St. 27. V Goriei, v sohoto dno 4. aprila 1903. Letnik V. l/.li;ij;i vs:i l'«'k in sohoto oh 11 in i |iiv(i|><)|il ii1 /.a Hirst') I it oi, .') ui: , , p. /a (If'ii'l)i Ako pads na ta iln ,;i nr.-i/.iiik i/.iilc il;in |»r«'j oli <'> /vim'-.t Slarn- no pošti projt.'in.'in all v (lonci na ilom nll^ll|.lll Ct'loll'tllO H \ . pulll'lllO •!¦ K III ('•ctitii'tiio 2 K. I'roilnj;i >.<• v (Jorin v [<>- liakiiriiuM !Sc h w a r / v Šolskili iilicali. .h'lh'rsitz v Nunskih ulicali in Li;- ban na VcnJijcvtMii tekaliWu p.> K vin. (XJutranJ«» izihmje.) l reduištv« in upravnlStvo ae iiahajala t «N a r o d n l tiskarni», ulica Vetttirini h 4t. 9. Dopisf jf nasloviti na urodniAtvo, oglase in naročniiio pa na upravnijtvo »Gone»'«. Oplasi se račumjo po petit- vrstali in nicer ako sc tiskajo 1-krat po 1Ü »in , 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 viü. Ako i»»4 vfökrat tiskajo, raču- nijo sf po poffoilLi. Izdajatelj in odgnvorni urodnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruäiO). Demonstracije v Zagrebu, pa še to in ono. Dijaške demonstracije v HudimpoSti, dijaske demonstraeije v Itaiiji, dijuške demonstracije v Zagrebu! Vidi ne, kakor hi učeča se mladež v rasnih krajih /.acola razumevati ste- reolipen rčk narodnih politikov tu in tain, rek, ki se glasi: „Mladina t i „as up! in bi hotela to pokazati na pribit način. Ali seveda! Način, kako opravičuje ta demonstrujoOa mlalina gorenji rek, j« nad vse različen, pa tudi vreden, da ^e ž njim počamo na tern mestu, ker je poučljiv v več kot jednem oziru. Dijaki v Budimpešti so na „javnem delu" že jeden celi teden. Pričeli so v proslavo obletnice Kossultove smrti, a ker tega povoda demonstracijam ni več, demonstrujejo vsaki dan za katero koli narodno ali politieno „zadačo" ter se iiavdušujejo zdaj za onoga, zdaj za tega političnega junaka madjarsko -košutov- skih idej. Svoje navdušenje pa ho- čejo vsiliti tudi drugim ljudem in to sc dogaja često na način, da rnorata biti za pričo tudi policaj in vojak. Aii čim vztrajneje pojavlja budimpeštanska vso- učiliška mladež svoje „patrijotično de- lovanje", tern manj jo ovira na tern politična oblast, tor jej pušča svoje ve- selje. Saj je prišla do prepričanja, da te demonstracije niso, kakor bi se izrazil poslanec Košutovec B a r t h a, ,,nevarne državni madjarski ideji". V Itaiiji so se dvignili pa kar dijaki srednjih šol in sicer proti odredbi na- učnega ministra Nasi-ja, vsled katere od- redbe bo odslej nekoliko strožja pela pri izkušnjah na srednjih äolah in zlasti pri zrelostnih izpitih. Minister Nasi-jev nos je namreč izvohal, da je srednjeäolski mladini italijanski nad vse neprijeten žolski pouk in da jej bolj prija pohajanje in „fucanje" za razvalinami klasicnin stavb, govorečih o slavi in napredku nekdanje Italije, nego pa čepenje v äolskih klopeh ob predavanjn „dolgo- časnih" prol'esorjev ; pa tudi to ni mi- nisterstvu ostalo skrito, da vlada na ital. srednjih šolah nekak protekcijski zistern, ki omogočuje marsikateremu gosposkemu malopridnežu dobro äo'sko spričevalo, ki bi zaslužil tri kljuke. Toda odredba na- učn^ga ministra „ukaželjni" ital. mladini ni prisla o pravi uri in on, minister, ki je svojo odredbo izdal iz bojazni za bolj^o bodočnost Italije, je moral doživoti, da ga za to skrb dijaštvo na svojih .shodih nazivljez „Atilo narodnih učnih zavodov" in kliče najavni alici: „Uoli z ministrom!" In ta ilalijanska mladež je s svojirni de- rnon8lracijami daia najboljše spričevalo o duäevni atrnosien pri svojih stariäiht vzgojiteljih in učiteljih in najboljsi up za slavo Italije. In vender je italijaniko časopisje in italijanski parlament bolj na strani rnzposajf-nih Hrednjesolskih paglavcev nego pa na strani naučnega ministra! — ¦ V primeri z demonstracijami v Ba- dimpešti in v Itaiiji, pa so dijaške de- monstracije v Zagrebu vse nekaj dru- zega. Dočini je smoter madjarskim vse- učiliščnikom povse k r i v i č e n, ker iz- dajsk nasproti državi in vladarju in smoter ital. srednješolcev znak žalostne propalosti učeč#e se mladine, pa je smüter hrvatskege dijažtva tak, da bi ga moral odobravati vsak pravicoljub, ako bi bilo mogoče ndobravnti tudi ono, kar je temu sinütru dulo vidno obliko — namreč de- monstracije. Dijaštvo v Zagrebu je dalo — če- tudi mladinsko nepremišljen — duäek skrajno žaljenemu narodn^mu čutu. To kar doprinašata na Hrvatskem Nemec in Madjar v škodo in nesrečo bratskega nam naroda, presega te vse meje do- voljenega na tujih tleb. Nemec si pri- lastujo na hrvatskih tlch vse najboljäe gospodarske postojanke ter vjeda narodu grižljeje tako rekoč izpred ust. Nemci se šopirijo ondi z raznimi podjetji, na ka- terih trpe domačina le še kot sužnja nižje vrste in često še to ne; baš to je mnogo krivo ogromnemu izseljenju naroda v inozemslvo. Ako iSčemo uzroka dejstvu, da se je n. pr. samo rneseca tebruvarja t. 1. izselilo 17.000 Hrvatov v Ameriko, tedaj je gotovo, da ga najdemo v precejšnji meri v preplavi Hrvatske z nemškim ele- I mentom ter v nezaslišanem postopanju j Nemcev 8 hrvatskim ljudstvom. Ali ne le I to. Nemci so začeli že prav po konci j nositi glavo na Hrvatskem ter se ema- trajo že tako za gospodarje ondi, da se jim ne zdi niti vredno vpožtevati hrvatski narod in njega jezik na najvažnejžem kiaju t. j. v javnosti in v dru/.bi. PriAlo I je celo 2e tako dalcč, da smatrajo Nemui posamezne naselbine na Hrvatskem, kakor ; n. pr. mesto Sisek v Slavoniji, Karlovcc in dr za čisto nemSka mesta, kjer je čuti na javni ulic;, v druibah in društrih ve^'no ve"; nemSčine. V zndnjem čaau so se vrgli Nemci p» z vso vnemo aa- ' rnogoltnih politikov na srediSče Hrvatsk« na mesto Zagreb, kjer že odmeva nern- j Sčina skoro [jo vaeh manj narodnih pro- dajalnah in go^tilnah in se predrzno äo- j pirijo nemäki napisi na mnogih trgovinah. Ako to poce'.je nem.^kih parazitov ni mo- ralo konečro odpreti oči hrvatskim ro- doljubom in vsemu ljudstvu, pomenilo bi) da našim bratom Hrvatom ni več nobene pomoči. Znvest, da grabežljivi German hoče na njega lastnih tleh vpihniti luč življenja hrvatskemu narodu, je adarila zdaj prvikrat z elementarno silo na dan. Nič manj ko Nemci pa so predrzni tudi Madjari na Hrvatskem, kar dokazuje sa- mom;idjarski napis na poslopju pro- rnetnega urada na kolodvoru državne že- leznice v Za^rebu Madjarska vlada, ki s svojirn postopanjem daje izraz mad- jarskim trditvam, da je obstanek hrvat- skega naroda le ^e vprašanje časa, si prav nič ne stori iz stremljenja hrvatskih rodoljubov po ohranitvi narodne indi- viduvalnosti Hrvatov. marveč zatira vsako narodno gibanje z jekleno roko. To je ta vlada zopet pokazala o priliki teh de- monstracij. Hekli smo, da so oficijoxni elementje tako v Budimpeäti kakor v Itaiiji uprav na strani ekscedentov t. j. za nemoralne svrhe razsajajoöe mladine; a v Zagrebu, ko je mladina dala duäka skrajno žaljenemu narodnemu čutu, ker je ta mladina na svojih tleh po- kazala svoj narodni ponos nasproti pre- oholosti tujega elementa, — v Zagrebu so vladini pandurji delali z dijaki kakor a klavnimi žrtvami! | A ne le to! Vlada je ukazala obratnemu i vodstvu južne železnice, da baš vsled de- monstracij nima zamenjati madjarskega napisa s hrvatskim, marvec da s tern počaka na nedoločen čas. S tem je za- grebžki ban naravnost povedal, da hoče še nadalje podpirati madjarsko politiko, stremečo za popolnim uničenjem hrvat- skega naroda. Ako pa bode to vedenje madjaronov obrodilo dobre sadove, to je pač drugo vprašanje. Hrvatski narod se je čudovito probudil in vidi zdaj, koliko se mu je nakopičilo v domovini smrtnih sovražnikov. S temi sovražniki hoče bratski nam narod po- polnoraa pomesti in bode tudi pometel. Zveseljujoče dejstro je, da je to oöiäcenje slovanskih zemolj od tuje navlake popolnoma nova taza v jlovanski politiki in glavni pripomoček k osamo- s? o j enju slovanskih narodov. Kaj pa miSlovenci? Ako pogledamo po domovini okrog, vidimo tudi mi straäno mnogo, na5emu narodnemu obstanku ne- varne tuje navlake. Nočemo navduševati za nasilja, ali to moramo reči, kadar začnerno s ciä- čenjem svojega onesnaženega doma mi Slovani tu in tarn, — bode dola polneroke! Dopi si. Iz Tomaja. — V pondeljek dne '60. marca so pric^li voziti prvo kamenje za novo napajaliače, ki se ima zgraditi v Tomaju. P"ožnja, uložena pred ^tirimi leti se je ugodno režila. Dobili smo pod- pore o'OOU K in sicer od slavne c. kr. vlade 4000 K in od visokega deželnega zbora goriškega 2000 K, za kar smo jima zelo hvaležni. Posebno se zahvaljnjemo tudi blagorodnemu gospodu sežanskemu glavarju Rebeku, ki je mnogo pripomogel, da smo dobili od vlade tako veliko pod- poro. Radi tega napajaliäöa se sedaj vrše v Tomaju neke čudne stvari. Pred ätirimi leti, ko se je prosilo podpore za napajališče, je bil enoglasno odločen prostor, katerega je bilo že prejšnje županstvo takorekoč odločilu v ta namen. Prejšnji župan g. P. in tedanji načelnik g. A. Šonc, sta odmeriU ta pro- stor bodočemu napajaliaču. V stareäin- stveni seji se je potem, pod županom g. Černetom, sklenilo, da bode tarn napaja- lišče in napravilo proänjo, ki jo je pod- I pisal tudi tedanji podžupan Vran. To se je tudi razglasilo z razglasom, pribitim na občinski deski. Bilo je vsem prav. Vse je bilo zadovoljno. Vedeli pač niso, koliko bo podpore. Sedaj, ko so zvedeli, da je proänja reäena, podpora zagotov- Ijena, so pričeii se gibati in praviti, da ni napajaliäce na primernem kraju. Sesta- viti so si celo dali neko protestno polo, v kojej so zahtevali, da naj se jim dela napajališče na drugem kraju, ali pa da LISTE K. Sokratov god. Veseloigra. — Spisal Soški. (Konec.) Sokrat: (išče po zapisniku.) Dra- kon moj,ti stojiš pod vplivom polne lune. -— Tukaj notri je sicer nekaj ernega pepela na belem papirju, a o Paragrafu Janezu ni ne duha, ne sluha. (Vrne ürakonu zapisnik.) Drakon: (pusti Terzita iz rok.) In vendar mi je tako povedal! Terzit: Kdo pa? Drakon: Paragraf Janez. S o k r a t: (se smeje.) T e r z i t: (Odločno.) Tukaj, gospod Sokrat, je priča, da si nisva jaz in gos- pod Paragraf niti v šestnajstem kolenu v sorodu. Jaz sem Terzit. - Drakon: Poklic, prosim! ~ Sokrat: Penzijoniran junak! Terzit: Tako je, potrjujem po- nižno. — Drakon: Ako niste vi, je pa ta oni — Paragraf. — (Pokaže na Tirteja.) Terzit: Ta je slep revček, ki ni äe svoje dni videl z v i t e g a — para- grafa. — Drakon: Himel-lauduš, in ven- dar nekdo je bil! — (Raztogočen.) Tu je bil, videl sem ga, vzel na protokol in zabodel: zato bi moral biti tukaj. Sokrat: A, Če ga ni? Drakon; Mora biti, — mus! Sokrat: Bodi no pameten, stric Drakon ! — Ne jahaj preveč svojih na- dušljivih paragrat'ov! — Tu imaš roko in častno besedo, da Paragrafa Janeza ni tukaj. — Drakon: Kaj — ti ga poznaS? — Sokrat; No, osebno ne, ampak — Terzit in Tirtej: (se skrivoma smejeta.) Drakon: (Terzitu in Tirteju.) Eden od vaju niora z menoj! — Sokrat: Nehaj vendar, Drakon, nehaj! — Glej, (Pokaže Terzita) ta je penzijonirana vojska, in ta (Pokaže Tir- teja.) je slepa harmonija. — Drakon: (Terzitu in Tirteju.) 1 Zahvalita vse bogove v Olimpu, da je Sokrat tukaj, drugače ne vem, kaka bi vama pela. (Pozdravi Sokrata in opote- tekajo se, nevoljen odide.) Pindar: (Zroč zamaknen v luno, predava s patosom.) Bleda luna, mila luna In okrogJa luna sploh, Tebi poje moja struna, Poje, — toži tužni: — „oh I" Ti rešeto poezije, Hipokrene večni vir, Dokler lampa tvoja sije, Dihal, pesnij bo Zetir ... Sokrat: (pokaže s prstom za kulise.) Glej Meduzo, Gerbera ! — Moja Tipka drmasti naravnost proti nam ! — Lopar ima v rokah. — Hej, to bo boj; ne boj, -- mesarsko klanje ! (Vsi zro proti strani, kamor kaže Sokrat, samo Pindar občuduje luao.) Četrti pripor. PrejinJL in Ksautipa i Ksantipa: ^pridrvi na oder z loparjem in zamahne najprej po Sokratu, potem po drugih, samo Pindarju priza- nese.) Ti ponočnjak, potepuh, pijana klada, lena para ! — Vi malovredneži, netopirji, čuki, sove . . .!! — (Vsi se razkrope. le Pindar in Rsantipa ostaneta.) Peti prizor. Piiidnr, Ksautlpa. Drakon in Kleon. Drakon: (Pridrvi z golo sabljo na oder, se izpodtakne in pade kričeč.) V imenu postave! — (Zadere se kviäku.) Kaj pomeni ta kanibalski krik ? ! — (Za- gleda Ksantipo.) Tipka, ti tukaj z lopar- jem ! ? — To je atentat! — Kleon: Če je lopar tukaj, Sokrat ni daleč. — Pindar: (Vznemirjen.) Ni daleč, izginil je ravnokar. (Se zopet zamisli.) K s a n t i p a: Kleon ! — Povem ti, raje v Tartar, nego äe kedaj v zakon. — (Začuje se od daleč smeh, petje in glas harmonike.) Drakon; (Kakor besen.) Tri sto bomb in granat! (Kleonu.) Goapod svetnik, izgubiti ne smeiao niti sekunde.) — Par nočejo podpore. Uapeha niso imeli ni- kakpga. Možje, odprite oC-i in poglejte, komu se Jaste voditi! ' Vodja vsega tegn gibanja je biväi odstavljeni podžupan Vran ter prejžnji župan in bivsi načelnik, Vran, ki «e mu gradi vodnjak blizu hi3e, se je mej pr- virai podpisal, da bi 9e gradil na odda- ljenem mestu. Kaki možje da so ti Ijudje, sprevjdite lahko iz tega, da so sami od- looi.i kraj, kjer se gradi sedaj napaja- lišče. da je Vran sam podpisal proSnjo za to napajaliSče in da sedaj ravno oni huJ9kajo Ijudstvo. da ni napajališče na priniernem krajn. Saj gospodari prav z občinskim denarjem. Kako da gospodari, Vam lahko povedo pregledovalci računov, ki ate jih nalašč poslali v županijo pregledati; a našli so vse v redu. Poglejmo nekoliko, kako so gospo- darili Vaši s^danji zavezniki, Vi gospod Vran, ki nočete biti več v temi, ki Vas je obsijala svetla luč rSočeu, koje veren in poslušen pristaš ste. Ne zavidamo „Soci'', da ima take mole na svoji strani. Pod županstvom g. P. in načelni- štvom g. Šonca, se je zgradilo v Tomaju novo pokopališče. Napravili 30 je, da se Bogu usmili. Bili so toliko pametni, da so vrgli proč 800 K in si napravili majhno poknpaližče, ki nima nobene pravilne oblike. Stvar je ta-le. Novo pokopaliäce se je imelo delati na zemljišču, ki je oddeljeno od zemljišča pok. g. stotnika Č. z nerabnim klancem. V namen, da bi i ta klanpc zasuli in tako povečali po- kopališče ter je razširili do njegovega, je pokojni gospod ponujal tedanjemu žu- panu P. in načelniku Š. precejšno svoto deuarja. Ali te" modre glave, ki so se bahale, da one vkažejo, niso hotele 0 tern nič slišati. Pustili so klanec nezasut, dasi ne rabi, in sezidali nov zid, ki naj bi držal zemljo na pokopališču, mesto da bi dali zasuti klanec in bi ne bilo treba zidu, ker omenjeno zemljiače leži v isti legi s pokopališčem. Sedaj bode vsejedno treba zasipat: pot, ker iz poko- pališčnega zida teče umazana voda in vrhu tega bode pokopališče skoro pre- jih moram vkleniti nocoj ! — (Kleon, Drakon in Ksantipa odideta s prizorižča ) Šestl prizor. Pindar: (Sam.) Oj vinček, rojni vinöek, Ti kapljica nebeška, Če tebi vir uaahne, Kaj počne stvar človeaka ? (Ozre se oprezno okrog.) Saj me ne sliäi nikdo. Ti solzno to dolino Spreminjaä v raj prekrasen, Ti joka glas otožen Prerajaš v spev mi glasen. (Proti občinstvu.) Ni-H res? Ti Leta vir si hladen, Ki vtaplja zle spomine Nesreč, nezgod in tage, Prevar in bolečine. — (Proti občinstvu.) Oh nektar! — Oj vinček, rojni vinček, Ti v i r oživljajoči, Ti d u h navdužujoči, Ti 1 e k okrepčujoči!!! — majhno. Pri ten) so pripravili občino ob kakih 800 K iii jej skvarili pokopalisöe. Skazali so .se pa pri zgradbi vod- njaka „Gradiäniea". Tudi tukaj so dobili podpore 1000 K, a to podporo so vrgli takorekoč v stran. Napravili xo vodnjak, ki je poln solnčne svetlobe in ne vode. Tomajci pr»vijo, da še boba ne bi dr/.al Mojster je zidal bolj s cementom ko s kamenjem, saj je prvega dala občina. Ko je preteklo leto. ni bilo v „Gradiänici" več rode, dasiravno se je porabilo ce- menta zh dva taka vodnjaka Mej tern casoin, ko je vodo držal, so hitro iz- plačali mojstru ves denar in kavcijo. Sedaj naj jim popravlja kdor hoče. Go- vorica pravi. da so imeli prav mästen „likof1, da so jim petelinčki pu nedolž- nem zaklani prekljuvali vodnjak in vodi dali prosto pot. Še en dokaz izvrstnega gospodar- stva. V Tomaju imanio na dan sv. Petra in Pavla navadni sejm. Ob tern sejmu se pobira od prodajaJcev neki občinaki davek, takoz^ana sejmnina. To sejmnino je naeelnik Šonc in prejžnji županP. pobi- ral'skozi deset let in nabrala sta la dva moža leto k lelu po 10 gld. ali 20 K. Ko je pa leta 1899. gospodarskemu svelu odklenkalo in je sejmnino pobiral po- oblaščenei- župana C, se je. glej Oada, nabralo 64 K 64 v. Istega, kakor tudi naslednjih let pa se ni sejm zvečal, ani- pak ostai isti. Tako bi bili lahko nabrali vsaj 400 K vpc, ako bi šlo kakor gre od leta 1899 naprej, ko se ne nabere no- beno leto manj kot 60 K. - Leta 1899 je zapustil gospodarski svet 800 K dolga naslednikom. Hm, ni cudo, ako se bere mej stroäki 20 K za ,.likof-' gospodar- skemu svetu. Davkoplačevalci JBližajose občinsko volitve in nekaterniki se hočejo spraviti z vinom in grdim obrekovanjem na kr- milo občine. Bodite previdni ! Volite pa- metne može! Tern se menda cede sline po mastnih „likolih" in dobrem teranu, zavžitem na stroške občinarjev. Več pri- hodnjič. Eden izmed osemnajsterih. Politiöni pregrled. Državnl zbor. Torkova seja, ki je trajala le do pol 3. ure, je bila jako živahna. Takoj I začetkom seje se oglasi češki radikalec I dr. Baxa ter se v češkem jeziku mej ; hrupnimi ngovori nemäkih poslancev pri- I tožuje, zakaj njfgova češka izjava v zadnji i seji ni tiskana v zapisniku. Posl. Fressl ;' je kričal na vse grlo in je s pestjo bil i ob mizo. Oglasil se je tudi posl. Choc, 1 ki je ödgovarjal na mejklice vsenemških poslancev. Minister za deželno brambo je odgovoril na interpelacijo dr. Tollin- gerja in tovariäev glede znanega ukaza vojnega ministra proti častnikom, ki so člani zve«e proti dvoboju v armadi. Mi- nister je rekel meddrugim: Dotični ukaz vojnega ministra ni bil tajen in tudi ne naperjen proti imenovani zvezi, ki hoče omejiti dvoboje. Vojni miniaier je pre- povedal častnikom to zvezo, ker hoče, da je v armadi glcde dvoboja enotno prepričanje, kakor je določa statut za častni svet. V tem oziru mora odločevati le vojna uprava, sicer bi bile mogoče žkodljive kolizije. S torn odgovorom pa večina zbornice ni bila zadovoljna. Zato sta koncera seje predlagala poslanca Choc in dr. Tollinger, naj se v bodoči seji otvori razprava 0 ministrovem odgovoru. Zbornica je sprejela ta predlog. Vlada je v torek tudi predložila nov načrt zakona v obrambo proti svinjski kugi. Gnjezdo te kuge je bilo v Ameriki, od koder so jo zanesli na Angleäko in otod v ostale evropske dežele. Pri nas v Avstriji se je svinjska kuga pojavila v viäji meri spomladi leta 1895, ko je tndi na Dolenj8kem pocepalo mnogo prašičev. Vlada je te dne 9. junija 1895 izdala naredbo proti razširjanju svinjake kuge, toda tedanja sredstva niso zadoačala. Leta 1898 pa so razni poslanci v zbornid zahtevali ostrejše naredbe proti svinjski kugi. Vsled teh predlogov je vlada izdala novo naredbo z dne 2. maja 1899, štev. 81. Ta naredba določa, da se rnorajo pobiti oboleli, pa tudi vsi sumljivi praaiči, ki so v bližnji dotiki z obolelimi. Naredba določa tadi odškodnine za pobite obolele in sumljive prašiče. Ta naredba pa je dajala povod raznim pritožbam. Pokazalo se je namreč večkrat, da so bili kot surnljivi pobiti prtkiiiii popolnoma zdravi, in laetuik je dobil ncznatno od^kodnino, ako ui imel hlcvov v redu, ali c^e kuga ni hila nazna- njfna politični oblasti. V takih slučnjih so prodali zaklano pra^iee in otegnili vse komisijake tro§ke. Še ostrejSa, ozirorna za poaetnik(? naravnost nesrečna je do- ločba v odstavku tretjem pHra«rafa b. imenovane narmlbe. Ta doloOa, da za pobite živali pospstnik ne dobi nobene odškodnini1, ako \ix bil le eden oku>.en pra^ič z Ogrskega, o/.iroma Hrvatskega. in se je pri njem kuga pokazala v teku 40 dnij, ko jf» hi! kuplj:o. In dalj>! Nai5 kmct kupi pražiča od tr- govca. ki triii, da so prašiči zdravi ali da ho s Štajerskega. Čez dva ali tri tedne pa mu praäic zboli. Komisija pride, po bije mu 5« ostale zdravo prašiče, in kniet w> dobi vinarja odžkodnine. Odgovarjajo mu: Zakaj pa si kupil ogr*kega, ozir hrvatskega praaiča? lžči odSkodnine pri ttgovcu! Kje naj ga ižče ? Ti prekupci se navadno izgovarjajo, da le za plačo ilrugim produjajo. Torej mejo je treba zapreti ogrski kugi, sicer so vsi troški vrženi v vodo. Tako je vlada v zadnjih letih samo za pobite praš;ce izplačala 3,700.000 krön od^kodnine. Toliko ali 5e več pa so trpHi jkode razni avs»rijski posestniki V zadnjih ätirih Ißtih so uradno pobili 129.687 prašičcv. Tretjo naredbo je vlada izdala 15. sept. 1900, ki nekoliko zvišuje odškodnine in ne zahteva tako strogo pobijanje sum- Ijivih prašičev. Vse te naredbe kuge niso zatrle, pač pa pomnožile žkodo državi in strankam. Zato se je vlada odločila, da je izdelala nov zakon, ki določa : V bo- doče se prašiči ne bodo kar po vrsti pobijali, marveč bode vlada v prvi vrsti zaprla okužene kraje. Živali bodo le tedaj pobite. ako je utemeljeno upanj<\ da se s tem v istem kraju kuga zatre Kdaj naj se pobija, to določi deželna vladn. Dalje določa non načrt, da se po- bite živali ne bodo vedno uničevalf, marveč propu^cale v porabo. Druge do- ločbe pa optanejo, kakor so v naredbi iz 1. 1899 in 1900. A ravno proti tem do- ločbam je največ pritožeb; zato bode dolžrmst poslancer, da določbe zboljšajo, osobilo glede prašičev z Ogrskega. Vrčeraj se je bavila poslanska zbor- nica z nekim nujnirn predlogom in pa z odgovorom dobomobranskega ministra na intorpelacijo posl. Tollingorja gledö neke tajne okrcžnice vojnoga ministra do vo- jaških poveljstev v zadevi dvoboja. Mini- stcrski predsednik dr. Korber odgovarjal jo na r>'zn sožalje ruskemu poslaniku v Cari- gradu. 0 posiedicah, ki bi jih znal imeti ta sluöaj na razvoj macedonskih dogodkov, ni danes možno govoriti. Gotovo pa je, da se je položaj na Balkanu jako shujša» in poostril, posebno zaradi tega, ker je iz tega razvidno, da so Aibanci, ki nočejo nie vedeti za reibnne in turški vojaki, ki bi morali pornagati pri izvrševanju reform, jednega in istega mnenja. In je to najboljži dokaz, da ne bo Turčija nikdar izvela reform, marveč da ima ves drugi namen pri tem, ko razpostavlja ob svojih rnejah vse polno vojaätva. la namen pa obstoji najbrže v tem, da bodo ti vojaki prej ali slej obrnili svoje paške proti onim, ki bi hotels Turčijo pnsiliti k izvedbi reform. Značilno je kar se poroča nemSkim listom iz Pariza. Dočim se rusko olicijozno novinstvo semtertje jako srdi na bol- gapHke vladne kroge, češ, da ti ne pre- ganjajo zadostno bolgarskih in macedon- akih ustašev, je baje te dni ruski pod- polkovnik Lazarev, ki je prideljen ruskemu poslaništvu v Parizu, izročil članu mace- donskega odbora Petrovu 20.000 frankov, ki naj se porabijo v odborove namene. Domače in razne novice. >asim «M'iijeiiiiii miroč- liikoiu. / (Janiisf)jo slevilko 31I1O nastopili Hrugo Oelrtleije. Lepo ^cvilo gospodov naročnikov je storilo ^vojo dolžnosl, poiavnavši naruniino; ii vcndar je se iiiiiol>o oiiifi, ki so ^aostali z lui.ruaiino za tckočc in crlo so /a prcjšnJM lc|;i. rIV lorej uljudiio prosimo. da sc v kr.'itkem odzovojo, ter vsc zao.slalo por.i vnajo. •f Filip Aliram. — V srtdo dne 1. aprila ob ' ., 1. uri zjutraj je r.mrl na Dunaju previden .s sv. zakranienti za urnirajoče v OS. lelu svoje dobe vele- blagorodni gospod Kiiip A b rant, senatni predsednik na c. kr. na.ivisjem in kasa- ciiJKkfin sodiš(U, predsednikov nimestnik najvišjega dohodarstvenega urada in so- dišča za patente. vit"z i-Uel'anovega in Lenpoldovpga huIm, imejitelj častn'> me- dnlje. za 40-letno sinžliovanje in jubiiejne spominske rnedaljc Pozemski ostanki po- kojnikovi so se prev< i!li v p"l.t?k duo 3. [ in oh V» "a 3. iiro i/. hiše /.alosti VIII. I'ianstengasse 20 v zupno cerkev pri Maria Treu. Tu so so blagoslovili in slo- vßsno prevedli v Frnlmleiten pri (iradcu, kjer počiva pokojni njegov sin im se danes ob 4. uri popoludne po zopetnem blagoslovljenju polnžc k veünemu pnrjtku na lamošnjeni pokopalisču v rotlbirnko grobnico. Za pokoj HJa in srca neizre- čeno ljubljcn in visoko spo>tovan nd vseh, ki so ga poznali in so irncli prilik^ ž njiin občevati. Svoje «lovenske narodnosti se je zavedal vedno in povsod. Bil je skrajno ljubeznjiv nasproti vsakernu. Öbceval je jako prijazno z vsak m, bodisi pa ta gospod ali pa navaden kmečki delavec. 0holo8!.i ni nikdar pcznal. NeizreOeno je ljubil 8voj rojstni kraj, katerega je obi- skaval vsako leto in lepo je bilo videti visokega gospoda. ko so je tako ljubez- nivo pogovarjal s svojuni kinečkimi rojnki in pri ti ptiliki rekali ao ljudje: Oh kako poniž^n je ta gospod Filip, saj ae da l njim lažje govoriti, nrgo z nobenim aodnini slago. 04al je vedno oni ljubezniv gosp Filip, kakoršen je bil takrat, ko je bil äe student. Z jedno besedo: z Filipom Abramom izginil je mož stare slovenske korenine in mož visoke izobrazbe, po- ßebno v svoji sodnijski stroki, mož, ki je, ne na bi kdo za to veJel, vedno in povsod äs 1 na roko in pomagal s svojitn uplivoni zatiranim svojim slovenskim ro- jakorn Za to pa časten niu spomin med nami, in vecna luč naj mu sveti. lnieuovanje in prvineačenje. — ^odni tajnik pri okrožnem sodišču v Grorici, g. baron Ivan F a 1 c k e pl. Li- lienslein, je imenovan za »odnega svetnika pri okrožnem sodišču v Rovinju. Na nje- govo niesto pa pride sodni tajnik g. dr. Teodor Stegü, ki je bil prideljen pra- vosodnemu ministerstvu. Obebne vewti. — Sodni pristav v lolminu g. dr. Karo! Snider je pri- deljen pravosodnemu ministerstvu. Av- skultant g. jast Dietz pa pride k okrajni sodniji v Tolmin. Zn „Solski Dom" je prejelo pred- sedniätvo od trgovske tvrdke Konjedic- Zajec 10 K 80 vin. Hvala! „RiiBsklj kružok" priredi danes '- soboto zvečer v dvorani „Slovonske Litalmce koncert z vsporedom, katorega smo že priobčili. — V vsporedu so izbrani komadi ruskih in slovenskih pesmi ter skladbe raznih skladateljev. Svojo so- udeležbo je aagotovil goapod Janko Kra- nik, znani tenorist „(Jlasbene Mstice" iz Ljubljane. Ker ima rnlado druätvo po- kriti v primeri k d^hodkorn jako velike mesečne stroske, pričakuie odbor rnno- Ro^levilne udeležbe. Po pripravab soditi, obeta biti koncert jako zanimiv ; z ve- sfljfiKi slisirno, da je ludi zanimanje za koncrt veliko. — Listki za vstopnice in sedeže se bodo prodajali danes zvečer prod koncertom pri blagajni. Odd »ja ^radlMMiili u>l hohinjskc >-('h"/jiicc na crti med Podbrdom in (iorico Havnokar «e ho razpicaln gradbena dela bohinjske /cleznice riH (>v\.\ mcd I'odbrdorn in Gorico. Delo se odda v devetih delih. Prvi dfl se na haja med l'odbrdom in Hudajužno od km Ufv5f>0 do km 42044 in je dolg okolo 6 49:> km. Drugi del sega od Huda- južne do Knože km 42*044 in km 48 Ihh in je do!^ okolo DHOß km. Trftji del jft oni m^d Knežo in Hačo mod km 48 7ö"> in km ~>i 790 in je dolg :V774 km. < lfjtrti d(;l se nahaja mnd IUčo in Logom med kin hil\h> In km 01 030. Nifgova dolgnst zna^a torej 6.1f)0 km. P< ti d*'| mod Logom in Ajbo. nabajajrie se rrwd km 01 OiiO in km 67i 12, je doltj 6;>H7 km. š'is'i del sega od Ajbe J-> Anhovega in leži nn*d km 07412 in krn 7:1608 in meri ukolo 6 180 km dolžine. S dmi del med Anhovern in Sabo- linom, leži mod km 73008 in km 79 360 in meri na (iolgo.st ;"r74"» km. (J-mi dei I*1 otii med Sibotinom in ,vit. Mnurotn in sieer med Um 79"360 'ri krn SO 060 Ta del jr» dolg kskili 0-078 km De- veti del pu j** oni ir od St. ilaurorn in St. Petrom, namreč med km 80 006 in km 92-8f)O. K temu delu ^pada tudi zvezna (^rta med državnim kolodvornm goriSkirn in tned kolodvorom južn^ 2e- leznico od km O.OoO do km 0 376. i\ tern laknu zna?a dolgost tega dela kakih 7 173 km. Ddi 1 do 3. kakor tudi 4. in ."» , oddajo sc le kot celota, dočim hm oddnjs» d»'li 7. S. in 9. tudi vsak zH.se in se vsled tega vlo?ijo ponudbe lnbko za vsakega posebe. Dela se bodo morala izvrsiti tako le in sic^r : L)o 1. deromhra 190-4. mora biti že v. pa morajo biti dovr^ona že vsa navr.-na stavbena dela. tako da bodo s I. sept. 190.Y lebko le vozili vlaki, s kutrrimi se bods prevažal mate- rijal. S 1. oktobrom l'JO.Y pa *«* izro^i /.cleznl^a javnnnu promctu. Podrnbni iiarrti zh vsa ta dela. kaknr tudi potrebne tiskovine za napravo ponudb, vsi ^ro- | ra('uni in vsi dot'cni natanjčn^jži po^oji, | m nahaiajo pri c. kr ravnateli^tvu dr- ! žavnih žfMeznic na Dunain VI. Gump^n- j dort'erstrHSsp 10 in pa pri c. kr. vod^tvu hx- \ Ipzniških del v Girici. Zapečatene po- ¦ nudbe do^pcti morajo najdalje do 29. aprila t. I. dopoludne na vložni zapi. maja 1903. Varsf'ina znaAa in sicer za 1 , 2. in 3. del 450.« »00 K, za 4. in b. del 360000 K, za 6 del 70.000 K, ?a 7. del 100.000 K. za 8. del 80 000 K in za 9. del 85 000 K. Varäöina ap mora vložiti pred vložitvijo ponudbe in sieer se mora ista vložiti pri glavni blagajni c. kr. državnib železnic na Du- naju I.. Elisabethstrasse 9. tiled? dovozne oeste na kolodvor bohin,jHke železnloc, kakoršno je pred- lagalo goriško mestno za^topstvo, se l>o vräilo te dni vsled naročila železniskega ministerstvfl po nekem viSjem zpm'jemercu na lieu mesta ogledovanje in prončevanje. Mestni magiairat opozarja na to vse stranke, preko katerih zemljišč in stavb se bi imela izpeljati ta dovozna cesta, naj ne delajo omenjenemu zemljemercu pri njegoverr. poslu nobenih ovir in sit- nostii ter naj puste pri miru vse znake in znamenja, ki bi se napravila pri ti priliki. Afera Pallich-Leimssi. — Tržasko namestništvo je podelilo tukaiänjemu knjigotržcu in tiskarju Pallichu širžo kon- cesijo za njegovo tiskarno. Ta zadeva je prišla v zadnji seji tukajšnje trsrovske zbornice na razgovor. Pri ti priliki je jako ostro govoril državni poslanec in član trgovske zbornice Lenassi, ter je imenoval Pallicha policijskeja vobuna. Ta opazka je baje cikala na okolnost, da je takrat, ko je bil naä cesar v Gorici, bil tudi Pallkih med onimi štirimi kole- sarji, ki so se vozili ob c-esarjevi kočiji. Pallich, ki je reservni častnik, poslal je vsled tega dva častnika kot sekundanta k Lenassijn ter ga pozval na dvoboj. Lenaasi pa je raje svoje žaljive besede preklical, nego da bi se dvobojeval. To je gotovo najpainetnejše, kar je mogel 1 storiti LenaHsi. S tern je namreč OHtal J zvest Bvojim t,krš^anskimu načelom, ki ¦ so odloöno protivna dvoboja, a si ob jednern tudi ohranil zdravo kožo. za ka- tero mora biti vsakemu nekoliko rnar. j Knznasmiji' pisem po mehtu. — ! V sredo rfne 1 aprila začeli so pismo- nosi raznažati pisrna ob 7. uri zjutraj. KolcHar je priSel pod voz. — V nedeljo se je peljal na kolesu strojar France Makuc po cesti proti soökemu mostu. Za njim pa pridrdra na vozu v naglem teka hlapec g. Fogarja, Ivan Von- cina iz Lokovca, ter zadene tako hado ob kolo in ob Franceta Makuca, da je ta padel iz kolesa, kolo pa prislo pod voz, in je je voz kakih 50 koratrov vle- kf*l za Hftboj in jr* popolnoma pokvaril Wed zakonHkIrna Ivanorn Pirj^- vicem in njegovo ženico prislo je d i spopada. Pirjevec, ki nosi na hrbtu že sedem kri^.ev in po!, priäel je nekf-ga I večera v tern tednu prevfč „ginjen" dsimov. /,cna, kateri ni ta giojenost prav , nie ugajala, jela ^a je oštevati, pa ni Orttalo pri be-edah. am[»ak «tepla ata ne celo. In tu je bila žibkfjša zakonska po- 'ovira mož, k^jti našeskala ga je njegova stara tako, da ie prisel iskat zdravniAke pomosii v tukaj-^njo bulrnzni* o usmiljenih tiratov. I*n*trp \ St. I'ctru. — V nedeljo so !^e v St. Petru tepli. Pri ti priliki je neki BiZjak hudo runil na glavi lvana Blažico, kfiteri s^* je pri^el zdrarit v tu- kajsn'o bolnišnico usrniljenih bratov I 1/ Solkaua nam pišejo: l)ne 29. rnarci je udarii na cesti Josip Ličigoj Matijo Šuligoju ttiko močno po glavi, da se je slednji moral podati k zdravniku. Dne 30. pn so «e zopet tepli in aicer v zaaebni pivnit-i gospf» Hože (jorjan. Mi- zarja Josip Gornisček in Anton Ba3in iiakle-tila sta tnkf> hudo Miho Hledeta. da .,•• mjral .skati /iravni^ke pjmoc-!. Isti dan pa ,e pretepal Andrej Golob celo lastno mater in je dnjal na javni cesti veliko pohujsanje. Kakor se vidi. i ima sodnija z našimi Solkanci vedno več ! posla. /f'leti bi p« bilo. da bi se v Soi- kanu laki in jednaki slučaji ne ponavljali. Ako hoöemo biti ž*j napredni, potem bo- dimo napredni v dobrpm, n'kakor pa ne i v slabPm Ccpttvanskl i/virki. Med raz- nimi naOrti. od kje n kako dobiti vode za našp mesto. je tudi oni, da bi se na- peljala voda iz Cepovanskih izvirkov v naSe mesto \' ta nat.ien podala se je po«ebna komisija v Čopovan, da bi se ppgajala z lastniki izvirkov. Vsi lastniki izvirkov pa so se baje izrekli proti temu, da bi odstop'li svoje izvirke mestu. Zato pa miili tukajsnja mestna upriva vkre- niti vse potrebno, da bi se omenjeni lastniki izvirkov primorali k odstopu svojih pravic putoni eksproprijaeije. Morüku zdraviliSte v Gradežu. — Odbor morskega zdraviliäca v Gra- dežu naznanja. da se bode letos vzpre- jelo in si^er brezplačno 50 otrok iz go- rükega mesta in iz goriske deiele v zdra- vilišče. Starost otrok je dolocena od 6 do 12 let. Prosnje, opremljene z zdrav- niškim spričevalom o oepljenju koz. z ubožnim in ferstnim listom, predložijo naj se za mestne otroke potooi tukajš- njega magistrata, za otroke z äezele pa potom dotičnib okrajnih glavarste? naj- dalje do 15. maja t. I. omenj^nemu od- boru Na prošnje, ki bi se vložile kas- neje, se odbor ne bo oiiral. Sueg. — V torek je pobelil sneg višine trnovskega g^zda, Čaven in Nanos, ter se stem, kakor upamo od nas poslovi. Na bližnjih gorah beli sneg, v dolini pa beli evet. Lep prizor ! Najdene reči. — Plavo žensko čepico so nasli v ulioi Dogana. Nahaja se zdaj na polieiji. Tam se nahaja tudi žkatljica s šestili, katero je nekdo izgubil. lz^inil jo vojak. — V torek zju- traj je nasel neki Kraševec iz Ločnika na železnižkem mostu bodalo nekega vojaka. Nesel je koj na polieijo. Kmalu so se prepričali, da je bilo to bodalo nekega vojaka, ki je služil pri tokajSnjern pespolku št. 47. Vojek se imenuje France Kttle in je izginil iz vojašnice v pondeljek popoludne. Vse je mogoče, da je kam pobegnil, ali tudi ni izključeno, da bi se ne bil usmrtil. Velik požar v Korminu. — V noči od srede na Četrtek okolu polunoöi nastal je v Korminu v mizarski delav- nici 1. Gnota ogenj, ki se je koj razširil na vse poslop e in je tudi uničil. Skoda se ceni na 70.000 K. — Gnot je bil zava- rovan. Zopot jjedeii korak naprej. — V sredo se je vrJila na deželnem so- dišču v Tratu kazenska obravnava iz- ključno v slovenskem jeziku. Slovenska je bila obtožnica, v slovenskem jeziku jo je zastopal državnega pravdnika na- mestnik in istotako je tudi seveda za- gorarjal zagoyornik svojega varovanca v slovenskem jeziku. Vse to pa je tako na- ravno in opraviceno, da se mora res čudno z'leti vsakemu pametnemu človeku, ako se to po časopisih zabilježuje kot nekaj posebnega. In vendar je to nekaj posebnega, ker sp je to na deželncm kot kazenskom sodiscu v Trstu že le prvi krat dogodilo K«kor receno, je to tako naravno tako npraviceno, da se vr.^p pri deJelnem sodižču v Trslu proti slovenskim strankam slovenske obravnave, da bi ne smelo priti nobenernu pametnemu in ko- ličkaj pravicoljuhnemu človeku niti na um sp. spodtikati nad takimi stvarmi, in vendar ho zagnaii itaüjanski listi tak ne- srarnen sunder zaradi tega. kot da bi se moral zaradi tega Tr.st podreti. No, pustimo jim to ve.^nlje in nadejajmo se, da se bo pri deželnem sodišcu v Trstu v intere.su pravice in resnice odslej vedno tako godilo. Ob jednem pa častitamo na tern mestu onitn trža.skim činiteljem, ki so z vso oiJločnostjo toliko ča»f pu /nižaiii i'fui - 2 kroai 60 vln. Veliki teden «u I Velika noč, * spUal prof. A. Maruilč. Kiijida. se po§ilja po poJti po puv- zetju. K Jor pa denar Ž»- i naroöilom poiij»'. naj pridt-ne »e2v> vin.zaposto. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnema občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java. Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po Vi kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega t Ajdoväcini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpožilja v zabojčkih najmanje po ö Kg. na vse kraje. Tomaž Seijak, sobni slikar inpleskar v Podmelcu na Tolminskem, priporoča se slavnemu ob^in- stvu za vsa v to str>->ko spada- joča dela. kakor : slikanj« sob, napravljanje različnih nadpisov. tudi z oljnatimi barvami na de- sko, vsa v pieskarsko stroko spadajoča dela itd. itd. Delo lepo in. cene zmerne. | Teodor Slabanja, srebrar, v Gorici, ulicaMoreli 12, priporoča precast, duhoväcini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o- rodja olajäuje revnirn cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. „Krojaška## ###zadru(ja" Gorica, (iOspOskil lllicM š(. 7. Ravno došle so zadnje novosti raznega krojnega blaga za spomladansko inletno sezono. kakor: Volne. perkal. Üksfort. Batist, satin. Zefir. svilo za prati. Tennis. Pique bele in barvane. — Moška sukna po vsaki ceni in veliki izberi. — Nada- Ije ima bogato zalogo platmi, Chif- tona in prteDiiiP, hlačevine. volnene odeje. kovtrnv. bombaževine. žepnih rut, robcev. ovratnikov, naprsnikov in raznili drobnin. rivprom1. zamrinjala in po- -riiijjila i/. volno in hoinha- /OVlllt*. Tildi si1 sc na/njimjn slnvficFiiii oIh'im-1 vn. »In si1 V';i'/.- produ vse o Ijarjc I Edino zastopstvo | Pffafovih šivalnih strojev. katori so svetovno znani na trpežnosti in dobroti, ter so najsposobnejši za vsake vrste del, kakor tudi za vezanje, rekamiranje, so edini, ki se jamčijo za 10 let Koiitanca je pri is izkljnčeaa in oemopca!! V zalogi imamo tudi liiirska dvokolesa ter angležke .Helikal Premier, in .Regent'. Ceiia je od 1*O IC naprej. Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in samokrese vsake vrste. Komat šivank za šivilje stane v Gorici le 70 vin. — Edina mehanična delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokoles. Za obilnu iiuioObu st.1 pripi»ročata sl. uLüius'vti udauu Saunig* & Dekleva, I ulica Munieipio št. 1. J l f odlikovau6Qi fütograssfceni 1 atelije-u ! Anton Jerkic, h v Gorici, | Gosposka ulica št. 7 *» izdolujejo ac v«a v lotogra!'- It yko stroko spadajoča dela v / najmodernejžem štilu in ne- > prelcosljivo natančnostjo po 7 jako zmernih cenah ; pripo- r roča se tudi v izdelovanjo 7 krajevnih in drugih raa- "\ (rledtiic, ki so prianane hot r najlepše. \ Z odlusniin spoälovanjem 'T so priporoča t Ant. Jerkič, Ll tutorial". Zahvala. Z dolžno hvaležnostjo javno nazna- njeva, da narna jf izplačala slavna zava- rovalnica zu življenje „Jauus" na Du- nnju. h i tro in točno glavnico v znesku, za kaierrga je bila zavarovana naju po- koina he^rka Ana Blažič. s polico od I. 1898 Gorier, 8. raarca 1903. Anton in Jožefa Blažič. I'udrii/iiioa v Trstu, (.'orso Stadiou it. lö. Okrujno zastop^tvo v (iorit'i, Semeuiika uUt-a št. :J. Anton Pečenko j Vrtna ulica 8 (iOKICA Via Giardino 8 oriuoroča pristna dela in črna vina ix vipavskih, furianskih| nrisKin, aai- ) matin«kih in isterskih v ¦ - nogradov. Dostavija. na durn in razposilja po želcz- .lici i::i V9i« krajc avstro-ogerski' munarhije T soriih >.'d 56 litrov naprej. Xa zahtnvo poäilja ludi uzurce. Cene tmerne. Postr«2ba poitena. I Vsaki gospodinji \ f je öestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporabljaKathreiner-Kneippovo sladno kavo. ^r pro,^: PH ^p=:;^;;rriL^;:1:^^; i Cena zavoju J50_yinarjev. vsebina.'ii!;) gramov »iMMIilliigi!3iSi&g^ S v o j i k H v o j i iii! Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani \ Dunajsta cesta s't. 15 y Wedjatovi hijji ? pritličju | i vzprejenia zavarovanja vs;ikovrsliiih poslopij, preiiiič- J nili in poljskih pridelkov proti požarni skodi, kakor J tmii /voiiov proli poškodbi. ] < i Pojasnila dajo in vzprejema ponud)3e ravnatoljstvo J zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski j CCSti v Ljubljani, a tudi po öloveriskih dežehih nastav- j Ijeni poverjeniki. j „Vzajemna zavarovalnica v IJulilJani^ je edina ! Hloveiiska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi ! pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. ! Postavuo vlozeni ustanovni zaklad jamči zavarovan- J cem popolno varnost. j wm- ROJAKI! Zavarujte svoje j imetje pri domačem zavodu! -w* I 8 Edina slovenska /avarovainica! ^ ^^"^ Pri svetem Antonu Padovanskem \L [ PRVA ZALOGA F cerkvenili oblek in nabožnih stvari. [ Trst. Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) \ Dobi se bogata izbira piaurt, tl;ilm;itik, pluvial, hiinicral, roketov i kvadratuv, kolarjcv Leo, prsnikov, misalov, brcvirjev, ritualov, diurnov m r iiei>tevilno naboziiih različno fino vczanili knji^, svernikov, križev, svetihiic, r kcliliov, ciborjcv se srcbrno kupo. f Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstui velikosti in kvaliteti, tnnetiiisko delo v romanskeni karionu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč iz čistega čebolnega voska kakor tudi mešane svei'e 1. in II. vrstc, podob, vencev, križčev in sveünj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih dru^ih del spadajočih k bogočaslju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za za stave, pregrinjala i. dr. Fopravlja se vsakovrstne stvari za cono, =— - =¦¦ ----- pri Kojej je izkljuöena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in liitro. 19" Ob ncdeljali in praznikih je prodajalnica zaprta. "^| t Z OdliČIlim sPoätnva.ijcin Anton j VOgriČ. j gt. 27. V Goriei, v sohoto dno 4. Kprila 1903. Letnik V. i |/h;ti;i vs-i l#4'k '" ?¦¦ •»l»<*t<» '»I, II u.i|iir.V|m!.! ,.• /.:i ...-sir, l-r ni. :i. un , , p ,.;i ,|../.'li> Ako im-lr na l:i -iii« .;i j „•ii/.nik i/i«l'' -l;«!l I"'".)"1'11 /vr.vr. S!;u... | popošli ijrfj.!iii:u« ^1, v '•'''•|1>I '''} '.""' I xišilj;iii •¦''l«l<'ti">s v- I'"11''1"1' ' k "' ,-.,.!, lirl.io '2 K. l'ro«J:t.|iis.; v («orici v l<> |,;,k:irii;iM Sch vv Ji r/- v Sulshili ulicdi. .) c I 14. i- s i I / v Kmiskili ulic;ili in l.r- ban n;i Vcr.lijt'Vfiii tfk.-tliščn pi. Kvin. (\ «MMTiio izrianje.) "¦ Lreduištvo in ujpruvnl$tvo se iiah.-ijata v ..\ ,. i odm tiskariii», ulica Vf-tturini ii 4t. Ö. iJopi-,»' je nasloviti na uredniStvo, • mums in ii;uo..-iuii'i pu na upravniitvo • (jnrn-i-.. D^i.i-; sf računijo po petit- vrslali iii a.i-ci uhi v tiskajo 1-krat po 12 vni , 'Jl-ktu'. ].-> 10 viii.. 3-krat po 8 vni. Ako st- v»-čkr;it tiskajo. raču- IilJO S»' pO pOgOljbl. Izdajutelj in odgovorni umlmk Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" lod^ov. J. Maruäiü). Demonstracije v Zagrebu, pa še to in ono. pjjužkft il«Mi:onslracije v IliulimpeSti, dija^ko demoMstracije v Italiji, dijaske demonstracije v Zagrcbu ! Vidi h«*, kakor In ucWa se mladež v ra'/nih krajih znčelH razumevati ste- ieoli|HMi rt'k narodnih politikov tu in tHM1, rek, ki se glasi: „M I a d i n a t i si a .4 up' '" ki hotela to pokazati na pribit naöin. Ali seveda! Načiii, kukn opravičuje ta demonslrnjo^a nda lina gorenji n»k, jc nad vse razli(':(»n, pa ludi vreden, d:i se Ž njim ppčamo na tern mestu, k«;r je poueljiv v več kot jednom oziru. Dijaki v Biidimpešti so na „javnem delu-1 žp jeden celi tedon. Prieeli s«> v proslav«. obletnice Kossuttove smrti. a ker tega povoda demonstracijam ni vee", demonstrujejo vsaki dan /a kutero koli narodno ali politicno ,.zadaeofl ter He navdušujejo zdaj za onega, zdaj za t«^a političnega junaka madjarsko - kosutov- skill idej. Svoje navdusVnje pa ho- cejo vsiliti tudi drugirc» ljudem in to s<> dogaja često na način, ila rnoratu liiti z.a pričo tudi policaj in vojak. Ail cim vztrajneje pojavlja budimpestanska vmi- učiliska mladeA svoje ,.patrijoticno de- lovanje", tcm manj jo ovira na tern politična oblast, ter joj pušOa svoje ve- seJje. Saj je pri-Sla do prepriranja. da te demonstrate niso, kakor bi se izrazil poslanec Košutovee 1J a r t h a, ,.nevariu državni madjaiski ideji'". Vr Italiji so se dvignili pa kar dijaki srednjih Sol in sicer proti odredbi na- učnoga ministra Nasi-ja, vsled katerp od- red be bo odslej nekoliko strožja pela pri izkusnjah na srednjih äolah in »lasti pri zrelo.stnjli izpitih. Minister Nasi-jev nos je namreč izvohal, da je srednjeiolski mladini italijanski nad vse neprijeten šoJski pouk in da jej bolj prija pohnjanje in ,.i'ucanje>l za rMzvalinami klHKičnih stavb, govorečih o slavi in napredku nekdanje Italije, nego pa čepenje v šolskih klopeh ob predavanju ,.dolgo- casnih" profesorjev; pa tudi to ni mi- nisterstvu o.stalo akrito, da vlada na it»l. srednjih äolah nekak protekci.jski zistem. ki omogočuje marsikatereinu gosposkemu malopridnežu dobro so'sko spncevalo. ki bi zaslužil tri kljuke. Todtt odredba na- učnega ministra „ukaželjni" ital. mladini ni priAla o pravi uri in on, minister, ki je svojo odredbu izdal iz bojazni za IjoIj^o bodočnost Italije, je moral doživeti, da ga za to skrb dijaštvo na svojih rihodih nazivlje z „Atilo narodnih učnih tavodoV in kliče najavui ulici: „Doli z ministrom!*4 In ta ilalijanska inlndež je h svojimi de- monstraeijarni dala najbolj^e .^priOevalo o duAevni atmosteri pri svojih slariiih, vzgojiteljili in učiteljih in najboljSi up za nlavo Italije. In vendar je italijan«»ko časopisje in ilalijanski parlamenl bolj na strani razpnsujenih srednjcsolskih [»a^lnvcev nego pa na strani naučnega mimntra! — *c V prim^ri z demonstracijami v Bj- dimpcšli in v Italiji. pa so dijaške de- nionstrarij«' v /agrebu vse nekaj tlo vidno obliko namrec' de- monatracijc. Dijaštvo v Zagrebu je dalo — ue- tudi mladinsko nepremišljen — duspk skrajno žaljenemu narodn^mu čutu. To kar doprina^ata na Hrvatskem Nemec in Madjar v škodo in nesrečo bratskega nain naroda, presega že vse meje do- voljenega na tujih tleh. Nemec si pri- lastuje na hrvatskih tleh vse najboljfle gospodarske postojanke ter vjpda narodu grižljeje tako rekoč izpred ust. NVinci se žopirijo ondi z raznimi podjetji, na ka- terih trpe domačina le äe kot sužnja nižje i vrate in često še to ne; baS to je mnngo krivo ogrornnemu izseljenju naroda v , inozem^tvo. i Ako iJčemo uzroka dejstvu, da se jfl n. pr. aamo m e s e c a t e b r u v a rj a t. I. izselilo 17.000 Hrvatov v Ameriko, tedaj je gotovo, da ga n'ijdemo s precej»nji ¦ meri v preplavi H-vatske z npmSkim ele- ¦ mentom ter v nezasli^anem poatopanju Nemcev s hrvatskim ljudstvom. Ali ne le to. Nemci so začeii že prav po konci nositi glavo na Hrvatskem ter se ama- I trajo že tako za goapadarje ondi, da se j jim ne zdi niti vredno vpostevati hrvatski narod in njpga jezik na najvažnejšem kraju t. j. v javnosli in v dru/bi. Pri5lo | je celo že tako dalcč, da smatrajo Nemci po.sampzne naHelbine na Hrvatskern, kakor [ n. pr. rnesto Sisek v Slavoniji, Karlovec in dr. za čisto nemäka mesta, kjer je euti .a javni uliei, v družbah in druätrih ' vedno \m\ nemščine. V zkdnjem ča^u ho >e vrgli Nernci pn z vso vnemo sa- mogoltnih politikov na srediSČe Hrvatske, na rnesto Zagreb, kj^r že odmeva nern- 5čina skoro [to vseh manj narodnih pro- dajalnah in go«tilnah in se predrzno 5o- pirijo nernški napisi na rnnogih trgovinah. Ako to puc'/tje nemskih parazitov ni mo- rale konei'no odpreti oči hrvatskirn ro- doljubom in vsemu ljudstvu. pomenilo bi( da nasim bratom iirvatom ni več nobene pomoOi. Z^vest, da grabežljivi German hoče nh nj*jga lastnih tleh vpihniti luč življenja hrvatskemu narodu. je adarila zdaj prvikrat z elementarno silo na dan. Nic manj ko Nemci pa so predrzni tudi Madjari na llrvatskern, kar dokazuje sa- momadjarski napis na poslopju pro- metnega urada na kolodvoru državne že- leznice v Zagrebu Madjarska vlada. ki s «ivojim postopanjem daje izr v/ mad- jar."kirn trditvam. da je obstanek hrvat- skega naroda le ^e vprašanje easa. si prav nič ne "tori iz «tremljenja hrvatskih rodoljuhov pu ohranitvi narodne indi- viduvalnoäti Hrvatov, inarveč zatira vsako narodno gibanje z jekleno roko. To je ta vlada zoppt pokazala o priliki teh de- rnonstracij. Hekli smo, da so oficijozni elementje tako v Badimpešti kakor v Italiji uprav na strani ekacedentov t. j. za ne moraine svrhe razsajajoče mladine; a v /agrebu, ko je mladina dala duska skrajno žaljenemu narodnemu čuta, ker je ta mladina na s v o j i h tleh po- kazala svoj narodni ponos nasproti pre- oholosti tujega elementa, — v Zagrebu so vladini pandurji delali z dijaki kakor s klarnimi žrtvami! A ne le to ! Vlada je ukazala obratnemu vodstvu južne žeieznice, da baš vsled de- monstracij nima zamenjati madjarskega \ napisa s hrvatskim, marveč da s tern ; počaka na nerioločen Oas. S tern je za- i grebäki ban naravnost povedal, da hoče | Se nadalje podpirati madjarsko politiko, , stremeeo za popolnim nničenjem hrvat- i skega naroda. j Ako pa bode to vedenje madjaronov obrodilo dobre sadove, to je pač drugo vprašanje. Mrvatski narod ^ je čudovito probudil in vidi zdaj, koliko ae ma je nakopičilo 7 domovini «mrtnih sovražnikov. S temi sov»"ažniki hoče bratski nam narod po- polnoma pomesti in bode tudi pometel. Zveseljujoče dejstvo je, da je to očifičenje slovanskih zemelj od tuje navlake popolnoma nova 1 a L a v ülovanaki politiki in glavni pripomoček k osamo- «Tojenju slovanskih narodor. Kaj pa mi Slovene»"" Ako pogledamo podornovini okrog, vidirao tudi mi strašno mnogo. naäemu narodnemu obstanku ne- varne tuje navlake. Močemo navduževati za nasilja, ali to moramo reči. kadar začnemo s čii- čenjem svojega onesnaženega doma mi Slovani tu in tarn. — bode dela polnerote! Do p i si. Iz Toinaja. — V poodeljek dne I 30. marca so pričeli voziti prvo kamenje za novo napajaližče, ki se ima zgraditi v Tomaju. Prošnja. uložena pred stirimi leti se je ugodno rešila Dobili smo pod- pore 6000 K in sicer od slavne c. kr. vlade 4000 K in od visokega daželnega zbora goriškega 2000 K, za kar smo jima zelo hvaležni. Posebno se zahvaljojemo tudi blagorodnemu gospodu sežanskemu glavarju Rebeku. ki je mnogo pripomogel, da smo dobili od vlade tako veliko pod- poro. Kadi tega napajaližča se sedaj vrže v Toinaju neke čudne stvari. Pred Stirimi leti, ko se je prosilo podpore za^napajališče, je bil enoglasno odločen prostor, katerega je bilo Le prejšnje zupanätvo takorekoč odločilo v ta namen. Prejžnji iupan g. P. in tedanji načelnik g. A. Šonc, sta odmerila ta pro- stor bodočemu napajaliaču. V starešin- stveni seji se je potem, pod županom g. Černetom, sklenilo, da bode tarn napaja- liače in napravilo proänjo, ki jo je pod- '. pieal tudi tedanji podžupan Vran. To se ! je tadi razglasilo i razglasom, pribitim na občinski deski. Bilo je vsem prav. ' Vse je bilo zadovoljno. Vedeli pač niso, , koliko bo podpore. Sedaj, ko 90 zvedeli, j da je prošnja reäena, podpora zagotov- ljena. so pričeli se gibati in praviti, da ni napajališče na primernem kraju. Sesta- viti so si celo dali neko protestno polo, v kojej so zahtevali, da naj se jim dela napajališče na drugem krajn, ali pa da L1STEK. Sokratov god. Veseloigra. — Spisal Soäki. iKonec.) Sokrat: (iäce po zapisniku.) Dra- ton moj, ti stojiž pod vplivom polne lune. Tukaj notri je sicer nekaj ernega pepela na belem papirju, a o Paragratu Janezu ni ne duha, ne sluha. (Vrne Drakonu zapianik.) Drakon: (pusti Terzita iz rok.) In vendar mi je tako povedal ! Terz it: Kdo paV Drakon: Paragraf Janez. Sokrat: (se smeje.) T e r z i t: (Odločno.) Tukaj, gospod Sokrat, je priča, da si nisva jaz in gos- pod Paragraf niti v äestnajstem kolenu v sorodu. Jaz sem Terzit. — Drakon: Poklie, prosim! - Sokrat: Penzijoniran junak! T e r z i t: Tako je, potrjujem po- nižno. — ____ .-, ,~ r- — oni — Paragraf. --- (Pokaže na Tirteja.) Terz it: T« je slep revček, ki ni äe svoje dni videl z v i t e g a — para- grata. — Drakon: liimel-lauduž, in ven- dar nekdo je bil! — (Raztogocen.) Tu je bil, videl sem ga, vzel na protokol in zabodel: zato bi moral biti tukaj. Sokrat: A, če ga ni? Drakon; Mora biti, — mus! Sokrat: Bodi no pameten, stric Drakon ! — Ne jahaj preveč svojih na- dušljivih paragrafov! — Tu imaš roko in eastno besedo, da Paragrafa Janeza ni tukaj. — Drakon: Kaj — ti ga poznaS? — Sokrat; No, osebno ne, ampak — Terz it in Tirtej: (se skrivoma smejeta.) Drakon: (Torzitu in Tirteju.) Eden od vaju niora z meaoj! — Sokrat: Nehaj vendar, Drakon, nehaj! — Glej, (Pokaže Terzita.) ta je ^jH.; j-o ai^yf» (iai uiuillja. — ( Drakon: (Terzitu in Tirteju.) ! Zahvalita vse bogove v Olirnpu, da je Sokrat tukaj, drugače ne vem, kaka bi vama pela. ^Pozdravi Sokrata in opote- tekajo se, nevoljen odide.) Pindar: (Zroč zamaknen v luno, predava s patosom.) Bleda luna. mila luna In okrogla luna sploli, Tebi poje moj a struna, Poje, — toži tužni: — „oh !" Ti rešeto poezije. Hipokrene večni vir, Dokler lampa tvoja sije, Dihal, pesnij bo Zefir ... Sokrat: (pokaže s prstom za kulise.) Glej Meduzo, Cerbera! — Moja Tipka drmasti naravnost proti nam ! — Lopar ima v rokah. — Hej, to bo boj; ne boj, ¦— mesarsko klanje! ^Vsi zro proti strani, kamor kaže Sokrat, samo Pindar oböuduje Iuüo.) Četrtl pripor. risantipa: (pridrvi na oder z ' lnparjem in zamahne najprej po Sokratu, potem po drugih, samo Pindarju priza- nese.) Ti ponočnjak, potepuh, pijana klada, lena para ! — Vi malovredneži, netopirji, čuki, sove . . .! ! — 1 Vsi se razkrope, le Pindar in Ksantipa ostaneta.) Peti prizor. Pindni', Ksantipa, Drakou In KJeun. Drakon: (Pridrvi z golo sabljo na oder, se izpodtakne in pade kričeč.) V imenu postave! — (Zadere se kvišlru.) Kaj pomeni ta kanibalski krik ?! — (Za- gleda Ksantipo.) Tipka, ti takaj z lopar- jem ! ? -- To je atentat! — K1 e 0 n • Če je lopar tukaj, Sokrat ni daleö. — Pindar: (Vznemirjen.) Ni daleč, izginil je ravnokar. (Se zopet zamisli.) K?antipa: Kleon ! — Povem ti, raje v Tartar, nego äe kedaj v zakon. — (Začuje se od daleö smeh, petje in glas harmonike.) Drakon: (Kakor beaen.) Tri «to izgubiti ne smemo niti sekunde.) — Par nočejo podpore. fJspeha niso imeli ni- kakega. Možje. odprite oči in poglejte, komn se daste voditi ! ! Vodja vsegn tegn gibanja je bivSi odstavljeni podžupan Vran ter prejšnji župan in bivši načelnik. Vran, ki ae mu gradi vodnjak blizu hiSe, se je mej pr- vimi podpisal. da bi se gradil na odda- Ijenem mestu. Kaki možje da so ti ljudje, sprevidite lahko \i tega. da so sami od- ločili kraj, kjer se gradi sedaj napaja- !išč<\ da je Vran sum podpisal proinjo za t'-> napajališče in da sedaj ravno oni hujsicajo ljudstvo, da ni napajaliače na primernem kruju. Saj se Vas 5e spomi- njamo, g. Vran, kaj ste napravili ob tad- njih deželnozborskih volitvah ! Občinarji so Vam na Vašo obljubo poverili glas za kandidata kat.-narodne stranke; ko ste pa prišli na voliäce, ste oddali svoj glas za kandidata liberalne stranke. Kam je Sla Vaäa obljuba? Vaäa inoSka beseda je splavala po — vinu ! Skazal se je Vran kot „moža" pri društveni mesnici. Na njegovo prigovar- janje. ki je izviralo iz golega nHsprolstva do mesarja Xabergoja. se je ustanovila društvena mesnica; in ravno on jo je tudi po dveh letih spodkopal. Kako, to je Tomajc°m jako dobro znano. Bil je namreč denarničar pri mesnici. Spomi- njanjo se Vas, kako ste, ko je bila voli- iev sedanjega župana g. Č. vedeli vse slabo o prejšnjern županu P. Sedaj pa, kaj ne, da veste pri njemu pravif" vse slabo o županu 0 Tako n. pr, da no gospodari prav z občinskim denarjem. Kako da gospodari, Vam lahko povodo pregledovalci računov, ki ste jih nalašč poslali v županijo pregledati ; a naäli so vse v redu. Poglejmo nekoliko, kako so gospo- darili Vaši sr-danji zavezniki, Vi gospod Vran, ki nočete biti več v terni, ki Vas je obsijala pvetla luč „Soče", koje veren in poslušen pristaä ste. Ne zavidamo ,.Soči>l, da i.m* take može na svoji strani. Pod županstvom g. P. in načelni- štvom g. Šonca, se je zgradilo v Tomaju novo pokopališče. Napravili so je, da se Bogu usmili. ßili so toliko pametni, da so vrgii proč 800 K in si napravili majhno pokopalilče, ki nima nobene pravilne oblike. Stvar je ta-le. Novo pokopaliače se je imelo delati na zemljišču, ki je oddeljeno od zemljišča pok. g. stotnika Č. z nerabn^n klancem. V namen, da bi i ta klanec zasuli in tako povečali po- kopališče ter je razäirili do njegovega, je pokojni gospod ponujal tedanjemu žu- panu P. in nacelniku Š. precejšno svoto denarja. Aii te modre glave, ki so se bahale, da one vkažejo, niso hotele o tern nič slišati. Pustili so klanec nezasut, dasi ne rabi, in sezidaii nov zid, ki naj ti držal zemljo na pokopaliäcu, mesto da bi dali zasati klanec in bi ne bilo treba zidu, ker omenjeno zemljižče leži v isti legi s pokopališčem. Sedaj bode vsejedno treba zasipati pot, ker iz poko- pališčnega zida teče umazanH voda in vrhu tega bode pokopališče skoro pre- jih moram vkleniti nocoj ! — (Kleon, Drakon in Ksantipa odidetas prizorišča j Šesti prizor. Pindar: (Sam.) Oj vinček, rujni vinček, Ti kapljica nebeška, Če tebi vir usahne, Kaj počne stvar človeška ? (Ozre se oprezno okrog.) Saj me ne sliši nikdo. Ti solzno to dolino Spreminjaš v raj prekrasen, Ti joka glas otožen Prerajaä v spev mi glasen. (Proti občinstvu.j Ni-li res? Ti Leta vir si hladen, Ki vtaplja zle spo nine Nesreč, nezgod in tuge, Prevar in bolečine. — (Proti občinst?u.) Oh rektar! — Oj vinček, rujni vinček, Ti v i r oživljajoči, Ti d u h navdušujoči, Ti 1 e k okreDčuioči!!! — majhno. Pri tern so pripravili oböino ob kakiti SOU K in jej skvarili pokopalisče. Skazali so se pa pri zjjradbi vod njaka ^Gradižnica". Tudi tukaj so dobili podpore lOOO K, a to podporo so vr^li takorekoč v stran. Napraviii so vodnjak, ki je poln solnöne svetlobe in ne vode. Toniajci pravijo, da se boba ne bi dr/.al. Mojster je zidal bnij s cementom ko s kamenjem, saj je prvega dala obeina. Ko je preteklo leto. ni bilo v „Gradisnirr' več rode, dasiravno se je porabilo ee menta za dva taka vodnjaka Mej tern easom, ko je vodo držal, so hitro iz- plačali niojstru ves denar in kavcijo. Sedaj naj jiui popravlja kdor l\oCe. Go- vorica pravi. da so imeli prav mästen „likof-, da so jim peteiinOki po nedolž- nem zaklani prekljuvali vodnjak in vodi dali prosto pot. Se en dokaz izvrstnega gospodar- stva. V Tomaju imamo na dan sv. Petra in Pavla navadni sejm. Ob tern sejmu se pobira od prodajalcev neki občinski davek, takoz'ana sejmnina. To sejmnino je načelnik ^onc in prejšnji /upan P. pobi- ral skozi deset let in nabrala sta ta dva moia leto k lelu po 10 gld. ali 20 K. Ko je pa leta 1S9V». gospodarskemu svetui odklenkalo in je sejmnino pobiral po- oblaačene».' župana C., se je, glej Oada, nabralo t>4 K 6-i v. Istega, kakor tudi naslednjih let pa se ni sejm zvečal, ani- pak ostal isti. Tako bi bili lahko nabrali vsaj 400 K več, ako bi šlo kakor gre od leta 1899 naprej, ko se ne nabere no- beno leto manj kot 60 K. - Leta 1899 je zapustil gospodarski svet 800 K dolga naslednikom. Hm, ni «iudo, ako se bere mej stroäki 20 K za Jikot" gospodar- skemu svetu. Davkoplačevalci ! Bližajose občinske volitve in oekaterniki se hočpjo spraviti z vinom in grdim obrekovanjem na kr- milo občine. Bodite previdni! Volite pa- metne može ! Tern se menda cede sline po mastnih „likotih" in dobrem teranu, zav-žiiem na stroške občinarjev. Vpč pri- hodnjič. Kden izmed osemnajsterih. Politični pregled. Državnl zbor Torkova seja, ki je trajala !e do pol 3. ure, je bila jako živahna. Takoj začetkom seje se oglasi češki radikalec dr. Baxa ter se v češkem jezika mej hrupnimi agovori nemških poslancev pri- tožuje, zakaj njegova čeaka izjava v zadnji seji ni tiskana v zapisniku. Posl. Fressl je kričal na vse grlo in je s pestjo bil ob mizo. Oglasi! se je tudi posl. Choc, ki je odgovarjal nj! mejklice vsenemSkih poslancev. Minister za deželno brambo je odgovoril na interpelacijo dr. Tollin- gerja in tovariäev gledö znanega ukaza vojnega ministra proti častnikom, ki so člani zveee proti dvoboju v armadi. Mi- nister je rekel med drugirn : Dotični ukaz vojnega minisira ni bil tajen in tudi ne naperjen proti imenovani zvezi, ki hoče omejiti dvoboje. Vojni minister je pre- povedal častnikom to zvezo, ker hoče, da je v armadi glede" dvoboja enotno prepričanje, kakor je določa statut za častni svet. V tem oziru mora odločevati le vojna uprava, sicpr bi bile mogoče škodljive kolizije. S tem odgOTororsi pa večina zborniee ni bila zadovoljnp.. Zato sta koncem seje predlagala poslanca Choc in dr. Tollinger, naj se v bodoči seji otvori razprava o ministroveti odgovoru. Zbornica je sprejela ta predlog. Vlada je v torek tudi predložila nov načrt zakona v obrambo proti svinjski kugi. Gnjezdo te kuge je bilo v Ameriki, od koder so jo zanesli na Angleško in otod v ostale evropske dežele, Pri nas v Avstriji se je svinjska kuga pojavila v viäji meri spomladi leta 1896, ko je tudi na Dolenjskem pocepalo mnogo prašičev. Vlada je že dne 9. junija 1895 izdala naredbo proti razäirjanju svinjske kuge, toda tedanja sredstva niso zadoščala. Leta 1898 pa so razni poslanci v zborniei zahtevali ostrejše naredbe proti svinjski kugi. Vsled ten predlogov je vlada izdala novo naredbo z dne 2. maja 1899, Stev. 81. Ta naredba določa, da se morajo pobiti oboleli, pa tudi vsi sumljivi praaiči, ki so v bližnji dotiki z obolelimi. Naredba določa tudi odškodnine za pobite obolele in sumljive prašiče. Ta naredba pa je dajala povod raznim pritožbam. Pokazalo se je namreč večkrat. da so bili kot aumliivi r abiti dobil neznatno od^kodnino, ako ni imel hlovov v redu. ali t^e kuga ni biln naziia- njrriH politic-iti oblasli. V tnkih slucajih so prodali zaklano prH*licV in otegnili vse komisijske trožke. Še ostrejs«, oziroina za posetnike naravnost nesrečna je do- ločba v odstavku tretjem p^ra^rala ."> imenovane naredbe. i'u. dolot*«, da za pobite živali posestnik ne dobi nobene odškodnine, ako je bil le eden oktižen praSič z Ogrskega, o/.iroma Hrvatskega, in se je pri njeni kuga pokazala v teku 40 dtiij, ko je l>il kupljen. Tako so na Kranjskom vsled te naredbe pobili na tisoOe zdravih domačih pra^ičev. ki so bili slufajno v dotiki z ,.0grom" ali „Hr- vatom" in torej sumljivi; a posestniki niso dobili nojene odskndnine. Tako so trpele zadnja leta rnnoge družine velike škode. ^ivino/.dravniki sami so naglašali, da je ta določba na- ravnost krivi^na in tudi brez uspeha. Dokler namreč morejo prekoavstro-ogrske meje brez nadzorstva vtihotapljati tudi obolele prašiče a potnimi listi, tako dolgo irna kuga prosto pot v naše döbele >n Avstrija daje le premije za ogrsko ku#o. In dalje! Naš kmct kupi praSiča od tr- «ovca, kj trdi, da so pražiči zdravi ali du so s Štajerskega. Čez dva ali tri tedne pa mu prašič zboli. Komisija pride, po bije mu šp ostale zdravo pražiče, in kmut np dobi vinarja odškodnine. Odgovarjujo mu: Zakaj pa si kupil ogr«kega, ozir hrvatskeua prašiča? Išči odškodnine pri trgovcu! Kje naj ga 'Me ? Ti prekupci se navadno izgovarjajo, da le za plačo drugim prodajajo. Torej mejo je treba zapreti ogrski kugi, sieer so vsi troški vrženi v vodo. Tako je vlada v zadn.jih letih samo za pobite praš:če izplačala 3,700.000 krön od^kndnine. l'oliko ali še več pa so trpeli škode razni avsfrijski posestniki V zadnjih žtirih letih so uradno pobili 129.687 prašičfv. Tretjo naredbo je vlada izdala 15. sept. 1900, ki nokoliko zvi^uje odSkodnine in ne zahteva taVo strogo pobijanje sum- ljivih prašičev. Vse te naredbe kuge niso zatrle, paß pa pomnožile žkodo državi in strankam. Zato se je vlada odločila, da je izdelala nov zakon, ki določa: V bo- doče se prasiči ne bodo kar po vrsti pobijali, marveč bode vlada v prvi vrsti zaprla okužene kraje. Živali bodo le tedaj pobite. ako jo utemeljeno upanjc, da se s tem v iitern kraju kuga zatre Kilaj naj se pobija, to določi deželna vlada. Dalje doloc^a non načrt, da se po- bite živali ne bodo vedno uničevale, marveö prepuščale v porabo. Druge do- ločbe pa o^tanejo, kakor so v naredbi iz 1. 1899 in 1900. A ravno proti tem do- ločbarn je največ pritožeb; zato bode dolžnn.st poslancev, da doiočbe zboljšajo, osobilo gled6 prašičev z Ogrskega. Včeraj se je bavila poslanska zbor- nica z nekim nujnim predlogom in pa z odgovorom dobomobranskega ministra na interpelacijo posl. Tollingerja gledt* neke tajne okrožnice vojnega ministra do vo- ja^kih poveljstev v zadevi dvoboja. Mini- sterski predsednik dr. Körber odgovarjal je na rnzne interpelacije, med temi tudi na ono dr. ŠuSteršiča gled^ sklicaYija de- legacij, Prihodnja seja bode 21. aprila. Odsek za odpravo par. 14. Usiavni odsek se je bavil te dni z vpr-HSanjr-m glede odpr»ve par. 14, in je s 18 proti 12 glasovi sklenil, naj se ta paragrat odprnvi. Nemščlna, parlamentarnl jezlk. V odseku za premembo zborniikega poslovnika, se jo vrSila v torek zanimiva debatn o prfdlnjru. naj se proglasi nem- ačina za edini razpravni jezik v parla- mentu Tozadevni predlog je sestavil vse- nemec Schalk, s pripomnijo. da se ne sine noben govornik poslužiti nenernškega jrzika. Ta predlog je padel z 22 glasovi proti 9. Za njim je predlagal poslanec Gross, naj se dopusti nenemški govor le onim poslancem, ki notorično niso zmožni nemačine. Toda propadel je tudi ta predlog z 21 glasovi proti 10. Gross je mogel pridobiti na svojo stran le enega ölana več Proti predlogoma so poleg zastopnikov nenemških strank gla- j sovali tudi krščanski sociale i, ! člani katol. centra so se pa umaknili pred j glasovanjem. Tudi socijalni deniokratje so giasovali proti. NlžjeavstrlJBkl deželn! zbor se snide šele 16 aprila, kakor je sedaj j delinitivno določeno. Zboroval bo baje le ätiri dni. j i Protlnem&k« demonstraclje v Varšavi j i V Varšavi je hotelo neko nemäko ' društvo prirediti nekaj glediačnih pred- ¦ stav. Vseučillščniki sc opozorili ravnatelja nernäkih predstav, da ne dovole pod no- benim pogojem, da bi ae iste vräile v j VarSavi. Ravnnfpli no aa r«i wo tr\ Xnna-nla. vse polno visokoäolcev in ko se je za- grinJHlo vzdignilo. zaooli ho metati na oder noko smrndljive bombe, ki so v kratkom Oasu zupodile iz gledi.šča skoro vse obiskovalca Ko jo bilo ^ledisčp. prazno. zbrali so se pred njim visokoäolci in so tain demonstrirali. Nepričakovan oblsk kralja Edvardu VII. v Rlniu Iz Hima se porota, da je došlo tje obveatilo. da obišče kralj Edvard VII. Rim dne 27. aprila ter da ostane lam tri dni Sredozemska angležka eskadra jc dobila poveljo, da se poda za liste dni v Napolj. Prinettijev naslednik. Vedno bolj so potrjuje vest, da od- stopi ital. zunanji minister Prinetti. Na- sledoval mu bo Guieciardini, ki že delj časa čaka na to mosto. Ministerska kriza v Bolyariji rešena Ministerska kriza v liolgariji reiila seje tako, da soostali na svojem me.stu vsi mini^tri, razun vojnega ministra Pa- prikova, katerega naslednik je postal ge- neral Sa wo. Angleži in Irci. Angleäka vlada je predložila te dni angleSkemu parlamentu zakonski načrt, glasom katerega dovoli država irskim poljedelcem posoijla. da bodo mogli od lordov popolnoma odkupiti posestva,, ka- tcra sedaj obdelujejo kot najemniki. Če bo sprejeta ta predlo^a, bo lrcem znatno pomagano. Mtcedonskl dogodki Porta je neizrečeno vznemirjena vsled krvavih spopadov, ki so se dogodili blizu Mitrovice. Strah pred sploSnim ustankom Albancev jo neopisen. Govori se, da jih )Pi pod orožj^m že nad 2o.OOO V Mistrovici se nahaja jako neznatna vojažka posadku. Ako se zoppt ponovi naskok na Mitrovico. prido tarn lahko do -tra^nf^H klanja. Iz Beligrada s«* poroča, da so Al- banci brzojavno sporočili sultanu, da ne bo mod njimi toliko časa miru, dokler se ne prekličejo nove rel'orme in dokler se ne odpravijo orožniki kristjani Albanci žugajo tudi Prizronu in Pristini, ter da hočejo po vsi sili porusiti ruski konzulat v Mitrovici. Srbski poslanik v Carigradu dobil je nalog, da pri porti protestuje proti nevarnosti, v kateri so nahaja ne- oboroženo srbsko ljudstvo nasproti obo- roženim Arnautom. V tem oziru poprosil je srbski poslanik pomoči tudi pri ruskem in avstrijskem poslaniätvu. 0 napadu na ruskega konzula Ščer- bino v Mitrovici se poroča, to-le: Dne 31 marca podal se je ruski konzul Ščerbina, obdan od svoje straže iz svoje palace, da bi si ogledal kraj in mesto, kjer je poprej pHšlo do spopada med turškimi vojaki in med Albanci. Na potu približal se mu je tur3ki vojak, rodom Albanec, Ibrahim in se je vedel tako, kakor bi ga hotel na vojaSki način pozdraviti. Hkrata pa pograbi puško, narneri na Ščerbino ter ustrelil dvakrat iz nje. Pri ti priliki je ranil ruskega konzula na levi strani, potem pK pomeri tudi na stražo ter ustrelil proti nji, ne da bi koga ranil. Na to so ga napadli ruski vojaki in ga tudi ranili. Pritekla sta na lice mesta koj turški po- veljnik in neki turški zdravnik. Ščerbino prenesii so potem v palačo, kjer so ogle- dali rano, ki je baje srnrtno nevarna. Ibrahim je izpovedal, da je streljal na ruskpga konzula iz maäcevanja, ker je bil dan poprej pri spopadu ranjen neki njegov sorodnik. Ta slučaj napravil je velikansk utis na vse politične kroge. V CaHgradu so zaradi tega, kar iz sebe. Sultan in vsi turški ministri izrazili so svoj«4 sožaljo ruskemu poslaniku v Cari- gradu. 0 posledicah, ki bi jih znal hneti ta slučaj na razvoj maeodonskih dogodkov, ni danes možuo govoriti. Gotovo pa jf, da se je položaj na Baikanu jako shujšai in poosHI, posebno /aradi tega, ker je iz tega razvidr.o, da so Albanci, ki noöejo nie vedeti za rel'orme in turški vojaki, ki bi morali pomagati pri izvräevanju reform, jednega in istega rnnenja. In je to najboljši dokaz, da ne bo Turčija nikdar izvela reform, marveč da ima ves drugi namen pri tem, ko razposlavlja ob svojih inejah vse polno vojaštva. Ta namen pa obstoji najbrže v tem, da bodo ti vojaki prej ali slej obrnili svoje puške proti onim, ki bi hoteli Turčijo prisiliti k izvedbi reform. Značilno je kar se poroöa nemäkim listom iz Pariza. Dočim s« rusko olicijozno novinstvo semtertje jako srdi na bol- garske vladne kroge, češ, da ti ne pre- ganjajo zadostno bolgarskih in macedon- skih usta^iev, je baje to dni ruski pod- polkovnik Lazarev, ki je prideljen ruskemu poslaništvu v Parizu, izročil članu mace- donskega odbora Petrovn 20.000 frankov, ki naj se porabijo v odborove namene. pomače in razne novice. >nsim <*<'ii je ni m nitroč- HJliOlii. / «iiiniišrijo šlcvilko ,|11(j naslopili «iru^o (tIi'IIHjc. Lepo •¦[q\'\\ü gospodov ii;H#()(;nikov jc sloi'ilo syOjo dolžnost, |)ocavii;ivši n.inx'iiirio; .t vernlar jo so mno^o onih. ki so ^aostiili /. nji.ročuiiio z;i le,ko<;c in <:e|u šo /a prejsnja Ichi. Tc lorej iiljiidno prosimo, (hi sc v kratkoni odzovejc), tor vsc /aoslulo poijivnajo. •j- Filip Abram. — V sredo dne 1. aprila ob \.,\. uri zjulraj je umrl na Dunaju previden s sv. zakramenti za umirajočo v 08. lelu svoje dobe vole- blagorodni gospod Kilip Abram, senatni predsednik na <\ kr. najvisjem in kasa- cijskem sodižc.-u. predsednikov nirnestnik najvisjega dohodarstvonega urada in so- dišča za patent«1, vit V* na .'i. uro iz hise /ulosti VIII. pjari^tengasse 20 v *upno cerkev pri Maria Treu. Tu so se blagoslovili in slo- vosno prevedli v Frnhnleiten pri (Jradcu, kjer poc-iva pokojni njegov sin in se danPH ob 4. uri popoludne po zopetnem blagoslovljenju poll ?.<> k večnemu pnritku na lumošnjem pokopaliSču v rmlbinsko grobnico. Ža pokoj du^ie pokojnika se bodo v torek dne 7. t. ni. ob \). uri zjutraj v zgnrej receni župni cerkvi darovale sv maze Pokojni Filip A b ram se je rodil v Tupeljčah na Krasu v kobljeglavski ob- (5ini. Bil je brat hivaega vet-letnciia de- ŽPlnogH poslanca in (J^želnega odbornika, odvetnika gosp. dr Josipu A bra ma m ned-ak kanonika stolne cerkvo prcč. g. Abrama. Službovalje najprej yCe-knem, potPin v Gorici, v Pazinu. v Červinjanu, odkodor je pri.šVl za sodnika. v Tolmin. lz Tolmina bil j«J na lastno prožnjo pre- mešd-en za sodnika v Tržid- in je ostal tarn, doklerni postal deželnosodni svetnik pri c. kr. dežclnem sodisču v Trstu. Poz- neje je bil imenovan za visjega deželnc- sodnpga svetnika pri nadsodišcu v Trstu in je ostal tain, dokler ga niso imenovali za dvoiTi«-ga svetnika pri najnsjpm sod- nem in ku^acijskem dvoru na Dunaju. Kasnejf je prizel v pravosodno minister- otvo kot ministerjalni avetnik, a povrniti sp je moral zopet k najvisjemu sodnemu in kasacij.skemu dvoru kot dvorni svetnik, ter umakniti se nekemu Nemcu, ker je to zuhtevala modrost naših vladnih krogov. Ker pa niso mogli zanikati njegove iz- vanredne nadarjenosti, pridnosti in spret- nosti, imenovali so (?a ka^neje za senat- nega predsednika pri omenjenem najviä- jem sodnem dvoru. Pokojnik je h I zaradi svojrga blagega značaja in ?rca n»»izre- čeno ljubljon in visoko spohtovan nd vseh, ki so ga poznali in so imeli priliko l njim občevati. Svoje slovenske narndno^ti se je zavedal vedno in povsod. Bil je skrajno ljubeznjiv nasproti vsakemu. Občeval je jako prijazno z vsak m, bodisi pa ta gospod ali pa navad^n kmed'ki delavec Oholosti ni nikdar pcznal. Ncizreceno je ljutil svoj roj-tni kraj, katerega je obi - skaval vsako leto in lepo je bilo videti visokega pospoda, ko se je tako ljubez- nivo pogovnrjal s svojimi kmečkimi r<-jak' in pri ti prihki rekali so ljudje: Oh kako ponižon je ta ^ospod Filip, saj se da ž njirn la?.je govonti, nego z nobenim sodnim slugo, O^tal je vedno oni ljub*izniv gosp Fibp, kakorsen je bil takrat, ko je bil šp student. Z jedno bosedo: l Filipom Abraiiiom izgmil je rnož stare slovenskei korenine in mož visoke izobrazbe, po- sebno v svoji sodnijski stroki, mož, ki je> ne na bi kdo za to velel, vedno in povsod sei na roko in pomngal s svojirn uplivorn zaliraniin svojim slovenskim ro- Jäkorn 2a to pa časten mu spornin nied nanii, in vedna luO naj rnu sveti. Imeiiovanje in pronusienjc. — Sodni tajnik pri okrožnem sodisču v Gorici, g. baron Ivan F a 1 c k e pi. Li- Jienstein, je imenovan za sodnega svelnika pri okrožnem f.odišču v Rovinju. Na nje- govo mesto pa pride sodni tajnik g. dr. leodor Stegd, ki je bil prideljen pra- vosodnemu mmisterstvu. Osebne vest!. -- Sodni pristav v lolminu g. dr. Karol Snider je pri- aeljen pravosodnernu miniaterstvu. Av- skaltant g. Just Dietz pa pride k okrajni sodniji v Tolmin. Za „fculski Dom4t je prejelo pred- sedništvo od trgovske tvrdke Konjedic- Zajec 10 K 80 vin. Hvala! „Russkij kružok" priredi danes ^soboto zvečep v dvorani „Slovenske Litaln.ce koncert z vaporedom, katerega smo že pnobčili. ~ V vspuredu so izbrani komadi ruskih in slovenskih pesmi ter nik, znani tennrist ,.GIasbene Malice" iz Ljubljane. Ker ima mlado druätvo po- kriti v primeri k d hndkorn jako velike meecrne slro^ke, pričakiiie odbor rnno goštevilne udeležbe. Po pripravah soditi, obcta biti koncert. jako zanirniv ; z ve- .seljem slišimo, da je ludi zanimanje za koncrt veliko. — l.i.stki za vstopnice in sedeže se bodo prodajali danes zvečer pred koncertom pri blagajni. Oddaja ^radbniih del I) oh in j skr zcU'znice na frti mrd Podbnloiii in (¦orico - Havnokur ne so razpi^alH Ljradbena dela bohinjsko železnice n« ("-rti med Podbrdom in Gorico. Uelo se odda v devetih delih. Prvi dfl se na- haja med Podbrdom in Hudajužuo od km 8&-5&0 do km 42044 in je dolg okol j 6 4% km. Drugi del sega od Huda- južn« do Kneže km 42-044 in km 487f>fj in je dolj,' okolo (1806 km. Tretji del je oni med Knežo in l^ačo med km 4875s) in km s)1 790 in je dolg f* 774 km. (ietrti del se nahaja med lUöo in Logom med kin f)47(J0 in km 01 030. Njpgova dolgost znaSa torej 6.1 :V) krn. P» ti del med L'igom in Ajbo, nahajaj')(5 He med km (51 OüO in km 67 \\2, je dolt? 6r>87 km. sos'i del sega od Ajbe di> Anhovega in leAi med km 67412 in km 7)H)08 in meri okolo 6 180 km dolžine. S'dmi del med Anhovem in Sabo- tinom, leži med km 7!i*i0H in km 79 360 in meri na dolgost 0 74") km. O^ini df! je oni med Sibotinom in St. Mnurom in nicer med km 79 "5n0 in krn 86 060 Ta del j«' doli? k»kili »i-678 km De- veti del pu je oni rr.ed St. ilnarorn in St. Petrom. narnreč med km 86 066 in km 92-85O. K temu delu spada tudi zve7,na fria med državnim kolodvomm ^oriAkim in rued kolndvr-rom južne 2»*- leznice od krn OOOO do km 0 376. I'w tern takun zna?a dolgost tega dela kakih 7 173 krn. Deli 1 do '6. kakor tudi 4. in .'•., oddajo .«e le kot celota, dočim st1 odd'ijn di-li 7 . 8. in 9. tudi vsak /use in se vsled tega vlo?ijo ponudbe labko za vsakp^a posebe. Dela se bodo rnornla izvr^iti tako le in sicpr: Do 1 «iecembra 1904 mora biti že v-e pripravljeno za pokladanje železnih mostov. Do 1. junija 1905 pa mora biti vse dogotovljeno. da se zač- nejo izvajati po tern času tehni^ka dela in niehanizmi pri napravab zh oskrbovanje. vode. Do 1. avgusta 190fj pa morajo biti dovrs>na že vsa navržna stavbena dela, tako da bodo s 1. sept. 190:"j. lehko že vozili vlaki, s katorimi se bode prevažal mate- rijal S 1. »ktobrom l'J05 pa se izro^i železnlra javnemu pronu'tu. Podrobni iiad-rti za vsa ta dela, kakor tudi potrebne tiskovine za napravo ponudb, vsi pro- računi in vsi dot'cni nat.anjčnejši pogoji. se nnha'ajo pri c. kr ravnatel|>»tvii dr- žavnih žpleznie na Dunajn VI. Gampen- dort'erstrasse 10 in pa pri c kr. vodstvu že- lezni^kih del v Gorici. Zapečatene po- nudbe dospeti morajo najdalje do 29. aprila t. 1. dopoludne na vložni zapisnik c. kr ravi Mjstva državnih žele/.nic na Dunaju VI, Gumpendorferstrasse 10 Po- nudbe se odprejo 5e isti dan ob dveh urah popoludne. Gledö svoje ponudbe je vsak ponudnik obvezan do 2. del 360000 K. za 6 del 75.000 K, ra 7 del 100000 K, za 8. del 80 000 K in za 9 del 85 000 K. Varäeina me mora vložiti pred vložitvijo ponudbe in sieer se mora ista vložiti pri glavni blagajni c. kr. državnih železnic na Du- naju I.. Elisabethstrasse 9. Gledt* dovoziH» eeste na kolodvor bohinjske fcHeznlec», k«kor^no je pred- Ingalo goriSko meslno za^topstvo, se bo vrSilo te dni vsled naročila železni^kega ministerstv8 po nekem viSjem zPm'jemercu na lieu mesta ogledovanje in prončevanje. Mestni magisirat opozarja na to vse stranke, preko katerih zemljišc in stavb se bi imela izpeljati ta dovozna cesta. naj ne delajo omenjenemu zemljemercu pri njegovpm poslu nobenih ovir in sit- rtostii ter naj pu*te pri miru vse znake in znamenja, ki bi se napravila pri ti priliki. Atera Pallich-Lenassi. — Tržaško namestnistvo je podelilo tukaišnjemu knjigclržcu in tiskarju Pallichu širšo kon- cesijo za njegovo tiakarno. Ta zadeva je prišla v zadnji seji tukajänje treovske zbornice na razgovor. Pri ti priliki j« jako ostro govoril državni poalanec in clan trgov8ke zbornice Lenasr.i, ter je imenoval Pallicha policijskega vohuna. Ta opazka je baje cikala na okolnost, da je takrat, ko je bil naš cesar v Gorici, bil tndi Pallich med onimi Štirimi kole- sarji, ki so se vozili ob cesarjevi kočiji. Pallich, ki je reservni Častnik, postal je vsled tega dva častnika kot sekundanta k Lenassiju ter ga pozval na dvoboj. Lenassi oa ie raie svoje žaliive heaede storiti Lenassi. S tern je namreö ostal /vest svojim „krSpanskirnu načelom, ki so odločno protivna dvoboju, a si ob jednem tudi ohranil zdravo kožo. /.a ka- le ro mora biti vsakerrm nekoliko rnar HaznasHiijc pihcin po inentu. - V sredo dne 1. aprila začeli so pisrno- noši raznaSati pisma ob 7. uri zjutraj. KoleHar je prišel pod voz. — V nedeljo se je peljal na kolesu strojar France Makuc po cesti proti soškemu mostu. Za njim pa pridrdra na vozu v naglem teku hlapec g. Fogarja, Ivan Von- čina iz Lokovca, ter zadene tako hado ob kolo in ob Franceta Makuca, da je ta padel iz kolesa, kolo pa prišlo pod voz, in je je voz kakih 50 korairov vle- kel za seboj in jp popolnoma pokvaril Med zakonnkiina Ivanom Pirje- vicem in njegovo ženico pri^lo je do spopada. Pirjevec, ki nosi na hrbtu že sedern krizev in pol, prišel je nekpga vedera v tern tednu preveč „ginjen** domov. /ena, kateri ni ta ginjenost prav nid; ugajala, jela ga je oätevati, pa ni owtalo pri be=edah, ampak Htepla sta se celo. In tu je bila žibkejsa zakonska po- lovica mož, kajti na?;eäkala ga je njegova stara tako, da je prišel iskat zdravniäke pomod'i v tukajšnjo bulni^nii-o u»miljeniii hratov. Prctep \ St. Pftru. — V nedeljo so »e v St. f'etru tepli. Pri ti priliki jp. neki Hiziak nud<> ranil na glavi Ivana Mlažico. kateri sp je priäel zdravit v tu- kaj4ii!o bolnižnico usmiljenih bratov. Iz Sulkuna nam piäejo : Dne 29 marc i je udaril nK cesti Josip Čičigoj Matijo Žuligoja tako močno po glavi, da se je nlednji mora! podati k ziravniku. Dne 'iO. pa so qp zopet tepli in sicer v zasebni pivnici >jospp Hože Gorjan. Mi- zarja Josip Gtjmi^ček in Anton Basin naklf^tila sta thko hudo Mibo Hledeta, da jr moral isku.lt zdravniäke pjmoči. Isti dan pa 'e f'rptepal Andrej Goiob l-pIo lastno mater in je dajal na javni cesti veliko pohujšanjp. Kakor se vidi. ima fiodnija z našimi Solkanci vedno več posla. /«'leti bi pa bilo. da bi 9e v Sol- kanu taki in jednaki slucaji ne ponavljali. Ako hočerno biti že napredni, potem bo- j dimo napredni v dobrem, nikakor pa ne i v slabpm j Copo\auskl l/virkl. -- Med raz- j nimi nnerti, od kje n kako dobiti vode zu aase mesio. je tudi oni, da bi se na- peljala voda iz čepovanskib izvirkov v naze mesto V ta naman podala se je posebna komisija v Čepovan, da bi se pogajala z lastniki izvirkov. Vsi lasiniki izvirkov pa so se baje izrekli proti temu, da bi odstopili svoje izvirke ruestu. Zato pa miali tukajänja mesina uprava vkre- niti vse potrebno, da bi se omenjeni lastniki izvirkov primorali k odstopu svojih pravic potom eksproprijacije. Morsko zdraviliSče v Gradežu. —¦ Odbor morskega zdraviliača v Gra- dežu naznanja, da se bode letos vzpre- jelo in si^er brezplačno 50 otrok iz go- riškega mesta in izgoriške deželp v zdra- vilišče. Staro^t otrok je določena od 6 do 12 let. ProJnjp, opremljene z zdrav- niäkim spricevalom o cepljenju koz, z ubožnim in krstnim listom, predložijo naj se za mes'.ne otroke potom tukajä- njega magistrata, za otroke z dežele pa potom dotiOnih okrajnih glavarstev naj- dalje do 15. maja t. 1. omenjpnemu od- boru. Na prošnje, ki bi se vložile kas- neje, se odbor ne bo oziral. Sneg. — V torek je pobelil sneg višine trnovskega g">zda, Čaven in Nanos, ter se stem, kakor upamo od nas poslovi. Na bližnjih gorah beli sneg, v dolini pa beli cvet. Lep prizor ! Nfljdene reči. — Plavo žensko čepico so našli v uliei Dogana. Nahaja se zdaj na policiii. Tarn se nahaja tudi žkatljica s šestili, katero je nekdo izgubil. Iz^inil je vojak. — V Itorek zju- traj je našel neki Kraševec iz Ločnika na železniškem mostu bodalo nokega vojaka. Nesel je koj na policijo. Kmalu so se prepričali, da je bilo to bodalo nekega vojaka, ki je služil pri tukajSnjern peSpolku št. 47. Vojak se imenuje France Ettle in je izginil iz vojaänice v pondeljek popoludne. Vse je mogoče, da je kam pobegnil, ali tudi ni izključeno, da bi se ne bil usmrtil. j Velik požar v Korminu. — V ' noči od 8rede na četrtek okolu polunoöi nastal je v Korminu v mizarski delav- nici I. Gnota ogenj, ki seje koj razäiril na vse poslop e in je tudi uiiičil. Škoda se ceni na 70.000 K. — Gnot je bil zava- rovan. Zopet jeden korak naprej. — T sredo se je vršila na deželnem so- dišču v Trstu kazenska obravnava iz- ! ključno v slovenskem jeziku. Slovenska j govarjal zagovornik svojega varovanca t slovenskem jezika Vse to pa je tako na- ravno in opravueno, da se mora tpr čudno zdeti vsnkemu pametnemu cloveku, ako se to po Oasopinih zabiljezuje kot nekaj posebnega. In vendar le to nekaj posebnega, ker hp jp to na deželnem kot kazenskem aodiSiu v Trstu že le prvi krat dogodilo Kakor reč-eno, je to tako naravno tako npravičeno, da se vrše pri deJelnem sodišču v Tr.slu proti slovenskim strankam slovenske obravnave, da bi ne smelo priti nobenemu pametnemu in ko- ličkaj pravicoljubnemu človeku niti na urn ne spodtikati nad takimi ntvarmi, in vendar so zagnali italijan^ki listi tak ne- nrarnen sunder zaradi tega, kot da bi se moral zaradi tega Trst podreti. No, pustimo jim to vesHje in nadejajmo se, da se bo pri deželnem sodišč-u v Trstu v interesu pravice in resnice odslej vedno tako godilo. Ob jednem pa č-astitamo na tern mestu onim tržaškim činiteljem, ki so z V8O odločnostjo toliko čaua raz- bijali trdi led, doMer ga niso konečno vendar'e prebili. Bi».kote na korist družbi sv.Clrlia In Metoda slovenski rodoljübi zahtevajte v vi-aki prodajalrii in pekarni. Ti bižkoti so najboljži. Naročila sprpjerna družbin za- ložnik S il. 5kerl, Sv. Ivan pri Trstu. I inrl je v Zadru. kamor je äel i?kat zdravja, %. dr Hinko Š u k 1 j e, zdravnik v Celju. \ stnrostl 110 let je umrl te dni v neki vasi na Irskem Patrick Mollov, ki se je do zadnjih dni prav dobro poOutil. \ pi«iarui Seitz-ove ti»»karue uu>»pr(iti *eineiiisča*>t. 12. v Gori- ci, prodnja se pu /ui/aui t-eui — 2 kruui 60 viu. Veliki teden all Velika noč, spisal prof. A. Marušič. Khjisiči be j.io>)iija pu pusti po puv- i'.-lju. Kdor pa denar h- z narndilom poslje, naj prid>'ne se2u vin.zapoäto. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: SantO9, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in drage vrste, namreč po Vi kila in od I sunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina r Kranjn in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 6 Kg. na vse kraje. Tomaž Seljak, sobni slikar in pleskar v Podmelcu na Tolminskem, priporoča se slavnemu občin- stvu za vsa v to str^ko spada- joda dela. kakor: slikanje sob, napravljanje različnih nadpisov. tudi z oljnatimi barvami na de- sko vsa v pleskarsko stroko spadajoča dela itd. ltd. Delo lepo in cene zmerne. |ü| Teodor Slabanja, ß ¦™ srebrar, *- H v Gorici, ulica Mor/eli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenib posod in orodja. Pripravo cerkvenega o- rodja olajäuje revnim cerkvam s tem, da daje tadi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sarnlahko določi. „Krojaška## ###zadruga" Gorica, (iOv|)(lsliil llliCil Št. ?. Ravno došle so zadnje novosti raznega krojneya blaga za spomladansko in letno sezono. kakor: Volne. uerkal. Oksfort. Batist, satin. Zefir. svilo za prati. Tennis. Pique bele in barvane. — Moška sukna po vsaki ceni in veliki izberi. — Nada Ije ima bogato zalogo platna. Chif- iona in pr ten ine, hlaöevine, volnene odeje. kovtrov. bombaževine. zepnih rut, robcev. ovratnikov, naprsnikov in raznih drobnin. 1'iTpro«;«', /jiiii'injala in s»o- üTiiijala i/ vmIih» in bomba- /.(kVilhk. Tiitli sc >c na/njaiijn slavncmii oluinsl vn. d;i >r raz- |MO ! A Yt'lika /.aloe$a sivalnih etrojev \sake \istc /a >i\ilj»', A krojaCe iu revljari«'. 1 Ediuo zastopstvo I Pffafovih sivalnih strojev, kateri so svetovno znani na trpežnosti in dobroti, ter so najsposobnojši za vsake vrste del, kakor tudi za vezanje, rekamiranje, so edini, ki se jainčijo za 10 let. Koiilraca je pri lai izkljnceua id Deraopca!! V zalogi imamo tudi ter angležke .Helikal Premier, in .Regent". Cena je otl 1*O li naprej. Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in samokrese vsake vrste. Komat šivank za šivilje staue v Gorici le 70 vin. — Edina mehanična delavnica za popravu sivalnih strojev in dvokules. Za obilnu narotiiju sc j^ripuinOata si. oL*iiii>*vn uJaua Saunig & Dekleva, J ulica Municipio št. 1. J k. .AW T7 s V odlikovanem fotoirafstom atelije-u Anton Jerkic, v Gorici, Gosposka ulica St. 7 dru^o iiiulstropjc i/.(]<'li]jej''i si' v-'u v Ihto^ra!'- sko stroko spadrtjoča dehi v najmodprnej^(Mi) Atilu in no- prcko^ljivo nntančnostjo po JHko zmernifi ('(»nub : pripo- roča s(» tudi v izdelovanjt' krajt'vnih in dniirih raz triednic, ki su prianane kut rtn/Iepšc. /' odlirnim sjiostovaujcm s»» priporočH Ant. Jerkič, i'l»l Oii fill*. Za1 ala. Z dolžno hva.vislostjo javno nazna- njeva, du nama je izplačala slavna zava- rovalnic.i za življenjo „Jauus" na Du- ruju. h i tro in točno glavnico v znesku, za katerega ie bila zavarovana naju po- koina heorka Ana Blažie, s polico od 1. 1898 GoricH, 8. marca 1903. .Anton in Jožefa Blažič. Podiu/.nita v irstu, 4'orso Stadiuu St. It». Okrajnu zastopstvo v (.urici, Semeniška ulica ^t. ;i. Anton Pečenko Wtna ulica 8 (;OUI('A Via Giardino 8 priDoroüa pristna bela in črna vina \x wipavskih, ffurlanskih. briskih, dal- matinskih in isterskih v i - nogradov, Uostavlja na dom in raipoiilja po želez- .iici 11.-i väH kraje avstro-egerskc inonarhije T noJih <>d 56 litrov naprej. Na zahtevo poäilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrsiba poštena. I Vsaki gospodinji f je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri ' okus uporablja Kathreinei-Kueippovo sladno kavo. Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte aamo .•ladne kar«. Jpak izrečco vselej - Kathreinerjevo - K^eippova sladnolk.re to odjemaUe jo le v i^viruih «vojih, ka^ršneg* kale to pod.b*. Cena zavoju !?50 vinarjev. x/QPhina .'i.'Kj i^ramov N v o j i k §voji iu! Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dnnajska cesta It. 15 v Medjatovi bjii v pritijo v/prcji'iiia ziivarovauja vsiikovrbtuih poslopij, pivuiit- IIJII in poljskil) prid^lkov j>roti požjtrni ik-xli. kiikor (mil /iVonov proti ponkofihi. Pojasuila daje in vzprejenui ponudbe ravnateljstvo zavarovalniee v pritličju Medjatove hi«e na Dunajski Cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih dežel;th riastav- ljeni poverjeniki. „Vzdjciiina zavarovalnica v Ijubljaui'4 je edina Hlovonska /avarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da so labko mcri z vsako drugo zavarovalnico. Postavnu vloxeni ustanovni zaklad jarnči zjivarovan- cern populno varnost. wm- ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! -•• : Edina slovenska zavarovalnica! ^ vj^ Pri svetem Antonu Padovanskem s PRVA ZALOGA [ cerkvenih oblek in nabožnih stvari. [ Trst, Via Mud a vecchia St. 2 (za mestno hišo) I Dobi se bogata izbira piniuM,