"(
	
!



“Lepo, da si prišel,” je rekla Lillian.
“Ko bi zdaj spala, bi vse to zamudila ...”
Erich M. Remarque, Nebesa ne poznajo izbrancev
Ko sem te kon~no spoznala,
sem prestopila prej nepremostljivo mejo.
Bolezen, ki je vselej stala med menoj in svetom
kakor rosno okno, je nenadoma splahnela
in pred menoj je prostrano le`alo `ivljenje.
Kakor smu~ar pred velikim spustom sem stala,
pripravljena, da zdrvim navzdol, in zdelo se mi je,
da je veter odnesel vse, kar me je vezalo
in hromilo.
Neslo me je dalje z eno samo mislijo:
tja, kjer bom
po mrtvem zraku v škatli zadihala
zrak `ivljenja zunaj,
rešena kot postrv, ki so jo spravili v akvarij,
premajhen zanjo, pa se je v njem zaletavala,
trgala rastlinje
in mešala blato. Zdaj, nenadoma
je šipe ne omejujejo ve~,
našla je reko, kamor sodi, in se igra s hitrostjo
in mavri~nimi barvami ...
Zakaj ravno s teboj?
Zato, ker ljubiš `ivljenje in si krotak.
In slutim, da bom doma tam,
kjer boš ti zamejil svet.
Zaljubljena sem v to brezte`no `ivost,
ki me obliva na ulicah in trgih, v restavracijah,
galerijah,
!
0


3

#
 #
koncertnih in opernih dvoranah in kapelah.
Ljubim ga,
to neznano in neugnano, po`eljivo `ivljenje,
podobno slapu blage svetlobe, sladkemu opoju.
Kot da diham svetlobo,
bo`ansko silo, ki mi poganja srce in pretaka kri –
vsrkala me je vase in me varuje,
medtem ko moje misli posedajo v senci
bohotnih kostanjev.
Tej svetlobi se ni mo~ upirati:
v mehkem naletu `arkov se sence minule
resni~nosti
razpršijo kakor megla
in negotovost prihodnosti se razblini –
ostane le trenutek, ura, zdaj.
aroben ~as poln plodnega pri~akovanja
in izpolnitev,
`ivljenje kot panj, poln son~nega medu,
svetloba brez sence,
`ivljenje brez ob`alovanja,
upepelitev brez pepela
in ~ude`en ob~utek, da ne bo minila
najlepša zgodba,
dokler bom v njenem naro~ju;
in v moji notranjosti nikoli ne bo umrlo,
kar sodi k tej ~arni svetlobi.
Zakaj ravno s teboj?
Zato, ker ljubiš `ivljenje in si krotak.
In slutim, da bom doma tam,
kjer boš ti zamejil svet.
Ne moreš vedeti, kaj do`ivljam, in ne ~utiti,
kako se podoba sveta v meni prebuja in govori,
in ne moreš niti slutiti, da skoraj ne morem
govoriti,
ker mi srce prekipeva, in da je med imeni,
ki jih pozna,
tudi tvoje –
pripela sem ga na nebo v svojih ustih.
Tiso~ glasov rase v ubrano ve~glasje,
3

	





#
ki prodira v mojo notranjost in postaja del mene,
in spomin, ki ga stoletja nosim v sebi,
se zgoš~a v krik.
Pa se vendar zavedam,
da je vse to zame le enkratno,
da se nikdar ve~ ne bom ~utila tako zlita s svetom
kakor zdaj.
Zaradi tega zaznavam, kar je za ve~ino hrup,
kot vrisk `ivljenja,
in kar je zate morda vsakdanjost,
kot milost in darilo.
Zame je vse novo:
zrahljane gozdne poti, ki izvabljajo vzdihe,
jasnina, ki napolni obnemeli tolmun po de`ju,
neizmerna razdalja na sliki iz otroštva
in ne`no trepetanje tvojega glasu,
kjer se lahko oble~em v novo ime;
v tišini zvonkih juter se ~udim trenutkom,
v katerih se ni~ ne dogaja,
in prebujam no~ne ptice v neskon~ni let –
neslišne perutnice se razpirajo v odmeve
med nebom in svetlobo,
da izhlapijo vse daljave,
da zableš~ijo kraji in pšeni~na polja,
zlato zrnje, ki se vsipa v `ile ...
Zdaj zares ~utim bridkost v ranljivih pogledih
ljudi, ki so potisnjeni v kot,
ljudi, ki ne morejo zaspati,
ljudi, ki no~ejo domov, ker ne vedo,
kaj naj po~nejo.
Jaz pa zasledujem `ivljenje kakor strasten lovec
belega jelena:
skozi listje drevja prepoznavam njegov
skrivnostni dih,
v blodnjaku vonjev voham vonj
njegove burno kipe~e krvi,
vidim ga, kako te~e proti meni gibko,
da jemlje dih,
vendar se — tik preden ga ujamem — razblini
kakor luna navsezgodaj ...
O, v meni je, od utripa do utripa, nedoumljivo,
3

# #
kakor v zaljubljencih ljubezen in — smrt.
Potem se, trepetajo~a v son~nem zlatu,
stopim v senco cveto~e lipe
in zaprem o~i.
Njen opojni vonj vzpostavlja ravnovesje,
ko stvari be`e iz oblike.
In sem sama s seboj,
sem vhod v drug svet,
v de`elo samote in soglasja.
In sem pred Teboj
na kolenih svojega srca.
%+

(Po obisku `i~ke kartuzije, 1998)
Se spomniš, od kod
tiha `alost
v nenavadno lepi
razvalini?
Vsepovsod spokojna modrina –
modri plamen.
In v njem bole~ina, ki jo uteši
smrt.
Kako še zmeraj dišijo visoke trave
v bivših sobah in vrtovih samo za moške.
Kako še zmeraj diši pehtran, šatraj
po zelenem otoku kartuzije.
Misliš: v~eraj je bil tisti dan, ko so odšli
~isto tiho, sami, z nepremagljivo skrivnostjo ...
Kako glasno odmeva kamnita lupina,
dvojna ura, moj, tvoj molk.
O mraku se stra`arji v stra`nem stolpu smejejo.
Slišiš? `e dolgo ~asa se smejejo,
ko spomine štejejo –
za edino zgodbo,
3

	





#
na edini poti, ki je nismo ljudje zgradili.
@e dolgo ~asa ho~ejo odkriti na~in,
kako bi se po~utili varne med razvalinami.
Po hodnikih,
po vseh kri`nih stezah med zidovi,
ki so `e dale~ na svoji poti h koncu,
kro`ijo opazovalci.
Vstopajo globoko v zgodovino
in iz nje izstopajo.
Vse, kar jim stari kamni povedo, zapišejo.
Vse si zapisujejo
z natan~ne razdalje,
z vedno bolj togimi hrbti.
Vsako malenkost,
vsak vzdih iz duše,
celo svoje zamujene kretnje vpišejo
v knjigo opominjanja ...
Zapisujem ta ~as, nedvomno isto.
Strašno razodetje.
A ti si to? me je ogovoril ~udak
med nekdanjimi vrati.
Lepo pozdravljena pri nas!
Ali ni tu lepo!
To so barve!
To je pokrajina!
To je odprt prostor in zvene~a tišina!
Tukaj je ~as mo~an.
Tukaj je ~as tako mo~an, da ti povzro~a srh.
Tukaj je ~as tako mo~an, da te boli ves svet.
Tukaj ti ~as vzame dih:
brez prilizovanja,
brez obeta,
brez zamaknjenja.
Potem trdno zaspi za koš~eno mizo, tu,
v najve~ji bli`ini.
Potem te pusti samega.
Ne preostane mu ni~ drugega.
3

#" #
Joj, kakšna presunljivost
je v prepihu, ki izprazni vse glasove
pod milim nebom!
To je tako silno, da ne morem razumeti.
Nikjer nisem brala, kako se poraja nebeško petje
- druga~na harmonija,
tu, na zemlji, v ušesu, v srcu, ki se prepuš~a.
In zlati `arek, ki šine navzdol, da se potrdi,
da ni naklju~no — oster no` zare`e v ~as, ki ubija,
da prite~e ~isto zlata kri ...
In grem taka proti tebi, bo`ansko, in ti re~em:
“Ne sprašuj me o moji silni potrpe`ljivosti;
pri~evalka ~asa je. Njena je najsvetlejša ura
dneva.”
3

Jošt Snoj: Drvo `ivljenja (Adam in Eva), 2007 – 2008