ANNALES • Ser. hist. sociol. • 13 ■ 2003 • 2 POROČILA IN OCENE / RELAZIONI E RECENSIONI / REPORTS AND REWIEVVS, 427-446 casate originarle, ovvero coloro che non avevano ottenuto un titolo di indigenato. "Si trattava di uno schema di rifiuto nei confronti dei foresti che (...) non aveva solamente lo scopo di emarginare gli estranei, ritenuti portatori di valori ¡n qualche modo alternativi, quanto piuttosto di impediré una piü estesa suddivisione e parcellizzazione del le quote-parti comunali" (p. 103). Prima di Campoformio. La diffusione del le massime francesi in Friuli e nelle campagne della Repubblica di Venezia (pp. 111-121). Nel periodo antecedente la firma del noto trattato, con il quale Napoleone cedette i territori ex veneti agli Asburgo, le forze militar] della Serenissima erano decisivamente deboli e non avreb- bero potuto opporre alcuna resistenza in caso di un attacco esterno. Le fortezze ed i presidí si presentavano in un profondo degrado. La campagna d'ltalia guidata da Napoleone Bonaparte non conobbe ostacoli e gli scontri armati non fecero altro che ribadire habilita militare del generale corso. L'arrivo delle truppe francesi e l'insediamento delle prime municipalita democratiche provocarono non poche reazioni ostili da parte dei contadini veneti. Per accattivarsi la fiducia della po- polazione rurale, i francesi adottarono una serie di provvedimenti, come la diminuzione dei prezzi di alcuni prodotti di largo consumo, la sospensione del pagamento delle rendite, l'abolizione delle decime ecc. accolte benevolmente, suscitando puré un certo con­ senso. In realta si tratto soltanto di un progetto dema­ gógico e propagandístico, ma ben presto aumentarono i gravami, le requisizioni e le contribuzioni forzate per l'esercito. Percio tra la primavera e l'estate del 1797 in molti distretti rurali scoppiarono tumulti e disordini. Migliaia di contadini inalberarono il vessillo col Leone marciano. Dilagarono per la campagna e giunsero persino a minacciare i maggiori centri urbani. Non dimentichiamo che il Friuli degli ultimi decenni del XVIII secolo fu contrassegnato da tutta una serie di tumulti e di agitazioni nelle campagne, "talvolta in con- comitanza con i processi di modernizzazione dell'eco- nomia agricola e con un ulteriore allargamento delle prerogative feudali" (p. 117). Lo spaventevole flagello dell'agricoltura. Furti cam- pestri e diritti consuetudinari nel Friuli occidentale di fine '800 (pp. 123-148) e l'ultimo saggio del libro, e si sofferma su un problema inerente il Friuli all'indomani dell'annessione al Regno d'ltalia. La pressione fiscale, con tasse sul sale e sul macinato, aveva provocato un notevole malcontento in quasi tutto il regno sabaudo, che fu duramente represso dalla polizia e dall'esercito. "In Friuli manifestazioni popolari di protesta scop­ piarono nei circondari di Udine e di Pordenone per poi investiré gran parte dei villaggi e dei centri rurali nei comprensori della pianura, gia alia fine del dicembre del '68, pochi giorni prima dell'entrata in vigore della legge che ¡mponeva una tassa sulla macinazione dei cereali" (p. 125). Nonostante i disordini e le sollevazi- one dei friulani, gli stessi non si possono pero para- gonare ai violenti tumulti che interessarono il resto del regno "né si ripeterono quegli episodi di brutalita esa- sperata che in un passato -anche di fine '700- avevano sconvolto i villaggi e i distretti feudali friulani" (p. 125). Anche nel nuovo contesto statale ¡I contrabbando non venne meno. Nel 1890 circa il 20% di tutte le denunce penali deposítate negli uffici della Procura di Udine riguardavano proprio questa attivita proibita. Kristjan Knez Giovanni Radossi: MONUMENTA HERALDICA JUSTINOPOLITANA. STEMMI Dl RETTORI, Dl FAMIGLIE NOTABILI, Dl VESCOVI E DELLA CITTA Dl CAPODISTRIA. Collana degli Atti, n. 21. Rovigno- Trieste, Centro di ricerche storiche Rovigno, 2003, 480 str. Pred kratkim je ob finančni pomoči Dežele Veneto pri Središču za zgodovinske raziskave v Rovinju izšel 21. zvezek v seriji "Collana degli Atti" z naslovom Mo- numenta Heraldica Justinopolitana. Stemmi di rettori, di famigiie notabili, di vescovi e della citta di Capodistria. Kot izdajatelji te vsebinsko bogate in zajetne publi­ kacije, ki šteje 480 strani, nastopajo Unija Italijanov na Reki, Ljudska univerza v Trstu in Pokrajinski muzej Koper. Avtor, prof. Giovanni Radossi, je raziskave in ob­ delavo koprskega heraldičnega in epigrafskega gradiva zastavil že pred sedmimi leti, potem ko je v Aktih rovinjskega Središča za zgodovinske raziskave doslej že obdelal večino heraldičnega gradiva drugih istrskih mest. V nasprotju s tem je koprsko heraldično gradivo neprimerno obsežnejše in tudi bolj raznoliko. Vseh dokumentiranih in obdelanih grbov je 423, v publi­ kacijo pa so tako kot za druga istrska mesta vključeni tudi levi sv. Marka, plemiški škofovski grbi in grbi, upodobljeni na platnih, listinah, dokumentih itd. Koprski heraldični fond je razpršen na številnih kra­ jih ožjega mestnega jedra, zlasti na zgradbah, ki ob­ dajajo Titov trg: Pretorski palači, Foresteriji, Armeriji, Loggi in stolnici z mestnim stolpom. Večje število grbov najdemo tudi na stavbah, ki obkrožajo Trg Brolo, in na Prešernovem trgu, kar 142 pa jih je v atriju in lapidarju ter v depojih Pokrajinskega muzeja Koper. Med grbi jih največ pripada plemiškim grbom koprskih podestatov in kapitanov (164), koprskim plemiškim družinam (148), grbom koprskih škofov in prelatov (33), grbom koprske komune (15), simbolom in znakom združenj in bratov­ ščin, nekaj je tudi grbov, katerih pripadnost še ni ugo­ tovljena oziroma pripadajo različnim drugim zvrstem. Tolikšno število kamnitih grbov pomeni dragoceno in zelo zanimivo zgodovinsko in heraldično pričevanje, ki 437 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 ■ 2 POROČILA IN OCENE / RELAZIONI E RECENSIONI / REPORTS AND REWIEWS, 427-446 je velikega pomena tako zaradi 119 koprskih plemiških družin kot zaradi časovnega razpona med letoma 1269 (spominska plošča Marina Morosinija v atriju koprskega muzeja) in 1835. Zlasti je pri heraldičnem gradivu Kopra očitna prevlada grbov beneških podestatov in kapitanov ter cerkvenih dostojanstvenikov, ki kažejo na to, da je bilo mesto skozi stoletja upravnopolitična in gospodarska prestolnica beneške Istre ter sedež škofije. Svoje raziskave oziroma identifikacijo koprskih grbov je avtor naslonil na številne vire in literaturo, ki je posebej navedena v bibliografiji v dodatku, sicer pa je ob zgo­ dovinskem uvodu, ki osvetljuje razvoj in rast Kopra v času Serenissime, osrednji del publikacije namenjen heraldičnemu korpusu, ki je obdelan in predstavljen po abecednem vrstnem redu. Kataložni del poleg po­ drobnega opisa vsakega grba in lokacije, dimenzij in bibliografskih podatkov prinaša tudi bogato ilustrativno gradivo, ki sta ga pripravila muzejski restavrator Alojz Umek in ing. arh. Bruno Poropat iz Rovinja. Avtor G. Radossi je uporabil tudi slikovno gradivo Ranieri Maria Cossarja iz obdobja med obema vojnama, ki ga je leta 1977 s finančno pomočjo Dežele Veneto odkupilo Središče za zgodovinske raziskave v Rovinju. Uvodne misli k delu je zapisal ugledni strokovnjak za heraldiko Giorgio Aldrighetti, zunanji član Italijan­ skega inštituta za heraldiko in genealogijo, avtor šte­ vilnih del c ooslovju. Eno zadnjih z naslovom "L'a- raldica e il ieone di San Marco, Venezia 2002, osvet­ ljuje heraldiko nekdanje Beneške republike. Delo Mo- numenta Heraldica Justinopolitana Aldrighetti označuje za zanimivo in privlačno novost na področju heraldične publicistike ter obenem pripominja, da si Koper zasluži takšno monumentalno historično-heraldično delo, saj smo ga vedno imeli "za heraldični traktat pod milim nebom", toliko grbov namreč krasi najrazličnejše stavbe in spomenike tega mesta. Pri tem izraža upanje, da bo tudi današnje prebivalstvo čutilo potrebo po večji lju­ bezni in zanimanju za to zanimivo in učeno pomožno zgodovinsko vedo, ki je današnjim generacijam po vsej verjetnosti precej odmaknejna in tuja. Seveda njegove misli kot tudi sama publikacija zastavljajo vprašanje, kolikšen je bil doslej prispevek samih koprskih institucij oziroma posameznih strokovnjakov pri raziskavah, predstavitvi in zaščiti heraldičnega gradiva. Glede na to, da je skoraj polovica heraldičnega in epigrafskega ma­ teriala vključena v muzejsko zbirko in je tam tudi ustrezno prezentirana, je logično, da so bile dosedanje raziskave povezane predvsem s to ustanovo, in sicer od samih začetkov njenega delovanja v letih pred I. sve­ tovno vojno. Pomemben prispevek sta tako pri zbiranju kot raziskovanju heraldičnega gradiva dala Antonio Alisi in Ranieri Mario Cossar v času med obema vojnama, v povojnem času pa se je muzejska heraldična zbirka znatneje obogatila šele v devetdesetih letih ob prenovi Pretorske palače (1996/97), ko so bile nekatere najbolj ogrožene heraldične kompozicije prenesene v muzej in vzidane v vhodnem atriju. Hkrati s tem je muzejska ustanova leta 1998 pripravila tudi obsežnejšo razstavo reprezentančnega gradiva s pročelja Pretorske palače z naslovom "Pax in hac civitate et in omnibus abitantibus in ea". /Reprezentančno kiparstvo na pročelju Pretorske palače v Kopru/. Razstavo, s katero je muzejska usta­ nova gostovala na sedežu Accademie dei Concordi v Rovigu (Italija), v Zavičajnem muzeju grada Rovinja (Hrvatska) in na gradu Bogenšperk pri Litiji, sta pri­ pravila in oblikovala muzejski kustos za umet. zgo­ dovino Edvilijo Gardina in restavrator Alojz Umek, sicer avtor 109 risb koprskih grbov v navedenem delu Monu- menta Heraldica Justinopolitana. Pri nastajanju tega doslej najobsežnejšega dela o ko­ prski heraldiki je torej muzejska ustanova sodelovala od samega začetka. Rovinjskemu središču za zgodovinska raziskovanja je dostavila domala kompletno fotodoku­ mentacijo heraldičnega in epigrafskega gradiva z vsemi potrebnimi podatki, prav gotovo pa je bil izjemno po­ memben prispevek v tehnično in likovno dovršenih ris­ bah muzejskega restavratorja Alojza Umeka, medtem ko sta pri fotografskem delu sodelovala Dušan Podgornik in kasneje Jure Čeh, dragocen pa je bil pri pripravi gra­ fičnega gradiva tudi fotografski fond Jake Jeraše. Z ro­ vinjske strani sta pri pripravi fotografskega gradiva sodelovala Alessio Radossi in Nicolo Sponza, pri 438 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 ■ 2 POROČILA IN OCENE / RELAZIONI E RECENSIONl / REPORTS AND REWIEWS, 427-446 pripravi ilustrativnega gradiva pa, kot že rečeno, ing. arh. Bruno Poropat. Po delu A. Cherinija in P. Gria BassoriHevi araldici ed epigrafici cli Capodistria dalle origini al 1945 (Trst, 2001) je torej delo rovinjskega Središča za zgodovinske raziskave prav gotovo doslej najbolj temeljito in verodostojno, saj v največji možni meri odslikava da­ našnje stanje koprskega heraldičnega gradiva. Ob si­ ceršnjem zadovoljstvu morda ostaja nekaj grenkega priokusa ob nekaterih spoznanjih, ki so v tem prostoru opazna že kar nekaj časa: vse premalo je pozornosti in podpore pri odgovornih občinskih strukturah, ki so dolžne skrbeti za lastno kulturno dediščino ter obenem zagotoviti sredstva, da bi tako pomembna publikacija izšla tudi v slovenskem jeziku. V sami publikaciji pre­ pogosto bodejo v oči tudi nekatere neustrezne in ne­ kvalitetne grafične priloge, ki ob tehnično in likovno dovršenih risbah Alojza Umeka tu in tam kazijo to sicer zelo dragoceno in pomembno delo o koprski heraldiki, ki se sicer slovenskemu bralcu nekoliko približa le s slovenskim povzetkom, pa še ta se ne postavlja s ko­ rektnim prevodom in slovnično ter slogovno urejenim tekstom. Salvator Žitko H R V A T S K i I N S I I T U T Z A P O V I J ! S l H I H I . I O l ' U K A I I R V A I S K A P ( . )V . l i -S N I ( ' - \ II:! i« V A T I al PROCESIMA MLETAČKEINKVIZICIJE% , Lovorka Čoralič: HRVATI U PROCESIMA MLETAČKE INKVIZICIJE. Zagreb, Hrvatski institut za povijest- Dom i svijet, 2001, 195 str. U GRADU SV. MARKA. POVIJEST HRVATSKE ZAJEDNICE U MLECIMA. Zagreb, Golden marketing, 2001, 522 str. ŠIBENČANI U MLECIMA. Knjižnica Faust. Šibenik, Gradska knjižnica Juraj Šižgorič, 2003, 280 str. Lovorka Čoralič, mlada hrvaška zgodovinarka, nas v zadnjem času redno preseneča s kvalitetnimi monogra­ fijami, ki se ukvarjajo z demografsko problematiko, pred­ vsem z vzhodno-jadranskim naseljevanjem v Benetkah. Kot dobra poznavalka čezjadranskih migracij (pred­ vsem hrvaškega izseljevanja na Apeninski polotok) avto­ rica v knjigi Hrvati u procesima Mletačke inkvizicije analizira pojavljanje Hrvatov pred sodišči beneške inkvi­ zicije, katere namen je bil odkrivati, preprečevati in ka­ znovati vsak družbeni odklon, ki bi utegnil škodovati re­ publiki. V zgodnjem novem veku je Oficij (sodišče svete inkvizicije) prerasel v središčno ustanovo za nadzor nad verskim življenjem na celotnem ozemlju Serenissime. V sklopu fonda beneške inkvizicije državnega arhiva v Benetkah so tudi zapisniki procesov, ki so v Benetkah potekali med letoma 1541 in 1794. Zbranih je 150 svežnjev z več kot tisoč procesi. V 53 so kot priče ali ob­ toženi nastopale osebe, rojene na vzhodni jadranski oba­ li. Sodni procesi, opisani v knjigi, nikakor niso suho­ parni pravno-politični in zgodovinski akti, saj nam na­ zorno prikazujejo življenje ljudi z vzhodnega Jadrana. Sicer je avtorica s to problematiko seznanila širšo javnost slovenske Istre že jeseni 1997, ko je na med­ narodni konferenci o sistemih oblasti analizirala sodne procese beneških inkvizitorjev, pred katerimi so stali prebivalci Istre, Dalmacije, Boke in Bara. Izdajatelja knjige sta Dom i svijet in Hrvatski institut za povijest, kjer je avtorica tudi zaposlena, glavni urednik pa je dr. Mirko Valentič. U gradu sv. Marka. Povijest hrvatske zajednice u Mlecima je dopolnjena, popravljena in razširjena izdaja avtorine doktorske disertacije z naslovom Hrvati u Mlecima (Hrvati v Benetkah), zagovarjane leta 1998 na Filozofski fakulteti v Zadru. Napisana je na podlagi arhivskega gradiva, predvsem srednjeveških oporok, ki jih je avtorica obdelala v beneškem državnem arhivu v letih 1992 in 1994. Knjiga ima 522 strani s predgovorom, petnajstimi poglavji, zaključkom v treh jezikih (hrvaškem, angleš­ kem in italijanskem), obsežnim seznamom virov in literature, obilico prilog in kazalom toponimov, oseb ter predmetnim kazalom. Na koncu dela je še nekaj kratkih in jedrnatih stavkov o življenju in delu mlade per­ spektivne znanstvenice. 439