Župniku Skuhali in nekaterim soobtožencem
je vrhovno sodišče v Ljubljani zvišalo kazen odvzema prostosti
Zoper sodbo, kl )o je objavil senat mariborskega okrožnega sodišča na raz-pravi v Titovem domu v Ptuju februarja t. ' zoper obtoženega Koren Ivana in soobtožence iz Gerečje vasi, se je pritožil javni tožilec, pritožili pa so se tudi ob-toženci.
Vrhovno sodišče v Ljubljani je po pri-tožbi zvišalo župniku Skuhali Vekosla-vu kazen odvzema prostosti od 6 na 9 let, kaplanu Planinšku Fiancu od 13 na 16 let. Kajzersberger Tvanu od 10 na 15 let. Osenjak Neži pa od 8 na 10 let. Kazen Pečnik Franca, Požgan Alojza, Turnšek Janeza, Jerenko Martina in Koren Mari-je k zvišana še na izgubo državljanskih pravic za dobo 2 let.
Obsojeni župnik Skuhala Vekoslav je v pritožbi izpodbijal prvo sodbo zaradi izreka o krivdi in kazni. V pritožbi je zatrjeval, da ni kriv, ker o tolpi ni nič določenega vedel Soobtoženca Planinška Franca je okarakteriziral kot zanešenja-ka, ki tnu 6odišče ne bi sraelo verjeti. Dejal mu je le, da si stvar zamišlja tako, d_ bi lahko člane tolpe izpovedal. če bi prišL brez skrivcTnja k spovedi. Pre-pričan je, da ni zagrešil težjega kaznivega dejanja in se ne smatra družbeno nevar-nim. Okrožno in vrhovno 6odišče nista odrekla verodostojnosti izpovedbam ka-plana Planinška Franca, ki ni jmel nobe-nega povoda lažno obremenjevati svoje-ga  verskega predstoinika.
Ostali obtoženci so oprli pritožbe na neudeležbo pri umorih in ropih, na mla-ciost in zapeManost, na sorodstvene od-nose itd.,' česar pa vrhovno sodišče nl upoštevalo, ker je okrožno sodišče pra-vilno ocenilo težo in družbeno nevarnost kaznivih   dejanj  obsojenih.
Pritožba javnega tožilca zaradi kazni glede obtožencev Skuhaie Vekoslava, Planinška Franca, Kajzersberger Ivana in Cenjak Neže je bila vzeta v poštev. Zlo-raba vere in širjenje lažne morale ter podpiranje roparjev in morilcev 6pravlia v   nevarnost   družbo   delovnih  ljudi.   Ta
pot kaplana Planinška se je nekje začela in se je morala tudi končati. Enako ve-Ija za župnika Skuhalo, ki je nudil kot verski predstojnik kaplanu Planinšku opo. ro v zločinskem početju in mu dal na-v^dilo, da izvede z vso previdnostjo se-stanek z Burjanom in opravi z njim spo-ved. Burjan je našel v tem oporo za na-daljevanje umorov in ropov med kmeč-kim  prebivalstvom.
Pri Kajzersberger Ivanu je bilo v pr-votni sodbi vzeto kot posebno obtežilno dejstvo, da je bil kot prejšnji tajnik OF in nato kot predsednik KLO še posebno dolžan dati oblastem pomoč pri zajetju oborožene tolpe. Zaradi nevarnosti njego-vih dejanj za družbo je bila kazen zvi-šana.
Osenjak Neži je vrhovno sodišče zvi-šalo kazen, ker je zlorabila službeni po-ložaj in je z dajanjem baterij še poseb-no usposobila roparje za nočne roparske pohode.
Glede na naravo kaznivih dejanj je vrhovno sodišče izreklo še kazen odvze-ma državljanskih pra/ic pri obsojenih Pečnik Francu, Požganu Aloizu, Turnsek Janezu, Jerenko Martinu  in  Koren  Neži.
Večina ljudstva, ki ostaja prt skrom-nem življenju, ki ne živi ob pohlepu po bogastvu in ne isče mimo poštenega de-\a poti do zavidnih razmer, ne more priti v nasprotje z ljudskimi cilji, z Ijudski-nij zakoni in organi oblasti. Razsodbe sodišč so tem skromnim ljudem zadošče-n,e za čase in težave, ko so ostajali v stiski in opazovali početje poedincev, ki so zapuščali njih vrste in iskali lažja po.a za boliše življenje. Zakon o enako-pravnosti jira dokazuje, da so zakoni za zaščito delovnega Iiud6tva neizprosni in da se njihova strogost ne začenja pri delavcih in konča pri kmetih, temveč presega tudi vrhove, ki ne pozabljajo na to, da se ljudstvo ne zadovoljuje samo 6 proučevaniem svojih zakonov temveč jih tudi praktično uporablja v borbi pro-ti izkoriščevalcem in izdaialcem razred-nil. interesov delavcev in kmetov.