POROČILA - REPORTS PALEOLITSKA POSKUSNA IZKOPAVANJA V LETIH 1969 IN 1970 MITJA BRODAR Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana V A rheološkem vestniku 15— 16 (str. 167—174, L ju b ljan a 1964 do 1965) smo že dali eno skupno poročilo o sondiranjih v jam ah, ki so im ela za cilj odkriti nove paleolitske postaje. O dkritje tak e postaje v Ciganski jam i p ri Želj nah v bližini K očevja je bilo ta k ra t povod za skupno poročilo. T okrat je po v rsti p razn ih sond uspelo odkriti dokaze o bivanju pleistocenskega človeka v K oprivški luknji pri Zg. Doliču. V jam i Jelenci p ri V avti vasi n a Dolenjskem so najdbe prazgodo­ vinskih epoh znane že dolgo. P ri ogledu jam e, ki leži dober kilom eter južno od V avte vasi, kakih 100 m etrov vzhodno od ceste p ro ti D raganje- m u selu, se je pokazalo, da bi v jam i m ogle biti tudi pleistocenske plasti. Jam a se odpira proti severu, toda p re d jam o se vzhodna jam ska stena nad alju je in odpira predjam ski pro sto r p ro ti zahodu. Med izkopavanjem smo si jam o bolje ogledali in našli m esta starih izkopavanj precej daleč v notranjosti. Sondo velikosti 1,50 X 3,00 m smo zakoličili prečno pred jam skim vhodom . H um us je debel približno 50 cm. V njem smo našli nekaj prazgodovinske keram ike, v en d a r ne prav dosti. Pod hum usom se je pojavila rjav k asta ilovica, ki je debela 60 cm. Bolj globoko je še vedno ilovica, sprem eni se le n jen a barva, ki postane rdeča m esnato rdečega odtenka. Tudi ta je debela 60 cm. Sledi še 15 cm sicer iste m e­ snato rdečkaste ilovice, ki pa je m očno peščena. Ta plast leži na skalnem dnu, ki smo ga odkrili povsod v sondi. V dnu je več špranj, zapolnjenih s spodnjo peščeno ilovico. Vse tri plasti so kulturno in favnistično po­ polnom a sterilne. Palinološke analize vzorcev1 so pokazale, da ilovice ne vsebujejo peloda. Brez vseh podatkov in tudi brez vsake m ožnosti p ri­ m erjave s kakim drugim profilom n e m oremo niti poskusiti kronološke ali genetske interpretacije. N a težko dostopnem teren u m ed Hm elj nikom in Š m arjeto leži druga jam a, ki smo jo izbrali za poskus. Veliki kevder pod Š travberkom je sicer v skalni steni 25 m etrov nad dolino, toda dostop od stra n i je lahek. Jam a im a dva vhoda, ki sta kakih 10 m etrov narazen. Ozek, približno dva m etra širok rov gre v rahlem loku od enega vhoda do drugega. Oba vhoda gledata p ro ti jugozahodu. Za sondiranje smo izbrali jugovzhodni 1 Za to in druge analize se dr. A. Šerclju lepo zahvaljujem. vhod, k er je pred njim nekoliko več prostora. Sonda je bila 2,50 X 1,75 m etra v elika in postavljena prečno tako, da se je zunanja dolga stranica približno ujem ala z robom sedim entov. Izkopavanje je h itro napredovalo, saj je izkopani m aterial p ad al ob steni navzdol. D ober m eter pred vhodom je tako nastal prečni profil, ki je pokazal sledeče plasti. Na v rh u je 20 cm debel hum us. Pod njim je 70 cm rjav e ilovice z razm erom a pičlo količino drobnega grušča. Pod to je 30 cm enakega sedim enta, le da je b a rv a ilovice bolj sivkasta. N ajgloblja plast sivkaste barve, ki leži na skalnem u dnu, je močno pesknata z m anjšo prim esjo ilovice. D ebela je približno trič e trt m etra. N a njen i površini je ležalo precej sigovih skorij, ki so odpadle od stropa. To kaže, da se je od ta k ra t jam a že ne­ koliko pom aknila nazaj ali je p a tu d i možno, da so sedim enti nekoliko spolzeli iz jam e. Sigove skorje ne delajo posebne plasti, kažejo le nekda­ n ji nivo in p a neko precej ostro sprem em bo klim e. K er so vse plasti kultu rn o in paleontološko popolnom a sterilne, pa tu d i ta ugotovitev ni dovolj za sklepe o genezi sedim entov. Pečina v bajerjih za hm eljniškim gradom je prišla potem na vrsto. V m ajhni dolini ne daleč od g rad u so bili nekoč g rajsk i ribniki. Odtod tud i ime jam e, ki je pod skalnato steno, približno 10 m etro v nad današ­ njim požiralnikom . Jam a je okrog 40 m dolga, toda ro v je le ozek in razen n a n ek aterih m estih toliko nizek, da vzravnana hoja ni mogoča. K opali sm o v pobočje p red vhodom v sm eri p ro ti jam i. H um us je debel do 70 cm. G loblje postane sedim ent bolj ilovnat in rjav k ast, toda prehod je tako počasen in nejasen, da n ajb rž ne gre za dve različni plasti. N a­ šli smo precej ostankov keram ike in tud i nekaj sileksov. Že dober m eter globoko se pojavijo skale, m ed katerim i je le malo podobnega sedim en­ ta. V večji šp ran ji skalnega dna, torej v zelo om ejeni količini, se po­ jav i svetlo rja v drobno gru ščn at sedim ent, v katerem smo odkrili tri m ajhne in neobdelane koščke slabih v rst krem enovine in falango m edve­ da. A rgum entov za presojo kronološke u v rstitv e in k u ltu rn e pripadno­ sti, če sploh gre za k u ltu rn e ostanke, ni. Izredno m ajh n a količina sedi­ m enta, tu d i če bi špranjo zasledovali bolj na daleč, ne obeta boljših re ­ zultatov. Č etrta jam a, v k ateri smo poskusno kopali v le tu 1969, je Jama v Vranju p ri Sevnici. N eposredno za hišo št. 6 je m an jša jam a, ki nim a ljudskega im ena. P red vhodom , preden se pobočje spusti v dolino, je večja ravnica. Tu smo n a p rostoru 2,00 X 2,00 m začeli k o p ati vertikalno sondo. P od rušo je hum us, pom ešan s precejšnjo m nožino debelega grušča, to d a brez najdb. V globini okoli pol m etra se pojavi droben r u ­ m en krem enov pesek, ki je n a jb rž terciarne starosti. K e r pleistocenskih sedim entov sploh ni, smo izkopavanje takoj zaključili. V le tu 1970 je prišel p rv i n a vrsto Marketov spodmol p ri Planini. Ja m a leži nasp ro ti Planine, precej visoko v pobočju m ed M aini in Ma- lograjsko jam o. Vhod gleda p ro ti severozahodu. Ja m a prip ad a nekem u starejšem u sistem u, po katerem se je p retak ala voda iz Postojnske ko t­ line v P laninsko polje. Jam sk i vhod je pod rt in leži p ri vhodu vsaj 2 m etra debel skalni podor. O dstran itev podora zaradi obsežnega in težav­ nega dela n i p rišla v poštev. Z ato smo bili p risiljeni so n dirati v n o tra ­ njosti jam e za podorom . Jam a je v prvem delu široko ovalna, 10 m etrov dolga in približno 8 m etrov široka. Izkop je bil 2,00 X 3,00 m velik in postavljen poprek tako, da se k ra jša stran ica ujem a z osjo jame- Na po­ vršini so bile posam ezne skale in nekaj kam enja. Z gornja hum ozna plast je debela okrog 20— 30 cm. V njej smo pričakovali keram iko, ven­ d ar nism o odkrili n iti enega koščka. P od humozno plastjo je p last debe­ lega grušča, m ed k aterim je veliko skal. V vm esnih prostorih je precej m astna in rjav a ilovica. G ruščnata p la st je debela čez dva m etra in po­ polnom a enotna. P oskušali smo p riti pod njo, pa nam ni uspelo. Do glo­ bine 2,60 m, k je r smo m orali n eh ati z izkopavanjem , je še nism o predrli. E dina najd b a iz te gruščnate plasti je parožek jelena. Zdi se, da je bil nam enom a odbit od rogovja, toda žal n i nič obdelan. Tudi točna globina ni znana, k er je p adel iz pro fila in nism o m ogli ugotoviti odkod. K ljub vsem u se zdi, da b i v M arketovem spodm olu bilo potrebno vendarle še toliko kopati, da bi p rišli pod g ruščnato plast. Toda za to bo treb a vsaj delom a o d stran iti podor in kopati n a nekoliko večji površini. B lizu Zg. D oliča se razp ro stira m ajh n o kraško področje h rib a Tis- nika in njegove neposredne okolice- V dnu soteske je znana vodna jam a H uda luknja. K ak ih 100 m višje pa ja m a Špehovka, v k ateri je bila že m ed obem a vojnam a odkrita paleo litsk a postaja. Razen velike jam e Pi- lance je na tem m alem prostoru še nek aj d rugih horizontalnih jam . K er po rezu ltatih v Špehovki vemo, da je v pleistocenu človek gotovo hodil tod okoli, bo tre b a te jam e prej ali slej preiskati. K ot p rv a je prišla na vrsto Koprivška luknja za vrhom T isnika, le kakih 100 m od km eta Ko­ p rivnikarja. Ja m a je 40 m dolg, ozek in nizek horizontalen rov, ki se le delom a nekoliko razširi in v dru g i polovici nekoliko zviša. V hod v nizki skalni steni je približno 2 m etra širo k in slab m eter visok. Jam a je najbrž večja, le da je že skoraj do stro p a zatrpana. P red jam o je večji prostor, ki ga zavzem ajo sedim enti, naslo n jen i na steno. K opati smo za­ čeli od poti, k i sedim ente prečka, to je približno 2,5 m pod vhodom in kakih 6 m etrov oddaljeno od vhoda, horizontalno proti jam i. Š irina iz­ kopa je bila 2 m etra. N a koncu ja rk a , 1 m eter pred jamo, nam je zad­ nja stena izkopa dala prečni profil. K er pa smo tako dosegli le raz­ m erom a m ajhno globino, smo pod profilom na površini 1,50 X 1,50 m začeli kopati vertikalno. N ajvečja globina, ki smo jo dosegli, je 4,10 m pod površjem . K er je b il ves izkop v nasipnem stožcu, saj je šele zadnji profil do­ segel višino jam skih tal, so stra tig ra fsk e razm ere v podrobnosti še ne­ jasne, ali vsaj rezu ltati še n e m orejo b iti povsem zanesljivi- Izkušnje kažejo, da v ta k ih razm erah prezgodnje opredeljevanje p lasti n i n a m e­ stu. Zato naj bo opis le toliko podroben, da kasneje ne bo treb a delati popravkov. V hum usu, katerega debelina se precej sprem inja, smo našli nekaj prazgodovinske keram ike. Pod hum usom sledi 1 m eter debel rum eno rjav k ast ilo v n at kom pleks. V teh ilovicah je precej m ajhnih krem enovih prodnikov, k i pa nim ajo s človekom nobene zveze in so naravnega iz­ vora. P ojav poznam o že iz Špehovke. Je pa v teh ilovicah tu d i precej večinom a zelo m ajhnih koščkov oglja, ki pa ne ležijo v plasti, am pak so raztreseni po vsej ilovici. U spelo n am je zbrati dovolj prim erkov za Pogled na izkopano sondo pred Koprivško luknjo Blick auf die ausgegrabene Sonde vor der Koprivška luknja analizo lesa. K u rjen je bil les bukve, jelke in sm reke ozirom a m acesna. V obm očju oglja smo v globini 1,20 m pod površjem odkrili tud i m ajhno lusko črn eg a krem ena, verjetn o Udita. Žal ne gre za artefak t, am pak le za odpadek p ri obdelavi. K ostnih ostankov v tej ilovici ni bilo. Takoj ko smo pri izkopavanju zadeli n a kam enje, so se pojavile tudi kosti jam skega m edveda. Oboje je pom enilo začetek nove plasti, debelo- gruščnate s precej tu d i večjim i skalam i, rdeče rjav e b arv e in nehom o­ gene sestave. Ilovice je med kam enjem precej, v en d a r p a večji kam ni vzbujajo vtis, da je p last bolj kam nita, kot je v resnici- P last je debela okrog dva m etra. Zanim ivo je, da v njej ni krem enovih prodničkov, ki jih najdem o v zgornjih ilovicah. To je plast, ki jo brez posebnih negotovosti lahko p rim erjam o s kultu rn o plastjo iz Spehovke. K o smo jo toliko od­ kopali, d a smo jo kot tako spoznali, je to vzbudilo upanje, da bodo v njej tu d i podobne najdbe. V endar se to n i uresničilo, precej je bilo le' m edvedjih kosti. Nekoliko pod trem i m etri globine so se spet pojavile ilovice in se nadaljevale do izkopanega dna. N jihova b arv a je najprej nekoliko ru ­ m enkasta, potem postane rdečkasta in je proti dnu izkopa vedno bolj rdeča. Spet se pojavijo krem enovi prodnički, vendar le redki. K osti jam skega m edveda so v ilovicah, to d a razbite na m ajhne koščke in mnogo redkejše k ak o r v višji plasti. Le v najspodnejšem n ajbolj rd e­ čem pasu jih ni več, vsaj ne n a zelo m ajhnem prostoru, ki je v tej glo­ bini še ostal. V globini 3,40 m smo odkrili tudi ožgane koščke kosti in drobce oglja. A naliza je ugotovila, da večina pripada boru, v dveh p ri­ m erih p a določitev ni dokončna in je les pripadal sm reki ali m acesnu. Bolj redki in d robni koščki oglja so b ili raztreseni po vsej plasti. Na­ vedene najdbe dovolj prepričljivo dokazujejo obiske človeka za časa n astajan ja teh plasti- R ezultat poskusnega izkopavanja je torej pozitiven in tu d i zanim iv. Resnih argum entov za prim erjavo sicer nimamo, nekatere m isli pa se vendarle porajajo. Glede na v zgornjem kom pleksu ilovic ugotovljeno bukev, k i kaže n a postglacial, je m ožno m isliti na zvezo z obem a h a r­ punam a v Špehovki. V tem p rim eru seveda popolnom a m an jk ajo sedi­ m enti drugega dela w ürm ske poledenitve (würm II + III), saj je pod ilovicam i takoj gruščnato ilovnata plast, ki jo lahko —■ to je n ajb rž res zelo verjetno — prim erjam o s k u ltu rn o plastjo Špehovke, k i spada v in terstad ial w ü rm I/II. V tej plasti sicer nismo zasledili d ire k tn ih doka­ zov človekove navzočnosti, če pa upoštevam o m ajhen p ro sto r izkopa, že običajno zelo redke najdbe, dalje da p ri poskusnem izk opavanju ni mož­ na prevelika natan čn o st in končno v erjetn o st istočasnosti s Spehovko, ni izključeno, da b i se tu d i ta plast pri podrobnem sistem atičnem izkopava­ nju pokazala k o t kulturna. N ajdbam v spodnjem ilovnatem kom pleksu ni kaj vzporejati, saj so n ajbrž starejše od doslej znanih postaj na Šta­ jerskem . D osedanje ugotovitve v K oprivški lu k n ji so sicer skrom ne, toda nedvom no gre za najdišče, ki ga bo treb a v bodočnosti natančneje pregledati. Z adnja jam a, v k ateri smo poskusno kopali v letu 1970, je Jelenca v Golem b rd u p ri M ednu. Jam a im a dva vhoda, od k a te rih je odp rt eden približno proti severu, drugi pa p ro ti zahodu. Skozi zahodni vhod pri­ demo neposredno v nepravilno okroglo dvorano p rem era približno 10 m etrov. Okrog 5 m etrov za vhodom n a levo se začenja približno 10 m etrov dolg in 3 do 4 m etre širok rov, ki vodi do severnega vhoda. Ko­ pati smo začeli n ajprej pred zahodnim vhodom . Pod razm erom a tankim hum usom smo zadeli na debele skorje sige, ki jih kljub vsem u tru d u ni uspelo prebiti. Sige delajo v celoti v tis precejšnje starosti- Na najglob­ ljem m estu smo prišli 1,5 m globoko. N ajdb ni bilo nobenih. K er tod ni bilo uspeha, smo poskusili v podaljšku izkopa, toda že za jam skim vho­ dom. N ekoliko z gruščem pom ešan hum u s leži tudi tu na sklenjeni skorji sige. Po izkušnjah izpred vhoda je sploh nism o poskušali prebiti, am pak smo n ap rav ili še zadnji poskus p re d severnim vhodom. Ta je podrt, skalna groblja leži na večji površini. K er je rov nizek, bi za podorom težko kopali, zlasti ne bi im eli kam sp rav ljati m ateriala. Zato smo za­ čeli izkop n a pobočju toliko globoko, da bi m orda le prišli pod podor. 18 A r h e o lo š k i v e s t n i k 273 T oda k m alu smo zadeli na skalovje in m orali izkopavanje zaključiti. R azm ere v Jelenci so izjem ne, zato bi bilo k lju b negativnem u rezultatu potrebno z boljše oprem ljeno ekipo ponovno sondirati. ZUSAMMENFASSUNG Paläolithische Versuchsgrabungen in den Jahren 1969 und 1970 Zwecks Entdeckung neuer Paläolithstationen wurden durch kleinere Ausgrabungen die Sedimente folgender sieben Höhlen festgestellt: Jelenca bei Vavta vas, Veliki kevder unter Štravberk, Pečina v bajerjih hinten dem Schloss Hmeljnik, Jama v Vranju bei Sevnica, Marketov spodmol bei Planina, Koprivška luknja bei Zg. Dolič und Jelenca (Golo Brdo) bei Medno. Be­ scheidene Beweise für die Anwesenheit des eiszeitlichen Menschen wurden nur vor der Höhle Koprivška luknja festgestellt, alle anderen Sonden sind negativ ausgefallen. Die Höhle Koprivška luknja ist ein enger und niedriger, bis 40 m lan­ ger horizontal verlaufender Stollen. Der Eingang in der niedrigen Felswand ist etwa 2 m breit und kaum 1 m hoch. Wahrscheinlich hat die Höhle eine bedeutendere Grösse, sie ist jedoch fast bis zum First mit Sedimenten aus­ gefüllt. In der Sonde vor der Höhle kamen folgende Sedimente zum Vor­ schein: a) eine verschieden dicke Humusschicht, b) ein gelbbrauner, fast 1 m dicker Lehmkomplex. Diese Lehme enthal­ ten ziemlich viele, jedoch sehr kleine Holzkohlenstücke (Buche, Tanne, Fichte oder Lärche). Eine kleine Lamelle aus schwarzem Quarz, wahrscheinlich Lydit, wurde 1,20 m tief vorgefunden. Knochen gibt es keine, c) eine lehmige und dickstückige Schuttschicht, von rotbrauner Farbe und nicht homogener Zusammensetzung. Die ziemlich häufig Höhlenbären­ knochen enthaltende Schicht ist etwa 2 m dick, d) mehr als 3 m tief erscheinen wieder rötliche Lehme verschiedener Ab­ stufung. In einer Tiefe von 4,10 m, wo die Ausgrabung eingestellt wurde, sind sie noch nicht durchbrochen worden. Die Höhlenbärenknochen darin sind ziemlich selten und nur in kleinere Stücke zerschlagen. Entdeckt wurden auch verbrannte Knochensplitter und winzige Holzkohlenstücke (Föhre, Fichte oder Lärche). Der Vergleich mit der in der Nähe liegenden Paläolithstation Špehovka drängt sich mit grosser Vorsicht zwar auf, jede Behauptung wäre jedoch allzu riskant. Einstweilen müssen wir uns mit der Feststellung begnügen, dass die Sedimente dieser Höhle einer systematischen Erforschung wert sind.