Ada Holcar Brunauer, Cvetka Bizjak, Marjeta Borstner, Janja Cotič Pajntar, Vineta Eržen, Mihaela Kerin, Natalija Komljanc, Saša Kregar, Urška Margan, Leonida Novak, Zora Rutar Ilc, Sonja Zajc, Nives Zore Formativno spremljanje v podporo učenju Dokazi Vsebina Zakaj formativno spremljati 1 Nameni učenja in kriteriji uspešnosti 2 Dokazi Kaj so dokazi o predznanju, učenju in dosežkih? ........................................... 3 Zakaj moramo v učnem procesu zbirati dokaze? ........................................... 4 Kdaj zbiramo dokaze in kako? ...................................................................... 5 Kaj so značilnosti dobrih dokazov? ............................................................. 10 Zakaj je pomembna vključenost učencev v zbiranje, presojanje in vrednotenje dokazov? ............................................................ 10 Kaj pridobi učenec, kaj učitelj? .................................................................. 11 Refleksija ................................................................................................. 12 Viri in literatura ........................................................................................ 14 Formativno spremljanje v praksi ................................................................. 15 3 Povratna informacija 4 Vprašanja v podporo učenju 5 Samovrednotenje, vrstniško vrednotenje Formativno spremljanje v vrtcu 2 Dokazi Kaj so dokazi o predznanju, učenju in dosežkih? Dokazi so viri (zbirke) podatkov in ugotovitev, ki se in veščine) in afektivni (npr. vrednote, reakcije, nanašajo na procese učenja in dosežke učencev. čustva). Zbiranje dokazov omogoča učitelju vpogled v razumevanje in učenje učencev. Na podlagi Ključno vprašanje ob vsakem dokazu je, katera dokazov učitelj prilagaja procese poučevanja, in znanja, spretnosti in veščine izkazuje učenec glede sicer tako, da izbira raznolike dejavnosti za učence. na načrtovane cilje pouka. Ker učenje poteka na različnih področjih, so tudi dokazi različnih vrst – spoznavni (npr. odgovori Dokaze učenčevega učenja in napredka lahko učenca), psihomotorični (npr. gibalne spretnosti delimo v tri skupine. Dokazi, ki izhajajo iz pogovorov Dokazi, ki izhajajo iz Izdelki kot dokazi: med poukom, kot so: opazovanj: • vprašanja in odgovori, • razvoja zmožnosti • digitalne predstavitve: projekcija, • učencev (avdio, video spletna stran, fotografija, film, problemsko raziskovalno vprašanje, posnetki), skladba, • načrtovanja in prospekt, uvodnik, oglas, strip, okrogle mize učencev, izvajanja dejavnosti, • intervjuji, • učenčevega • medijska orodja: časopis, reklama, poročilo, članek, reportaža, • samovrednotenje in vrstniško vrednotenje, • dela učencev • temeljna pisna besedila: spis, • refleksije učencev (nanašajo sodelovalnih v skupinskih, poročilo, pismo, novica, scenarij, se na njihove vrednote, • vizualne predstavitve: stenska dejavnostih, slika, plakat, diagram, oglasna stališča, prepričanja, vezane na vsebino, procese učenja • prispevka učenca deska, razstava, skica, grafični k skupinskemu organizatorji, itd.). dosežku, • ustne in praktične predstavitve: • razvoja pojmov, eksperiment, dramatizacija, igra • vlog, skladba, zapeta pesem, itd. • itd. Prirejeno po http://assessmentmethods.weebly.com/before-teaching.html (pridobljeno 11. 11. 2015). Kakšne so vaše izkušnje z zbiranjem dokazov o učenju? Na podlagi česa se odločate za vrsto dokaza? Ali so ocene, ki jih da učitelj, DOKAZI o znanju in razumevanju učencev? Če DA, zakaj? Če NE, zakaj? 3 »Pri uvajanju formativnega spremljanja Dokaze lahko učenec zbira v portfoliu. Portfolio je spremljanja in hitre povratne informacije. ki predstavljajo napredek učenčevega znanja na podlagi kriterijev uspešnosti (Komljanc, 2008). sem zaznala velik pomen sprotnega lahko delovna in predstavitvena zbirka dosežkov, Ob izvajanju mi je bila v pomoč zbirka dosežkov v obliki izdelkov, ki so se skozi leto nadgrajevali Raznoliki dokazi o učenčevem napredku se in po kvaliteti poglabljali in izboljševali.« zbirajo v daljšem časovnem obdobju in na (Učiteljica, ki je sodelovala v projektu različne načine, kar zagotavlja celosten vpogled 2 CIDREE 1 AFL ) v učenje. Zakaj moramo v učnem procesu zbirati dokaze? Namen zbiranja dokazov o učenju je ugotavljanje zgolj rezultat učenja na pamet in reprodukcije skladnosti ali razkoraka med obstoječim in učiteljeve razlage ter ga učenec dobesedno želenim učnim dosežkom. Zbrani dokazi so povzema v isti obliki, kot so ga obravnavali pri kažipoti za učitelja, ki na podlagi njih prilagaja pouku. Bistveni element razumevanja je zmožnost nadaljnje procese poučevanja in usmerja učenčeve uporabe znanja v novih problemskih situacijah oz. procese učenja. Namen raznolikih dejavnosti ter zmožnost prenosa znanja iz ene v drugo, novo učno zbiranja dokazov je spremljanje razumevanja situacijo. Učenec mora vzpostaviti nove povezave in napredovanja učencev. Razprave in naloge med dejstvi in idejami ter že obstoječim znanjem; v razredu naj omogočajo pridobitev raznolikih ustvarja nove mreže znanja in nov pomen znanja dokazov o učenju (Dochy, 1996). Učenec naj ima v novih okoliščinah. Kot pravi Rutar Ilc (2012, priložnosti, da izkaže znanje na njemu najbolj str. 4): »Učenje z razumevanjem je torej proces ustrezen način. podeljevanja pomena: poteka s pomočjo miselnih aktivnosti, s katerimi 'v glavi' gradimo odnos in Razvijanje in spremljanje razumevanja učencev je povezave med dejstvi in idejami in ustvarjamo za učitelja velik izziv. Kako lahko učitelj preveri, ali mentalne modele, v katerih si te odnose učenec snov zares razume ali pa je izkazano znanje predstavljamo.« Primer presojanja razumevanja učencev Spodnja preglednica prikazuje, kako lahko učitelj preverja razumevanje učencev – načrtuje in izvaja dejavnosti, ki temeljijo na različnih miselnih procesih. Miselni proces: Glagoli, ki pri tem pomagajo. Učenec razume RAZLOGE za nastanek pojava. analizira, poveže, pojasni, ugotovi ključne informacije, sklepa Učenec razume UČINKE opazovanega pojava na sklepa, presodi, pojasni, utemelji, interpretira, človeka (redna telesna aktivnost in počutje človeka). sintetizira – poveže, združuje Učenec razume, kako pojav A (emotivni govor) analizira, utemeljuje, primerja, osvetli, VPLIVA na pojav B (poslušalce). predpostavlja, napoveduje Učenec razume, kaj je ZANESLJIV VIR INFORMACIJ, poišče dostop do virov, zna presoditi ki ga lahko uporabi pri raziskovanju pojava. uporabnost/verodostojnost, izluščiti ključne podatke, interpretira, prestavi Učenec razume ODVISNOST pojava A (revščina) od preiskuje, raziskuje, analizira, ugotavlja – pojava B (družbeni konflikt). primerja elemente, povezuje, presoja Preglednica je prirejena po http://www.scholastic.com/teachers/article/what-are-formative-assessments-and-why-should-we-use-them. 1 CIDREE (Consortium of Institutions for Development and Research in Education in Europe) Evropsko združenje izobraževalnih institucij. 2 AFL (Assessment for Learning) Spremljanje v podporo učenju. 4 Dokazi Pri spremljanju in presojanju ustreznosti rešitev pri odprtih matematičnih problemih ipd.; razumevanja učencev mora učitelj upoštevati, za družboslovne predmete so pomembni tudi da vsi vidiki razumevanja niso enakovredno empatija in prikazovanje ter presojanje različnih zastopani pri vseh predmetih/področjih (npr. perspektiv pojavov in problemov). Različni vidiki za matematiko je v ospredju utemeljevanje, razumevanja se razvijajo postopoma, v daljših pojasnjevanje, iskanje dokazov, interpretacija časovnih obdobjih. Kaj učencem najbolj pomaga pri učenju z razumevanjem? Kako zbirate dokaze o zadovoljstvu učencev z učiteljevim usmerjanjem učenja? Kako preverite, ali je učenec dobesedno obnovljeno snov tudi razumel? Ali kdaj vnaprej predvidevate možne težave v učenju učencev? Ali kdaj primerjate svoja predvidevanja z dejansko izkazanimi težavami v dokazih? Kdaj zbiramo dokaze in kako? Dokaze zbiramo v vseh fazah učnega procesa, v bolj veljavno in zanesljivo presojo o znanju in različnih učnih situacijah. Praviloma začnemo z napredku učenca, kar je pogoj za nadaljnji proces dokazi, ki se nanašajo na predznanje učencev, učenja. pretekle izkušnje, prepričanja, stališča v zvezi z načrtovanimi cilji in nameni učenja. V učnem Učitelj zbira dokaze o učenju in znanju učencev procesu učitelj podpira učenje učencev, spremlja s pomočjo različnih orodij in strategij. Odločitev njihov napredek in doseganje učnih dosežkov učitelja za izbiro določenega orodja ali strategije glede na sprejeti referenčni okvir (nameni učenja mora izhajati iz ciljev pouka in načrtovanih in kriteriji uspešnosti). Raznoliki dokazi omogočajo dejavnosti. Rezultati raziskav kažejo, da imajo učinkovite učne dejavnosti te značilnosti:3 • za učence morajo biti smiselne; • učencem naj pomenijo izziv – učne dejavnosti naj »izzivajo« učenčeve zmožnosti; • ustvarjajo naj pogoje za to, da učenec postopoma prevzema večjo odgovornost in nadzor nad lastnim procesom učenja in doseganjem namenov učenja (učitelj to spodbuja s tem, da upošteva mnenja in ideje učencev, uporablja učencem prijazen jezik sporazumevanja, zagotavlja dovolj časa za razumevanje in izvajanje dejavnosti); • vključujejo sodelovalno učenje; • ustvarjajo pogoje za razvijanje partnerstva med učitelji in učenci (upoštevanje učenčevih socialnih in čustvenih potreb, izkazovanje pozitivnih stališč in navdušenja, povečevanje časa za osebni stik z učencem, pravična obravnava učencev, uresničevanje obljub, izogibanje prevaram); • spodbujajo naj odličnost, ki temelji na znanju in razumevanju kot vrednotah (to pomeni, da učitelj usmerja učenca v spremljanje lastnega napredka učenja na podlagi jasnih kriterijev uspešnosti). 3 Prirejeno po http://www.edutopia.org/blog/golden-rules-for-engaging-students-nicolas-pino-james. 5 Spodnja shema prikazuje proces pridobivanja in ravnanja z dokazi. 1. Razjasnitev namenov učenja in postavljanje vprašanj izvajanje dejavnosti, Prilagajanje 4. 2. Pridobivanje/ poučevanja, zbiranje dokazov o razmišljanju in ki vodijo do učenju učencev želenega namena učenja 3. Presojanje dokazov Prirejeno po http://assessment.tki.org.nz/Using-evidence-for-learning. Strategije in orodja za spremljanje razumevanja učencev in za zbiranje dokazov o tem, kako se učenci učijo, so lahko povzetki in refleksije, seznami in različni grafični organizatorji, vizualne predstavitve informacij ter sodelovalne dejavnosti. 6 Dokazi a) Povzetki in refleksije. Učenci za kratek čas prekinejo proces učenja in se ozrejo nazaj. Naredijo refleksijo opravljenega dela, premislijo, kaj so slišali, prebrali, predstavijo svojo osebno izkušnjo učne situacije/ učenja: kako so doživeli procese, kje se je zataknilo, kaj je uspelo (metakognitivne veščine). Orodja: lepljivi listki, uporaba digitalnega orodja Padlet, semafor, zadnja minuta. Orodje Opis (namen, predstavitev) Vstopni in Učenci zapišejo svoj odziv na ključno temo, problem, vprašanja pouka. Zbrane zapise izstopni učitelj pregleda in se nanje odzove oz. jih uporabi za nadaljnje načrtovanje in dejavnosti listki v razredu (kot npr. razredna razprava, podpora pri učenju posameznika ipd.). Danes sem se naučil … Moja ključna ugotovitev današnje učne ure je bila ... Ker … Uporaba Padlet je spletno digitalnega orodje, ki deluje orodja kot spletna oglasna Padlet deska, na kateri v obliki lističev objavljamo razne vsebine. (Vir: https:// padlet.com/) Izbor: Nevenka Jesenik, OŠ Duplek, pouk angleščine Semafor Učitelj spremlja učenčevo razumevanje s pomočjo barv na semaforju. • Rdeča pomeni ne razumem, ne vem, nisem prepričan. • Oranžna pomeni delno razumem, nekaj znam, sem delno prepričan. • Zelena pomeni razumem v celoti, vem, sem prepričan. Učitelj lahko uporabi semafor tudi za druge namene, kot so preverjanje stopnje zadovoljstva učencev z izvedenimi dejavnostmi, stopnje strinjanja z izbranimi temami ali dejavnostmi, pogostnost uporabe določenih virov znanja, preverjanje refleksij na učne procese, uporabljene strategije učenja ipd. Vsak učenec ima svoje semaforne listke. 7 Orodje Opis (namen, predstavitev) Zadnja Učitelj učence povabi, da ob odhodu iz razreda na pripravljene lepljive listke zapišejo minuta svoja opažanja, pridobljena znanja, težave v razumevanju ali v procesih učenja, občutenja v zvezi s temo, procesi, sodelovanjem. Zbrane zapise učitelj uporabi za nadaljnje načrtovanje dela in podpiranje procesov učenja učencev. Primer: Učenci v zadnji minuti anonimno pisno odgovarjajo na tri vprašanja: 1. Najbolj zanimivo je bilo/najbolj me je presenetilo/spoznal sem/odkril sem: . 2. Nisem dobro razumel/imam težave pri: . 3. Počutil sem se a) dobro b) slabo. ZAKAJ? b) Seznami, različni grafični organizatorji. Učenci organizirajo podatke, naredijo povezave, označijo odnose med zbranimi informacijami s pomočjo številnih grafičnih organizatorjev. Z njimi odkrivajo povezave in odnose med pojmi, podatki, dogodki. Grafični organizatorji imajo različne oblike: Vennov diagram, mreže, pojmovne mreže,4 drevesni prikazi, tabele, matrike, časovne premice, kontinuum, krogi, mehurčki, zaporedja, kartončki, grozdi idr. Izdelava kartončkov za učenje latinskih besed Uporaba: Skupina/par učencev dobi sklop kartončkov z latinskimi besedami. Na drugo stran kartončka zapišejo slovenski pomen latinske besede, asociacije, sorodne besede v latinščini in drugih modernih jezikih, citate, fraze ipd. Sledi kroženje med skupinami in dopolnjevanje, komentiranje zapisanega, analiziranje skupinskega dela, nadgradnja dela (razvrščanje besed, utemeljevanje, predlaganje »spominskih orodij/ Primeri kartončkov kot dokaz učenčevega učenja strategij« za učenje, zapomnitev itn.). (Barbara Damjan, Prva gimnazija Maribor) 4 Pojmovna mreža je ena od grafičnih predstavitev znanja, ki kaže na učenčevo razmišljanje o povezavah med pojmi. Pojmovne mreže so hierarhično organizirane in vedno strukturirane. Obenem je pojmovna mreža lahko učna strategija (Pečjak in Gradišar, 2002). 8 Dokazi c) Vizualne predstavitve informacij. Učenci uporabijo besede in slike, da povežejo in osmislijo zbrane informacije, utrjujejo naučeno ter si tako olajšajo kasnejši priklic informacij. To »dvojno kodiranje« (npr. predstavitev naučenega s sliko/ilustracijo) pomaga učitelju, da nagovori številne, različne skupine učencev v razredu, upošteva različne sloge učenja ter načine sprejemanja in razvijanja znanja. č) Sodelovalne dejavnosti. Učenci dobijo priložnosti, da se gibljejo po razredu in se pogovarjajo s sošolci ter tako razvijajo in predstavijo svoje razumevanje pojmov. Orodja: koti, galerija Orodje Opis (namen, predstavitev) Koti Učitelj označi različne kote v razredu z izjavami »Se strinjam«, »Se ne strinjam«, »Se ne morem odločiti« (ali drugimi relevantnimi besedami). Nato prebere izjavo in povabi učence, da gredo v kot, ki najbolj odraža njihov odgovor. Vsi učenci, ki imajo podobne odgovore, sodelujejo pri zbiranju dokazov, s katerimi predstavijo argumente, ki najbolj podpirajo njihovo prepričanje. Nato se pogovorijo tudi z učenci v drugih kotih. To orodje uporabimo za spodbujanje razmišljanja, pogovora in razprave ter za argumentiranje stališč. Galerija Učenci pripravijo predstavitev svojega znanja in prepričanj na najbolj ustrezen način (besedna ali nebesedna predstavitev). To lahko naredijo individualno ali v skupini. Svoje predstavitve razložijo in argumentirajo. Sošolci se med njimi sprehodijo in podajajo povratne informacije. Izbor: Barbara Oder, OŠ Poljčane, pouk matematike – galerija izvedenih matematičnih preiskav s povratno informacijo Kaj vpliva na učinkovitost strategij in orodij za spremljanje procesov učenja? Kdaj dokaz omogoča zanesljivo presojo o učenčevem razumevanju? 9 Kaj so značilnosti dobrih dokazov? Dobri dokazi izhajajo iz dejavnosti, ki so povezane z nameni učenja in kriteriji uspešnosti. Omogočajo vpogled v to, kako se učenec uči, kaj že zna, kaj potrebuje, da se bo premaknil naprej. Učitelj razmisli, kaj morajo učenci povedati, napisati, narediti ali prikazati, da prikažejo napredek in doseganje kriterijev uspešnosti. Kako lahko učitelj ugotovi, kako se učenci učijo? Kako pridobiti informacije o tem, kaj učenec potrebuje za nadaljnje učenje in napredek? Kako oblikovati kriterije uspešnosti, da jim vsak učenec lahko sledi skozi učenje in da na podlagi dokazov presoja svoje dosežke? Zakaj je pomembna vključenost učencev v zbiranje, presojanje in vrednotenje dokazov? Vključenost učencev v zbiranje, presojanje in Ko učenec predstavi dokaz svojega učenja, naj vrednotenje dokazov povečuje motivacijo za razmišlja ob tehle vprašanjih: učenje. Učenci tako ugotovijo, kaj znajo in zmorejo, • Kaj je dokaz mojega učenja? kaj se bodo še morali naučiti in kako bo potekal • Kako vem, da sem se naučil? njihov proces učenja v nadaljnjih korakih. Tako • Kako sem dokazal, da sem dosegel namen postanejo ustvarjalci lastnih procesov učenja in učenja? ne le objekti procesov, ki jih načrtujejo in izvajajo • Kako ocenjujem svojo uspešnost glede na učitelji (Atherton, 2011). postavljene kriterije? Razredni sestanek Učenci posedejo v krog. Razstavijo in predstavijo svoje delovne zbirke. Izberejo svoje najboljše dosežke (dokaze) in jih utemeljijo glede na kriterije uspešnosti. Dokaze vrednotijo tako, da primerjajo prvi, vmesni in končni izdelek. Sošolci jim podajo povratno informacijo. Na podlagi pogovora učenci načrtujejo osebne cilje za nadaljnje učenje (Komljanc, 2008). Kako aktivirati učence v procesu pridobivanja, presojanja in izboljševanja dokazov o učenju in napredku? 10 Dokazi Kaj pridobi učenec? • Vpogled, kako se uči in kako sam usmerja procese učenja (kaj mi gre, kje sem dober, kaj moram storiti, da se premaknem naprej, kaj mi še manjka na poti do cilja itn.). • Vpogled v težave v razumevanju in iskanje poti za izboljšanje razumevanja. • Z dokazi vizualizira svoje znanje, kar vpliva na njegovo kakovost in trajnost. • Različni dokazi omogočajo, da učenec izkazuje znanje na njemu najbolj ustrezen način. • Priložnosti, da je viden, slišan in upoštevan v učnem procesu. • Z zbiranjem dokazov dobi učenec bolj celosten vpogled v svoje znanje in napredek. Kaj pridobi učitelj? • Vpogled v razumevanje učencev in doseganje načrtovanih namenov učenja. • Priložnosti, da poučevanje prilagaja dejanskim potrebam učencev. • Prenos odgovornosti za učenje in znanje na učence. • Priložnosti za dvig motivacije in kakovosti znanja učencev. • Namerno in osmišljeno izbiro dejavnosti za dosego načrtovanih namenov učenja. • Partnerstvo z učenci za bolj kakovostno poučevanje. • Bolj veljavno in zanesljivo presojo o znanju in razumevanju učencev. • Dovolj podatkov za dajanje učinkovitih povratnih informacij učencem. 11 REFLEKSIJA Refleksija je namenjena ugotavljanju, kaj bi pri pouku, ki sledi načelom formativnega spremljanja, lahko še izboljšali. Razmislek – kje sem in kako razmišljam o … Vedno Včasih Nikoli Zbiranje dokazov Zbiram dokaze o predznanju učencev. Z dokazi ugotavljam, kako razmišljajo učenci. Uporabljeni dokazi se nanašajo tudi na počutje učencev med poukom. Uporabljam raznolike dokaze, ki omogočajo učencem, da naredijo znanje vidno. Izbira dokazov je odvisna od dejavnosti, ki jih načrtujem glede na namene učenja. V presojanje dokazov o učenju in znanju vključim učence. Pri zbiranju dokazov učenci sodelujejo med seboj. Z zbranimi dokazi ugotavljam skladnosti ali razkorake med trenutnim in pričakovanim učnim dosežkom. Na podlagi zbranih dokazov prilagajam nadaljnje procese poučevanja. 12 Dokazi Zbiranje dokazov o razumevanju Dokaze o razumevanju lahko učitelj zbira preko različnih miselnih in čustvenih procesov učencev. Razmislite, katere vidike razumevanja spremljate pri učencih in preko katerih miselnih procesov ugotavljate, da učenec zares razume pojme, pojave, pravila, procese. Vedno Včasih Nikoli Pri učencu spremljam ali: • zmore RAZLOŽITI pojme, načela, pojave, procese s svojimi besedami, • zna UTEMELJITI svoje odgovore, • zna DOKAZATI, kako je izpeljal sklep, • zmore smiselno POJASNITI podatke in prikaze, • zna NAVESTI ALI PREPOZNATI nove primere za pojme, pravila, zakonitosti, • zna PREDSTAVITI svoje izkušnje s pomočjo slik/podob, primerjav, zgodb in opisov različnih modelov/vzorcev, • zmore učinkovito PRENESTI IN UPORABITI svoje znanje v novih, tudi kompleksnih učnih situacijah, • zmore PRIKAZATI (demonstrirati) različne perspektive in poglede v zvezi z obravnavanim problemom ali pojavom, • zna RAZLIKOVATI med različnimi pogledi na problem, • zna izkazati sposobnost VŽIVLJANJA v čustva drugih, • je občutljiv za doživetja drugih, jih PRESOJA in se odziva nanje, • SE ZAVEDA, kako potekajo njegovi procesi učenja, to zna UBESEDITI, • zna REFLEKTIRATI lastne procese učenja in pojasniti svoje učne izkušnje. 13 Viri in literatura Atherton, J. S. (2011). Teaching and Learning Assessment. (Dostopno na htttp://www.learningandteaching.info/ teaching/assessment.htm. Pridobljeno 10. 3. 2015.) Black, P. in Wiliam, D. (2001). Inside the Black Box. Raising Standards Through Classroom Assessment, London: King‘s College London School of Education. Black, P., Harrison, C., Lee, C., Marshall, B. in Wiliam, D. (2004). Working Inside the Black Box: Assessment for Learning in the Classroom, Phi Delta Kappan, l. 86, št. 1, str. 8–21. Damjan, B. (2014). Vpeljevanje elementov formativnega spremljanja pri učenju latinskega besedišča. Vzgoja in izobraževanje, priloga Učiteljev glas 1/2014, št. 5-6, str. 56–57. Dochy, F. J. R. C. (1996). Assessment of Domain-Specific and Domain-Transcending Prior Knowledge: Entry Assessment and the Use of Profile Analysis. V M. Birenbaum in F. J. R. C. Dochy (ur.), Alternatives in Assessment of Achievements, Learning Processes and Prior Knowledge (str. 98–129), Kluwer Academic Publishers. Dodge, J. (2009). 25 Quick Formative Assessments for a Differentiated Classroom, New York: Scholastic Inc. Greenstein, L. (2010). What Teachers Really need to know about Formative Assessment, Virginia USA: ASCD, Alexandria. Komljanc, N. (2004). Vrednost povratne informacije v procesu ocenjevanja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Komljanc, N. (2008). RAP dosežek. Elektronsko gradivo z delovnega srečanja RAP. Otočec. (Dostopno na http://www. zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=92&pID=199. Pridobljeno 10. 3. 2015.) Komljanc, N. (2009). Formativno spremljanje učenja. V Didaktika ocenjevanja znanja. Vodenje procesa ocenjevanja za spodbujanje razvoja učenja. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. McTighe, J. in Wiggins, G. (2012). Understanding by Design Framework, Alexandria, USA: ASCD. (Dostopno na http://www.ASCD.ORG. Pridobljeno 10. 3. 2015.) Pečjak, S. in Gradišar, A. (2002). Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Razvijanje in vrednotenje znanja. (2012). Ljubljana: ZRSŠ. Rutar Ilc, Z. (2003). Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Zbirka K novi kulturi pouka. Ljubljana: ZRSŠ. Rutar Ilc, Z. (2012). Ugotavljanje (kompleksnih) dosežkov v medpredmetnih in kurikularnih povezavah. V Z. Rutar Ilc (ur.), Ugotavljanje kompleksnih dosežkov: preverjanje in ocenjevanje v medpredmetnih in kurikularnih povezavah. Priročnik za učitelje. Ljubljana: ZRSŠ. Rutar Ilc, Z. (2012). Poučevanje za razumevanje (p)ostaja izziv za izobraževalce. Vzgoja in izobraževanje, l. 43, št. 5, str. 2–14. Vzgoja in izobraževanje, tematska številka: Poučevanje za razumevanje, št. 5, 2012, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Vzgoja in izobraževanje, tematska številka s prilogo Učiteljev glas 1/2014, št. 5-6, 2014, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Wiliam, D. (2013). Vloga formativnega vrednotenja v učinkovitih učnih okoljih. V S. Sentočnik (ur.), O naravi učenja. Ljubljana: ZRSŠ. Wylie, E. C. (2008). Formative Assessment: Examples of Practice, Washington, DC: CCSSO. Priporočena literatura v slovenščini Pečoler, L. (2014). Formativno spremljanje znanja s pomočjo plakatov in zapisom bistva pri pouku zgodovine. Vzgoja in izobraževanje, l. 45, št. 5-6, str. 73–81. Ramšak, S. (2014). Razvojni e-listovnik v vlogi formativnega spremljanja. Vzgoja in izobraževanje, l. 45, št. 5-6, str. 47–51. Ramšak, S. (2014). Formativno spremljanje v spletnem učnem okolju Mahara pri predmetu nemščina – primer iz prakse. Vzgoja in izobraževanje, l. 45, št. 5-6, str. 52–53. 14 Formativno spremljanje v praksi Vsebina Nameni in dokazi učenja ........................................................................ 16 Učenec predstavi svoje dosežke ............................................................ 17 Oblikovanje sklepov (zaključkov, ugotovitev) po eksperimentu ..................................................................................... 18 Dejavnost za iskanje dokazov ................................................................ 20 Povezava dokazov s kriteriji uspešnosti ................................................ 21 Povezava dokazov s kriteriji uspešnosti (šport) .................................... 22 Portfolio kot zbirka dokazov – navodilo učencu ................................... 24 Portfolio – navodila učencu za izbiro in pripravo dokazov za portfolio ............................................................................................... 25 Refleksija ob dokazih .............................................................................. 26 15 FS v praksi Razpredelnica prikazuje nabor dokazov, ki učencu in učitelju lahko pomagajo presojati, kako je potekal proces učenja ter kateri nameni Nameni in dokazi učenja učenja so doseženi. Učitelj in učenec presojata, ali je iz dokazov vidno, da učenec zna razložiti izbrani pojav in ubesediti svoje mnenje. S povratno informacijo učitelj podpre učenca, da lahko izboljša svoje izdelke. Nameni učenja Učenec razloži izbrani družbeni pojav. Učenec ubesedi svoje mnenje o družbenem pojavu iz spodnjega seznama: • migracije, • jezikovne ovire, • ženske v družbi, • korupcija, • religija. Dokazi • Dnevnik osebnih razmišljanj • Razprava v manjših skupinah • Dnevnik učiteljevih opažanj • Opisi predznanja in znanj ob zaključku procesa • Zapisi samovrednotenja • Zapisi vrstnikovega vrednotenja • Primerjava razlik in podobnosti z učenčevim življenjem 16 FS v praksi Delovni list za učenca 2. razreda prikazuje navodila za pripravo na razredno konferenco oz. sestanek, na katerem bo svojim gostom (lahko so starši Učenec predstavi svoje ali drugi povabljeni) s pomočjo portfolia, v katerem so zbrani dokazi o njegovem učenju in napredku, predstavil dosežke svoje dosežke. »Razredna konferenca« za učence Moj prostor Potep po razredu • Izrazi dobrodošlico gostom. • Svojim gostom predstavi razred. • Predstavi se. • V vsakem kotičku jim razloži, kaj tam počneš. • Predstavi svoje najljubše knjige, igre, pripomočke. Predstavitev portfolia • Svojim gostom predstavi portfolio s svojimi dosežki. • Posebej poudari, kaj ti gre dobro in pri čem imaš še težave. • Ustavi se tudi pri izdelkih, ki so ocenjeni. Ob tem pojasni, kaj že znaš. Predstavi dnevnik in portfolio Zaključek • Predstavi dva tebi najljubša dokaza iz • Vprašaj goste, ali imajo kakšna vprašanja. portfolia. • Vzemite si nekaj minut in se pogovorite o tem, • Povej, kaj si pri tem počel in kako uspešen si kako ti gre v šoli. bil. • Izpolnite list z REFLEKSIJO. • Vprašaj ostale, kaj mislijo o tvojem dosežku. • Zahvali se svojim gostom. 17 FS v praksi Predstavljeni so trije primeri oblikovanja sklepov po opravljenem eksperimentu pri pouku biologije v gimnaziji. Oblikovanje sklepov (zaključkov, ugotovitev) po eksperimentu Premislite, kako bi lahko na podlagi dokaza (zapisanega sklepa) učitelj učencu podal učinkovitejšo povratno informacijo. Dogovorjeni kriteriji uspešnosti so: • V sklepih znam kratko in jedrnato zapisati vse bistvene ugotovitve iz razprave. • Sklep znam navezati na dobljene rezultate in jih predstaviti v povezavi z zastavljenim namenom eksperimenta ter teoretičnimi izhodišči. • Znam predstaviti, ali sta bila dosežena cilj in namen eksperimenta ter ali sem z eksperimentom potrdil postavljeno hipotezo. Predstavljen je namen eksperimenta. Sklepi ugotovitve) se (zaključki, navezujejo na ugotovitve) se (zaključki, Sklepi pridobljene navezujejo na rezultate. teoretična izhodišča. Hipoteza je smiselno vključena. 18 Navedba hipoteze naj odraža rezultate eksperimenta. Interpretacijo rezultatov naveži na teoretična izhodišča. Vzrok in posledica nista razložena. Pomagaj si s teoretičnimi izhodišči. Interpretacijo rezultatov naveži na namen Sklepe eksperimenta in (zaključke, teoretične ugotovitve) dopolni osnove. s hipotezo. Avtorica primerov pri predmetu biologija v gimnaziji: Saša Kregar. 19 FS v praksi Delovni list pomaga učitelju voditi učence skozi dejavnosti tako, da se zbirajo dokazi o razmišljanju in predznanju. Dejavnost za iskanje dokazov 1. Učenci si ogledajo posnetek ali fotografijo. 2. V tabelo zapišejo, kaj jim je bilo oz. kaj jim ni bilo všeč. Všeč mi je bil del, v katerem … Ni mi bilo všeč … 3. O tem se pogovorijo v parih, pri čemer jim je v pomoč plakat na steni učilnice. 4. Posnetek ali fotografijo si ponovno ogledajo. 5. Učenci dopolnijo povedi, ki so na plakatu. 20 FS v praksi S tem orodjem učenec razmisli o svojem delu tako, da dokaz presoja na osnovi kriterijev uspešnosti. Povezava dokazov s kriteriji uspešnosti V razpredelnico nanizamo dogovorjene kriterije uspešnosti. Učenec individualno ali s sošolcem pogleda svoj izdelek in ga ovrednoti glede na kriterije. Pri tem presoja glede na to ali mu je kriterij uspelo doseči ali še ne. Učenec v zadnjem stolpcu zapiše, na kaj bi želel še posebej opozoriti učitelja ali sošolca oz. kaj naj učenec še naredi. Sledi pogovor v razredu ali v paru. Kriterij uspešnosti Uspelo mi je ... Ni mi še uspelo ... Kaj še potrebujem? Kaj lahko še naredim? 21 FS v praksi Opis dejavnosti in razpredelnica s kriteriji uspešnosti prikazujejo pripomoček, s katerim lahko učenci pregledno spremljajo svoj napredek Povezava dokazov s kriteriji v telovadnici. uspešnosti (šport) Cilj dejavnosti v razredu: Učenec izpopolnjuje tehnične elemente izbrane športne igre do stopnje, ki omogoča sproščeno sodelovanje v igri. Učenci skupaj z učiteljem oblikujejo kriterije uspešnosti za spodnji in zgornji odboj pri odbojki. Potem samovrednotijo začetno stanje po opredeljenih kriterijih. Sledi spremljanje lastnega napredka, kar učenci naredijo s pomočjo kamere in posnetkov z zamikom. Z medvrstniško povratno informiranje zberejo dokaze o doseganju posameznih kriterijev, kar vsak zase označi s samolepljivim listkom na plakatu, ki visi v telovadnici. V razpredelnici na plakatu so kriteriji zapisani tako, da jih učenci razumejo. Odbojka – kriteriji uspešnosti ZGORNJI DOBOJ Vsak učenec prilepi liste s svojim imenom ali znakom. Pravilna postavitev rok – prstov (košarica) Pravilen odboj (komolci) Ustrezno gibanje v kolenih (preža) Ustrezno gibanje (telo) pod žogo Odboj s spremembo smeri leta žoge 22 Namigi: • Dogovor med učenci in učiteljem, da se bo ocenjevanje izvedlo takrat, ko bodo vsi učenci zbrali dokaze, da elemente obvladujejo. • Po ocenjevanju učenci pripravijo dejavnosti za drugošolce (mlajše učence) in s tem dokažejo uporabnost svojega znanja in spretnosti. Skupine po 2 ali 3 šestošolke pripravijo posamezno dejavnost – svojo vadbeno postajo, izberejo učinkovito dejavnost (izmislijo si igro, posvetujejo se s sošolko, poiščejo primere dejavnosti na spletu, se posvetujejo z učiteljico). Ob izvedbi ugotavljajo uspešnost s povratno informacijo drugošolcem. Foto: Petra Rankel, OŠ Kolezija Idejo in primer prispevali Petra Rankel in Nives Markun Puhan. 23 FS v praksi Delovni list prikazuje navodila za zbiranje in presojanje dokazov o učenju s pomočjo portfolia. Portfolio kot zbirka dokazov – navodilo učencu Oblikuj svoj portfolio. Pri vsakem sklopu navedi cilj učenja in kriterije uspešnosti, ki ste jih sprejeli v razredu. V portfoliu v vsakem učnem sklopu vloži tiste izdelke, ki dokazujejo, da si dosegel cilje in kriterije uspešnosti. Zbiraj raznolike dokaze: skice, risbe, pisne izdelke, slike, fotografije, delovne in učne liste, predstavitve, povezave do elektronskih gradiv itd. Izdelaj krovni seznam: Datum Raznoliki dokazi Danes sem … V prihodnje bom še … (jutri … / do petka …) Vsak dokaz v tvojem portfoliu naj ima tudi zapisano kratko refleksijo. Sproti zapisuj tudi vsa vprašanja, ki bi jih rad postavil učitelju. 24 FS v praksi Delovni list z navodili usmerja učenca pri izbiri in presoji dokazov za portfolio. Portfolio – navodila učencu za izbiro in pripravo dokazov za portfolio S kljukico označi vsak dokončan korak. Zberi svoje izdelke pri predmetu , ki so nastali v zadnjem obdobju. Postavi jih na mizo. V zgornji desni kot lista napiši svoje ime in datum. Na vrhu lista napiši naslov: »Zakaj sem izbral ta izdelek?«. Dobro poglej svoje izdelke (dokaze). Pri izbiri svojega najboljšega izdelka upoštevaj seznam dogovorjenih kriterijev uspešnosti. Izbran izdelek (dokaz) primerjaj z dokazi iz prejšnjega obdobja. Poišči izboljšave, ki si jih dosegel. Ugotovi svoja močna področja, ki si jih pokazal pri novem izdelku (dokazu). Zapiši jih pod naslov: »Zakaj sem izbral ta izdelek (dokaz)?«. Vzemi novi list in na vrhu napiši: »Cilji za naslednje obdobje«. Poišči področja, ki zahtevajo izboljšanje. Vse zloži v svoj portfolio. Prirejeno po: Dale Easlley, S., Mitchell, K. (2007). Portfolio v ocenjevanju. Ljubljana: Educa. 25 FS v praksi Učenec ob dokazih o učenju izvede refleksijo, pri tem pa uporabi iztočnice. Le-te so lahko tudi v obliki plakata Refleksija ob dokazih v razredu. Učenec si ob razmišljanju o dokazih pomaga z iztočnicami na plakatu. Iztočnice na levi strani plakata pomagajo učencu pri razmišljanju o opravljanem delu, iztočnice na desni strani pa ga usmerjajo v načrtovanje nadaljnjega dela in izboljševanja dokazov učenja. REFLEKSIJA REFLEKSIJA POGLED NAZAJ POGLED NAPREJ 26 DOKAZI Formativno spremljanje v podporo učenju Avtorice: dr. Ada Holcar Brunauer, mag. Cvetka Bizjak, mag. Marjeta Borstner, mag. Janja Cotič Pajntar, mag. Vineta Eržen, Mihaela Kerin, dr. Natalija Komljanc, Saša Kregar, Urška Margan, dr. Leonida Novak, dr. Zora Rutar Ilc, mag. Sonja Zajc, Nives Zore Strokovna redakcija: dr. Ada Holcar Brunauer in mag. Cvetka Bizjak Strokovni pregled: ddr. Barica Marentič Požarnik Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izdal in založil: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnica: Jasna Rojc Urednici založbe: Zvonka Kos in Andreja Nagode Oblikovanje in ilustracije: Davor Grgičević Grafična priprava: Design Demšar, d. o. o. Fotografije: Shutterstock Spletna izdaja Ljubljana, 2025 Publikacija je dosegljiva na: www.zrss.si/pdf/FS_Dokazi.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 238118659 ISBN 978-961-03-0897-3 (PDF) Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav