p. Današnja »Službene novine« objavljajo uredbo ministrskega sveta o vojnih rekvizicijah. Uredba se nanaša na rekvizicije v pripravnem, mobilnem in vojnem stanju za potrebe državne obrambe in določa, da se smejo rekvizicije vršiti le tedaj, če ni mogoče na drug način nabaviti za državno obrambo potrebnih predmetov ln sredstev. Rekvizl-ciji zapade v primeru potrebe tako imovina jugoslovenskih kakor tujih državljanov in Podjetij, v kolikor v uredbi sami ni podrobno navedeno, kaj je od rekvizicije izvzeto. Uredba določa tudi stroge kazni za one, ki bi se skušali na neupravičen način izogniti rekviziciji s prikrivanjem svoje imovine. Naše gledališče OPERA Petek, 29.: zaprto. Sobota, 30.: Frasquta. Gostuje Zlata Gjungjenac-Gavellova. Izven. Gospa Zlata Gjungjenac in 2an Franci bosta v soboto zvečer prvič nastopila v lepi, skoraj operno pisani Leharjevi opereti »Frasquiti«. Naše občinstvo se gotovo še vedno rado spominja dovršen h operetnih kreacij gospe Gjungjenčeve, zlasti njenih nastopov v »Plesu v Savoyu« in v »Veseli vdovi«. Našemu popularnemu tenoristu Franclu pa bo Lehajjeva glasba tudi nudila dovolj prilike za najširši pevsiu razmah. V ostalih vlogah bodo nastopili še Peček, Modest Sancin in Barbičeva. Režija je Golovinova, dirig.ral bo Niko Stri-tof. D R A M A Petek. 29.: zaprto. Sobota, 30.: Igra s smrtjo. Premiera. Premierski abonma. Prihodnja premiera za premierski abonma bo v soboto, dne 30. t m. Komedija ima naslov »Igra s smrtjo«, ki pokaže na zabaven način, kako zv jačnemu prekupčevalcu spodlete vse kupčije, in nazadnje ga prevara celo smrt. Igrali bodo Lipah Tal-dikina, Jan Kazanceva, Daneš zavarovalnega agenta Gliboviča, Jerman doktorja Usikova, drugega zavarovalnega agenta Notkina Presetnik, Bratina Haričk na. Gabri jelčičeva ženo Taldikinovo Levarjeva Zojo, Vida Juvanova guvernanto Mino, Rakarjeva Arišo, Vertin nosača. Režija prof. Sest. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota, 30.: Ujež. Premiera. Nedelja, 31.: Ujež. '' Ponedeljek, 1. januarja: Ujež. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 29.: zaprto. Sobota« 80.: Zaroka na Jadranu. MALI OGLASI CENS MALI stojMno Din O G L A 8 O Din 8.— davka aa vsak oglas m enkratno pn-iifro aH dajanje naslovov plačajo oni, U ttčej« * aa enkratno objavo oglasa (Ha 12.—. Dopisi po Dto t— sa vsako besedo. Din 8___davka as vsak oglas to enkratno pristojbino Din sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanj*! znesek sa enkratno objavo oglasa Din tO. — Vri satall ogla* os zaračunajo po Din ca besedo. Din S.— davka oglasjn enkratno pristojbino Din 5.— sa filfro al! dajanje " *" " " objavo oglasa Din 17.—. Lokal ob cesti, obrt, ika cesta 71 ti, pripraven za vsako oddam takoj. Tria- 33465-19 ŠPORT Pension z gostilno v lepem prometnem kraju na | Gorenjskem, v neposredni bližini Bleda oddamo v nai tem s 1. maiem 1940. Po-] nndbe na ogl. odd. Jutra pod »Pension«. 33235-19 | Cmrjev prvi start v Milana Pred prazniki je s velikim uspehom nastopil ritvenih rltrtrlri^ plavalnih tdnuli Posest Službo dobi H Službe išče Postrežnico pridno in polteno za trikrat aa teden event. vsak dan od 7.—15. sprejmem. Na-«lo» v vseh poslovalnicah Jutra. 33485-1 Frizerka dobra moč, dobi takoj mesto v salonn Vena, Gradil 4. 33469-1 Iščem šiviljo aa izdelavo delavnih oblek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaslužek«. 33471-1 Čevljarskega pomočnika ■prejme takoj Alojz Repi-na, litija. 23458-1 Iščemo za takoj 20 kuharic, 30 hišnih deklet, 10 mlajših natakaric. Na razpolago dovolj služb proti dobrim plačam v Zagrebu in izven mesta. Pismen odgovor 2 din. Izvje-stiqna i služinski zavod Betti Szeidner, Zagreb, Ga-jeva 27. 334^9-1 Krojaškega pomočnika ca fino veliko delo, sprejme takoj Jelovšek, Gledalska 14. 33498-1 "V CJ II 11 II H H H HJCJULUL) INSERIRAJ V „ JUTRU"! Za obračunavanje mezd, administrator skladiščnik ali slično želi mesto. Sedaj v Srbiji, želi premestitve radi šoioobvez nega otroka Pogoji sporazumni. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Uradnik št«. 33453-2 Manufakturist dobro izuri en, pošten, z večletno prakso išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra moč«. 33498-2 Manufakturist z večletno prakso, agilen, pošten, zmožen samostojno sti, vešč nemščine, premeni mesto Ponudbe na oglasrr odd. Jutra pod šifro »Iztirjen manufakturist«. 33497 2 Pouk Stenografija in strojepisje .6 mesečni tečaj. Začetek januarja. Trgovsko učilišče Robida, Trnovska ul. 15. 33468-4 Prodam Kajenje škoduje Vašemu zdravju »NIKOTINOL« neškodljivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi najstrastnejše kadilce Cena velika steklenica din 70, mala din 60 Po povzetju razpošilja Jugopatent Ljubljana, Dvorakova 8. Sprej memo preprodajalce. 38-fc Gospodinje! Pozimi je umivanje oken neprijetno. Nabavite si najnovejši, praktični patenti rani brisalec za umivanje in sušenie oken. Cena z navodilom din 36. Dobite ga v vseh boljših trgovinah ali direktno pri Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. — Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun št. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. Sprejmemo preprodajalce. 36-6 Pohištvo Spalnico iz orehove korenine, solid no izdelano s 5 letno garancijo, poceni proda Krže Franc, pohištvo, Vrhnika. Ogleda se na skladišču v Ljubljani, Prečna ul. 6. 32994-12 Hranilno knjižico Kmetske posojilnice manj ši znesek, prodamo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Denar«. 33491-16 Financiramo dobre, toda farno kratkoročne trgovske posle $ečje-a ali manišeg« obsega. — tudolf Zore, Ljubliana, Gledališka ulica 12. 33487-16 Tone Cerer se je vrnil lz Milana, kjer Študira od začetka novembra na univerzi Bocconi trgovske vede. že zadnjič je »Ju-troc objavilo v prevodu članek o Cererju, Ugoden nakttp I ki ga je prinesla milanska »Gazzetta dello zemljišča sP°rt€- Razumljivo je, da smo našega To-_ ,. , . I neta koj obstopili in ga obsuli z vpraša- nj °?r<£Tkv ^artrov *ji:4ti gre v MIlanu? Zakaj nisi arondirane zemlje v Novem nič javil O SVOjlh uspehih?« mestu. Rodovitna zemlja Vsi poznamo Toneta Cererja kot skrom- sszj&r^&s QegaJ", tme?a sp°rtnika' w podražitvi zemlje. Primerno uspehi doma in v inozemstvu niso navdali za vrtnarstvo, kokošjo far- z nobeno domišljavostjo. Vprav zato je To- S&bSfSJt "tiS h® ^ n** najaimpatičnejšlh tega je zraven te zemlje na- športnikov, ki zmerom nerad govori o svo-prodaj parcela 1700 kv. m. jih uspehih. Tudi to pot je na vsa vpraša- PTdpe AČ ,Jutra nja skromno zamahnil z roko, rekoč: »Kaj pod »Redka pnložnosu. ^1 M ^ ^ nlsem ^^^ zvezdnik^ ^ ^ delal reklamo zase. Vesel sem samo, da Prodamo lepo vilo I imam priliko za zimski trening in mi ni takoj, ali pension na Go I treba čakati, kdaj se bo v juliju ogrela vodniškem (eno uro do Ra- da v kamniški Nevljici.« tt! n X garaž^f go° Kakor 8mo *e zadnjič omenili, je milan-spodarsko poslopje, elek- ska športna javnost težko pričakovala, trika in vodovod. Ponudbe kdaj bo videla našega Toneta na startu. V ro »Pension«. ^ ^ " kopališču Robert Cozzi so vsi občudovali 332V-20 I krepkega Slovenca, ki je plaval s tako lahkoto na svoji progi, zato ni čudno, da je otvoritveni tekmi zimske plavalne sezone v znamenitem zimskem kopališču Cozzi prisostvovalo toliko publike. Tekme so se Dvosob. stanovanje I vrSUe 16- decembra zvečer v znamenju iz-Oddam takoj. Vodovodna bire italijanske državne reprezentance za cesta 26. waterpolo tekmo z Madžarsko, ki je bila 33455-21 za božič v Budimpešti. Pri plavalnih tekmah _ . , ~ pa so sodelovali trije milanski klubi. In si- insobno stanovanje cer Univerzitetni športni klub (Guf), Rari taSSTVS5&i'-aŽ5 "antes in Oberdan Borili so se za pokal 9, i. nadstropje. Povpraša milanskega župana: Milanska »Gazzetta Stanovanje 33461-21 NAJSLAJŠA io NAJBOLJŠA krepilna pijača je BERMET-VINO ČRNINA IZ PRUSKE GORE. Sremski Karlove! — Gostilničarji nudite to Specijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja B. M AR INKOV, Sremski Kar lovci — Fruška gora. Posojila samo kratkoročna preskrbim hitro in točno brez kakega predplačila. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12 33486-16 Vila v Ljubljani, velika, dvosta-novanjska z velikim vrtom, lepa solnčna lega po zelo ugodni ceni naprodaj radi nujnega slučaja. Samo svet je vreden skoraj tega de naria. Zelo ueodna prilika. Rudolf Zore, Ljubliana, Gledališka ulica 12. 33488-16 Lokali Majhen lokal oddam. Vpraša se: Voš njakova 2. 33460-19 z dolgoletno prakso kot avtomehanik dobi mesto v večjem industrijskem podjetju v Dalmaciji in to takoj. Cenj. ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »št. 315«. Sobo odda se pri hišniku. | della domenica« je pred tekmo pod debe- lim naslovom priobčila sliko našega Toneta z napisom: Antonio Cerer, jugoslovenski državni prvak in eden najboljših svetovnih tekmovalcev v prsnem plavanju. V Prijazno sobo I Članku plSe športni referent omenjenega 11-s posebnim vhodom, 3 mi-1 sta, da so prireditelji hoteli otvoriti zim-nute od glav pošte, od- sko sezono s skromno prireditvijo, ki pa bama, nairaie stain?m » * « sodelovanjem državnih reprezen-uradnikom. Po želji tudi z tantov v waterpolu ln z mnogimi odlični-zajtrkom in perilom. Na-1 mi plavalci, vpisanimi v novem šolskem letu na milanski univerzi, spremenila v veliko plavalno tekmo, ki ima zaradi udeležbe jugoslovenskega državnega prvaka celo mednarodni značaj. Cerer bo tekmoval slov T Jutra. vseh poslovalnicah 33472-23 poslovalnicah jutra. 33464-23 Dopisi ZAHVALA Za mnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob smrti naše drage žene, matere, tašče in tete, gospe NEŽE PUKLAVEC POSESTNICE kakor tudi za številno častno spremstvo, za vence in cvetje, zlasti pa še za poslovilne besede prečastitega gospoda župnika izrekamo tem potom prisrčno zahvale. Sv. Marjeta ob Pesnici, dne 28. decembra 1939. Žalujoči ostali !| G. Th. Rotman | SAMBO IN PETER POTUJETA 26 čez nekaj minut sta znova sedela Grbinu na grbi, in potovanje se je ne-utegoma nadaljevalo. Po dolgi ježi sta brez novih nesreč dospela v Egipt, kjer sta si strme ogledovala velikanske piramide, prastare grobnice faraonov. Ker se pa nista bila učila občne zgodovine, si nista vedela kaj prida misliti o njih. Od Vas je , odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 — Svocloiikalnit. SREBRO, DRAGE KAMNE in vsakovrstno ZLATO kupuje po najvišjih cenah JOS. EBERLE, Ljubljana, Tyrševa 8. palača hotela »Slon« Opremljeno sobo solnčno, ▼ vili blizu Tabora oddam takoj stalnemu za Univerzitetni športni klub (Guf) Ml gospodu. , Naslov v vseh I lan. poslovalnicah Jutra-J}4842} p0 naštevanju tekmovalcev, ki bodo nastopili na posameznih progah, prehaja član Opremljeno sobo I kar na progo 200 m prsno in pravi med s posebnim vhodom oddam I drugim: »Naši tekmovalci proti tako od-▼ centra. Naslov ▼ vseh | ličnemu športniku kakor je Tone Cerer, seveda, ne bodo nič opravili. Ljubitelji plavalnega športa že težko pričakujejo, da bi videli v odprti tekmi tega odličnega tujega tekmovalca. Toliko bolj, ker je Cerer zdaj v veliki formi in je na treningih brez po-»vlgnite v oglasnem I sebnega napora ponovno plaval v času, ld oddelku dospele je blizu njegovemu jugoslovenskemu re-I*ipnuo0 kordu na 200 m prsno. Za Cererjem bo od- Apis, Akademičarka, Blizu prta borba med našimi plavalci za ostala tramvaja, Budapest, Bistra častna mesta, za katera se bodo borili Bre-marljiva. Banja Luka, Blizu centra. Čevlji, Dobra ženica, Dobra, Dobro ohranjena, Dobro naložen kapital, Dobra otroku. Domače ognjišče, Električni likalnik, Gotov uspeh, Gospodinja, Gotovina takoj, Hvaležna, I Hiša, Izredna priložnost, Januar, Končna lega, Ka- | pital, Konverzacija, Ljubljančanka 16, 36 Lj, Lepa | bodočnost, Ljubljana, Mi ren gospod, Maiolčica, Mlada 20 let. Marljiva in j skrbna, Modrost ljubezen. Nastop 1. januarja, Na I prometu, Nujno, Novo leto, Nizka cena, Okolica, sca, Gerosa, Perondini, Baldovino in Pons. Tudi v mešani štafeti bo nastopil Cerer za barve Gufa«. V poročilu o samem tekmovanju piše isti list z dne 17. decembra, da je otvoritvam tekma v zimskem kopališču privabila na prostrano marmorno stopnišče Cozzi jevega kopališča mnogo milanske športne publike, ki je z zanimanjem sledila poteku. Časi, ki so jih dosegli zmagovalci na posameznih progah, so prav razveseljivi, če pomislimo, da so tekmovalci po dolgem odmoru od poletja šele pred kratkim pričeli z zimskim treningom. Na vseh progah so zmagali favoriti. V mešani štafeti je zmagala štafeta Gufa zaradi sodelovanja Cererja, M svoj del proge plaval sijajno. S tem je bila tudi odločena zmaga Gufa, ki je s 64 točkami zasedel prvo mesto in si osvojil pokal milanskega župana. Na drugo mesto se je plasiral klub Rari Nantes s 57 točkami, na tretje pa Oberdan z 29 točkami. O tekmovanju na 200 m prsno piše list: »Pri startu na 200 m prsno je bil Baldovino nekoliko preuren in se je po odskoku prvi prikazal iz vode, toda Cerer ga kmalu doseže m prehiti. Bresca je na tretjem mestu Pri 100 m je Cerer že 10 m pred Bal-dovlnom ln Bresco, ki plavata vzporedno, Pons in Molteda pa takoj za njima. Cerer priplava na start 25 m pred Baldovinom v času 2:51.5. Baldovino je potreboval za progo 3:10., Bresca pa je bil tretji v času 3:16.3. V plavanju 3X100 m mefiano je zmagala štafeta Gufa v postavi Granata, Cerer, Regglani s časom 3:47.1.« Ker je Guf zmagal z majhno razliko točk zaradi udeležbe našega prvaka, je razumljivo, da je Cerer po prvem nastopu v Milanu vzbudil se večjo pozornost. Čeprav se pri plavanju na svoji progi ni preveč trudil, Je vendar plaval v času ki je le za malenkost slabši kakor ga je letos poleti dosegel doma. Za našega tekmovalca ln prvaka je prava sreča, da je prišel v mesto, kjer je plavalni spori zaradi sijajno urejenega zimskega kopališča tudi pozimi »v polnem obratu«. Tone Cerer je že zdaj v svoji najboljši formi m bo do spomladi gotovo Izboljšal čas ali pa celo presegel svoj dosedanji rekord. Trdno se nadejamo, da bo v poletju znatno zmanjšal razliko med svetovnim in jueoslovensklm rekordom, saj znaša sedaj razlika le pičlih 9 sekund. Za srednje evropske razmere je Cerer tudi brez stalnega zimskega treninga še zmerom nedosegljiv prvak, za Izboljšanje dosedanjega rekorda pa nujno potrebuje trening tudi v zimski sezoni. Svetovni prvak na 200 m prsno je dosegel svoj rekord lani v 33 meterskem zimskem bazenu v februarju. Tone Cerer nam je obljubil, da se bo v novem letu sam javil »Jutru« in opisal svoje vtise v največjem italijanskem Industrijskem mestu, kakor hitro se bo dodobra ogledal v novi sredini. Zda] se začne življenje na ledu Nekaj podrobnosti o skorajšnjih nastopih naših drsalcev doma in izven Ljubljane Kar čez noč je nastopila velika sezona za naše športnike na ledu in po snegu. Za slednje aktivno delo na terenu nI zvezano s takimi težavami kakor za drsalce, ki so navezani pač na določeni prostor in — v naših krajih — predvsem na temperature Plačam dobro, Poštenost 4o, I pod ničlo. V minulih nekaj dnevih se je LT^SUdin^: želja Po takih temperaturah našim drsal-jetna zima, Pension, Pri- cem izpolnila v izdatni meri in tako je ra-meren kraj, Prvovrstna ZUmljivO, da Zdaj Z mrzlično naglico ku- Pesem' žMienja' ptsttnolt lej° načrte in izpopolnjujejo svoje sposob-in^sSlnost,'ReeVnost" Razo- nosti ^ skorajšnje nastope, čaranje. Resna, Sekač, | O bodočem sporedu naših drsalcev smo danes govorili z enim izmed funkcionarjev SK Ilirije, lastnikom najmodernejšega drsališča v državi m klubom, ki ima v svojih S 15. I., Srečno življenje. Strojne tovarne. Savinjska dolina. Stol, Tristanovanj-ska hiša, Takoj 100, Trač- na žaga. Uspeh zajamčen, I vrstah vse državne prvake v panogi umet- Ugodna parcela, Veliki prostori, Visoka kavcija, Vestna, Vijolica 35, Veselje do doma, Za takoi, Zelo poceni, Zdravnik, 80.000, 500.000. nega drsanja kakor tudi v hokeju na ledu, ki nam je med drugim izjavil: »Kakor ste razvideli že iz nedavno objavljenega razpisa, je tehnični odbor JDS ne glede na vse burno spore, ki so bili še pred kratkim v obravnavi med Zagrebom ta Ljubljano — že v celoti razpisal tekmovanje za državno prvenstvo v umet- M. M. Danes ali jutri istotam si-1 gurno pol šest. L 33492-2* I nem drsanju in v hokeju na ledu. Glavni dnevi drsalnih prireditev bodo — vsi kajpa v Ljubljani — v dnevih 13. In 14., odnosno 20. in 21. januarja 1940. Najprej bo na vrsti hokejsko državno prvenstvo, ki ga bomo izvedli kakor lani v obliki dvodnevnega turnirja med štirimi klubi, ki v bistvu tvorijo nekako nacionalno ligo. Sodelovati bodo smeli prav oni štirje klubi, ki so tudi lani tekmovali v tej konkurenci, in sicer. Ilirija, ZKD, Hašk ta Marathon, slednji trije iz Zagreba. Letos je novo to, da lahko Marathona kot najslabšega med prej omenjenimi izzove na kvalifikacijsko tekmo katerikoli klub iz države, če želi na njegovem mestu sodelovati v tekmah za dr- Razno Ideje- izume vnovčuie in plasira v tu in inozemstvu Jugopatent, — Ljubliana, Dvorakova 8. 37-37 ZA VSAKO PRILIKO najboljša ln najcenejša oblačila si nabavite pri Preskerju, Sv. PETRA C. 14. PREMOG KOKS — DRVA nudi 1. Pogačni! BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna UEEBEEBBE Podpisana javljam da nisem plačnica dolgov, ki jih je napravil in jih bo napravil moj mož Bran ko Cerjak. Ivka Cerjak. 33489 31 mM ENO VECRA8 vr* JOOOGIAHKA SMTUANAM sanjo. Naslov prvaka lahko osvoji oni, ki bo dosegel 60 odstotkov dosegljivih točk. Razpis je prirejen tako, da bo mogoče tudi slabšim nastopiti na tem prvenstvu. Zmagovalci bodo prejeli častne nagrade in plakete. Glede ostalega drsalnega sporeda bi bilo v glavnem omeniti tole: Možnosti raznih aranžmajev z dobrimi inozemskimi klubi so zaradi splošne situacije po svetu mnogo manjše kakor druga leta ta zato ni mogoče računati na posebno bogato sezono v tem pogledu. V zadnjih dnevih je Ilirija v prav živahnih stikih z Beograjskim teniškim klubom, ki namerava — v ostalem ste o tem že včeraj nekaj zapisali — v Beogradu čimprej pripraviti drsališče ta čimprej izvesti nekaj večjih drsalnih prireditev. Ilirija bo BTK poslala bržkone vso svojo hokejsko ekipo ta pa nekaj vrhunskih drsalcev, tako da se bo Beograd prav lahko navdušil za to lepo športno panogo. Beograjčani so glede nasprotnika za hokejsko Ilirijo v pogajanjih z enim budimpeštanskih klubov. V evidenci imamo tudi hokejske prireditve na mednarodnem zimsko-sportnem ^ednu v Ga-Pa, ki bodo konec januarja, vendar pa za enkrat še ni odločeno, ali bo start našega hokejskega moštva, ki je obenem tudi državna reprezentanca, tamkaj sploh izvedljiv. Glede drsalcev, ki gojijo umetno drsanje, je treba naglasiti, da se bo letošnji spored njihovega dela spremenil v toliko, da se jim zdaj ne bo treba v vsej naglici pripravljati za odpovedano XII. olimpiado. Zato se bodo drsalci zdaj lahko sistematično pripravljali šele za prihodnjo olim-pijado (1944), kar bo vodstvu omogočilo, da bo med sedanje maloštevilne zastopni- šavno prvenstvo. Te morebitne kvalifika- ! ke te panoge pritegnile še nove, sveže sile eijske tekme bi vsekakor morale biti končane do 7. januarja 1940 in zato je tehnični odbor vse prijave zahteval brzojavno ln bo orav tako odredil tudi morebiti potrebne t»rmine. Teden dni kasneje torej 20. in 21. janu-rja — ce pa vremena ne bo, pa v dnevih 27. in 28. januarja — bo potem še tekmo- V zvezi s tem smo tudi spored letošnjega državnega prvenstva nekoliko olajšali, tako da bi do leta 1944. postopoma dobili zrele mednarodne tekmovalce. Računamo, da i bo letošnji lažji program privabil tudi osta-l le — in ne zmerom iste — aktivne drsalce, da bodo poskusili svoje sposobnosti na ledeni ploskvi. Enako velja — vsekakor v vanje za državno prvenstvo v umetnem dr- • manjšem obsegu — tudi za dame. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Dotrpel je naš ljubljeni soprog, <1> bi i oče, gospod JERAŠA ANTON USLUŽRENEC DRŽ. ŽEL. V POKOJU Dragega pokojnika prepeljemo na Jesenice dne 30. decembra 1939 na pokopališče, kjer bo pogreb ob 3. uri popoldne. JESENICE, CELJE, dne 28. decembra 1939. Globoko žalujoči: MARIJA, soproga; VLADIMIRA, MILA, TONICA in GUSTI, hčere; JOŽE, sin — ter ostalo sorodstvo. V zadevi mnrgm spora s korakov, ld Jih Je SK Ilirija okre-i M drsalni šport zaradi prenagljene ie trpel škode. Je izjavil te r, da je b« aa sadnJI konferenci v Zagnl« — a pogoji, e katerih smo Ae omogoča delovanje vseh dosedaa£h organov drsalnega saveza. Ureditev vseh spornih vprašanj Je zaradi tehničnega dela, id je nnjno potrebno za sezono, odložena na poznejši čas. V ostalem pa teli Ilirija naglasiti ponovno, da al v ničemer spremenila prvotnega stališča glede reorganizacije drsalnega športa, ki naj bo za vse narodne zveze in vse klube dobro premišljena, predvsem pa pravična. JASO — članstvu! Prosimo vse tovariši ce in tovariše, ki žele biti sprejeti v brezplačne tečaje za tekmovalce, da to sporo-če najkasneje do jutri. Tečaji so za vse smuške discipline ter so tritedenski v izvedbi ministrstva za telesno vzgojo ta saveza. Nujno označi disciplino, za katero se prijavljaš! — Tajnik L , Smučarski klub Ljubljana. Sestanek tekmovalcev zaradi tečaja v alpski kombinaciji bo drevi ob 19.30 v kavarni »Emoni«. Vremenska poročita Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljub* Ijani in Mariboru. SPD in JZSS 28. decembra 1939 Kranjska gora 810 m: —17, barometer se dviga, jasno, mirno, 2 cm pršiča na 25 podlage. Bukovnik: 2 cm pršiča na 35 podlage, drsališče in sankališče uporabno Erjavčeva koča na Vršiču 1515 m: —11, delno oblačno, 10 cm prš ča na 50 podlage Dovje-Mojstrana 650 m: —15, jasno, 8 cm pršiča na 35 podlage Jesenice 584 m: —7, barometer se dviga, jasno, mirno, 12 cm pršiča na 30 podlage Sv. Križ nad Jesenicami 1000 m: —7, jasno mirno, 12 cm pršiča na 30 podlage Bled 501 m: —12, barometer se dviga, jasno, mirno, 5 cm pršiča na 20 podlage Pokljuka 1300 m: —17, jasno, mirno, 15 cm pršiča na 80 podlage Radovljica 470 m: —17, delno oblačno, mirno, 9 cm pršiča na 20 podlage, drsališče uporabno Boblnj-ZIatorog 530 m: —11, delno oblačno, 5 cm pršiča na 30 podlage Dom na Komni 1520 m: —7, drobno mede, 20 cm pršiča na 100 podlage Dom na Krvavcu 1700 m: —9, jasno, 15 cm pršiča na 60 podlage Koča na Veliki planini 1558 m: —9, jasno, 10 cm pršiča na 60 podlage Kamniška Bistrica 601 m: —8, 10 cm pršiča na 20 podlage Skofja Loka 350 m: —17, barometer se dviga, jasno, mirno 6 cm pršiča na 17 podlage Polževo 620 m: —15 jasno, 10 prš:ča Sodražica 550 m: —16, 12 cm pršiča na 5 podlage Senlorjev dom 1522 m: —20, jasno, 10 cm pršiča na 25 podlage Ribnica na Pohorja 715 m: —17, jasno, mirno, 10 cm pršiča na 12 podlage Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —16 jasno, mirno, 9 cm pršiča na 9 podlage Koča na Pesku 1382 m: —15 jasno, mirno, 20 cm pršiča na 20 podlage ^'mski vrelec 580: —17, barometer se dviga jasno, mirno, 8 cm pršiča na 20 podlage !z življenja na deželi ČATEŽ. Vsem plemenitim darovalcem lz Brežic in s Čateža ob Savi, ki so pr po-mogll k lepo uspeli božlčnlcl za ubožne otroke čateške šole, se najtoplje zahvaljuje šolsko upraviteljstvo. ŠMARTNO OB PAKL V četrtek se je v tukajšnji šoli zbralo 70 ubožnlh šolarjev okrog božičnega drevesca, da sprejmejo darila, ki so bila posebno obilna. K temu so pripomogli različni dobrotniki med Katerimi moramo omeniti zlasti bansko upravo, ki je darovala 30 metrov blaga ta 200 dnarjev, krajevni šolski odbor, ki je prispeval 300 din, g. Josipa Irmana, domačina iz Amerike, ki je poslal isto vsoto, Kmečko hranilnico ki posojilnico v šmar-tnem, kaplana g. Jožeta Vošnjaka. g. Franca Zacherla, upokojenega šolskega upravitelja v Ljutomeru, H. in O. Hudale-sa, ki so darovali vsak po 100 dinarjev, g. Hudoklina, ki je dal 50 dinarjev, župnika g. Casla, go. Vero Terčakovo ta druge dobrotnike ki so prispevali po svojih močeh. Trud, ki so ga žrtvovale učiteljice gg. Goleževa, Zakrajškova ta šet.nova za igrico »Martin Napuhek«, je dal 700 din čistega dobička. Po nagovoru šolskega upravitelja g. Rozmana Avgusta, ki je noail glavno krb. da se je božičnica izvršila v takem obsegu, se je izvršila obdaritev. Hvaležni obdarovanci so pred prižgan m božičnim drevescem zapeli nekaj božičnih pesmic. Iz Gornje Radgone gr— goiar zažgal kopico slame. Pri posestniku Fašalku v Hrastju-Mot! je bil te dni 12-letni šolar Rudolf ta se igral z domačim pastirjem. Deček je imel s seboj škatlico vžigalic. Oba sta šla h kopici slame, ki je stala za skednjem, oddaljena od poslopja kakih 8 metrov in je deček zažgal slamo. Nekaj časa sta gledala, kako se je vž gala slama, ko pa so plameni posegli po celi kopici, sta zbežala ta se skrila. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Hrastja-Mote in omejil ogenj, da se ni razširil na bližna. poslopja. Gospodar ima okrog 2000 din škode. Zavarovan ni bil. gr— Konkurenta je napadel. Pri posestniku šajherju v Nasovi v Apačkl koti ni se je zglasil nakupov al ec svinjskih kož Menedia Franc in ga vprašal po kožah. 1*11 šajherju pa se je prav tedaj mudil konkurent žagavec Viljem. Ko je hotel žagavec svojega konkurenta legitimirati, ali je ta upravičen nakupovati kože, se je Menedia odetranU od hiše, žagavec pa je šel za njim. Na samotni poti je žagavec napadel Menedio in začel s palico udrihati po njem. Prizadejal mu je hude poškodbe po glavi, čeljustih in pleč h. Menedia je maral poiskati zdravniško po moč. Z Jesenic s— Slovenska služba božja bo v nedeljo 31. t. m. ob 10. v Delavskem domu na Savi pri Jesenicah. Iz Ptuja j— Zvočni ldno bo predvajal danes v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 16., pol 19. in pol 21. italijanski velefilm Pesem v vetra s tenorjem milanske Scale Lugom v glavni vlogi. Kot dodatek filmski žurnaL Urejuje Davorin ft&vljen, — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viraat. — Za Narodno tiskamo d. d. kol uakarnarja Fran Jeran — Za inaerauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vaj v Ljubljani.