Zdravstveni priročnik

Po raznih virih sestavil

Dr. Mirko Černič

Ljubljana

Prešernova knjižnica

1951, VI letnik

!  /V.i 'P?  >

mm

- ž <s z zj/


■ c •

PREDGOVOR

Namen Zdravstvenega priročnika je, obrazložiti čim več zdravstvenih
pojmov, t. j. tega, kar je v zvezi z našim zdravjem in boleznijo,
z ustrojem in delovanjem našega telesa. Znanje o tem naj pripomore
delovnemu človeku do tega, da bo vsaj v glavnem doumel to, kar se
v zdravju in bolezni dogaja, kaj se v zdravju in bolezni mora napraviti
in kaj se ne sme. Vzor zdravstvenega priročnika bi bila knjiga, ki bi
vsako bolezen opisala od početka z njenimi vzroki in znaki, očrtala
njen potek, navedla zdravila in način zdravljenja itd. vse do konca
bolezni, t. j. do ozdravljenja, izboljšanja ali smrti. Tak zdravstveni
priročnik bi obsegal več debelih knjig.

Pri boleznih, ki so doma v naših krajih, sem bil obširnejši z našte¬
vanjem bolezenskih znakov, pri onih iz tujih krajev krajši.

Skušal sem vsako stvar poimenovati s slovensko besedo, kar se da
skladno z ljudskim označevanjem. Da ne bo ne sporazumevanj a, sem
dodajal mednarodne oznake, to pa tudi zato, da lahko vsakdo poiiče
v tujejezičnih knjigah, če ga stvar zanima kaj več. Za natančnejšo
opredelitev pojmov opozarjam v oklepaju na podobne, različne in
nasprotne pojme.

*

Tovariš Dr. Milan Černelč je bil tako prijazen, da je pregledal
tipkopis  — za njegov trud mu bodi tudi na tem mestu lepa hvala!

V Mariboru, spomladi 1951.

Dr. Mirko Černič

\




-





A

abortfvno zdravljenje: tako zdrav¬
ljenje, pri katerem s primernimi
ukrepi zadušimo bolezen v kali, da
se sploh ne more razviti. Za abor-
tivno zdravljenje je seveda potrebna
čimprejšnja spoznava bolezni, ta na
je mogoča samo tedaj, če se bolnik
da zdravniško preiskati takoj pri
prvih pojavih bolezni,
abortus gl. splav,
abranki: vneti hemoroidi, t. j. vne¬
te krotice zlate žile, ki gledajo iz
danke in so hudo boleče. Ležanje in
hladni obkladki lajšajo bolečine, po¬
trebna je lahka hrana vse dotlej, da
vnetje poneha in se abranki zmanj¬
šajo. Nevnete abranke je najboljše
dati operirati,
absces gl. ognojek,
abstinenca gl. vzdržnost.

Adamovo jabolko: štrlina na spred¬
nji strani vratu, zlasti dobro vidna
pri odraslem moškem. Ta štrlina se
pri požiranju premika navzgor in

Risba 1.

Adamovo jabolko (X).

navzdol. Ime je debila po tem, ker
je po izročilu košček plodu s prepo¬
vedanega drevesa spoznanja dobrega

in zla, s katerim je Eva v raju
zapeljala Adama, obtičal Adamu v
žrelu. Sporočilo sloni na igri besed:
jabolko moškega je dobilo svoje ime
po tem, ker se v hebrejščini moški
imenuje »adam«. Odtod tudi legenda,
ki pojasnjuje nastanek jabolka.

adaptacija: prilagojevanje Če sto¬
pimo podnevi v zatemnjen prostor,
v katerem brli kaka lučka, skraja ne
vidimo ničesar, niti brljavke ne opa¬
zimo, dokler se  naše oči ne prila¬
godijo temi, t. j dokler se ne adap¬
tirajo. Adaptiran je oči na temo traja
dolgo, tudi več ur, medtem ko se
adaptacija na svetlobo pri prestopu
iz teme izvrši v nekaj sekundah.

adisonka ima svoje ime po angle¬
škem zdravniku Addisonu, ki jo je
prvi opisal. Najvidnejši znak te bo¬
lezni je bronasta barva kože in sluz¬
nic, razen tega muči bolnika izredna
utrudljivost in slabost mišic, spo¬
min mu peša, ima prebavne motnje
z driskami, bole ga sklepi in mišice.
Vse to je posledica nezadostnega
delovanja nadobistnic, k.i ga povzro¬
čajo različne bolezni nadobistnic, ka¬
kor tuberkuloza, sifilis, nezadostno
razvite nadobistnice ali bule v njih.
Bronasta barva se vidi zlasti na hrb¬
tišču rok, v obrazu, na vratu,, na
prsnih bradavicah in na osramju.
Bolezen se  razvija počasi, se le redko¬
kdaj malce izboljša, sčasoma človeka
izčrpa in ugonobi. Zdravimo jo- z
zdravili, ki jih dobivamo iz živalskih
nadobistnic.

adenoidne vegetacije: povečana

žrel niča, ki sega  v odzadnji del nosne
votline in, pri otrocih povzroča težko
dihanje, dihanje skozi usta, smrčanje

adneksi

6

v spanju, celo naglušnast Otroci
z adenoidnimi vegetacijami so na¬
vadno tudi sicer telesno in duševno
manjvredni in v šoli zaostajajo za
drugimi. Ako se adenoidne vegeta¬
cije sčasoma same od sebe ne zmanj¬
šajo, jih je treba z operacijo odstra¬
niti (glej risbo 86).

adneksi, maternični priveski: orga¬
ni, ki so v zvezi z maternico, t. j
jajčniki, jajcevodi in maternične vezi,
ki drže maternico v njeni legi v me¬
denici. Obolenj a adneksov imajo svoj
vzrok v prisadu po splavu in porodu
ter po spolni bolezni kapavici. Obo¬
lenja so navadno dolgotrajna, po¬
vzročajo ženskam bolečine, vročino

iv ra m

Plodita in rodila. Maternica (1), mater¬
nično ustje (2). jajcevod (3). jajčnik (4).

in druge muke ter jim nemalo gre¬
nijo življenje Ta obolenja se zdra¬
vijo s kopelmi, elektriziranjem ozi¬
roma pri kapavici protikapavično;
včasih je potrebna tudi operacija.

afazija: delna ali popolna nezmož¬
nost govorjenja zaradi obolenja go¬
vornega središča v možganih, n. pr
po poškodbi, možganski kapi. buli
itd., medtem ko so govorila zmoglji¬
va in inteligenca normalna Razlo¬
čujemo motorično afazijo, pip kateri
bolnik vse razume, ne more pa ni¬
česar povedati, ker ne zna obliko¬
vati besed; pri senzorični afaziji
bolnik sicer govori, pa ničesar ne
razume in ne more ponoviti, kar
sliši.

afekcija: prisad, okuženje.

afekt: čustvena razgibanost, ki po¬
vzroča raznoliko gibanje v mišicah,

<Sfte

izpremembe v delovanju srca in
pljuč, v presnavljanju in v izrazu
v obrazu. Človek se v afektu popol¬
noma drugače odz : va na dogodke,
ker afekt predstave lahko zavre in
zaustavi ali jih potisne v nezavest
(pr. primarni afekt).

afonija: brezglasje, popolna hri¬

pavost. Vzrok je obolenje grla (katar,
ohromelost glasilk pri kužnih bolez¬
nih. pri sifilisu in tuberkulozi, zaradi
bule), tudi živčna afonija pri histe¬
riji. Zdraviti, je treba osnovno bo¬
lezen.,

afrodiziakum (poimenovanje po
grški„ boginji Afroditi in pomeni
spolno dražilo). Spolna dražila so
različna sredstva, ki dražilno vpli¬
vajo na spolnost, hkrati pa tudi
škodljivo na sečila (na ledvice in
sečni mehur), ker povzročajo zastoj
vode vnetje ledvic, krvosečnost. Teh
in takih sredstev se je treba ogibati,
ker je pokara za trenutno lahko¬
miselnost pogosto huda! Med afro¬
diziake štejemo tudi sredstva, ki naj
bi poživila »mcrko moč«, t. j. spolno
zmogljivost moškega, ko začne iz
kateregakoli vzroka pešati. Ta sred¬
stva so izvlečki iz živalskih spolnih
žlez, za meške iz živalskih mod, med¬
tem ko se ona iz živalskih jajčnikov
rabijo pri ženskah, ki jim jajčniki
več ne delujejo prav, v meni ali
v bolezni. Vsa taka sredstva niso cd
muh, ne v dobrem, ne v slabem, zato
je treba biti z njimi zelo previden,
ker drugače lahko več škodijo kot
koristijo. Kdor torej misli, da so mu
potrebna, naj se o tem najpoprej
posvetuje z zdravnikom.

afte: izpremembe na sluznici ust,
t. j. na ustnicah, {Jl esn h jeziku in
nebu, .pa tudi na sluznici nožnice.
Afte so najprej sivi mehurčki, ki po¬
čijo in na njihovem mestu nastanejo
za lečo velike razjede z rdečim ro¬
bom. Vzroka za njihov nastanek ne
poznamo. V ustih jih izpiramo s ka¬
miličnim čajem, v nožnici pa jih.

aglutlnžclja

7

akomodšcija

žgemo z lapisom Afti na ’ezrku pra¬
vimo pika na jeziku.

aglutinacija: lastnost sokrvice ti¬
stih, ki so prestali kako na! zljivo
bolezen, n. pr. tifus, grižo, kolero,
otrpnjenje tilnika itd in se kaže
v tem, da sokrvica takih prebolev-
nikov povzročitelje teh bolezni aglu-
tinira, t. j. jih skepi ali zgrudi Ko
namreč pride z njimi v stik, po¬
vzroči, da se bolezenski povzroči¬
telji združijo v kepice ali zgrudke.
To lastnost uporabljamo za to, da
doženemo, ali so povzročitelji teh
bolezni v krvi bolnika o katerem
domnevamo, da je zbolel za katero
izmed naštetih bolezni.

agnozija: nesposobnost, spoznati

kaj kot celoto, pa čeprav spoznamo
njegove dele, n. pr. vizualna agnozija
(duševna slepota): bolnik vidi barve
in zaznava obliko predmeta, kljub
temu ga ne more spoznati; akustična
agnozija (duševna gluhota): bolnik
sliši zvonjenje zvona, šumenje vode,
pa ne spozna zvona in slapa; taktilna
agnozija (tipalna gluhota); bolnik ne
spozna ključa z otipom. Vzrok agno*
zije je obolenje možganskih središč
za vidno, slušno in tipalno spomi¬
njanje.

agonija, umiranje: zatinje obdobje
življenja, t. j. borba s smrtjo. Znaki
agonije so posledica pojemajočega
delovanja živčevja in mišičja: neza¬
vest, hropenje, poveš mi**c v obrazu,
poveš spodnje čeljusti, .ponemarjanje,
t. j. umirajoči ne drži vode in blata
itd.

agorafobija, praznotna • grozavica:
živčna odnosno -duševna bolezen, pri
kateri bolniki občutijo grozo pred
praznimi prostori, n. pr. .pred praz¬
nim trgom, pred prazno široko ulico,
pred praznim mostom itd. Bolniki
dobro vedo, da se jim ne .v,ore nič
zgoditi, vendar svoje groze ne mo¬
rejo premagati in ta tako vpliva
nanje, da gredo n. pr. čez prazne trge
in široke ulice samo v spremstvu,
brez spremstva se jim izognejo.

ahilija: pomanjkanje solne kisline
in pepsina v želodčnem soku
Ahilova peta oziroma Ahilova kita:
kitasti konec, s katerim je mečnična
mišica pripeta na petnico. Poimeno¬
vanje je po grškem junaku Ahilu, ki

Risba 3.

Ahilova kita (1), notranji gleženj (2).

ga je mati vsega potisnila z glavo
naprej v vodo in je postal neranljiv
po vsem telesu razen na petah, za
katere ga je držala.

aklimatizirati se, prilagoditi se no¬
vemu. okolju, privaditi se na novo
podnebje. Aklimatizacijske težave:
neprijetnosti pri aklimatiziranju, t. j.
tegobe, ki jih imamo pri prih Ju
v nov kraj. Tegobe nastanejo zaradi
izpremembe zraka, pr eh r and itd.,
skratka zaradi tega, ker svoje živ¬
ljenjske navade izpremenimo.

akomodacija: prilagoditev očesa

tako, da ostro vidi predmete na
razne daljave. Oko se akomodira
s tem, da izpreminja lomnost leče,
t. j. da lečo ali splošči ali izboči,
s čimer povzroči, da se svetlobni
žarki sečejo na mrežnici in dajo
ostro sliko predmeta, ki ga gledamo.
Zmožnost akomodiranja, 1 j. izpre-
minjanja lomnosti leče, začne okoli
45. leta starosti pešati, pojavlja se^
starostna daljnovidnost ali starovid-
nost. Tej pomagamo z očali. Razni
strupi (atropin, tudi alkohol in niko¬
tin) povzročajo oslabitev, pa tudi ne¬
polno nezmožnost akomodacije. Tu

Skna

8

alkoholizem

pomaga samo to, da se teh strupov
ogibljemo.

akna gl. mozoljarica.
akromegalija: bolezen, ki se kaže
prvenstveno v tem, da so vse telesne
štrline nesorazmerno veMke (nos.
brada, roke in noge, ki so tacman-
ske); razen tega imajo akromegaliki

Risba 4
Akromegalija.

motnje spolnosti (moški impotenco,
ženske izostanek mesečnega perila),
rada jih boli glava in tudi vid je
zmanjšan. Vzrok je v možganskem
podvesku (hipofizi), ki je izrojen.
Zdravljenje je operativno

akuten: nenaden, naglo potekajoč,
n. pr. obolenje, izpuščaj (nasprotje,
kroničen, dolgo trajajoč, polagoma
nastajajoč).

alergija: svojska ali izpremenjena
občutljivost organizma. Če damo bol¬
niku injekcijo seruma, jo navadno
prenese, ne da bi kazal kakršnokoli
okvaro. Če pa k alergiji nagnjeni
bolnik dobi ponovno injekcijo istega
seruma, nastanejo neprijetne, včasih
celo hude posledice: srbeč izpuščaj
v obliki koprivnice, visoka vročina,
zabuhel obraz, težko dihanje, hro-
mote itd.,'celo smrt. Če dobi bolnik
že pri prvi injekciji take neprijet¬
nosti, je to svojska občutljivost. Ka¬
dar je prav huda, ji pravimo anafi-
laksija, v najhujši obliki pa anafi-
laktični šck, ki včasih povzroči smrt.
So ljudje, ki dobe srbeč izpuščaj že
po nekaterih jedeh, n. pr. po jago¬
dah, siru, rakih itd., da, celo po ne¬
katerih zdravilih, n. p*r. po aspirinu;
drugi dobe po vdihavanju cvetnega
prahu spomladi in poleti mrzlico,

naduho, vnetje očesne veznice (sen-
sko mrzlico) — tudi te pojave pri¬
števamo k alergiji, povzročiteljem
pravimo alergeni, boleznim pa aler¬
gične bolezni. Obvarujemo se jih, če
se izogibljemo vsega, kar jih povzro¬
ča (pr. idiosinkrazija).

alkaloidi: organske baze, ki so

v nekaterih rastlinah in učinkujejo
na osrednje živčevje (na možgane in
hrbtni mozeg) Alkaloidi so v majh¬
nih količinah dragocena zdravila,
v velikih pa hudi, strupi. Njihovo de¬
lovanje je kaj različno, n. pr. omam¬
no, t. j. povzročujoče omamo (opij,
kokain); kreevno, povzročujoče krče
(strihnin) itd Alkaloide je mogoče
dobiti v lekarnah samo na zdravniški
recept.

alkoholizem: stalno uživanje alko¬
holnih pijač, posebno takih z večjo
množino alkohola, n. pr. žganja, ali
pa takih z manjšo množino alkohola,
pa v večji meri, n. pr. vina. Alkohol
povzroči sčasoma okvare vseh orga¬
nov: želodčni in črevesni katar, obo¬
lenje jeter, ledvic in srca, vnetje
živcev ter tudi duševne bolezni: pi¬
jansko blaznost, tako zvani delirium
tremens, bolezensko ljubosumnost in
končno beden pogin, ker sčasoma
izpodnese bolniku vso odpornost. Za
nedorasle je alkohol strup, res pa
bolnika krepi, v primernih količinah
in zavživan sem pa tje poživlja pri
odraslem prebavo, starim ljudem
daje moč. Preveč bi bilo zahtevati
v vinorodnih krajih, kot je Slovenija,
da bi bili vsi ljudje abstinenti, da
sploh ne bi uživali alkoholnih pijač.
Teda velikanska razlika je med ne~
abstinentom, t. j. zmernim oziroma
priložnostnim pivcem in med pijan¬
cem: prvi zvrne sempatje merico
alkohola, drugi se opijanja vsak dan,
dokler se docela ne zapije ter postane
nadloga sebi in drugim: Take ljudi
je treba poslati v posebne zavode,
kjer jih skušajo spraviti na pravo
pot, žal pa ie le prebridka resnica,
da se pijanec izpreobrne, kadar se

alkoholni obkladek

9

amnezija

v jamo zvrne. Pred alkoholom se je
treba čuvati spočetka, slabiči se mu
vdajo kaj kmalu ter propadajo teles¬
no in duševno, velikokrat uprapastijo
ne samo sebe, temveč tudi družino

alkoholni obkladek uporabljamo
pri vnetju (pri furunklu, pri prisadu).
Napravimo ga tako, da vzamemo eno
do dve žlici 60°/» alkohola (če ga
nimamo, je dobro navadno žganje),
s tem prepojimo obvezilno gazo, vato
ali navadno žepno ruto oziroma bri¬
sačo in jo ovijemo okoli vnetega uda
ter pritrdimo s povojem. Ko se ob¬
kladek posuši, ga. izza roba zalijemo
t  isto tekočino.

aluminijevo posodje rabimo z;
kuhanje hrane razen za sadje, bi se
kvari zavoljo organskih kislin in
lugov Aluminijevo posodje čistiti
s sodo ni dobro.

alveoli 1. zobni = zobnice: izdol
bine, v katerih tiče zobje v čeljustih,

toplazme, ki izteguje panožice. ne¬
kake podaljške, s katerimi se premika
' na dnu vode ali po vlažni zemlji.
Prehranjuje se tako, da s podaljški

Vzdolžni prerez skoži zob. Celjustnica
(1). zobni živec (2), zobovina ali zobni
cement (3). sklenina ali zobni emajl (4)

2. pljučni = pljučni mehurčki, t. j.
končiči dihal, v katerih se vrši iz¬
menjava plinov (glej, risbo 104).

ambulanca: zdravstvena ustanova,
v katero prihajajo bolniki, ki niso
toliko bolni, da bi morali ležati ozi¬
roma da bi moral zdravnik k njim.

ameba, menjačica: sila preprosta
živ, ki nima niti trdne oblike, ob¬
staja iz izpremenljivega gručka pro-

Risba 6.

Ameba Panožica (1)

ovoje proto.plazme obda in zaprede
hrano. Razmnožuje se z delitvijo na
dvoje. Amebe so večinoma nedolžne
živi, ki žive v sladki vodi in kot
zajedalci v debelem črevesu; ena
vrata ameb pa je nevarna, t. j. ona
vrsta, ki povzroča dolgotrajno bole¬
zen, amebno grižo.

amenca: zmedenost, neznajdenost.
Bolnik je amen ten, t. j. zmeden, ne-
znajden (se ne znajde ne v času ne
v kraju, je časovno in krajevno dez-
orientiran).

amenoreja: izostanek mesečnega

perila, bodisi zaradi bolezni (malo¬
krvnosti oziroma slabokrvnosti, na¬
lezljivih bolezni, nerazvitih rodil in
plodil, ižpremembe načina življenja,
zlasti, če je zvezano z razburjenji —
n. pr. v partizanih niso tovarišice
imele perila po več mesecev, tako
je razburljivo partizansko življenje
vplivalo nanje), bodisi v nosečnosti
in v dobi dojenja.

amfiola: majhna, steklenka s ste¬
rilno tekočino za vbrizgavanje v telo
(gl. ampula).

amilum: škrob (sestavina v zrnju
»vseh celic višjih ■ rastlin).

amnezija: nespominjanje na dolo¬
čene dogodke, izguba spomina, n. pr.
pri pretresu možganov na dogodke,
ki so pretres povzročili oziroma
spremljali; pri nevrastenikih nespo¬
minjanje na dogodke, ki so delovali
nanje kot duševna okvara; pri

amoniak

10

anamneza

histerikih in božjastnikih nespotmin-
janje na dogodke za časa napada;
tudi pri poskusih samomora s plinom
ali obešenjem se pojavlja izguba

Risba 7

Amfiola

spomina na dotične dogodke. Sta¬
rostna amnezija se kaže v tem, da
stao ljudje pozabijo na dogodke iz
sedanjosti in iz bližnje preteklosti,
pač pa dobro pomnijo one iz daljne
preteklosti, včasih celo iz detinstva.
Amnezija na dogodke iz prvih let
življenja je normalen pojav.

amoniak: brezbarven plin ostrega
duha, ki draži oči na solzenje. Amo-
niakova raztopina: bi.stra brezbarv¬
na tekočina ostrega amoniakalnega
duha. Kupilni koncentrirani amoniak
je nekako 25%,  salmiakovec pa
10 %  amoniak Čista raztopina se
rabi za vdihavanje pri nenadni sla¬
bosti in omotici.

ampula: steklenka z ozkim zatalje-
nim vratom za brezkužna zdravila,
ki jih dajemo z injekcijo. Neposredno
pred injekcijo vrat prepilimo s po¬
sebno pilico, nakar tekočino poteg¬
nemo v sterilizirano brizgalko.

amputacija: operacija, pri kateri
odstranimo kak telesni del ali ud,
n. pr. prst, roko, nogo, dojko, danko
itd. Vzrok za amputacijo je bolezen,
n. pr. rak ali tako huda poškodba,
da ohranitev uda nima smisla, ker
bi bil ud neraben ali bi celo druge
ude oviral v njihovem delovanju.
Amputacija uda je potrebna tudi 1

krat, kadar se poškodbi pridruži
prisad v taki meri, da. zastruplja kri
in ogroža poškodovančevo življenje..
Jasno je, da se zdravnik in bolnik
odločita za to, da žrtvujeta bolni ali
poškodovani ud le takrat, kadar je
treba ohraniti življenje, kadar torej
gre za ud ali za življenje Operater
skuša ohraniti uda toliko, da je mo¬
goče nošenje proteze, t. j. umetnega
-uda, ki naj nadomesti izgubljenega

Risba 8.

Amputacijski Šircelj.

Amputirana včasih še dolgo čutijo
bolečine v udu, ki ga nimajo več,
to so amputacijske bolečine. Po-
vžroči jih draženje okrnjenega živca
v amputacijskem štrclju.

analgezija: nebolečnost, mrtvost,
živčna otopelost bodisi zaradi obole¬
nja živca, ki oživčuje tisti del telesa,
bodisi da jo povzročamo umetno (gl.
anestezija).

anamneza: predzgodovina bolezni,
t. j. vse, kar se tiče bolnika pred
preiskavo. Anamnestični podatki, ki
jih. navede bolnik sam ali njegovo
spremstvo, obsegajo podatke o bo¬
leznih staršev in ostalega sorodstva,
zlasti bratov, sester in otrok; o nje¬
govih že prebolenih boleznih; o na¬
činu življenja itd. Ti podatki so za
zdravnika oziroma za spoznavo bo¬
lezni zelo važni.

anatokstn

11

anevrisma

anatoksin: nestrupeni toksin ba¬
cila davice, ki imunizira organizem
anatomija ima več pomenov. Naj¬
prej pomeni razteleševanje mrličev
in vedo o zgradbi človeškega in
živalskega telesa; potem poslopje,
kjer se to razteleševanje vrši, in
knjigo, ki o tem piše. Podrobneje
razločujemo opisno anatomijo, ki
dele telesa opisuje; topografično ana¬
tomijo, ki določa medsebojno lego
posameznih organov; primerjalno
anatomijo, ki primerja posamezne
dele človeškega telesa z živalskimi;
plastična anatomija opisuje vnanjost
telesa ter je važna za^Jikovne umet¬
nike (za slikarje in kiparje); mikro¬
skopska anatomija = histologija. V
starem in srednjem veku je bilo raz¬
teleševanje mrličev zaradi verskih
predsodkov prepovedano, vendar so
razboriti zdravniki razteleševali ži¬
vali, predvsem pse in opice, da so
mogli približno dourpeti in sa pred¬
stavljati, kako je pri človeku. Danes
je anatomija s fiziologijo (vedo o de¬
lovanju organizma in njegovih de¬
lov) temelj zdravniškega delovanja.

anemija 1. malokrvnost zaradi iz¬
gube krvi pri krvavenju, 2. slabo¬
krvnost zaradi bolezni krvi oziroma
krvotvomih organov (kostnega mozga
in vranice). Pogostna je tudi zveza
med obema, n. pr. pri raku, ki s svo¬
jimi izločki zastruplja telo, kot od¬
prta bula pa povzroča izgubo krvi.
V takih primerih je anemija znak
bolezni, ne pa bolezen sama. Kot
bolezen je znana bledica ali kloroza,
t. j. obolenje odraslih deklet, ki pa
je zadnje čase iz neznanih vzrokov
zelo redka, in pa perniciozna ane¬
mija, t. j. pogubna slabokrvnost, ki
je bila svojčas neizprosno smrtna, ki
pa je dandanes mnogo manj nevarna,
odkar jo zdravimo z jetrnimi zdra¬
vili.

anestezija pomeni najprej omrtvi¬
čenje. Vsakdo je že opazil, da se
n. pr. v hudem mrazu, ko ima roke
ozeble, rani do krvi, ne da bi se za¬

vedal, kdaj in pri kateri priliki se
je ranil. Zdravniki uporabljamo to
izk .:tvo in s posebnimi piovr-j za¬
ledenimo kožo in podkožje, nakar na
tem predelu lahko izvršimo .nanj še
operacije. To je en način anestezije.
Drugi je ta, da z mrtvičili prepojimo
predel, kjer hočemo operirati, t. j.
prepojitveno omrtvičenje ali infiltra-
cijska anestezija. Spet druga je, da
vbrizgnemo mrtvičilo v živec, ki
oživčuje predel, na katerem hočemo
operirati, to je povesemslta ali pre¬
vodna anestezija, t. j. omrtvičenje
živčnega povesma, ki se prevede na
predel živčnega področja. Tej po¬
dobna je ona, ko vbrizgnemo mrtvi¬
čilo v živčni splet, n. pr. pod ključ¬
nico in tako omrtvimo ves gornji ud,
to je pleksusna ali spletovna aneste¬
zija. Lumbalna anestezija ali omrtvi¬
čenje hrbtnega mozga, pri kateri
omrtvimo z vbrizganjem mrtvičila
v ledveni hrbtni mozeg ne samo
spodnje ude in organe v medenici,
ampak .tudi druge trebušne organe.
Anestezija v navedenih oblikah
omogoča operiranje tudi. pri hudo
oslabljenih bolnikih in pri starih
ljudeh, ker je mnogo manj nevarna
od narkoze. Potem pomeni aneste¬
zija neobčutljivost, mrtvilo iz raz¬
ličnih vzrokov, n. pr. čutilni prejem¬
niki so mi ceni, čutilni prevodniki so
bolni ali pretrgani, čutilna središča
v možganih bolna in neobčutljiva.

anevrisma: krajevno razširjenje

srčne ali arterijske stene, največkrat
aorte. Nastane zaradi pritiska krvi
na bolezensko oslabljeno steno Ane¬
vrisma je nevarna, ker zaradi nje,
t. j. 'zaradi bolezensko oslabljene
stene, žila rada poči. Ce se to zgodi
v možganih, je to možganska kap.
Vzrok za bolezensko oslabel' steno
sta največkrat sifilis in arterio¬
skleroza, na vnanjih arterijah tudi
okvara po poškodbi. Razen nevar¬
nosti, da poči, povzroča anevrisma
tudi pritisk na sosedne organe in jih
odriva z njihovega ležišča. Pritisk

angina 12 angleška bolezen

na sapnik lahko povzroči smrtno
nevarno stanje zaradi zadušitve, pri¬
tisk na kost pa kost sčasoma obrabi

Risba 9.

Srce (1), anevrisma aorte (2) ustje
aorte (3).

Anevrisma se zdravi različno, sklad¬
no z osnovno boleznijo.

angina pomeni prvotno zožen vrat,
t. j. da nas v vratu nekaj stiska.'To
stiskanje povzroča vnetje nebnic
(mandeljnov), ki se mnogokrat raz¬
širi v okolje nebnic ter povzroči
vnetje vseh organov v vratu in bez¬
gavk zunaj na vratu. To vnetje vratu
je lahko kaj različno. Povzročajo ga
razni mikrobi, ki pridejo v mošnjice
nebnic. Taki mikrobi so bacili da-
vice, virus škrlatinke. spiroheta sifi¬
lisa, bacil tuberkuloze itd., pa tudi
rak. Razpoznati povzročitelje bo¬
lezni in po njih določiti zdravljenje
more samo zdravnik. Največkrat,
prvenstveno pri otrocih, gre za vnetje
nebnic, ki so povečane (hipertrofija
nebnic), rdeče, včasih gnojne, po¬
vzročajo bolečine zlasti pri požira¬
nju; bezgavke zunaj na vratu so
otekle. Povečane mandeljne je naj¬
boljše dati čim .prej operirali — iz¬
kazalo se je namreč, da se otroci,
ki so zaradi povečanih mandeljnov
bolj ali manj kilavi in zaostali, po
operaciji nebnic izredno dobro po¬
pravijo. Pravilno zdravljenje angine
je nujno, ker angina rada povzroča
s strupi bacilov in z virusi, ki se iz
vratu širijo po telesu, okvaro srca,

vnetje ledvic, srednjega ušesa in
sklepov, celo zastrupljenje krvi ali
sepso. Otroci s povečanimi nebnicami
so zelo nagnjeni k anginam in seveda
tudi k boleznim oziroma okvaram,
ki izvirajo iz njih, zato je najpamet¬
neje, dati povečane mandeljne čim
prej odstraniti.

angina pectoris (izg.: pektoris): na¬
padi bolečin in krčev v osrčju. Bo¬
lečine izžarevajo v levo ramo ali
v levi spodnji ud. Bolnik občuti pri¬
tisk v osrčju, strah ga spreletava,
popolnoma je iznemogel Vzrok so
težka obolenja srca: arterioskleroza
venčnih artgrij srca z okvarami srč¬
nega mišičja, srčne hibe; pa tudi pri
drugače zdravem srcu so mogoči
napadi angine pectoris, Če je srčno
živčevje okvarjeno. Ob napadu mora
biti bolnik popolnoma miren, na
osrčje mu devamo hladne obkladke
in dajemo zdravila za pomirjenje.
Nasploh se mora bolnik ogibati alko¬
hola in nikotina, drugo zdravljenje
določi zdravnik.

angina specifična: sifilitična angi¬
na, t. j. trdi čankar na nebnicah.

angleška bolezen (rahitis) je posle¬
dica pomanjkanja vitamina D v hra¬
ni in pomanjkanja sonca ter zraka.

Risba 10.

Rahitični otrok: kurje prsi (1), štiri¬
oglata lobanja (2), rahitična grba (3),
z veri žene noge (4).

Javlja se največ pri otrocih, ki
žive v slabih zdravstvenih razmerah,
v temnih in vlažnih stanovanjih.
Bolezen se pozna na celem telesu,
največ na kosteh: lobanja je četvero-
oglata, oprsje kurje, hrbtenica grbava,

ankilostomišza 13

grbava, noge krive, kolena navskrižna
ali razrazna, medenica zožena, kar
ima včasih hude posledice pri žen¬
skah, ker jim otežuje porode. Rahi¬
tični otroci pozno dobe zobe in pozno

Risba li:

tksaste noge (navzkrižna kolena)

shodijo, imajo ohlapne mišice, so
slabokrvni ih se mnogo potijo, plaš-
ljivi so in nerazpoloženi, ker jim
mehke kosti ovirajo gibanje. Tudi

Risba 12.

Čksaste noge (razrazna kolena).

duševno zaostajajo za zdravimi otro¬
ki. Pri nekaterih rodbinah so vsi
člani rahitični — nagnjenje k angle¬
ški bolezni se podeduje. Angleška
bolezen se preprečuje s primemo
prehrano, v kateri je dovolj vitamina
D, s sončnim in suhim stanovanjem,

Risba 13.

Zožena medenica.

z gibanjem na soncu in zraku. Za
noseče ženske je dobro, če v noseč¬
nosti uživajo hrano z mnogo vita¬
mina D, ki že v maternici vpliva na

antibičtikl

kosti plodu. Zdravi se angleška oo-
lezen z obsevanjem z višinskim son¬
cem, z uživanjem ribjega olja itd.
(pr. vitamini)

ankilostomiaza: glistav ost rudar¬
jev in drugih podzemeljskih delav¬
cev. Povzroča jo črv zobatec z med¬
narodnim imenom ankylostoma, tudi
rudarsikg glista imenovan, ki se drži
v človeškem dvanajstniku. Njegova
jajčeca se iztrebljajo s človeškim
blatom. Človek se okuži skozi pre¬
bavila, s pitjem okužene vode ali
skozi kožo, če je v dotiku z zemljo,
v kateri so povzročiteljeve ličinka

anofeles: močvirski komar, ki pre¬
naša malarijo. Zgolj samice sesajo
kri in s pikom prenašajo bolezen;
samci žive od soka rastlin in ne pre¬
našajo bolezni. Samice anofelesa
pikajo zvečine zvečer in ponoči
Komar se drži v močvirnatih krajih,
zaradi tega pravijo malariji ponekod
tudi močvirska mrzlica. Za zatiranje

Risba 14.

Anofeles. močvirski komar, prenašalec
malarije.

malarije je treba uničiti anofelesove
ličinke oziroma osušiti močvirja,
kjer se anofeles drži. V Jugoslaviji
smo imeli cele pokrajine okužene z
malarijo. S prizadevanjem naših
zdravstvenih oblasti je uspelo, da
smo malarijo skoraj popolnoma za¬
trli. ,

anorganičen: neživ, rudninski.

Anorganični srčni šum, njega vzrok
ni v organičnem obolenju srca.

antibakterialen: bakterije uniču¬

joč, n. pr. zdravilo.

antibiotiki: novodobna zdravila,

ki mikrobe v njihovem razvoju

antiperistallika

14

apetit

hrome in uničujejo. Dobivajo se iz
plesni, glivic ipd. Rabijo se pri zdrav¬
ljenju raznih bakterialmh bolezni
in pomenijo največje odkritje v da¬
našnjem zdravstvu s svojimi sijaj¬
nimi zdravilnimi uspehi. Najbolj
znani so: penicilin, streptomicin in
aureomicin.

antiperistallika: izprevržena peri¬
staltika, t. j. gibanje želodca in čre¬
vesja ne v smeri proti danki, marveč
proti ustom. Pri antiperistaltiki ob¬
čutimo iz ust bolnika zadah po člo¬
veškem blatu, v hujšem primeru pa
bolnik blato celo bljuje. Vzrok je
neprehodnost črevesa, čimprejšnja
operacija lahko bolnika še reši.

antirabična stanica: zavod, v ka¬
terem cepijo take, ki so jih oklale
stekle živali. Takim zavodom pra¬
vimo tudi Pasteurjev zavod po Fran¬
cozu Pasteurju, ki je iznašel sredstva
proti steklini.

antiseptika: razkuževanje s kemi¬
kalijami. Antiseptikum: kemično

razkužilo n. pr. sublimat, lizol, al¬
kohol itd., s katerim zamorimo kužne
bakterije (pr. aseptika in asepsa)

antitoksini: protistrupi, ka jih pro¬
izvaja človeško ali živalsko telo kot
obrambo proti toksinom (strupom)
rastlinskega, živalskega ali bakteri-
alnega izvora. Antitoksine ima tudi
telo človeka, ki je prebolel kako
kužno bolezen, seveda so to proti¬
strupi samo proti tisti bolezni. Anti-
toksine vsebujejo zdravilni serumi.

aorta: glavna žila utripalnica na¬
šega telesa, ki prihaja iz levega srca,
se vzpne najprej navzgor, se nato
nekako pod levo ključnico obrne v
loku navzdol, poteka skozi oprsje v
trebuh in medenico, kjer se razcepi
na veje za spodnje ude. Iz aorte iz¬
hajajo vse utripalnice, najprej, one
za srce, tako imenovane venčne arte¬
rije, ki oskrbujejo s krvjo srčno
mišičevje; potem na vrhu njenega
loka arterije za organe v vratu, v
glavi in zgornjih udih; iz navzdol-
njega njenega dela za organe oprsja,

trebuha, medenice in spodnjih udo\i
Obolenje aorte povzroča največkra
arterioskleroza ali zaapnenje žil, št
večkrat pa sifilis. To dejstvo je prav¬
zaprav bolj ugodno, ker se sifilitičn
obolenja dajo laže zdraviti in ozdra
viti, če jih pravočasno spoznamo m
pravilno zdravimo, kot arterioskle¬
roz čna, ki so obrabljenostim obole¬
nja. Dandanes imamo za spoznavo
in za zdravljenje sifilisa take pripo¬
močke, o katerih se zdravnikom še
ne pred pol stoletja niti sanjalo ni:
za spoznavo preizkušnjo krvi in za
zdravljenje salvarsan, bismut in an¬
tibiotike

apatija: duševna otopelost pri du¬
ševnih in živčnih boleznih; pri vro¬
činskih boleznih zaradi zastrupljenja
s toksini; po hudih telesnih in du¬
ševnih naporih.

apetit: slast do jedi, tek, ješčnost,
ko človeku diši jesti, ko ima pože¬
lenje po jedi. Apetit povzroča glad,
dostikrat že sama misel na jed, ko
se človeku dobesedno bolj ali manj
cede sline po jedi. Apetit je splošen
občutek. Pomanjkanje apetita je
važno v bolezni, ko človeku ni do
jedi, ko mu jesti ne diši, ko se mu

Risba 15.

Katar pljučnega vršička ali apicitis (1).

jed včasih celo gabi. Stopnja po¬
manjkanja apetita ni vedno v skladu
s stopnjo obolenja — včasih ne po¬
sebno huda obolenja želodca in dru¬
gih prebavil povzročajo hudo po¬
manjkanje apetita, n. pr. pri alko-
• holildh ali pri kadilcih, medtem ko
včasih bolniku z rakom na prebavi¬
lih jed dolgo diši. Proti pomanjkanju

apicltis

15

ascites

apetita imamo zdravila, vendar je
treba najprej dognati vzrok, če komu
jed dlje ne diši — najprej se je torej
treba dati zdravniško preiskati.

apicitis: katar pljučnih vršičkov
navadno prva stopnja pljučne jetike
(glej risbo 15).
apopleksija gl kap.
arahnoidea, pajčevnica: možganska
mrena med mrežnico in trdo mo¬
žgansko opno.

arestantska hromota: živčna ohro¬
melost na zgornjem udu zavoljo
uklenitve in pritiska na živce,
aritmija: neenakomerno utripanje

srca.

arsonvalizacija (po d’Arsonvalu,
fiziku in fiziologu v Parizu): zdrav¬
ljenje s Teslovimi visokofrekvenč¬
nimi toki.

arteficialen: umetno povzročen,

n. pr. vročina, ki jo povzročimo z
okuženjem z malarijo, z injekcijo
tuberkulina, s pregrevanjem z cha-
termijo; splav, ki ga povzroči zdrav¬
nik.

arterija: žila utripalnica (ker utrip¬
lje), tudi žila odvodnica, ker kri iz
srca odvaja. Po arterijah se pretaka
arterialna kri, to je taka z mnogo
kisika, ki ga dobiva v pljučih. Arte¬
rijski deli so: odprtina ali zev in
stena, obstoječa iz treh plasti: no¬
tranje, srednje in vnanje. Notranja
plast je gladka in proizvaja snov, ki
onemogoča strjenje krvi; srednja
plast obstoji iz prožnih sestavin, pre¬
pletenih z gladkimi mišičnimi vlak¬
ni, katere upravlja samoupravno živ¬
čevje tako, da' ta plast žilo zoži ali
razširi (človek zardi ali pobledi, ne
da bi to hotel); vnanjo plast tvori ve¬
zivo in prožna vlakna. Izmed arterij¬
skih obolenj so najvažnejša: zaap-
nenje ali arterioskleroza, starostni
oziroma obrabljenostni pojav; vnetje
ali arteriitis in krajevno razširjenje
ali anevrisma. Poleg starosti povzro¬
čajo obolenja arterij tudi razni stru¬
pi, kakor n. pr. alkohol, kofein, ni¬

kotin, potem obrtno oziroma pokkcno
zastrupljevanje (delo v svinčenih in
tivosrebrnih rudnikih), razne bolezni
(sifilis, akutne nalezljive bolezni itd.).
Zdravljenje arterijskih obolenj se
ravna po vzrokih Večinoma je bolj
splošno, t. j. v preobrazbi načina
življenja in izživljanja (manj alko¬
hola in nikotina itd.) in šele potem
zdravilsko

arterioskleroza: zaapnenje arterij.
V notranji plasti arterij se nabirajo
apnene soli, ki povzroče, da žile po¬
stanejo manj prožne. Glavni bole¬
zenski znak je povečani krvni pri¬
tisk. Arterioskleroza se navadno po¬
javlja kot obrabljenostni znak med
50. in 60' letom starosti, včasih pa
tudi mnogo prej, zlasti pri ljudeh,
ki mnogo delajo duševno in telesno;
pri kadilcih in pivcih; zaradi raznih
bolezni, n. pr kužnih, pri Zastrup¬
ljevanju s svincem itd. Posledica
zaapnenja žil je dostikrat možganska
kap, tudi obolenje ledvic. Za zdrav¬
ljenje oziroma lajšanje arterioskle-
rotičnih težav je treba spremeniti
način življenja (mnogo počitka ozi¬
roma spanja), zlasti prehrano (malo
soli, malo začimb, malo mesa); od¬
vaditi se je treba nikotina in alko¬
hola in opustiti marsikaj, kar sicer
sladi življenje.

asanacija: zboljšanje higienskega
stanja z asanacijskimi ukrepi.

ascendenti: predniki (starši, dedi,
pradedi). Ascendenca: sorodstvo po
prednikih.

ascites: trebušna vodenica, t. j.
nabiranje vode v trebušni votlini
kot posledica različnih srčnih, led¬
vičnih in jetrnih bolezni ter bul v
trebuhu. Pri ascitesu trebuh zelo
naraste, kar ni čudno, saj se včasih
nabere v trebušni votlini tekočine
do 20 litrov in več. Ta tekočina pri¬
tiska na vse trebušne organe in jih
ovira v njihovem delovanju, zato
jo moramo večkrat izpustiti, kar na¬
pravimo s punkcijo, t. j. da trebuh

atomi ja

asepsa

z votlo iglo nabodemo in tekočino
izpustimo..

asepsa: fcrezkužje, t. j. stanje, v

katerem smo mikrobe zamorili z
vročino (sprekuhanjem, z vročo pare
itd..). Aseptični oddelek je tisti, na
katerem se zdravijo ljudje z bolezni¬
mi, ki niso gnojne

asepiika: zdravljenje ran tako, da
kužne klice ne pridejo v rano To
dosežemo s tem, da okolje rane
skrbno očistimo in razkužimo, rano
samo pa pokrijemo z aseptičnimi
(obrezkuženimi) ob vez; Ji. Aseptične
operiranje je tako, kjer so biezkužni
vsi predmeti, ki pridejo z operacij¬
sko rano v stik. Instrumente obrez¬
ku žimo s tem, da jih prekuhamo
obvezila v vroči pari; predel bolni
kovega telesa, kjer borno operirali
s tem, da ga očistimo z bencinom ir
namažemo z jodovo tinkturo ali čin
podobnim; operater in njegovi asi¬
stenti ter instrumentarka si po pred
pistiih razkužijo roke in nataknejo
gumijeve rokavice.

asfiksija: nedihamje, zamrtvost. Pri
novorojenčku razlikujemo dve vrsti
asfiksije: 1. modro, pri kateri je no¬
vorojenčkova koža modrordeča, otrok
ne diha in se ne giblje, pač pa se
odziva na dražljaje, n. pr. če ga
uščipnemo ali polijemo z mrzlo vo¬
do, srce mu bije normalno ali neko¬
liko počasneje; 2. bledo, pri kateri
je koža voščenobleda, otrok ne diha
se ne giblje in se ne odziva na draž¬
ljaje, srce mu bije počasneje Bleda
asfiksija je zelo nevarna, modra
manj. Asfiktičen novorojenček se za¬
duši, če mu ne pomoremo, da začne
dihati. Vzrok novorojenčkove asfik¬
sije je v tem, da ima v grlu sluz in
plodovnico, ki jo je treba izsesati
in potem začeti z umetnim dihanjem.
Takisto je treba umetnega dihanja
pri asfiksiji v omami.

asimilacija: izpreminjanje hrane

v obliko, ki omogoča izgrajevanje
telesa in nadomeščanje potrošenih
snovi.

16

aspiracija: vdihavanjezraka, iz¬
bljuvkov vsapmk in pljuča v nar-
sozi.

astenija slabost, nemoč. Asteničen
bolnik = astenik: slabič, »glista«,
»kilavec«.

astigmatizem: motnje vida, ki ob¬
stojajo v tem, da na očesni mrežici
nastajajo nejasne slike zaradi izkriv¬
ljene rože-nice, ki povzroča nepra¬
vilno lomljenje svetlobnih žarkov.
Astigmatizem je skoraj vedno pri¬
rojen in se rad podeduje. Popravimo
ga z naočniki, ki imajo cilindrična
tekla.

ataksija: nezanesljivost hoje za-

adi motenj v sodelovanju mišic
pri gibanju. Vzrok ataktične hoje je
j  obolenju živcev ali hrbtnega mozga
tor. tabes) oziroma možganov.

atavizem: pri potomcih pojav te¬
lesnih lastnosti prednikov, ki so se
■/ razvoju človeka že porazgubile,
n. pr. splošna prekomerna poraslost
po obrazu ali životu, prekomerno
število prsnih bradavic, izredno ve¬
lika trtica nalik repku itd.

atelektaza: nepopolno razširjenj

pljučni mehurčki, n pr. pri mrtvih
novorojenčkih, ki še sploh niso za¬
dihali, ali pri'pritisku kake bule ozi¬
roma izcedka na pljuča, ki so zaradi
tega zgreznjena, da se ne morejo
razširiti in zadihati,
atlas: prvo vratno vretence,
atletika: telesno vežbanje. Lahka:
metanje kopja, kladiva, diskusa;
skakanje v višino in daljavo; teka¬
nje. Težka: dviganje uteži, rokobor¬
ba, boksanje, nogomet itd.

atoksičen: nestrupen, n. pr. mi¬
krob.

atomja: ohlapnost oziroma ohro¬
melost, n. pr. maternice po težkem
in dolgotrajnem porodu, zaradi tega
nevarnost krvavitve, ker se žile ne
skrčijo; ožilja pri kužnih boleznih
zaradi zastrupljen j a s toksini; že¬
lodca in čreves po trebušnih po¬
škodbah., po dolgotrajnih trebušnih

17

avtosugestija

dtrij

operacijah, zaradi vnetja trebušnih
organov.

atrij: srčni = srčni preddvor, t. j.
del srca, iz katerega se kri pretaka
v srčni prekat.

atrofija: tanjina, upadanje, upad,
t. j. zmanjševanje celic in tkiva po
obsegu zaradi splošnih ali krajevnih,
prehranbenih motenj. Numerična
atrofija: zmanjšanje celic in tkiva
po številu. Ud, ki zaradi bolezni ali
nedelavnosti postaja atrofičen, atro-
fira, t. j. upada, pravimo, da se suši.
Kadar je atrofija posledica obolelo¬
sti, je treba zdraviti bolezen, kadar
pa nedelavnosti, je treba ud krepiti
z gimnastiko.

aureomicin: novodobno zdravilo.’
ki ga dobivajo iz neke plesni in se
rabi proti raznim boleznim podobno
kot penicilin (pr. antibiotiki).

avitaminoze ali vitaminske nedo-
statnice so bolezni, ki so nastale za¬
voljo pomanjkanja vitaminov v hra¬
ni. Pomanjkanje vitamina A povzro¬
ča kurjo slepoto, suhoto očesne ve¬
znice in roženice, povečano sprejem¬
ljivost za kužne bolezni, moti oplo¬
ditev in vgnezdenje oplojenega jajč¬
ka v maternični sluznici, povzroča
pojemanje spolnosti. Pomanjkanje
Vitaminov skupine B povzroča pel-
agro, spruo, slabokrvnost itd.; po¬
manjkanje vitamina C skorbut; vi¬
tamina D rahitis; vitamina E splav¬
ljenje in motnje v tvorjenju semen¬
čic. Vitamin G je podoben vitaminu
B,, pomanjkanje njega povzroča
pelagro. Brez vitamina H se pojavi
lojavica in izpadanje las, pomanjka¬
nje vitamina K otežkoča strjevanje
krvi, kar povzroča krvavenje pri no¬
vorojenčkih ter bolnih na jetrih in
žolču. Pomanjkanje vitamina P po¬
večava propustljivost kapilar za be¬
ljakovino (pr. vitamini).

avra: občutek pihljaja pred bož¬
jastnim napadom.

avskultacija: preiskovanje prven¬
stveno srca in pljuč z osluškovanjem
oprsja oziroma prisluškovanjem srč¬

nim in pljučnim zvokom. Askulti-
ramo ali neposredno tako, da uho
pritisnemo na oprsje, ali posredno s

Risba 16.

Avskultacija ali osluškovanje pljuč.

posebno slušalko, t. j. pripravo, ki
zvoke prevaja in povečuje (gl. ste-
toskop).

avtohtoni samOroden, samorašč,
n. pr.- bula, ki je nastala na tistem
mestu, na katerem je, ki torej ni
prišla od drugod, n. pr. bula v mod-
niku je 'avtohtona (vodena kila, no¬
votvorba na modu), neavtohtona pa
je bula v modniku, ki jo povzroča
kila, t. j. drobovje, ki je zdrknilo iž
trebušne votline v modnik:

avtointoksikacija : samozastruplje-
vanje s snovmi, ki se tvorijo v last¬
nem organizmu. Te snovi so lahko
normalne, toda v preveliki meri, ali
pa abnormalne, strupene, ki jih
zdravo telo sploh ne proizvaja ali
pa jih hitro razkroji. Avtointoksika¬
cija. lahko izhaja iz različnih orga¬
nov, n. pr., iz kože pri opeklinah in
cparinah, iz jeter, iz ledvic, želodca
in črevesa itd.

avtonomno živčevje: samoupravno
živčevje, ki samoupravno, t. j. brez
naše. volje upravlja prebavila, ob¬
točila, žleze itd.

avtopsija: pregled in raztelešen j e
mrliča prvenstveno pri sumljivi
smrti, da se ugotovi, ali je bila smrt
naravna, nezgodna ali nasilna. Avto¬
psija in vivot. j. zaživa = operacija.

avtosugestija: samovplivanje, t. j.
vplivanje lastnih predstav na.lastno
mišljenje. Avtosugestivno zdravljenje
je n. pr. kueizem (gl. kueizem).

2

avto vakcina

18

bakterialne bolezni

avtovakcina: cepivo, ki ga pripra¬
vimo iz bakterij bolnika samega
Avtovakcino vbrizgnemo bolniku
samemu pod kožo, da s tem pospe¬
šimo proizvajanje protistrupov. Ta
način -zdravljenja uporabljamo zlasti
pri furunkulozi, pri abscesih, pri je¬
tiki'z obilnim izmečkom, pri vnetju
sečil, pri kužnih boleznih itd.

y B

babica: izprašana in od oblasti po¬
oblaščena pomočnica pri porodu
Babice pravica in dolžnost je, da
ženskam pri porodu pomaga po na¬
čelih, kakor se je učila v babiški
šoli. Kakor hitro pri porodu opazi
kako nepravilnost, mora takoj klicati
zdravnika. Najvišji cilj babičinega
dela je: zdrava mati in zdrav otrok!
Hkrati je babica zdravstveno pro¬
svetna izobraževalka ljudstva. Pri
izvrševanju svojega poklica se mora
babica ravnati po splošnih strokov¬
nih predpisih za opravljanje babi-
štva in po navodilih učbenikov za
babice. Sproti se mora poučevati o
vseh novih predpisih, ki se tičejo
njene službe, upoštevati in izpolnje¬
vati mora vsa navodila in pouk, ki
ga prejema od pristojnega okrajne¬
ga (mestnega) ljudskega odbora. Po¬
leg babiškega poklica babica ne sme
opravljati nobenega drugega.

bacili: drobnoživke v obliki pali¬
čice, n. pr. povzročitelji davice.
griže, jetike, tifusa itd.

bacilonosci: bolniki, ki so neo¬
pazno oboleli za kako kužno bo¬
leznijo, pa nosijo žive bacile v sebi
oziroma prebolevniki po kaki kužni
bolezni, ki se bacilov še niso znebil^
Taki bolniki so kužni, ker se bacili
v njih množe in okužujejo druge,
n. pr. davični bacilonosci izločujejo
bacile davice v pljunkih, tifusni z
blatom in sečem itd. Važna , naloga
zatiranja kužnih bolezni je torej v
- tem, da bacilonosce izsledi ir jih

napravi neškodljive; to zadnje se
more izvršiti edinole v zdravstve¬
nem zavodu.

baktericiden: bakterije uničujoč

n. pr. serum

bakterije: drobnoživke ali mikro¬
bi, t. j. živi, ki so vidljive samo z
drobnogledom ali mikroskopom. Na¬
hajajo se povsod: v živih organiz¬
mih, na truplih in v njih, v zraku
in prahu, pač pa jih ni v višinah
preko 3000 metrov Mnoge bakterije
so koristne, n. pr one, ki povzro¬
čajo vretje; druge so škodljive, ker
povzročajo kužne bolezni, če pridejo

Bakterije: stafilokoki (1), streptokoki
(2), diplokoki (3), trosavi bacili (4),
spirile (5), bičkovci (6).

v telo, kar se zgodi po dihalih, pre¬
bavilih, spolovilih, sečilih itd. ali
skozi poškodovano kožo in sluznico-;
nekatere so neškodljive. Po obliki
razlikujemo oblaste bakterije ali
koke, paličaste ah bacile, svedraste
ali spirile. Bakterije lahko gojimo v
bakterijskih kulturah, t. j. na umet¬
nih gojiščih iz goveje, telečje ali
konjske juhe z dodatkom hladetine
ali morske alge agarja, da s tem na¬
pravimo podlago čvrsto. Če na tako
pripravljeno gojišče razmažemo n. pr.
izmeček iz grla, zrastejo na njem
kulture raznih bakterij, od tod lahko
precepimo oziroma prenesemo na
nova gojišča posamezne bacile in
tako dobimo čiste kulture posameznih
bakterij.

bakterijski strupi gl. toksini.

bakterialne bolezni: bolezni, po¬
vzročene po bakterijah. Antibakte-

bakterije nahajališča

19

banjke staviti

rialno delovanje zdravil: bakterije
uničujoče ali bakterije v njihovi
rasti in razmnoževanju zavirajoče,
n. pr. antibiotiki.

bakterije — nahajališča bakterij:
na visokih gorah bakterij ni; na
kmetih jih je na.im 3  zraka okoli
200, v velikih mestih jih je zarana
do 7 h  400 na 1 m J  zraka, dopoldne
okoli 6000, opoldne 8000, ob 15 h
10.000 in ob 17 h  11.000 — vse to za¬
voljo rastočega prometa, ki dviga
prah od ure do ure. Ponoči se pro¬
met umiri, ulice. se očistijo, število
bakterij pade na nekako 400 na Im 3
zraka. — Naj hujše je v zaprtih pro¬
storih: po kavarnah in gostilnah jih
je ob večerih ob polno zasedenih
gostiščih do 450.000 na m 3  zraka, v
čakalnicah mestnih železniških po¬
staj ob nedeljah in praznikih pa celo
do 9,000.000.

bakteriofagi: pod drobnogledom

nevidne snovi, ki uničujejo bakte¬
rije (pr. fagociti).

baldrijan, kozlik: zdravilna zel,
katere korenine se rabijo kot čaj in
tinktura za umirjen j e srca in živ¬
cev, zoper krče in nespečnost.

balneologlja: nauk o kopališčih in
zdravljenju v njdih. Balneolog, kopa¬
liški zdravnik.

balzam: gosta zmes smole in ete¬
ričnih olj iz raznih rastlin, Balzam
se rabi v zdravilne namene, n. pr.
perubalzam zoper vnetje in garje,
kopaivabalzam zoper kapavico, men-
tolbalzam zoper trganje in migreno
itd.

balzamiranje trupel je bilo znano
že v' starem veku, kar nam pričajo
egiptovske mumije.' Namen balza¬
miranja je, da se truplo obvaruje
pred trohnenjem. Danes dosegamo
to tako, da vbrizgnemo v žile teko¬
čino, ki preprečuje razkrojevanje
n'  pr. formalin, alkohol, karbol, sub-
limat itd. Stari Egipčani so bili v
tem večji mojstri od današnjih zdrav¬
nikov, žal ne vemo, kako so oni

pripravljali sredstva za balzamiranje
trupel.

bandaža: priprava, ki se pričvrsti
na oboleli del telesa (na roko, nogo,
trup itd.) in daje temu delu telesa
izgubljeno trdnost odnosno bolne
sklepe onegibi. Bandaže izdeluje
bandažist iz različnih snovi: iz kože,
sukna, klobučevine, celuloida, kovi¬
ne itd., navadno po mavčnem mo¬
delu, ki ga napravi zdravnik na
bolniku.

Bangova bolezen (poimenovanje
po danskem zdravniku m živino-
zdravniku Bernhardu Bangu): kužna
izvrgavica krav in svinj, katere
glavni znak je, da obolele'živali iz-
vržejo. Človek se okuži predvsem z
mlekom in mlečnimi izdelki od obo¬
lelih živali, pa tudi z drugimi okuže¬
nimi živili ter skozi majhne kcjjpe
poškodbe. Bolezen je podobna mal¬
teški mrzlici, ki se tudi dobi od obo¬
lelih živali z uživanjem neprekuha¬
nega mleka in mlečnih izdelkov.

banjke staviti: v kopališčih še dan¬
danes pogostno postopanje proti raz¬
nim bolečinam, zlasti revmatičnim in
živčnim. Banjke so nekrvave: na
kožo nad bolečim mestom povezne¬
mo kupico ali goveji rog, v katerem

Risba 18.

Banjke. Kupice na hrbtu bolnika (1);
priprava kupic: razredčenje zraka v
obrnjeni kupici z gorečo svečo.

\

smo z gorečo svečo razredčili zrak,
da se primejo kože, ali krvave, ko
kožo s posebno pripravo, ki ji pra¬
vimo kavselj (s katerim kavsnemo)
ali pičlja (s katero pičimo) ali pu¬
ščalo (s katerim puščamo), nekoliko

barlovska bolezen

20

beličnost

razpraskamo, nakar poveznemo na¬
njo kupico ali rog.. Tako zdravljenje
je namišljeno (sugestivnoj, kadar pa
zapelje bolnika, da zanemari oziroma
zamudi zdravljenje po načelih so¬
dobnega zdravstva, je škodljivo in
lahko postane, usodno.

barlovska bolezen (po londonskem
zdravniku Barlowu): dečji skorbut,
ki ga povzroča pomanjkanje vita¬
mina C v hrani. Pojavlja se pri deci,
ki jo hranimo z nepravilno 'Sterili¬
ziranim mlekom in kateri ne dajemo
vitaminsko bogatega sadja in zele¬
njave. Znaki . bolezni so: bledost,

slabo razpoloženje, nespečnost, hude
bolečine v kosteh, - otekanj e, udov in
sklepov zavoljo izliva krvi, krvavitve
v kožo, v sluznico črevesja, sečil,
očesne veznice in dlesno; tudi telesna
temperatura je večinoma povišana.
Bofezen zdravimo z vitaminsko bo¬
gato hrano, prvenstveno s svežimi
sadnimi sokovi

barvilo (pigment) 1. rjava zrnca
v koži ih kocinah 2. krvno barvilo,
ki vsebuje železo. Povečana količina
barvila je n., pr. v prsni bradavici in
kolobarju okoli nje, v sluznici žen¬
skih'spolovil, v prirojenih znamenjih
na koži, v sončnih pegah,, pri noseč¬
nostnih pegah, pri nekaterih bole¬
zenskih izpuščajih, v koži črncev —
zmanjšana količina ali popolno po¬
manjkanje barvila je pri beličnosti
(albinizmu).

bastard: križanec dveh ras. Pri
njem se kažejo lastnosti obeh ras,
očetove in materine. Bastardi, po¬
tomci belcev in črncev, se imenujejo
mulati potomci belcev in Indijancev
mestici.

batist: tanka platnena ali bombaž¬
na tkanina. Billrothov batist (po du¬
najskem kirurgu Billrothu): guta-
perha za zaščito obveze, da se ne
maže oziroma-za pokritje obkladkov,
da počasneje izparevajo.

bazedovka: bolezen, katero je naj¬
prej opisal Basedow. fizik v Merse-
burgu, ki kaže tele znake; izbuljene

oči, pospešeno utripanje in razbija¬
nje srca, debel vrat ali golšo, razen
tega razne duševne, prebavne in

Risba 19.

Bazedovka.

živčne motnje. Bazedovko povzroča
nepravilno oziroma preobilno delo¬
vanje ščitnice. Zdravimo jo prven¬
stveno operativno.

bebavost: prirojena slaboumnost,
idiotizem.

Be-Ce-Že (izg. beseže): BCG-
vakcina, t. j. cepivo iz bacila Cal-
mette-Guerin. Calmetfe (franeoski
zdravnik) je s presajanjem bacila
tuberkuloze oslabil bacile tako, da
so postali neškodljivi. Vakcina se
rabi za zaščitno cepljenje malih
otrok, ki so potem odpornejši proti
okužen ju z jetiko.

bedenec: mehurček, mozoljček,
bedrnica ali bedrna kost gl. steg¬
nenica.

bedro = stegno. Bedrni živec (ner-
vus ischiadicus, izg. ishiadikus) po¬
teka na odzadnji strani bedra, bo¬
lečine v njem so ishias.

bela črta na trebuhu med popkom
in sramnično zrast j o. vidna zlasti pri
nosečnicah in porodnicah.

beličnost: albinizem. Oznaka je
po latinski besedi albus (bel) in po¬
meni prirojeno pomanjkanje barvila
v koži. v. laseh in v očeh tako ime¬
novanih albinov ali beličnikov, ki
imajo kožo, lase, kocine in dlake
bele, oči pa rdeče zaradi prosevajo-
čih krvnih žil v očesnem ozadju
skozi brezbarvno šarenico. Beličniki

beli tok ali beli cvet

21

bibavica

trpe navadno tudi na drugih bolez¬
nih. Proti beličnosti ni zdravila. Ra¬
zen prirojene beličnosti poznamo tudi
pridobljeno kot znak ali posledico
kake bolezni, n. pr. kožne bolezni,
zastrupljenja z arzenom, po kužnih
boleznih itd. Tako beličnost je se¬
veda mogoče zdraviti, kar delamo že
s tem, da zdravimo osnovno bolezen.

beli tok ali beli cvet: izločevanje
belkaste sluzi ali gnoja iz ženskih
spolovil. Mnogokrat je vzrok kapa¬
vica, včasih jetika rodil, velikokrat
porod ali splav, slabokrvnost itd.
Vzrok more dognati edinole zdrav¬
nik, ki skladno z vzrokom odredi
zdravljenje.

beljakovine: organične snovi, ob¬
stoječe prvenstveno iz ogljika, vo¬
dika, kisika in dušika. Proizvajajo
jih samo žive celice rastlin in živali.
Beljakovine so neizogibno potrebne
za obstoj in rast Vseh organizmov.
Živalski organizem jih dobiva z rast¬
linsko hrano, jih razkraja v enostav¬
nejše snovi in proizvaja iz njih nove
beljakovine. Odrasel človek, težak
70 kg, potrebuje 70 do 80 g belja¬
kovin na dan. Beljakovine v seču
so često znak bolezni sečil, zlasti
ledvic.

beločnica tvori skupaj z roženico
vezivno ovojnico očesnega ' zrkla
(gl. oko).

belokrvnost (levkemija): hudo obo¬
lenje krvotvornih organov (vranice
in kostnega mozga). Njeni znaki so:
ngbrekla vranica, otekle bezgavke,
boleče kosti pri udarcu, krvavitve
v kožo in sluznico,, izpremenjena
krvna slika itd. Belokrvnost zdra¬
vimo na različne načine, najuspeš¬
neje s pretokom krvi.

benigen: .nezločest, nezlotvoren
(nasprotje: maligen zločest, zlotvo-
ren). Benigna je bula, ki 1  ne raste
v okolje, ki ne dela razpaskov in
človeka ne uniči. Navadno označu¬
jemo s tem novotvorbo, ki ni rak iri
tudi ne rakasta, t. j. po poteku po¬
dobna rgku.

beriberi: bolezen živcev, ki pola¬
goma propadajo, zaradi česar sčaso¬
ma propadejo tudi ustrezne mišice.
Žnaki bolezni so: neobčutljivost kože
na golenih, ohromelost mišic na
spodnjih udih, v hudih primerih tudi
na zgornjih in na kolkih, zabuhlost
in srčna slabost. Bolezen je  doma
na Daljnem Vzhodu, povzroča jo
prehrana z oluščenim rižem, zaradi
česar imajo za njen vzrok pomanj¬
kanje vitamina B. Zdravijo jo s pri¬
merno hrano, z vitamini in drožmi.

bezgavke (oznaka »mezgovne žle¬
ze« je napačna — žleza proizvaja
svojstveni sok, česar bezgavka ne
dela): tvorbe vzdolž mezgovnic, ki
zadržujejo bakterije in strupe, da
ne prodro v telo. Tako opažamo, da
n. pr. pri prisadu na roki otečejo
bezgavke v komolčnem zgibu in
v pazduhi, pri prisadu na nogi .pa
bezgavke v dimljah. Bezgavke imajo
veliko vlogo pri' raku in drugih zlo¬
čestih obolenjih, ker se v njih vsi-
drajo rakavi zasevki. Zaradi tega pri
operaciji rakavih organov ni dovolj,
da operater odstrani rakav organ,
iztrebiti mora marveč tudi bezgavke,
v katere se je zanesel rak.

bezgavkavica 1 . limfogranuloma-
toza, t. j. obolenje vranice in bez¬
gavk,' ki se navadno začne na vratu,
se razširi v pazduho in- dimlje ter
v notranjost telesa. Sčasoma povzro¬
či smrt. 2. dimeljska bezgavkavica,
t. j. četrta spolna bolezen, ki 'jo'
povzroča posebni virus. Bezgavke
v dimljah dtečejo, se ognoje in od-
pro. Z gnojem preide vnetje na
danko, posledica tega je večkrat
zoženje danke, in na žensko spolo¬
vilo, kjer povzroči kronične razjede.
Ta bolezen je bila do prve svetovne
vojne v Evropi neznana, prinesli so
jo Anamiti. Bolezen je kužna. Zdravi
se z rentgenskim obsevanjem in
z avtovakcino.

bibavica ali bibanje (fluktuacija):
pojav, da v organih zaprta tekočina
biba, kar občutimo, če položimo prst

I

biceps

22

bleščdvica

na eno mesto, na nasprotnem mestu
pa z drugo roko pritisnemo na pre¬
del, v katerem je tekočina. S sesalko,
s katero izsesamo nekoliko tekočine,
se prepričamo, ali je tekočina so¬
krvica ali kri ali gnoj.

biceps: dvoglava mišica na nad-
laktu na notranji strani, na gornjem
koncu z'dvema kitama Ta mišica je
prav posebno razvita pri atletih
bifokalno steklo: dvogoriščno ste¬
klo iz dveh delov, en del (zgornji)
za gledanje v daljavo, drugi (spod¬
nji) za gledanje v bližini. V novej¬
šem času so zelo pogostni naočnik'i
z bifokalnimi stekli zlasti pri ljudeh,
ki delajo pri mizi itd., ker jim jih
ni treba snemati, kadar pogledajo
v daljavo, oziroma jim ni treba gle¬
dati preko njih.

bilateralen obojestranski, t. j. na
obeh straneh (na levi in na desni),
n. pr. obojestranska kila,

blato človeško: iztrebki iz čreves,
t. j. odpadki oziroma neizrabljeni
deli hrane, ostanki strjenih želodč¬
nih in črevesnih sokov, žolča, izloč¬
kov iz trebušne slinavke; bakterije,
ki so vzklile na teh ostankih Pri
pretežno izrastlinski hrani obstoji
blato večinoma iz celuloze, ki je pre¬
bavni šoki niso razkrojili V normal¬
nem blatu je 75 do 85 %  vode, mno¬
žina blata pa se 'menja po kakovosti
in množim hrane. Črevesne bakte¬
rije povzroče v blatu gnitje in vretje
Zadah blata prihaja prvenstveno od
gnitja, t. j. od njegovih produktov
skatola in indola. Normalno blato je
pri iztrebljenju sprva klobasasto,
potem mehko; pri črevesnem katarju
tekoče, v hujšem primeru penavo;
pri zaprtju itd. zapečeno Pri neka¬
terih obolenjih kaže blato svojstveno
kakovost: pri tifusu je kot graškova
kaša, pri azijski koleri kot riževa
vodd itd. Blato je črno zaradi krva¬
venj v želodcu ali v zgornjem čre¬
vesu (seveda tudi po uživanju brus¬
nic ind ). krvavo zaradi krvavenja iz
danke ali iz debelega črevesa (pri

zlati žili, pri bulah v debelem čre¬
vesu), sivkasto in malti podobno pri
zlatenici, svetlorumeno pri dojenč¬
kih. Blato vsebuje pri ustreznih bo¬
leznih tudi dele črevesnih zajedal-
cev, n. pr. člene trakulje ali cele
zajedalce, n. pr. gliste, črvičke itd.

blaznost: pijanska ali alkoholična
gl. delirium tremens; verska.

blažila: sredstva za zmanjšanje
bolečin in pomirjenje bolnika.

bledež gl. blodnjavica Bledenje:
fan ziranje bolnika v hudi vročini.

bledica (kloroza): slabokrvnost de¬
klet v doraščajočd dobi zaradi pre¬
malo krvnega barvila v rdečih krv¬
ničkah, ki so drugače malo ali nič
izpremenjene. Bolnice se hitro utru¬
dijo, glava jih boli, težko dihajo,
srce jim razbija pri najmanjšem na¬
poru, imajo nepravilno mesečno pe¬
rilo, jesti jim ne diši, pač pa imajo
poželenje po nenavadnih jedeh (po
zelo kislih, grizejo kredo, premog
itd.). Bolezen je dandanes redka.
Zdravimo jo v hujših primerih z le¬
žanjem 4 do 6 tednov, s hrano, ki
ima obilo zelenjave in sadja, s pitjem
železovite vode. Kot zdravilo se' daje'
arzen. Bledičnim dekletom se pri¬
poroča gibanje v gozdu.

bledost. Nekateri ljudje so bledi
brez posebnega vzroka, pri drugih
je vzrok bledosti zmanjšano število
rdečih krvničk v  krvi oziroma pri
zadostnem številu krvničk zmanj¬
šana množina krvnega barvila. To
se dogaja pri malokrvnosti zaradi
izgube krvi, n. pr. po porodu, po
splavu, po večji operaciji itd. ter pri
slabokrvnosti zaradi obolenja krvi,
pravžaprav obolenja krvotvomih or¬
ganov (vranice, kostnega mozga).
Razen tega povzročajo bledost krči
žil pri nekaterih obistriih obolenjih,
pri vzburjenju itd
bleščavica (fotof obija) se pojavlja
prvenstveno pri vnetnih obolenjih
očesa, potem pri beličnikih in pri iz
kateregakoli vzroka razširjeni zenici
ter se kaže v tem, da bolnik ne &re-

bljuvanje

23

bojni plini

naša svetlobe. Pri tuberkulozni ble-
šeavici je bleščavica tako močna, da
se bolni otroci skrijejo v kak temen
kot, si z rokami zakrivajo oči ali
celo polegajo z obrazom navzdol.

pljuvanje: sunkovito izpraznjeva-
nje želodca'navzgor skozi požiralnik
in usta Pred bljuvanjem se navadno
pojavijo kratkotrajna slabost oziro¬
ma omotica, slinjenje, potenje, ble¬
dost v obrazu, pulz postaja počas¬
nejši in tanjši Potem se skrčijo tre¬
bušne mišice in trebušna prepona,
nakar se želodec sunkovito izprazni.
Ce je pri tem želodčni vratar odprt,
priteče skozenj v želodec tudi žolč,
ki se pomeša med izbljuvke. Bolniki
z želodčnim rakom ali z razjedo
v želodcu bljujejo tudi kri, bodisi
svežo ali že zaudarjajočo, pri lleusu
(pri neprehodnem ‘ črevesu) blato,
včasih gliste itd. Nekatere ženske
bljuvajo, ko zanosijo; pijanci trpe
na zjutranji bljuvavici, ko bljujejo
ali se vsaj davijo. Bljuvanje povzro¬
ča tudi razno vnetje, n. pr. žolčnika,
slepiča itd., potem ledvični in žolčni
kamni. Dojenčki bljuvajo, če si pre¬
več napolnijo želodček. Kakor je
vzrokov za bljuvanje nešteto, tako
je tudi zdravljenje bljuvanja zelo
različno, pač po vzroku, ki ga je
treba najprej ugotoviti, kar more
edinole zdravnik.

bljuvanje otrok ima različne vzro¬
ke: včasih si otrok z mlekom preveč
napolni želodček, pa se z bljuvanjem
olajša; nekatgri dojenčki pri pitju
požirajo zrak, pa ga potem izpahu-
jejo, pri čemer pride tudi mleko iz
želodčka. Tudi prirojena nervoznost
je večkrat kriva bljuvanja. Blju¬
vanje s povišano telesno tempera¬
turo- je navadno prvi znak nalezljive
bolezni. Posebno trdovratno je blju¬
vanje zaradi krča želodčnega vra¬
tarja (pilorospazem): pri dojenčkih
obolenje, ki večkrat nujno zahteva
operacijo. Bljuvanje in driska pri
dojenčkih in otrocih nasploh so resni

znaki in treba se je posvetovati z
zdravnikom.

bljuvanje blata (mizerere) gl. lleus.
bljuvanje krvi 1 . hematemeza: kri
prihaja iz želodca in je pomešana z
ostanki jedi, 2. Tiemoptoa t. j. bruha¬
nje krvi: kri prihaja iz pljuč in je
večinoma penasta.

blodnjak: labirint (v notranjem

ušesu).

blodnje gl. delirij,
blodnjavica: duševno obolenje z
raznimi blodnjami. Manično depre¬
sivna blodnjavica: duševna bolezen,
pri kateri se izmenično pojavljata
manija in melanholija v krajših ali
daljših presledkih. V melanholični
fazd bolniki radi poskušajo samomor,
zaradi tega jih je treba skrbno nad¬
zorovati. Bolezen se podeduje,
bobinke: koze ali osepnice.
bobnič: opna, ki deli vnanji slu¬
hovod od srednjega ušesa.

Risba 20.

Bobnič.

bočni ca: kost v medenici, sesto-
ječa iz treh med seboj čvrsto zra-
ščenih delov — črevnice, sednice in
sramnice. Bočnična grebena tvorita
boke.

bohota (hiperplazlja): povečana

razvitost, t. j. tkivo postane bohotno
caradi večjega števila celic. Hiper-
plastičen organ: bohotajoč organ

(pr. hipertrofira).

bojni plini: strupene kemične sno¬
vi, ki jih v vojni spuščajo v sovraž¬
nikove vrste ali večja sovražnikova
naselja z namenom, da sovražnika
onesposobijo za boj oziroma da stra¬
hujejo prebivalstvo v zaledju. Boj¬
nih plinov ie več vrst: solzivec draži
sluznice oči in dihal, povzroča sol-

bobi

bolezen višinska

(f

zen j e in kašljanje; dušljivec učin¬
kuje na dihala, duši, povzroča blju¬
vanje, vodenico pljuč, strjevanje
krvi in razširjenje srca; kimavec
vsebuje arzen* draži sluznico nosa
in grla ter povzroča kihanje; jedko-
vec (tekoči) dela na koži hude raz¬
jede, njegove pare pa povzročajo
vnetje oči, kože in dihal.

boki: predeli ob straneh trupa til-
nad bočničnimi grebeni (deti roke
v bok).

boleče živčne točke: mesta po vsem
telesu, ki so boleča na dotik in pri¬
tisk. S primemo masažo, ki jo more
izvrševati samo šolani zdravstvenik,
se dado te bolečine odpraviti.

bolečina ali bol: svojstveno telesno
neugodje, ki ga na koži povzročajo
močni vnanji dražljaji in v mnogih
notranjih organih bolezenska doga¬
janja. Bolečina je važno opozorilo
na škodljive vplive, opominja nas
nanje in svari pred njimi. Za bole¬
čine sprejemljivi organi so: koža,

mišice, sklepi, pokostnica, zobje in
jezik, medtem ko so notranji organi
boleči samo ob bolezni, na pr. ob
vnetju zaradi povišanega napona v
tkivih, pri vleku in pritisku na sim¬
patično živčevje (n. pr. bolečine pri
koliki). Nastanek bolečine se da
včasih težko določiti. Bolečina več¬
krat izžareva v okolje: pri vnetju
žolčevja v desno pleče; pri želodčni
bolezni so občutljivi predeli na prsih
in na hrbtu. Če kak čutilni živec
dražimo ali kjerkoli neposredno po¬
škodujemo, . občutimo bolečino na
koncu živca, tudi če tega konca ni
več Tako na primer občuti amputi-
ranec bolečino na koncu noge, ki je
več nima. Bolečine so kaj različne,
pač po organu in vzroku: v prsih

nas bode in duši, v želodcu nas peče
in tišči, na koži nas srbi in žge, v
nogah imamo krče in mravljinča-
vico. v zobu nam vrta, v ušesu nam
šumi in zvoni itd. Bolečina je opo¬
zorilo in svarilo hkrati; če kmalu
ne poneha, sama od sebe, ,ie treba

24

vprašati zdravnika za svet, da dožene
njen vzrok ter odredi primerno
zdravljenje.

bolečki porodni gl. popadki.

bolest: duševno neugodje. Bolestna
vest nam javlja kaj neljubega.

bolezen: motnja v delovanju po¬
sameznega organa ali celotnega or¬
ganizma. Po vzrokih razlikujemo no¬
tranje ali interne bolezni, med ka¬
tere štejemo tudi konstitucionalne
ali prirojene bolezni, vnanje bolezni,
ki jih povzročajo vnanji vzroki, t. j.
mehanični, toplotni, kemični itd.;
kužne, nalezljive ali bakterialne bo¬
lezni, ki jih povzročajo bakterije,
ter parazitarne ali zajedalske bo¬
lezni, ki jih povzročajo zajedalci;
kadar so bolezni omejene na en
predel telesa, so  krajevne, kadar na¬
padejo celotni organizem, so splošne;
po poteku poznamo nenadoma na¬
stale in hitro, se razvijajoče bolezni,
polagoma nastale in dolgotrajne so
kronične bolezni; prirojene in dob¬
ljene bolezni, boleče in neboleče
itd. Razen tega: dečje, starostne, žen¬
ske, duševne in živčne bolezni; ope¬
rativne bolezni zdravimo z opera¬
cijami itd.

bolezen morska se pojavlja pri
vožnji na ladji, od tod tudi poime¬
novanje navzeja (po grško: navs, t. j.
ladja), pa tudi pri vožnji, na vlaku
ali avtomobilu in v letalu. Vzrok so
motnje v ušesih, kjer je središče or¬
gana za ravnotežje; te motnje pa
povzroča guganje. ladje na nemirnem
morju in padanje letala v zračnih
prazninah. Znaki morske bolezni:
vzdiganje iz jtelodca in bljuvanje,
omotica, znojenje, groza. Na ladji je
najbolje, če si izberemo mesto, kjer
se ladja najmanj guga, to je v sredi
ladje na krovu, ker zatohel zrah v
njenem trupu škodi. Bolezen prena¬
šamo laže,'če ležimo na hrbtu, ka¬
kor če sedimo ali stojimo.

bolezen višinska pri turah ali po¬
letih v višino nad 2000 m. Povzroča
jo zračni tlak in zmanjšanje kisika

i

bolezni poklicne

25

bolniška postelj

v zraku. Začne se v mirovanju, torej-
v letalu, s tem, da polagoma poje¬
majo duševne funkcije, pojavlja se
spanec, trdno spanje, nezavest, pri¬
tisk v glavo, bolečine v čelu in v
sencih, izjemoma težko dihanje in
razbijanje srca. Pri telesnih naporih,
torej pri hribolazcih, se zgornjim
pojavom pridruži še omotica pri vsta¬
janju ali sklanjanju, občutek mi¬
šične nemoči in nezmožnost, izvršiti
nameravane kretnje, slab vid, močen
glavobol, pomanjkanje sape, huda
tesnoba v prsih, včasih vzdigovanje
in bljuvanje, pojavljajo se celo kr¬
vavitve iz sluznice dihal. Vdihava¬
nje kisika odpravi težave. Pri biva¬
nju v višinah se človek sčasoma pri¬
vadi ha zmanjšano množino kisika,
vendar v višinah nad 4000 m skoraj
nikdar.

bolezni poklicne oziroma obrtne
so -zdravstvene okvare, ki jih po¬
vzroča kak poklic. Med njimi so
splošne, n. pr. prehladne (revmati¬
zem itd.) pri delu na vlažnem in ve¬
trovnem ter svojstvene, n. pr. vdi¬
havanje strupenih plinov, par, prahu
itd., kar draži in kvari dihala; delo
s strupenimi barvami in kemikali¬
jami, kar povzroča zastrupljen je;
prisilna drža telesa ali njegovih de¬
lov, ki povzroča znakaženje itd.

bolezen vročinska t. j. z visoko
vročino. Navadno razumevamo pod
vročinsko boleznijo kužno bolezen,
prvenstveno tifus.

bolezen spalna: kužna bolezen v
Osrednji Afriki. .Povzroča jo neka
.praživ in prenaša s pikom neki obad.
Dva do 24 dni po okuženju ss po¬
javi glavobol, pospešen žilni utrip,
prenehajoča vročina spočetka vsake-
tri do štiri tedne, traja 1 do 2 dni,
pozneje vsakih 6 do 10 dni, pa brez
mrzlice, bezgavke na vratu in til¬
niku otekajo, včasih rdečine in za-
buhline na koži. Bolniki postanejo
sčasoma tako dremavi, da zaspijo
pri jedi z žlico v ustih, s-trahotno
hujšajo, končno jih reši smrt z gnoj¬

nim vnetjem možganskih mren. Bo-
. lezen zdravijo z injekcijami germa-
nina in plasmochma, preprečujejo pa
le tako, da onemogočijo obadom do¬
stop do bolnika s tem, da bolnika
osamijo-. Razen tega dajajo obvaro-
valno germanin v žilo, š čimer do¬
sežejo zaščito človeka za tri mesece.

bolezenski 1 . patogen, t. j. bolezen
povzročujoč, 2. patološki, t. j. del ali
lastnost bolezni.

bolezenski zapiski vsebujejo po¬
datke o bolezni in obsegajo pred¬
zgodovino bolezni (gl. anamneza),
ugotovitke preiskav, potek bolezni
in njen izid (ozdravljenje, izboljša¬
nje, neo-zdravljivoet, smrt).

bolniški voziček rabi bolniku, da
se v njem giblje po sobi in na pro¬
stem. Voziček ima udoben- sedež,
poganja ga ali bolnik sam s primerno
napravo ali pa ga poriva kdo drug.
Namenjen je pohabljencem in hrom-
cem, slabotnim bolnikom, ki ne mo¬
rejo hoditi.

bolniška postelj je najboljša ko¬
vinska (iz popleskanega železa, iz
medenine), ker se da najlaže čistiti.
Zglavje se mora dati zvišati in zni¬
žati, da bolnik tudi lahko sedi, pri
čemer ima podložen hrbet 'z blazi¬
nami ali naslonjalom; pri vznožju
Je dobro, da ima kako oporo, po¬
dobno leseni škatli, da se vanjo
upre, ko sedi; nad glavo mu je po¬
treben obešen trapeč, katerega se
oprime, da se lahko, premika brez
tuje pomoči. Bolniki, ki krvave
ali imajo sicer kakšen izcedek ozi¬
roma ki se ponemarjajo, dobe pod
spodnjo rjuho gumirano platno, ki
ne prop-ušča tekočine; preko težko
bolnih poveznemo pod odejo rebr-
ni-k, da jih odeja ne tišči. Posteljno
perilo, kakor tudi bolniško telesno
perilo je treba večkrat menjati. Pa¬
ziti je na to, da se bolniško rprilo
ne guba, zato ga je treba večkrat na
dan izgladiti, ker gube-- povzročajo
pri težkih bolnikih obležanine.

bolniška soba

26

božjast porodna

bolniška soba mora biti dovolj
prostorna, navadno se računa na
bolnika 40 m 3  prostornine; dovolj
svetla, zračna, suha, po možnosti
obrnjena proti vzhodu ali zahodu.
Pohištvo bodi čim preprostejše in
samo najpotrebnejše: postelj; ki naj
bo postavljena tako, da je mogoč
dohod k njej z obeh strani; posteljna
omarica, miza s steli, umivalnik, iz¬
trebljevalnih oziroma nočna in po¬
steljna posoda, pljuvalnik in nasla¬
njač ali bolniški voziček. Zaves, pre¬
prog, slik in vsega, na čemer se
nabira prah in ni nujno potrebno za
nego bolnika, ni treba.

bese noge. Hoja z bosimi nogami
je zelo zdrava, zlasti je primerna za
deco, ker preprečuje postanek sto-
palnih nepravilnosti, predvsem .plo¬
ske noge. Hoja z bosimi nogami po
zemlji, travi itd. utrjuje proti pre¬
hladu.

božjast ali padavica (epilepsija^:
živčna bolezen, katere glavni znaki
so nezavest in krči. Njen vzrok je
v možganih; okvara možganov pri
rojstvu, vnetje možganov oziroma
draženje možganske skorje zaradi
zarastlin ali poškodb lobanje, sifi¬
lisa, raznih strupov itd. Božjastniki
navadno že pred napadem občutijo
razne neprijetnosti: slabo jim ' pri¬
haja, vidijo zvezde in iskre, neka¬
teri tečejo nekaj korakov naprej,
se vrte na levo in desno, drugi imajo
nepopisen občutek ugodja. Po tem
prvem stadiju pride napad: bolnik
se onesvesti, z vzklikom omahne in
se zgrudi. Pri padcu se večkrat po¬
škoduje, v bližini vpde lahko utone,
v bližini ognja se opeče m zgori. Po
tem pride druga stopnja, katere zna¬
čilnost je krčevita togost v mišicah.
V tem stadiju je nevarnost, da se
bolniki vgriznejo.v jezik, nakar jim
prihaja krvava pena iz ust. Za to-
gostjo pride krčevito stresanje mi-

stopnji se bolniki kaj radi poneče¬
dijo. Božjastni napad traja 1 do 3
minute in se v nekaterih primerih
ponavlja Če pa traja brez prestan-
ka, tedaj pravimo temu božjastno
ali epileptično stanje, v katerem je
življenje bolnika v nevarnosti Po
napadu se bolniki navadno hitro
osvestijo, pač pa so zelo utrujeni in
zaspani. O napadu samem se ne spo¬
minjajo ničesar. Dostikrat so po na-
oadu duševno izpremenjeni, to bož¬
jastno omračen je duha traja včasih
nekaj. minut, nekaj dni, včasih pa
tudi nekaj tednov Pri tem bolniki
ponavljajo iste besede in opravljajo
ista dejanja; v tem času večkrat za-
greše razna hudodelstva, n. pr. nrav¬
stvena. požige itd. Kakor že ome¬
njeno. je nevarnost za božjastnike,
da se pri krčih poškodujejo, zato
moramo gledati, da jih čimprej spra¬
vimo na varno. Vsako stiskanje pal¬
cev, kakor je ponekod navada, je
nesmiselno — bolnika je treba pu¬
stiti pri miru, da napad poneha, po¬
tem pa ga je treba spraviti v postelj
ali na kak drug miren kraj, da se
dobro prestpi. Božjastniki slabo pre¬
našajo alkohol, zato je treba gledati,
da ga ne dobe. — Razen opisane
božjaisti poznamo tudi tako zvano
Jacksonovo epilepsijo', posledico po¬
škodbe možganov, ki se da včasih
operativno izboljšati ah celo'bzdra- ,
viti (pr. Jacksonova epilepsija).

božjast otroška glej eklampsija
dečja.

božjast porodna ali eklampsija:

najtežje nosečnostno zastrupi jen j e.
Izbruhne v nosečnosti, med poro¬
dom in v poporodni dobi. Obolenje
je za žensko in za plod zelo-nevar¬
no: še dandanes umre približno

vsaka deseta za eklampsijo obolela
nosečnica, porodnica oziroma otroč-
nica. Zanimivo je,- da je n. pr. v voj¬
ni, ko je prehrana ljudstva ne¬

žic; bolniki, poprej bledi, postanejo zadostna (malo beljakovin, maščob
rdeči in modri v obraz, dihanje po- ' in soli), eklampsija redka oziroma
e taja smrčeče in hropeče. Na»tej lahka; smrtni primeri so izjemni.

božjast ^itna

27

bradavica

Otroci, rojeni pri porodni božjasti,
so zelo okvarjeni, najmanj četrtina
jih umre pred rojstvom; novoro¬
jenčki so zaspani in leno pijejo;
mnogo jih umre. Za eklampsijo zbole
predvsem prvesnice, mnogorodnice
so manj ogrožene. Za' eklampsijo so
značilni božjasti podobni krajši ah
daljši napadi, ki se ponavljajo v
presledkih. Bolezen izbruhne čiste
iznenada: nosečnica nenadoma iz¬
gubi zavest; pojavijo se krči — prsti
na roki so stisnjeni v pest, mišice
žvekalke v obrazu so močno napete,
ves obraz je posinjel. Na to se po¬
javijo krči, ki lomijo mišičje udov,
trupa in obraza. Napadena nekaj
časa ne diha, na usta ji silijo krvave
pene. Ko se že zdi, da je po njej,
globoko vdahne, krči polagoma po¬
puste. Med napadom se nosečnica
ponemari. Telesna temperatura je
zvišana do 40°. Napad traja pol mi¬
nute do cele minute. Po napadu pa
začne ženska mirneje dihati in zaspi,
čez čas se zbudi. Napadi se po kraj¬
ših (po .nekaj minutah) ah daljših
presledkih (po nekaj urah) ponav¬
ljajo. V težjih primerih se vrsti na¬
pad za napadom: žfenska se sploh ne
zbudi iz zavesti, njeno stanje se
slabša iz napada v napad, dokler ne
umre. Včasih postanejo napadi red¬
kejši in milejši — ženska je rešena
Število napadov je zelo različno
včasih jih je samo nekaj, včasih pa
zelo veliko — po 20 in več. Vsi niso
enaki: nekateri so zelo močni, drugi
slabi, komaj opazni. Popadki in
vznemirjanje bolnice, nemir v hiši,
močna svetloba, porodniška pre¬
iskava ipd sprožijo napad. Poleg
opisanih znakov (naraščanje belja¬
kovine v seču, krvnega pritiska in
pojavljanje oteklin), so znanilci bli¬
žajoče se eklamosije močan glavobol,
slab vid, bliskavica in meglavica
pred c*mi. slabosti in bljuvanje. Po¬
sledice eklampsije so včasih po več
dni trajajoča nezavest, motnje v go¬
voru in pisavi, ki se popravijo šele

čez leta, otrpnjenja živcev, trajne
duševne motnje itd. Mnogokrat pa
mine pklampsdja brez kvarnih po¬
sledic. — Nastanek eklampsije še
ni dokončno razjasnjen — brez dvo¬
ma je to nosečnostno zastrupi j enj e,
pri čemer sodelujejo žleze z notra¬
njim izločanjem. Na izbruh bolezni
vplivajo tudi atmosferične motnje:
spomladi je več eklampsij kot sicer.
Dolžnost babice je, da pošlje noseč¬
nice, o katerih sumi, da so ogrožene
po eklampsiji, v zdravstveni zavod.

božjast žitna (ergotizem): bolezen,
ki jo povzroča uživanje mlevskih iz¬
delkov, v katerih so rženi rožieki.
Njeni maki so: krči, yrtoglavica, šu¬
menje v ušesih, bljuvanje, gluhota
prstov, končno globoka nezavest.
Takoj je~treba klicati zdravnika.

božje pomeni 1. božjast ali pada¬
vico, 2. fraz pri otrocih, 3. možgan¬
sko kap.

brada 1. stik leve in desne polo¬
vice spodnje čeljusti, 2. dvojna brada,
podbradek, 3. kocine na bradi, ki so
normalen pojav pri moškem, ko
spolno dozori. Kadar je moški v
spolno zreli dobi golobrad, 'je to
znak motenj v delovanju žlez z no;
tranjim izločevanjerlfj n. pr. pri skop¬
ljencih. Pri ženskah se pojavijo ko¬
cine na bradi v starosti, ko postane
dejavnost jajčnikov nepravilna, po¬
tem za nosečnosti, pri frigidnih žen¬
skah itd Kozmetično se dajo kocine
odstraniti z elektriko

bradavica 1. prsna na dojki, ki rabi
dojenčku za sesanje, 2. povečanje

v

Risba 21.

Prsna bradavica.

bradavica prsna ugreznjena

28

bris

kožnih brbončic, ki je prenosljivo.
Poznamo navadne bradavice pri

mladostnikih, ki se pojavijo por
samezno ali v večjem številu na
hrbtišču roke in prstov; starostne
bradavice pri starih ljudeh; vnetne
bradavice zaradi draženja kože p >
kapavičnih oziroma sifilitični^ iz¬
cedkih. Navadne in starostne brada¬
vice odpravljamo z jedkovinami.
vnetne z zdravljenjem osnovne bo¬
lezni,

bradavica prsna ugreznjena je

sfrknjena in leži izpod površine kože
tako, da je otrok ne more z usti

Risba 22.

Prsna bradavica ugreznjena.

prijeti Tako bradavico s prstom
dražimo, da nabrekne. Če se to ne
posreči, je treba mleko dobiti s se¬
salnimi pripravfini in ga dati otroku
piti.

bradikardija: opočasnjeno utripa¬
nje srca, t. j. izpod 60 utripov na
minuto (nasprptje tahikardija, t. j.
pospešeno utripanje srca, 90

utripov v minuti).

bradovec (sikoza) 1. gnojni mo¬
zolji na bradi, katerim je vzrok
povzročitelj gnojenja, tako imeno¬
vani stafilokokus, 2. zelo nalezljiva
bolezen na bradi, ki jo povzroča po¬
sebna glivica. Prenaša se največ z
britjem po brivnicah, zdravi pa tako,
da populimo kocine s korenino vred,
bramorji: škrofeljni, t. j. jetične
bezgavke na vratu.

brazgotina: na novo nastalo tkivo
na mestu,' kjer je bila rana, nastala
po poškodbi, razjedi, vnetju ipd.

Brazgotine so kožne, pa tudi na no¬
tranjih organih, nimajo lojnic, ne
kocin, ne kožnih brbončic, malo žilic
in skoro nikakih živčnih končičev,
zaradi tega so malo ali skoro neob¬
čutljive. Kožne brazgotine ob skle¬
pih dostikrat povzročajo sfrknenja
in jih je treba operativno odstraniti,
zarastline na notranjih organih pa
povzročaj o različne težave kot ko¬
liko, bolečine v trebuhu, zaprtje itd.
Če brazgotina na trebušni steni po¬
pusti, nastane brazgotinska kila, ka¬
dar vzbohota, brazgotinjak (keloid).
brbončica: bradavičasta tvorba

1. tipalna.: prvenstveno na prstnih
jagodicah, ki nam omogoča otipa¬
vanje, 2. jezična ali okušalna na
korenu jezika, s katero okušamo,
3. lasna (pr. lasje).

bredla: gobasti, t. j. iz krvnega
ožilja sestoječi deli moškega spolo¬
vila in ženskega ščegetalčka, ki se
pri spolnem razdraženju napolnijo s
krvjo in nabreknejo. Pri tem je do¬
tok krvi povečan, odtok zmanjšan.

brencelj ali obad: mrčes, ki včasih
prenaša bolezen, n. pr. tsetse-bren-
celj v Afriki, prenašalec afriške
spalne bolezni.

brezalkoholne pijače 1 . sadni šo¬
ki, n. pr. iz malin, borovnic, robid¬
nic ipd. Sadni šoki iz jabolk, hrušk
itd., če prevro, vsebujejo alkohol,

2. vino, kateremu smo vzeli alkohol,
brezkužba gl. aseptika.
brezkužje gl. asepsa.
brezkužiti sterilizirati, t. j. napra¬
viti kaj brezkužno z vročino, z vročo
paro, s kuhanjem . itd. (nasprotje:
razkužiti, t. j. napraviti kaj brez¬
kužno s kemičnimi razkužili, n. pr.
sublimatom, •alkoholom itd.).

brezmesna hrana gl. vegetarijan¬
stvo.

bris -n. pr. žre.lni: pri bolniku, ki
ima bolečine v žrelu, je treba do¬
gnati, kaj jih povzroča, prvenstveno,
ali nima morda davice, jetike, sifi¬
lisa. V ta namen s šibiko, ki je na
koncu ovita z vato, izbrišemo nebnice

brizgalka

29

bubčnl

oziroma žrelo in ta bris mikroskop¬
sko preiščemo.

brizgalka: zdravniška priprava, s
katero vbrizgavamo zdravila, izpi¬
ramo rane in telesne votline. Briz¬
galka ima cilinder ali valj in bat.

Risba 23.

Brizgalka. Stekleni valj (1), kovinski
bat (2), nastavek (3), votla igla (4).

bromovi preparati: uspavala in
blažila pri živčnih obolenjih, sesto-
ječa iz bromovih soli.

bromizem: pojavi, ki se pokažejo
po daljši uporabi bromovih prepa¬
ratov, največkrat pri božjastmkih
in nevrastenikih, in sicer bromska
akna v obrazu, potem pešanje spo¬
mina, zaspanost in brezbrižnost, po¬
jemajoči spolni nagon, motnje v go¬
voru in hoji, driske, hujšanje, nahod,
splošno slabljenje itd. V takih pri¬
merih je treba prenehati z uživa¬
njem bromovih preparatov, razen
tega dajemo mnogo kuhinjske soli,'
ki iz telesa izpodrine bromove jone.
bronasta bolezen gl. adisoinovka.
bronhialne bezgavke leže ob raz¬
cepu sapnika na bronhuse in dobi-;

Sapnik (1) razcep sapnika (2). bronhus
ali sapnica (3), hilusne bezgavke (4).

vajo mezgo iz pljuč, prestrezajo prah
iz pljuč in se prav lahko okužijo z
jetiko iz pljuč. Znaki obolelih bron¬
hialnih; bezgavk se kažejo v oteče-
nosti in poznejšem zasirjenju ali
zatrdelasta odnosno zaapnenju.

bronhialni katar ali bronhitis:
vnetje bronhov. Akutno pri pre¬
hladu, pri okuženju, pri kemičnem
draženju, kronično pri dolgotrajnem
draženju dihal. Glavna znaka sta
kašljanje in izločevanje sluzi, pri
akutnem obolenju tudi povišana te¬
lesna temperatura. Sčasoma se raz¬
vije razširjenje pljuč (pljučni napah
ali emfizem). Vsak dolgo trajajoči
bronhialni katar je sumljiv na je¬
tiko. Zdravimo ga v akutnem sta¬
diju tako, da pospešujemo izkašlje-
vanje, prvenstveno z znojenjem, in
da bolnik leži, v kroničnem pa, da se
ogibljemo nazebe in vsega, kar draži
pljuča (dima, prahu itd.), da izpre-
memimo zrak itd.

bronhopnevmonija: vrsta pljučni¬
ce, ki se navadno razvije kot posle¬
dica drugih obolenj, n. pr. po kužnih
boleznih; po boleznih, ki otežujejo
požiranje in povzročajo, da pridejo
sluz ali ostanki jedi v sapnik in od
tod v pljuča; potem zavoljo zasta-
janja krvi v spodnjih delih pljuč,
zavoljo vdihavanja dražečih par in
prahu. Znaki so: vročina, težko di¬
hanje, kašljanje, izmetavanje sluza¬
ste belkaste snovi. Vnetje pljuč se
kaže v bronhih in v pljučnih me¬
hurčkih. Branhopnevmoniji se kaj
rada pridruži jetika. Zdravimo jo s
tem, da lajšamo težave in krepimo
odpornost organizma, zlasti srca.

bronhus: sapnica, dušnica (odce-
pek sapnika)

bruhanje krvi (hemoptoa; gl. kaš¬
ljanje krvi). Ker kri prihaja iz pljuč,
je penasta.

buboni: otečene bezgavke v dim¬
ljah pri spolnih boleznih. Pri sifilisu
so buboni neboleči, pri mehkem Can¬
karju boleči in se ognoje.

buhač

30

celica požiralka

buhač: rastlinski prašek za zati¬
ranje golazni, zlasti bolh. Shranje¬
vati ga je treba v zaprti škatli.

bujon: nezakuhana goveja juha,
rabimo jo pri bolnikih za krepitev,
razen tega za gojišča bakterij.

bula: novotvorba. Razlikujemo

zločeste ali zlotvorne (maligne) bule:
raka, sarkom od nezločestih ali ne-
zlotvornih (nemalignih ah benignih)
n. pr. kašnjak, ma stajah, žilnjak itd
bula na maternici 1 . miom, t j
mišdčnjak, ki obstoji iz mišičnega
tkiva im včasih ne povzroča, nikakih
znaikov, bolnica za bulo niti ne ve,
v drugih primerih pa povzroča ne¬
redno krvavenje iz maternice in ja¬
lovost, 2. rak, t. j. zločesta novo¬
tvorba, ki se začne največkrat ra
vratu maternice in se razrašča na
vse strani. Znaki raka na maternici
so: bolečine v trebuhu, krvavenje,
hiranje itd. Vsako izvenmesečno kr¬
vavenje iz maternice, zlasti pa krva¬
venje v meni, je treba dati zdravni¬
ško preiskati zaradi suma na raka!
Raka je treba zdraviti, čhnprej.

bula možganska. Znaki: trajen

glavobol, motnje vida, krči, hromote,
občutijivostne motnje itd. Bolezen
more dognati samo zdravnik, zato je
najbolje, obrniti se čimprej na zdrav¬
nika za živčne in duševne bolezni.

bunčica: kožna vzbrst, ki sp po¬
kaže prvenstveno v drugem stadiju
sifilisa.

■ bunka ali buška: .oteklina, nastala
zaradi udarca, padca, .pritiska itd.,
ki je torej posledica poškodbe in se
v tem razlikuje od bule, novotvor¬
be. Zdravimo jo s hladnimi obklad¬
ki. ki jim pricurnemo nekolilku al¬
kohola.

burova voda: vodena raztopina iz
aluminijevega acetata, poimenovana
po kirurgu Burowu. Rabi se za ob¬
kladke in ovitke, ker hladi in raz-
kužuje

C

Calmette-ovo (izgov. Kalmetovo)
cepljenje otrok proti jetiki, gl. Be-
-Ce-Že

carski rez: operativni porod pri
nosečnicah s tako ozko medenico,
da se otrok ne more roditi po na¬
ravni poti skozi nožnico; potem pri
porodni božjasti, ko je treba porod
čimprej dokončati, da se reši živ¬
ljenje porodnice; pri spredaj ležeči
posteljici, pri. neugodni legi otroka.
Operacija se izvrši tako, da se odpre
trebuh med popkom in sramnično
zrastjo, potem se prereže maternica
in skozi njeno odprtino se izvlečeta
plod ter posteljica, nakar se rana
na maternici in na trebuhu zašije.
Razen carskega reza skozi trebuh.,
se dela tudi tako zvani nožnični rez
skozi nožnico. Operacija je nevarna,
če je bila porodnica na kakršnikoli
način okužena, n. pr. z notranjim
preiskovanjem rodil itd.

cava (izg. kava; namreč vena) gL
vena zbiralna.

celica: osnovna sestavina rastlin
in Živah ter človeka. Na njej razlo¬
čujemo jedro, prasnov ah proto-
piazmo in kožico ah membrano. Ce¬
lice se množe z delitvijo, deleča se
celica je matična celica, celice, ki
nastanejo iz nje, so potomske celice.
Obhka cehe je različna, pač po tem,

Risba 25.

Celica. Jedro (1), protoplazma ali pra¬
snov (2). membrana ali kožica (3). '

kakšno je njihovo delovanje, n. pr.
kožne, žlezne, živčne, kostne, mi¬
šične itd celice.

celica požiralka ah potov ka (ker
potuje) gl. fagocit.

celičnina

31

ciandza

celičnina (celuloza): glavna nepre¬
bavljiva sestavina rastlinske celične
stene.

cement zobni: brezžilno kostno

tkivo na zobnih koreninah.

centralen središčen, osrednji, n. pr.
živčevje, t. j. možgani in hrbtni mo¬
zeg; nasprotje: periferno živčevje,
t. j. obrobno živčevje.

centrifugirati: s posebno pripravo,
centrifugo, ločiti iz tekočine trde
snOvi, n. pr. iz seča soli, bakterije itd,
centrum: središče, n. pr. možgan¬
ski centrum, t. j. središče v možga¬
nih za razna opravila: za gibanje
(gibalni centrum), za videnje (vidni
centrum), za sluh (slušni centrum),
za tip (tipalni centrum), za voh (vo-
halni centrum), za okušanje (oku-
šalni centrum) itd.

cepljenje: vnesen] e živih oslablje¬
nih ali zamorjenih povzročiteljev
kužnih bolezni ali njihovih strupov
(toksinov) v organizem cepljenca, da
ga aktivno (z bacili in toksini) ali
pasivno (s serumi) zaščitimo (imu¬
niziramo) proti tisti bolezni, to je
zaščitno cepljenje. Najbolj znano je
cepljenje proti kozam, ki je ,po vseh
naprednih državah obvezno. Cepimo
otroke v starosti 6 do 12 mesecev in
sicer tako, da -jim na nadlaktu ali
na stegnu nekoliko razpraskamo
kožo in v te praske vtremo cepivo.
Cepivo ali vakcina se dobiva od
telet, ki smo jih umetno okužili,
odtod tudi označba vakcina (po' la¬
tinsko vacca: krava). -Razen proti
kozam cepimo zaščitno tudi proti
koleri, tifusu in griži, bodisi s pod¬
kožnimi injekcijami ali zavživanjem
zamorjenih bakterij; proti daviti z
vzbrizgavanjem seruma umetno oku¬
ženih živali; proti steklini z vbrizga¬
vanjem raztopine, ki smo jo dobili
iz možganov zajcev, okuženih s ste¬
klino itd. Pri cepljenju proti kozam
se na ce.oišču napravi najprej rde¬
čina, potem mehurček, nazadnje pa
krasta, ki se odlušči, za njo ostane
brazgotina za vse življenje. — Razen

zaščitnega cepljenja imamo še zdra¬
vilno cepljenje proti bolezni, ki je
že izbruhnila, in spoznavno cepljenje,
ki nam pomaga bolezen dognati.

cerebralna dečja ohromelost: obo¬
lenje možganov pri deci z ohrome¬
lostjo ene strani telesa, s tresavico
udov, z epilepsijo, z duševno zaosta¬
lostjo itd. Vzrok največkrat okvare
možganov ob rojstvu, prezgodnji po¬
rod in vnetje možganov še v mater¬
nici. Take otroke je treba poslati k
ortopedu, da jim skuša z operacijo,
deloma z artopedičnimi pripomočki
olajšati stanje.

cerebrospinalna tekočina (likvor);
tekočina, ki se nahaja v možganskih
prekatih in ki obdaja možgane ter
hrbtni mozeg, katere ščiti pred pre¬
tresi in poškodbami. Njena sestava
je pomembna za diagnozo živčnih in
možganskih obolenj, zaradi česar jo
dobivamo z lumbalno punkcijo, t, j.
z ledvenim vbodom v hrbtenični rov
ali z okcipitalno punkcijo, t. j. z za-
tilnim vbodom v hrbtenični rov. Te¬
kočino izločujejo v možganske pre¬
kate spleti krvnih žal, pri tem nji¬
hove epitelne celice zadržujejo strupe,
ki krožijo s krvjo.

ciankalij, pruska kislina; izredno
strupena tekočina, ki zaudarja po |
mandeljnih. Zastrupljanje s cianka¬
lijem povzroča najprej glavobol,
grozo, hropenje, potem krče, neza¬
vest in smrt. V bistvu je to zaduši¬
tev tkiva. Zadušenje poteka izredno
naglo, tako da je pomoč skoraj vedno
prepozna. Prva pomoč je v umetnem
dihanju in polivanju 'celega telesa
z mrzlo vodo

cianotičen: posinjel, plav, n. pr.
ustnice, nos, .prsti pri zastajanju krvi
zaradi oslabelosti srca itd.

cianoza: posinjelost, višnjavost,

plavost ustnic in prstov pri boleznih,
pri katerih dobiva kri v pljučih pre¬
malo kisika, torej pri boleznih srca,
pljuč, pri zoženju sapnika zaradi da-
vice, pri bronhialni astmi itd. Naj¬
boljša pomoč je vdihavanje kisika.

cikličen

32

cucelj

cikličen: obdoben, pojavljajoč se
v določenih presledkih, n. pr. ciklič¬
na blodnjavica,' t. j. duševna bole¬
zen, pri kateri se menjavajo ob¬
dobja manije (besnenja) in depre¬
sije (pobitosti).

ciklus: obdobje, v katerem se kaj
dogaja, n. pr. ovulacijski ciklus pri
ženski, t. j. vsak mesec se iz jajč¬
nika sprosti jajček.

ciklonizacija: uničevanje mrčesa s
ciklonom, mešanico pruske kisline
in približno 10% klorovih in bro¬
movih spojin. Ciklonizacijo izvršu¬
jejo zaradi njene nevarnosti zgolj
izšolani zdravstveni pomočniki, ki
si -pri delu nataknejo plinske maske.
Ciklonizirane prostore je. treba po
več ur ob odprtih oknih in vratih
zračiti.

čilije 1 . vejice na trepalnicah,
2. resice na resavih celicah in bakte¬
rijah (bakterijskim cilijam pravimo
tudi bički), 3. migetalke na nekate¬
rih organih, n. pr. jajcevodih.

cilinder 1 . pri brizgalki valj iz
stekla ali kovine, po katerem se pre¬
mika bat, s katerim sesamo in briz¬
gamo tekočino, 2. -bolezenska tvorba
v seču, t. j. izlivek iz tankih ledvič¬
nih cevi, obstoječ iz strjene beljako¬
vine. Pri krvavenju v ledvice so
sečni cilindri iz krvničk.

cink: kovina,' iz katere delajo ku¬
hinjsko in drugo posodje. V cinka-
stih posodah ne smemo shranjevati
jedil, zlasti ne takih, ki vsebujejo
kisline, n. pr. sadje, okisano solato
itd., ker je mogoče zastrupi jen je, ki
povzroča slabosti, bljuvanje, drisko,
bolečine v želo-dcu in črevesju. Kot
prvo pomoč pri zastrupljenju s cin¬
kom dajemo mleko, beljak ali razto¬
pino jedilne sode, hkrati kličemo
zdravrpka, da zastruplj encu izprazni
želodec. Cinkava pasta in cinkava
mast se rabita za sušenje roseče
kože in ran.

cirkulacija krvi: krvni obtok. Raz¬
ločujemo veliki ali telesni krvni ob¬
tok ter mali ali pljučni krvni obtok.

Pri velikem krvnem obtoku gre ar-
terialna, t. j. kisika bogata kri iz
levega srčnega prekata skozi aorto
po arterijah in kapilarah v vse or¬
gane, katerim prinaša hranivo m
kisik ter odvaja odpadke presnove
in ogljikovo kislino in jih kot ve¬
nozno, ogljikove kisline bogato kri
po venah dovaja srcu v levi pred¬
dvor, nato v levi prekat ter v pljuča,
kjer odda ogljikovo kislino in si na¬
bere kisika. To je pljučni ali mali
krvni. obtok.

cirkularna psihoza gl. blodnjavica.
ciroza: sfrknjenje ali uskočenje in
zaradi tega okvara organa (jeter,
ledvic). Najprej propadajo celice,
potem začne vezivo vnetno bohotati,
pri čemer normalno tkivo izginja.
Vzrok zlasti jetrne ciroze je najče-
šče alkoholizem, potem razne okuž¬
be, kakor sifilis, malarija, jetika itd.
Začetkoma se pojavijo nedoločene
motnje prehrane, tem se pozneje
pridruži zlatenica in trebušna vode¬
nica, bolniki hirajo in umro v enem
do treh letih.

cista 1 . mehur napolnjen s teko¬
čino*, n. pr. jajčnikova cista. Odstra¬
nimo jo z operacijo, z nabodom jo
zmanjšamo, ker s tem samo izpusti¬
mo tekočino, 2. kostna, zobna (po¬
sledica vnetja zobne pokostnice).
cistitis gl. vnetje sečnika,
cistoskop: priprava za/preiskova¬
nje sečnega mehurja od znotraj, ob¬
stoječa iz cevi, ki se vtakne skozi
sečnico v sečni mehur. Na koncu
cevi so zrcalca in svetilna naprava
za razsvetljevanje sečnega mehurja.

cistoskopija: pregledovanje sečni¬
ka s cistoakopom.

citrati: soli citronske kisline. Ci-
tratna kri je tista, ki smo ji dodali
citrata za prepreeenje strjevanja
krvi. To porabljamo zlasti pri pre¬
takanju krvi.

cona: predel na telesu, n. pr. bo¬
leča, občutljiva itd. cona.

cucelj 1. umetni sesec za deco iz
gumija, ki ga dajejo v usta deci, da

t

cukrovka

33

čeljustnica

se zamoti. Cucelj je treba skrbno
očistiti v topli vodi, preden ga damo
l otroku v usta, ker sicer zanesemo

Risba 26.

Cucelj za na steklenico.

vanje umazanijo in kužne klice. Na¬
sploh pa je dajanje cuclja razvada,
ki bi jo bilo treba čimprej odpraviti,
2. pri umetnem prehranjevanju gu¬
mijev nastavek na steklenici.

Risba 27.

Cucelj za v usta.

cukrovka gl. sladkorna bolezen.

Czernijevo masleno močnato mle¬
ko za dojenčka (Czerny, specialist
za otroško zdravstvo v Berlinu) ob¬
stoji iz 5% bele moke, 5% masla,
4% sladkorja; pripravi se takole:
25 g masla raztopimo in segrevamo
3 minute v kozici (ne v aluminijevi,
ker se rado pripali); nato dodamo
25 g moke in mešamo, da nastane
prežganje rjavkaste barve. Temu
prežganju dolijemo pol litra vode.
v kateri smo raztopili 20 g sladkorja;
to mešanico zavremo in precedimo.
Potem ji dolijemo — pač po pred¬
pisu zdravnika — V s  ali V 2  ali ? / 3
njene količine prevretega ohlajenega
mleka.

č

čaj: listje ali cVetje rastlin, ki ga
poparimo, tekočino odcedimo in jo
pijemo. Ruski čaj vsebuje kofein in
čresleno kislino, deluje poživljajoče,
gasi žejo in rahlo žene na vodo. Pri
zlorabi povzroča motnje, podobne
onim po zlorabi kave: razbijanje

srca, tresavico, nemir, nespečnost.
Zaradi čreslene kisline je ruski čaj
dober kot pijača pri črevesnih' ka¬
tarjih in pri slabi prebavi. Razni
domači čaji so: kamilčni čaj iz ka-.
milčnega cvetja za izpiranje ust,
notranje ga dajemo pri grizavici,
pri napihovanju v trebuhu in kot
znojilo; lipov čaj iz lipovega cvetja
kot znojilo pri prehladu; prsni čaj
proti kašlju; bezgov čaj iz bezgove¬
ga cvetja in bezgovih jagod za po¬
tenje oziroma kot lahno odvajalo itd.

čankar 1. mehki: nalezljiva spolna
bolezen, ki se pokaže 1 do 3 dni po
okuženju. Navadno obstoji iz več
razjed na spolovilu, razjede so po¬
krite z gnojem in so mehkih robov.
Dimeljske bezgavke otečejo, so bo¬
leče, se včasih zagnoje in predro.
Mehki čankar povzroča streptobacil,
katerega je leta 1889 odkril Italijan
Ducrey. Mehki čankar je čisto kra¬
jevno obolenje, kfi ne okuži celega
telesa. Ker je pri spolnem okuženju
večkrat istočasna okužba tudi s si¬
filisom, nastane takozvani mešani
čankar. Zato je potrebno v vsakem
primeru, ko se pokaže okužba na
spolovilu, takoj vprašati zdravnika
za svet, 2. trdi ali sifilitični čankar
gl. sifilis.

čebelji strup se uporablja za zdrav¬
ljenje revmatizma in ishiasa, ker so
opazili, da za tema dvema boleznima
obolevajo čebelarji manj kot drugi
ljudje, kar pripisujejo vplivu čebel-
nih pikov.

čeljust spodnja in zgornja: del
obraza, med njima so usta.

čeljustnica zgoVnja in spodnja: dve
obrazni kosti, ki nosita zobovje v

3

čelo

. 34

čišča

votlinah, ki jim pravimo zobnice.
Zgornja čeljust ima čeljustno votli¬
no, ki je v zvezi z nosno votlino: v
njej se večkrat pojavi gnojno vnetje.

čelo: zgornji del človeškega obraza
med obrvmi in korenom nosa ter
lasiščem.

čelna votlina: votlina v čelnici, ki
je v zvezd z nosno' votlino, od tod
pojav, da se pri nahodu vnamejo
tudi oči. /

čelnica: lobanjska kost nad očni¬
cami.

čelni šiv: pri dojenčku stik obeh
polovic čelnice, ki se pozneje zra-
steta in pni odraslem tvorita eno
kost.

čemeravica: nagnjenje k čemerno¬
sti Največkrat prirojeno, dostikrat
se podeduje.

čepek: končič vidnega živca v vna¬
nji plasti očesne mrežnice. Čepki in
paličice v očesni mrežnici so tisti
deli očesa, po katerih zaznavamo
predmete.

česen: domače Vsakdanje sredstvo
zoper arteriosklerozo. Uživamo ga
razrezanega na drobno, prvenstveno
na solati; kuhan na vodi ali na
mleku se uporablja kot klistir zoper
črvičke v danki. .

češarika: v možganih češarku po¬
dobna žleza z notranjim izločeva¬
njem, ki začne v 7. letu starosti
zakmevati. Njeno delovanje najbrž
zavira rast kosti in razvoj kličnih
žlez (jajčnikov in mod).

četrta bolezen: kužna bolezen

otrok z izpuščajem, ki' je zelo po¬
doben škrlatinskemu. Doba od okužbe
do izbruha bolezni traja 9 dni do 3
tedne, bolezen poteka milo, kožnega
luščenja ni ali pa je zelo malen¬
kostno. Da j? to samostojna bole¬
zen, ne pa morda lahka škrlatinka,
dokazuje dejstvo, da ne povzroči
imunosti proti škrlatinki.

četrta spolna bolezen gl. bezgav-
kavica dimeljska.

.čežana: zmečkano in pretlačeno
kuhano sadje, n. pr. jabolčna čežana,

ki jo dajemo otrokom in bolnikom,
ker jo izredno lahko prenašajo.

čir na roženici povzroča poškodba
ali okužba očesne roženice. Posle¬
dica je motnjava v roženici in motnje
vida, v hujših primerih celo prodor
roženice.

čir na želodcu gl. želodčna razjeda.

čistilo: odvajalo, dristilo, t. j. sred¬
stvo za čiščenje črevesa z odvaja¬
njem.

»čistoča je pol zdravja«, ker od¬
pravlja s telesa kali, ki povzročajo
bolezni. Treba je torej, da se vsak
‘teden vsaj po enkrat okopljemo v
topli vodi in si pri tem namilimo
celo telo, ki ga potem splaknemo in
osvežimo z mlačno vodo; da si po
večkrat na dan umijemo roke s toplo
vodo in milom, prav gotovo pa pred
vsako jedjo in ko opravimo telesno
potrebo, ker se prav na rokah drži
največ kali; da si vsaj enkrat na
dan očistimo zobe in usta z zobno
krtačko, z zobnim praškom ali zobno
pasto, jih izplaknemo, če le mogoče,
po vsaki jedi z mlačno ali presta no
vodo, zanesljivo pa, preden gremo
spat; da s krtačo za lase in z glav¬
nikom iz roženine (ne iz' kovine!)
vsak dan počešemo glavo in tako
očistimo lasišče vsega, kar se je na¬
bralo na njem.

čišča 1. mesečna = mesečno pe¬
rilo, 2. poporodna: izcedek iz mater¬
nice po porodu ali splavu. Prve tri
dni po porodu je izcedek krvav in
pomešan s krvnimi sesedki zaradi
krvavenja iz rane v maternici. V
drugi polovici prvega t°dna je sveti o-
rdeč, t. j. sokrvica iz rane; na koncu
prvega tedna postane rjav zaradi
razpadanja rdečih krvničk. V dru¬
gem tednu je izcedek rumen, v tret¬
jem postane bel in sluzav. Ko začne
porodnica vstajati, postane čišča
včasih spet krvava, ki pride od tod,
ker se pri vstajanju odtrgajo krvni
sesedki iz manjših žil. Porodno
čiščenje pri sicer zdravi ženski

člen prstni

35

črevesna gangrena

preneha popolnoma v treh do šestih

tednih.

čl.sn 1. prstni, pr. prsti, 2. del čle-
novitih živali, n. pr. trakulje.

Risba 28.

Vzdolžni prerez skozi prst na roki. Prvi
prstni člen (1), drugi prstni člen (2),
tretji prstni člen (3), prstna jagodica (4).

členek 1. na nogi = gleženj; na
podlaktnici, 2. sklep: trganje v člen¬
kih.

čok: trup; čokat: močan v trupu,
zajeten.

čolniček: čolničku podobna kost v
zapestju in podgležnu.

črepinja — lobanja.

črevo: pri odraslem človeku 8 do
9 metrov dolga cev za prebavljanje
hrane. Črevo obstoji iz dveh plasti
gladkih mišic, je v trebušni votlini,
od zunaj,obdano s trebušno mreno
ali potrebušnico, od znotraj pa s
črevesno sluznico. Črevo sega od že¬
lodca do zadnjika in sestoji iz tan¬
kega črevesa, ki je dolgo 7 do 7.5 m,
in debelega črevesa, ki je dolgo 1.2
do 1.5 m. Deli črevesa so: a) tan¬
kega: dvanajstnik, zgornje tanko in
spodnje tanko črevo; b) debelega:
.slepo črevo s slepičem, navzgomje,
prečno ter navzdolnje debelo črevo,
ki .prehaja z esastim črevesom (črki
S podobnim) v danko, katere odpr¬
tina je zadnjih. Tanko črevo je pri¬
čvrščeno na odzadnjo trebušno steno
z cpcrnjakom, v katerem potekajo
žile, živci, mezgovni vodi in v ka¬
terem so bezgavke. V tankem čre¬
vesu je v sluznici, vse polno resic
srbalic, ki srkajo iz hrane hranilne
sokove, medtem ko se «v debelem
črevesu oblikujejo prvenstveno iz¬

trebki kot človeško blato. Kri iz
črevesja vsebuje mnogo hranil in se
zbira v portalno veno, ki se izteka
v jetra. Čreva venomer valove, tega
valujočega črevesnega gibanja pa
normalno ne občutimo; to valovanje
se imenuje peristaltika, ki potiska
hrano naprej in jo meša s prebav¬
nimi sokovi, prihajajočimi iz pre¬
bavnih žlez (iz jeter, trebušne sli¬
navke, iz črevesnih žlezic). Gl. drob.

črevesna cevka: gumijeva cevka,
katero vtaknemo v danko m jo skozi
njo izpiramo. Razen tega rabimo čre¬
vesno cevko za odvajanje črevesnih
plinov pri prehudem napihovanju in
po trebušnih operacijah, ko operira¬
nec zaradi bolečih v trebušni opera¬
cijski ram ne more s pritiskom pre¬
magati odpora mišice zapiralke zad¬
njika.

črevesna fistula: nenaravna odpr¬
tina na črevesu, skozi katero prihaja
blato in vetrovi. Nastane tako, da
kaka bolezen preje steno črevesa,
ki je bilo priraščeno na trebušno
steno; črevesne fistule so mogoče
tudi po poškodbi, največkrat pa jih
delamo operativno pri bulah na čre¬
vesu, zlasti rakavih, ki se ne dajo
odstraniti, pa smo zaradi tega pri¬
siljeni, napraviti odprtino za blato
in vetrove na trebuhu.

črevesna flora: bakterije v čre¬
vesju zdravega človeka, ki jih je
proti zadnjiku zmeraj več in katerih
zvrst je odvisna od starosti (n. pr.
blato dojenčka , ima bakterije druge
vrste kakor blato odraslega) in od
prehrane. Črevesne bakterije so nam
potrebne za prebavo, ker povzročajo
razpadanje celuloze. Pri navadni me¬
šani hrani prevladuje v črevesju
tako zvani kolibacil, pri kužnih bo¬
leznih pa vsebuje črevesna flora
povzročitelje bolezni: pri tifusu ba¬
cile tifusa, pri koleri vjbrione ko¬
lere, pri griži bacile oziroma amebe
griže itd.

črevesna gangrena: mrtvina dela
črevesa, kjer je prenehal dotok krvi,

*•

črevesna jetika

36

črevesno krvavenje

kar je povzročila zamašitev dovodne
arterije bodisi z embolijo, bodisi pri¬
tisk kajce bule ali zavitje čreves, naj¬
večkrat pa zadrgnjena kila. Vsako
črevesno gangreno je treba takoj
operirati, ker skozi gangrenozno čre¬
vesno steno prodirajo bakterije iz
črevesa v trebušno votlino in po¬
vzroče smrtnonevamo vnetje tre¬
bušne mrene.

črevesna jetika nastane tako, da
jetičniki požirajo izmečke iz svojih
bolnih pljuč oziroma bolnega grla,
s čimer pridejo bacili jetike v črevo
in ga okužijo. Najvažnejši znaki čre¬
vesne jetike so: bolečine v trebuhu,
rahla napihnjenost in napetost tre¬
buha, trdovratna driska, ki bolnika
tako slabi, da polagoma hira. Zdrav¬
ljenje je dolgotrajno; ako nastanejo
komplikacije, je potrebna operacija

črevesni kamni se napravijo v
črevesu iz apna. Pri človeku jih
opazimo največkrat pri dekletih, ki
imajo razvado, da grizejo kite, s
čimer požirajo lase, ki povzročijo
tvorbo črevesnih kamnov.

črevesni katar: vnetje črevesne
sluznice, ki nastane zaradi okpže-
nja, n. pr. š tifusom, paratdfusom,
grižo, kolero, ali zavoljo pokvarjene
oziroma neprebavljive hrane ali za¬
voljo draženja s premrzlo pijačo ali
zavoljo zastrupi jen j a. Črevesni ka¬
tar je pogosto združen z želodčnim
katarjem. Posledica črevesnega ka¬
tarja so motnje v želodcu, kar se
opaža zlasti pri poletnih črevesnih
katarjih ^dojenčkov, ki so posledica
pokvarjene hrane. Znaki črevesnega
katarja so različni — poglavitni znak
je nenavadno iztrebljevanje: blato
spočetka kašasto, pozneje tekoče in
penasto, črez nekaj dni ima primesi
krvavih sluzi; bolnik občuti krčevite
bolečine v trebuhu, se splošno zelo
slabo počuti, je hudo zbit, trese ga
mrzlica, kuha vročina in tišči ga v
želodcu. Tak bolnik mora čimprej v
posteljo, si devati na trebuh toploto,
najboljše z električnimi grelci, se

nekaj dni ali popolnoma postiti ali
uživati samo kamilčni čaj brez slad¬
korja. Prvi dan mu damo celo kako
odvajalo, da črevo predristimo in s
tem pospešimo, da se kužilo iz čre¬
vesa odpravi — dajati kaj zojaer
drisko, je napačno, ker s tem iz¬
praznitev črevesa zavremo in damo
kužilu čas, da dlje razvija svojo de¬
javnost. Izredno važna je primerna
prehrana, ki nikakor ne sme dražiti
črevesa: spočetka sluzasta juha, ka-
kao, prepečenec, tudi. kompot po
malem, potem pretlačena zelenjava,
zdrob, pečeno nemastno meso ali
kuretina, rdeče vino. Belo vino, pivo
in kava dražijo sluznico, takisto
kisle in začinjene jedi. Zdravil naj
jemlje bolnik čim manj. Pri hudih
krčih dajemo razen toplote na tre¬
buh opijevo tinkturo po kapljicah,
ki sijajno pomaga; kadar je blato
penasto in smrdeče, je dobro dajati
živalsko oglje, ki v črevesih srka
proizvode gnitja in jih s tem na¬
pravi neškodljive.

, črevesna kopel gl. interokliner.

črevesno krvavenje je 'lahko kaj
različnega izvora: iz zlate žile (he¬
moroidov), iz rakave bule v črevesu,
iz razjed pri črevesni jetiki, sifilisu,
griži, tifusu. Ker se kri v črevesu
le počasi strjuje, se črevo včasih na¬
polni s krvjo tako, da iz njega pri¬
haja sama kri. Razen zgoraj naštetih
vzrokov poznamo črevesno krvave¬
nje tudi iz majhnih žilic pri vnetju
črevesne sluznice, pri zastoju krvi
zaradi zapore v črevesnih žilicah
ali zastoju krvi zaradi Srčnega obo¬
lenja, pri hudi slabokrvnosti, pri ar¬
teriosklerozi itd. Večja krvavitev iz
želodca ali v zgornjih delih črevesa
povzroča, da je .blato črno, smola¬
sto; manjša krvavitev iz zgornjih
predelov črevesa ne kaže nikakih
vidnih znakov. Takemu, krvavenju
pravimo, da je okultno, t. j. nevidno
krvavenje in da se da dognati samo
kemično. Ce se krvavenju v spod¬
njih delih črevesa pridruži vnetje,

r

črevesna nevrčza

37

črevesni vliv

tedaj je kri pomešana s sluzjo in z
gnojern. Črevesno krvavenje zdra¬
vimo prvenstveno z ležanjem, s po¬
stom, s hladom (na trebuh devamo
ledno vrečico, ki jo ovijemo v bri¬
sačo), z opijem i is sredstvi, ki po¬
spešujejo strjevanje krvi s pretokom
krvi in včasih tudi z operacijo.

črevesna nevroza: nepravilnost v
"delovanju črevesa zavoljo živčnih
motenj n. pr. nervoznostna diareja,
pri kateri bolnik reagira na razbur¬
jenje z drisko; sekretorična nevroza,
ko črevo pri razburjenju izločuje
sluz v veliki množini. Bolniki s čre¬
vesno nevrozo so navadno živčno
slabi, zaradi tega je zdravljenje te¬
žavno. Treba je, da se taki bolniki
čuvajo vsakega prenapora, mi pa se
motamo truditi, da delujemo nanje
pomirjevalno, na trebuh jim devamo
toploto, hranimo jih z lahko, nedra-
žečo hrano in se ogibljemo dajati
zdravila proti bolečinam v večji
meri.

črevesna ohlapelost gl. atonija.

črevesna ohromelost: popolna mrt-
vost črevesa, ki ne kaže nobene pe¬
ristaltike, ki se torej nič ne giblje
in ne potiska hrane oziroma blata
naprej. Temu stanju pravimo para-
Iitični ileus, tudi črevesna paraliza.
Nastaja v šoku, po dolgotrajnih tre¬
bušnih operacijah, po udarcu v tre¬
buh oziroma padcu na trebuh, pri
akutnem vnetju trebušne mrene, pri
vnetju slepiča, pri. črevesni emboliji,
pri žolčni in ledvični kamenavici,
pri poškodbah hrbtnega mozga, pri
vnetju možganskih mren itd. Znaki:
zelo pogostno bljuvanje, celo blata,
napihnjen trebuh, popoln zastoj ve¬
trov in blata skozi danko, hitro
propadanje bolnika, sami znaki hu¬
dega zastru.pl j en j a. Treba je nujno
ukreniti vse, da se gibanje črevesa
poživi in sicer z zdravili, ki jih da¬
jemo v injekcijah, ne pa notranje,
tudi ne s klistirom, ker oboje črevo
samo obtežuje, potem z elektrizira-
njem trebuha itd.

črevesni plini. V črevesju se stalno
tvorijo plini, ki pridejo vanj s tem,
da požiramo zrak oziroma so posle¬
dica presnavljanja. Proizvajajo jih
bakterije v črevesu, katerih delo¬
vanje razkraja hrano v blato in v
pline. Črevesni plini odhajajo skozi
zadnjik, kadar pa zastajajo v čre¬
vesju, ga napihujejo.

črevesne svečke gl. svečka.

črevesni sok: izločki črevesnih

žlez, ki so v sluznici tankega čre¬
vesa. Črevesni sok vsebuje snovi, ki
prebavljajo maščobo in beljakovine.

črevesni vliv (klizma ali klistir):
vliv tekočine v danko tako, da vtak¬
nemo vanjo gumijevo črevesno cev,
ki je v zvezi z ‘daljšo gumijevo
cevko, ta pa je nataknjena na izpla-
kovalnik (irigator). Izplakovalnik je
najmanj en meter nad danko, da je
pritisk tekočine dovolj velik. Na¬
men črevesnega vlivanja je različen,
prvenstveno z njim izpraznj ujemo
danko; potem dajemo z vlivom bol¬
nikom hrano, kadar je prehranje¬
vanje skozi usta iz kateregakoli
vzroka nemogoče; razen tega dobi¬
vajo bolniki z vlivom razna zdravila.
Poznamo torej čistilne, prehranje¬
valne in zdravilne črevesne, vlive.
Čistilnim dodajemo na 1 liter vode
nekoliko raztopljenega ali nastrga¬
nega mila ali eno žlico glicerina; s
tem delovanje vliva pojačimo; pre¬
hranjevalne in zdravilne vlive de¬
lamo po zdravniških predpisih. Čre¬
vesni vliv izvršimo tako, da bolnik
leži na levi 'strani s skrčenimi no¬
gami v kolkih in kolenih Tekočina
za vliv naj bo topla 35° C. Odraslim
damo pol do s / 4  litra tekočine, otro¬
kom i U  litra. Črevesno cevko na¬
mažemo z vazelino in jo vtaknemo
v danko rahlo, nikdar pa' ne s silo.
Če pri tem naletimo na kaj poseb¬
nega n. pr. da ne moremo potisniti
cevke v danko (krč mišice zapi¬
ralke; zoženje danke, bula na danki,
izredno veliki abranki ipd.), moramo

črevesna zapora

čuti

vprašati za sv.et zdravnika. Vlivati
moramo počasi.

črevesna zapora (ileus). neprehod¬
nost črevesa za blato in pline. Vzroki:
zapora v črevesu, ki črevo zamaši,
n. pT. pogoltnjen tujek; žolčni ka¬
men, ki je prodrl v črevo; bula na
črevesu; črevesni zajedavci, ki v
klobčiču zamaše črevo. Zapora je
lahko tudi izven črevesa, ki na črevo
pritiska, ga zvije ali nekaj, kar črevo
ohromi, n. pr. strup, samozastrup-
Ijenje, vnetje raznih organov itd.
Črevesna zapora se navadno začne
nenadoma: bolnik dobi bolečine po
trebuhu, vzdiguje se mu iz želodca,
potem začne bljuvati, sčasoma celo
blato, zmeraj bolj bleti, pot ga po¬
liva, žila postaja tanka in pospešena,
od njega ne gredo ne vetrovi ne
blato, njegovo štanje je skrajno ne¬
varno. Črevesno zaporo je treba
čim prej odstraniti, največkrat z
operacijo.

črevesni zdrk (prolaps danke):
sluznica danke se je povesila tako,
da gleda iz zadnjika kot rdeča
. mehka občutljiva bula. Črevesni zdrk
se spočetka pojavlja samo začasno
pri iztrebljanju in ob močnem tre¬
bušnem pritisku, pa spet izgine, po¬
zneje ne izgine več sam od sebe,
marveč ga je treba narahlo potisniti
nazaj z roko ali s kako mehko tka¬
nino (z gazo, vato ipd.). Če zdrknjeni
del ne gre več nazaj v črevo, je ne¬
varnost, da se sčasoma okuži in
vname, da na njem nastanejo raz¬
jede, da celo odmre. Manjše čre¬
vesne zdrke skušamo zdraviti z le¬
žanjem tako, da je spodnji del trupa
višji kakor zgornji, na bulo devamo
hladne obkladke; bolniku dajemo
lahko hrano, ki ne napenja in ne
daje trdega blata; v skrajnem pri¬
meru je potrebna operacija. Pelote,
t. j. priprave, ki naj bi sluznico za¬
drževale v danki, niso za nič in s
pritiskom na sluznico lahko sluznico
samo poškodujejo.

38

črnavka: podkožni izliv krvi iz
žil lasnic, ki so se raztrgale, zaradi
udarca, padca ipd. Zdravimo jih s
hladnimi obkladki in s tem, da po¬
škodovani ud onegibimo.

črnica 1 . komplikacija, malarije,
ko postane seč črn zaradi nenad¬
nega množičnega razpadanja rdečih
krvničk. Drugi , znaki so: visoka vro¬
čina, mrzlica, bljuvanje,' močnat zla¬
tenica, srbež. Nevarnost je, da ledvi¬
ce odpovedo, da srce oslabi in bol¬
nik je izgubljen, 2. septično krva J
venje v želodec in črevo novoro¬
jenčkov. Znaki: bljuvanje krvi in
iztrebljanje sajasto črnega blata, 3.
nenavadno temna 'barva kože po¬
sebno pri Addisonovi' bolezni;

črnožclčnica: kronična zlatenica s
temnorjavo barvo kože pri -jetrnih
obolenjih.

črv 1. črevesni, 2. na prstu, t. j.
kukec ali gnojni stržen kot posle¬
dica okuženja, najveCirat zaradi
vboda, povzroča hude, vrtajoče bo¬
lečine.

črvički ali bele nitke ali podan-
čice: majhni zajedavci v debelem
črevesu, zlasti v slepem. Samica leže
jajčeca okoli zadnjika, iz jajčec se
razvijejo ličinke in iz njih črvički.
Otroci se okužijo z jajčeci, ki jih z
nečistimi rokami prenašajo v usta;
pogosto je tudi samookužen j e, ko se
otrok zaradi srbenja ob zadnjiku
praska, pa se mu ža nohti nabere
nesnaga in v njej jajčeca, ki pridejo
v usta. Črvički in njihove ličinke
povzročajo srbenje okoli Zadnjika,
ki je zlasti ponoči tako hudo, da se
otroci razpraskajo' do krvi ter se ta
razpraskana koža rada prisadi. Če
imajo otroci velike množine črvič¬
kov, opažamo pri njih žiVčne in pre¬
bavne motnje. Gl. gliistavice.

čuti: zmožnost organizma, da za¬
znava dražljaje od zunaj in dražljaje
iz lastne notrine. Človek ima tele
čute: vid, sluh, voh, okus, tip, čut
za mrzloto in gorkoto, za bolečino,
za gibanje, za ravnovesje in za splošne

čutila

39

davica

občutke (za lakoto, žejo, žgečkanje,
spolno ugodje, gnus, grozo, utruje¬
nost, omotico, ugodje nasploh).

čutila: posebni organi za zaznava¬
nje čutov. Čutila obstoje iz prejem¬
nikov: oko za vid, uho za sluh, nos
za voh, jezik za okus, koža in sluz¬
nica za tip; iz prevodnikov, t. j.
čutnih živcev ter možganskih sre¬
dišč. Čutila so: vidilo, sluhalo, vo¬
halo, okušalo, tipalo.

9

D

daktiloskopija: veda o oblila brazd
na koži prstnih jagodic in spoznava¬
nje človeka iz teh oblik. Na prstih
rok in nog se že pri zarodku poka¬
žejo posebni liki kožnih brazd v
obliki zavojev, vrtencev, lokov itd.,

Risba 29.

Odtisk prsta na roki.

ki ostanejo neizpremenjeni vse živ¬
ljenje. Na vsej zemeljski obli ni
dveh oseb, ki bi imeli popolnoma
enako obliko brazd na prstnih jago¬
dicah. To dejstvo se uporablja zlasti
za ugotavljanje zločincev.

daljnovidnost (hipermetropija):
takšen ustroj očesa, pri katerem se
vzporedno v oko prihajajoči svetlob¬
ni žarki združijo za mrežnico. Vzrok
temu pojavu je prekratko oko. Jasna
slika predmeta bi nastala šele za
mrežnico, slika pa, ki se napravi na
mrežnici, je nejasna, zaradi tega za¬
znavajo daljnovidneži predmete v
bližini megleno. Da jih vidijo čiste,
jim je treba zbiralnih naočnikov,
torej takih, ki zberejo žarke prav

na mrežnici. Starostno daljnovidnost
ali starovidnost (presbiopijo) povzro¬
ča otežkočena lomnost očesne leče
v starosti zaradi njene otrdelosti. .
Pojavlja se med 45. in 50. letom
starosti. Starovidnežem so za gle¬
danje zbliza takisto potrebni zbi¬
ralni naočniki.

/

daltonizem: barvna slepota, ne¬

zmožnost pravilno razločevati jn po¬
imenovati barve. Hiba je prirojena
in je neozdravljiva. Poimenovanje
je po angleškem fiziku Daltonu, ki
je mogel razločevati samo tri barve.

tleska: zadnji oziroma spodnji del
debelega črevesa. V njem se zbira
blato, predor, ga iztrebimo. Odprtina
danke je zadnjik, zgornji del danke
pa meji na esasto (črki S podobno)
črevo.

davica (difterija): nalezljiva, naj¬
več otroška bolezen, ki jo povzroča
bacil difterije. Glavni njeni znaki
so: obloge na nebnicah in v grlu.
Bolezen prenaša neposredno bolnik
ali posredno predmeti, ki so v bli¬
žini bolnika. Tudi bacilonosci so po¬
gostni prenašalci davice. Čas od
okužitve do izbruha bolezni traja 2
do 7 dni. Bolezen se začenja z gla¬
vobolom, bljuvanjem in vročino. Na
nebnicah in na nosni sluznici se po¬
javijo sivkaste obloge, ki se težko
odstranijo, pri čemer se pokaže kri.
Te obloge se dobe tudi v grlu in

Mandeljni. Zdrava nebnica (1), davična
nebnica (2).

%

debelenje

40

dekompenzdclja

sapniku (krup ali grlovka). Pri gr-
lovki bolnik izgubi' glas, kašlja in
zmeraj težje diha. Ako se obloge
večajo, bolnik zaradi pomanjkanja
sape čisto posinji in se končno za¬
duši, če se ne napravi primerna
operacija. Proti daviti imamo da-
vični serum, ki v večini primerov
zanesljivo deluje, ako ga damo pra¬
vočasno. Če pa dobi bolnik serum
prepozno, ostanejo zaradi zastruplje-
nja z davičnim toksinom razne
okvare, kakor slabost srca, hromote
itd. Davičnega otroka je treba strogo
osamiti in rodbino kontumaeirati.
Pri vsakem obolenju v žrelu odnosno
v grlu otrok je treba takoj klicati
zdravnika.

debelenje: dobivanje telesne teže.

debelilno zdravljenje pri mrša-
vosti predpiše in nadzira zdravnik,
ki najprej ugotovi, ali ni mršavost
posledica kake bolezni. V tem pri¬
meru predpiše mnogo miru in le¬
žanja, primemo dieto (mnogo masla,
smetane, močnatih jedi, slaščic, malo
mesa), v novejšem času dajejo tudi
injekcije insulina.

debelost: prekomerno nabiranje

maščobe na mestih, kjer se maščoba
sicer nahaja, toda v manjši meri.
Največ maščobe je pod kožo na tre¬
buhu; tudi na notranjih organih se
nabira maščoba, ki v večji meri po¬
vzroča nevšečnosti: hitro utrudlji-
vost, težko sapo, povečanje srca. Za¬
radi debelosti se ljudje polenijo,
mnogo sede in leže, zavoljo tega se
debele še bolj. Vzroki debelosti so
notranji: nepravilno delovanje žlez
z notranjim izločevanjem (ženske
v meni se odebele, takisto skopljene)
ali vnanji: .preobilna hrana in pre¬
majhna potrošnja energije. Debelost
iz notranjih vžrckov se zdravi s hor¬
monskimi preparati, debelost iz vna¬
njih vzrokov pa s hujševalno dieto
in primernim športom.

degeneracija: izrojenje, izmaliče-
nje, izpridenje. Mastna degeneracija:
pretvarjanje tkiva v maščobe, n. pr.

mišičnih vlaken, jetmeg-a in ledvič¬
nega tkiva itd.

dekompenzacija 1 . neizravnanost
srčne hibe. Pri nekaterih boleznih
srca, arterij, obisti itd. mora Sirce
opravljati povečano delo, ki srčne
mišice pojača in odebeli, s čimer se
srce poveča. Če je napor srca pre¬
velik, vlakna srčnih mišic popuste
in srce se razširi. To jačanje in šir¬
jenje srca je obrana srca, kompen¬
zacija, s krtero srce uravnava krvni
obtok. Ako srce kljub vsemu temu
ne zmore več svojega dela, n. pr. za¬
voljo telesnih prenaporov, v noseč¬
nosti, pri nalezljivih boleznih zaradi
zastrupljenja itd., nastane dekom¬
penzacija,. ki se kaže v zastajanju
krvi, koža in sluznica posinjita, na¬
stanejo pljučni katarji, jetra in vra¬
nica nabreknejo, izločevanje seča je
manjše, pojavijo se otekline pod
kožo, zlasti okoli gležnjev, v trebušni
votlini se nabira voda (trebušna
vodenica). Zdravljenje dekompenza-
cije srca obstoji v tem, da ohrani
in jača one moči srca, ki ga obdrže
v stanju kompenzacije, t. j. bolnik
se mora čuvati naporov, vzdržati se
mora alkohola, nikotina, športa itd.;
paziti mora na to, da se redno iz¬
treblja, dobro mu store hladne ko¬
peli, pri čemer se žile v koži krčijo
in razširjajo. — Pojačanje in raz¬
širjanje srca nista zmeraj znak obo¬
lenja, pojačano in razširjeno srce
imajo vsi, ki naporno delajo, začasno
ga dobe turisti' po napornih turah,
imajo ga tudi hudi pivopivti; 2. kro¬
nične motnje prebave pri dojenčkih
zavoljo nezadostne oziroma zaradi
slabe hrane, zaradi kroničnih infek¬
cij ali kot posledica akutnih motenj.
Pri tem dete stalno hujša oziroma
se mu teža ne veča, v obraz je bledo,
mršavo, mišice so mu vele in ohlap¬
ne, obraz starčevski, trebuh napet.
Včasih ima tudi povišano telesno
temperaturo, v nekaterih primerih je
mršavost tako huda, da je otroka
sama kost in. koža. Navadno ima tudi

delirij

41

dermatologija

drisko z zelenkastim sluzavim bla¬
tom. Zdravimo ga s primemo pre¬
hrano.

delirij: duševne motnje z nemirom
in čutnimi blodnjami (halucinacija¬
mi). Možgani bledečega svojstveno
reagirajo na vnanje dražljaje. Deli¬
rij se često pojavlja pri zastrupljen
njih, n. pr. z alkoholom, s kokainom,
po narkozi, potem pri vročinskih bo¬
leznih, kakor so vročinske blodnje
pri tifusu, gripi, vnetju možganskih
mren (kužna dremavica) itd., pri du-'
ševnih obolenjih, n. pr. pri božjast-
nikih itd. Deliranti se ne znajdejo
v okolju in času, imajo privide in
halucinacije. Če jih zmotimo, jim za
hip preženemo blodnje, kakor hitro
pa so prepuščeni samim sebi, začno
blesti, znova in misli jim gredo kot
splašeni konji. Obnašanje takih bol¬
nikov se ravna po tem, kar si v blod¬
njah predstavljajo: pred gnusobami
se jim gnusi, pri prijetnostih se sme¬
jejo itd. Če jim kaj natvezimo, nam
verjamejo, n. pr. če jim rečemo, da
jim nudimo vodo v umivalniku,
začno z rokami gibati, kakor če bi
se umivali itd. Delirajoči bolniki ra¬
bijo skrbne nege, ker zelo pogosto
dobe preležanine, zlasti pa je treba
paziti na srce, da ne oslabi.

delirium tremens: pijanska ali

alkoholična blaznost, ki nastane ob
dolgotrajnem čezmernem uživanju
alkoholnih pijač, zlasti žganja, po¬
gosto po kaki telesni poškodbi ali
obolenju želodca. Taki bolniki ble¬
dejo, da vidijo razne živali, miši in
muhe, ščurke in stenice ter kače,
kako lezejo, švigajo; vse to bolnike
zelo vznemirja, -da se venomer tre¬
sejo in ne morejo spati. Take bol¬
nike je treba zaradi njihove nemir¬
nosti oddati v zdravstvene zavode.

delovno zdravljenje: zaposlitev

živčno in duševno bolnih, zlasti alko¬
holikov, v poljedelstvu, v delavnicah
itd., kar ugodno vpliva nanje in na
njihovo zdravstveno stanje Zdrav¬
ljenje z. nenaporno zaposlitvijo se

uporablja tudi pri jetačnikih, ki z za¬
služkom pri delu krijejo stroške
svojega vzdrževanja po zdraviliščih.

demonstrirati: pokazati, n. pr. bol¬
nika in obrazložiti njegovo bolezen.
Demonstracija zdravniška: pokazanje
bolnika in obrazloženje njegove bo¬
lezni.

denga: nalezljiva bolezen, ki po¬
vzroča visoko vročino in mrzlico
vsak 3., 5. ali' vsak 7. dan. Prenaša
jo neka' vrsta komarjev. Doma je
v deželah ob Sredozemskem morju.
Čas od okužbe do izbruha bolezni
traja 6 do 8 dni. Prvi ali drugi dan
bolezni se po koži pojavi rdečina
(eritem), posebno v obrazu. Očesne
veznice so močno rdeče. Bolezen je
nevarna, za slabotne in stare ljudi.
Zdravimo jo s sredstvi proti vročini.

depresija 1. potrtost, pobitost: du¬
ševno stanje, ki se kaže pri živčno
bolnih kot prekomerna reakcija na
življenjske nevšečnosti; najhujše je
tako stanje pri' melanholikih, ki so
tedaj v nevarnosti, da izvrše samo¬
mor. 2. kostna, n. pr. vdrta lobanja
zaradi udarca po glavi ali padca na
glavo.

dermatitis: vnetje kože, nastane iz
vnanjih vzrokov: kemičnih, zaradi
sončnih in drugih žarkov itd. ali iž
notranjih vzrokov, n. pr. zaradi uži¬
vanja arzena ali. zaradi motenj v de¬
lovanju žlez z notranjim izločeva¬
njem. Dermatitis zaradi sončnih
žarkov je zelo boleč, včasih je povi¬
šana telesna temperatura, na koži se
napravijo mehurji, na koncu se koža
lušči. Sončni dermatitis lahko 'pre¬
prečimo, če se začnemo sončiti pre¬
vidno in postopoma obsevamo dele
telesa ter si pred sončenjem vtremo
v kožo orehovega olja ali primerne
kreme za kožo. Zdravimo pa ga
s tem, da vneto kožo posipljemo
s cinkovim praškom ali namažemo
z borovo vazelino, z lanenim oljem
ipd.

dermatologija: nauk o koži in nje¬
nih boleznih. Dermatolog: zdravnik

dermografizem

42

dieta

specialist za ko^ne bolezni. Derma¬
tološka klinika oziroma dermatološki
oddelek zdravi bolnike s kožnimi
boleznimi.

dermografizem: pojav na koži, če
podrgnemo po njej z nohtom ali .ka¬
kim tankim predmetom, in ki obstoji
v tem, da se napravi na koži bleda
črta, obdana na obeh straneh z rde-
čim robom. Ta pojav kaže na pre¬
občutljivost kože in je pogosten zla¬
sti pri živčnih ljudeh.

destilacija, prekapanje: tekočino

v zaprti posodi segrejemo, da izhla t,
te pare ohladimo in jih tako spet
utekočinimo. Tekočina, ki jo s tem
dobimo, je destilat ali prekapina.

detinstvo, delimo na več obdobij:
novorojenček se šteje prvih 14 dni
življenja, potem je dojenček do
konca prvega leta, predšolska doba
traja do izpolnjenega 6. leta ih šol¬
ska (loba do izpolnjenega 14. leta
starosti. •

dezinfekcija gl. razkuževanje,
dezinsekcija gl. razmrčesenje.
dezodorizacija gl. razsmradenje.
dezorientiran neznajden: kdor se
ne znajde (se ne orientira) v prostoru
in času, t. j. kje je in kdaj (dan,
mesec, leto), Dezorientacija neznaj-
d en ost.

dežnica ali kapnica: voda s strehe,
je' zelo primerna za pranje, ker je
mehka, ni pa pitna voda, ker je ne¬
snažna, vsebuje namreč vse, kar se
drži strehe.

diabetes gl. sladkorna bolezen,
diafragma gl. prepona trebušna,
diagnoza: spoznava in poimenova¬
nje bolezni na osnovi predzgodovine
bolezni in p,eiskave bolnika. Dife¬
rencialna diagnoza razpoznava, t. j.
o-predelitev ene bolezni proti drugim
sličnim.

diareja gl. driska,
diaskcpija: presvetljevanje z rent¬
genskimi žarki.

diastaza 1. ferment v slini in v
soku trebušne slinavke, ki pretvarja
škrob v sladkor; 2. razmak n. pr.

kostnih zlomkov, premih trebušnih
mišic itd.

diastola: raztez srca pri utripanju
(nasprotje sistola, skrčenje srca).
Diastoličen šum se sliši pri diastoli.

diatermfja: zdravljenje z elektriko
visoke frekvence, ki se v diatermij-
skem aparatu pretvarja v toploto. Ta
toplota prodira skozi telo in segreva
tkivo v globini. Diatermijsko zdrav¬
ljenje uporabljamo zlasti pri kronič¬
nih boleznih sklepov, mišic, živčevja,
žolčnika, ožilja itd. Razen tega nam
rabi diatermija za manjše operacije,
n. pr. za odstranjevanje bradavic in
drugih majhnih izrastkov.

diateza: nagnjenje k . nekaterim
boleznim, n. pr. hemoragična diateza
nagnjenje h krvavenju, eksudativna
k vnetju, revmatična k revmatizmu
itd. ^

diditi (skrajšava iz diklor-difenil-
trikloretan): sredstvo za razmrčese-
vanje. (dezinsekcijo), t. j. za zatiranje
uši, bolh, stenic, komarjev, muh itd.
in s tem za pobijanje bolezni (pega-
vice,- ki jo prenašajo oblačilne uši;
kuge, ki jo prenašajo'podganje bol-
„he; mblarije, ki jo prenaša komar
anofeles; tifusa in tifusu podobnih
bolezni, ki jih prenašajo muhe itd.).

dieta: izpremenjeni način prehra¬
ne bodisi glede sestave ali’ mno"n3
ali kakovosti hrane. Hrana izpo-d-
buja telo k delu, k izločevanju pre¬
bavnih sokov v ustih, želodcu in ere-
vesih, k pojačanemu delovanju jeter,
ledvic itd. Hrana pri zdravem člo¬
veku telesno temperaturo nekoliko
zviša, pri bolniku pa dostikrat zelo.
Zato je dleta posebno važna pri bol¬
nikih z vročino-. Ta-ki bolniki s-me-jo
dobivati samo lahko - prebavljivo
hrano, ki ne preobremenjuje njiho¬
v/ih prebavil. Takisto mo-rajo imeti
lahko dieto bo-lniki z bolnimi pre¬
bavili. Pri ohlapnelosti oziroma leni-
vpsti črevesja je včasih p-otrebna
težka hrana, ki poživlja delovanje
čreves.

difiizen

43

dihanje umetno

difuzen: 1. splošen, razširjen, n. pr,
difuzno vnetje trebušne mrene, t. j.
po vsem trebuhu ali vsaj po večjem
delu trebuha (nasprotje krajevno ali
lokalno vnetje, n. pr. samo okoli sle¬
piča); 2. razpršen, n. pr. svetloba.

dihala, organi za dihanje: grlo,
sapnik, sapnice, pljučni mehurčki,
pljuča.

dihanje (respiracija). Razločujemo
1. vnanje dihanje, t. j. izmenjavanje
plinov v dihalih, 2 .  tkivno dihanje,
t. j. izmenjavanje kisika in ogljikove
kisline v krvi in tkivih, 3. notranje
dihanje, t. j. zgorevanje hrane ob so¬
delovanju kisika, pri čemer se pro¬
izvaja energija za delovanje zavih
bitij. Najnižje živali dihajo skozi
kožo, vse druge imajo za dihanje
posebne organe, dihala, katerih po¬
glavitni del so pljuča. — Dihanje je
ritmično razširjevanje in sikrčevanje
pljuč, katero izvajajo mišice oprsja
in trebušna prepona s tem, da oprsje
razširjajo in zožujejo, pri čemer na¬
stane zmanjšani oziroma' povišani
zračni tlak. Zrak za dihanje prihaja
praviloma skozi nos, kjer se očisti
in segreje, potem skozi žrelo, grlo in
sapnik v pljuča, kjer se v pljučnih
mehurčkih vrši izmenjavanje kisika
in ogljikove kisline. Kisik je orga¬
nizmu potreben za izgorevanje hrane
in telo ga dobiva z vdihanim zra¬
kom, ogljikova kislina pa je strupeni
presnov ek, ki je ga treba odvajati
z izdihavanjem. Odraslemu človeku
je na dan potrebno približno %  kg
kisika, ogljikove kisline pa človek iz¬

je samodejno (avtomatično), uprav¬
lja ga centrum za dihanje, ki je
v podaljšanem hrbtnem mozgu. Od¬
rasli človek dihne približno 16 do
20 krat v minuti; novorojenček
35 krat. — Pravilno dihanje in
z njim dobro prezračevanje pljuč je
za zdravje potrebno. Ljudje, ki se
poklicno malo gibljejo, zlasti na
svežem zraku, naj vsaj s telovadbo

pri odprtem oknu skušajo prezrače¬
vati pljuča.

dihanje — tipi. Tipe dihanja raz¬
ločujemo po tem, kateri del oprsja
se pri dihanju najbolj razširja 1. tre¬
bušno dihanje, pri njem se razširjajo
spodnji deli oprsja, 2. obstransko di¬
hanje, pri katerem se širijo obstran¬
ski, t. j. srednji .deli oprsja, 3. vršično
dihanje, t. j. v pljučnih vršičkih,
4. polno dihanje, pri katerem se dvi¬
gajo in sproščajo vsa rebra, To di¬
hanje je najboljše, ker se pri njem
pljuča prezračijo najtemeljiteje.

dihanje — umetno izvajamo samo
pri električnih nezgodah, pri za-
strupljenju s plinom, pri nezavesti,
pri utopljencih in obešencih, nikdar
pa ne pri zlomljenih kosteh 'na
oprsju, t. j. pri zlomljeni prsnici, pri
zlomljenih rebrih in zlomljeni hrb¬
tenici, takisto ne pri lobanjskih .po¬
škodbah in pretresih možganov, ker
bi v takih primerih prej škodili kot
koristili. Pred začetkom umetnega
dihanja moramo pregledati usta in
žrelo ter odstraniti morebitne tujke,
n. pr, umetno zobovje, piri utopljen¬
cih peselj, mah itd. Jezik je treba
potegniti ven in ga držati z robcem.
Umetno dihanje izvajamo na več na¬
činov 1. po Silvestru: ponesrečenec
leži na hrbtu, pod pleči ima kakršno¬
koli podlago, da so mu prša izbo¬
čena in glava v previsu, reševalec
mu kleči ob glavi z obrazom proti
obrazu, z obema rokama ga prime za
komolčne zgibe, nakar mu vzdigne
zgornje ude in jih- iztegne po tleh

• Risba 31.

Umetno dihanje po Silvestru: vdih.

dihavica

44

dispanzer

nad glavo (s tem se pljuča razširijo,
zrak vdre vanje — vdih), tretja
stopnja je, da mu položi zgornje ude
na oprsje in jih pritisne nanj (s tem

Risba 32.

Umetno dihanje po Silvestru: izdih.

se oprsje zmanjša, pljuča se skrčijo
in iztisnejo zrak iz sebe — izdih),
2. po Howardu: reševalec poklekne
čez ponesrečenca tako, da kleči ob
njegovih stegnih, gledajoč mu v

Risba 33.

Umetno dihanje po Howardu.

obraz. Z rokami prime ponesrečenca
tako, da ga drži za rebrne loke. Prva
stopnja je pritisk na rebrne loke
(izdih), druga popustitev (vdih),
3. po Schaferju: isti gibi kot pri
Howardovem umetnem dihanju, sa¬
mo da leži ponesrečenec na trebuhu
Ta način uporabljamo zlasti pri utop¬
ljencih, da mu tako odstranimo vodo
iz pljuč. — ;  Umetno dihanje izvršu¬
jemo časovno tako, kakor ustreza
naravnemu dihanju, t. j. .15 do 2C

Umetno dihanje po Schaferju,

vdihov in izdihov v minuti. Stisk in
raztez oprsja mora biti izdaten, da
se pljuča res stisnejo m raztegnejo.
Umetno dihanje moramo izvrševati
•neutrudno, celo uro, pa tudi več, do¬
kler ne pride zdravnik oziroma do¬
kler se ne prepričamo, da je pone¬
srečenec res mrtev (gl. smrt znaki),
dihavica gl. naduha,
dilatacija: razširjanje, t. j. delo, in
razširjenje, t. j. stanje kakega vot¬
lega organa, ki je zožen ali od roj¬
stva, n. pr. zadnjik, vrat maternice,
ah okvarjen zaradi bolezni, n pr.
sečnica zaradi kapavice, požiralnik
zaradi ožganitve z zaužito jedkovino.
Dilatacijo vršimo z dilatatorji (raz-
'širjevalci) in sondami.

dimlje: spodnji del trebuha med
trebuhom in stegnom.

dinarski človek: pripadnik dinar¬
ske rase (poimenovanje po planini
Dinara na meji med Dalmacijo in
Bosno) t. j. tip človeka, kakor je na-
Balkanu, v Srednji Evropi in Južni
Rusiji. Dinarska' rasa je ena izmed
glavnih človeških ras v Evropi.

^dioptrija: edinica za merjenje lom¬
nosti leče ah skupine leč. Ena di¬
optrija pomeni lomnost leče z go-
riščno raztjaljo enega metra. Lomnost
leče je tem večja, čim krajšo go-
riščno razdaljo ima — leča z goriščno
razdaljo l Um  ima 4 dioptrije.

diplokokus: dvojni kokus, t. j. tak,
ki po delitvi celice tvori še zmeraj
enoto. Diplokoki so n. pr povzroči¬
telji kapavice, nalezljivega~otrpnje-
nja tilnika, pljučnice.

disimulacija: skrivanje oziroma

tajen j e bolezni, n. pr. pji bolnikih
v zdravstvenih zavodih, da bi jih
čimprej izpustih iz njih, ah pri lju¬
deh, ki bi radi dosegli kako službo,
pa bi jim bila bolezen v škodo, če
bi se zanjo vedelo (pr. simulacija).

dispanzer: posvetovalnica in usta¬
nova za zdravljenje socialnih bolez¬
ni, prvenstveno jetike Dečji dispan¬
zer je namenjen deci in materam.

dispepsija

45

dojenček

dispepsija:>. motnje v prebavi, po¬
vzročene zaradi preobilne ali nezdra¬
ve hrane. Znaki so: krči v želodcu,
izpahov an j e, riganje in vzdigovanje
iz želodca, v Čapih bljuvanje, driska,
glavobol. Poznamo tudi tako zvano
nervoznostno dispepsijo, t. j. motnje
v prehrani pri živčnih ljudeh. Vrenj-
ska dispepsija, t. j. dispepsija pri
vrenju, se pojavlja zaradi prekomer¬
nega nastajanja plinov v prebavilih
ter povzroča napihovanje in napenja¬
nje v trebuhu, kruljenje in preta¬
kanje v črevesih, krčevite bolečine
v trebuhu, včasih drisko; blato za¬
udarja po kislobi. Dispepsije zdra¬
vimo z dieto.

dispnoa: otežkočeno dihanje, krat¬
ka sapa, dihavica.

dispozicija: nagnjenost k boleznim,
povečana sprejemljivost za bolezen.
Dispozicija je različna v raznih živ¬
ljenjskih obdobjih: deca je posebno
sprejemljiva za dečje nalezljive bo¬
lezni, t. j. za ošpice, osepnice, Škrla¬
tico, norice, oslovski kašelj, .mumps
itd.; sladkorno bolni za jetiko; stari
ljudje za raka itd.
dišave gl. začimbe,
dišavka: žleza, ki proizvaja duh.
n. pr. znojniea pri plavo- in rdeče¬
lascih. Nekatere živali, zlasti divjad,
imajo pojavične dižavke, ki ob pd-
javici izločujejo poseben vonj, s ka¬
terim privabljajo samce.

divje meso gl. granulacije. Tudi
bulam, zlasti razjedenim in razpada¬
jočim, pravimo divje meso. Največ¬
krat so to rakave ah raku podobne
bule.

dizenterija gl. griža,
dlakavica (hipertrihoza): poraslost
z dlakami ali s kocinami (kocdna-
vica) na predelih telesa, kjer tega
sicer ni pri istem spolu in isti sta¬
rosti.

dlan: notranja stran roke.
dlančnice: kosti v roki, 5 jih je.
dlesna: sluznica v ustih, ki obdaja
čeljusti. Zdrava dlesna je rožasto-
rdeča in gladka, vneta je višnjeva,

Risba 35.

Dlan. Veliki peščaj ali palčnik (1), maii
peščaj ali mezinčnik (2), prstna jago¬
dica (3).

zadebeljena, zelo rada krvavi in raz¬
širja neprijeten zadah. Vzroki nje¬
nega vnetja so: slabo negovanje zob,
zobni kamen, slaba krona oziroma
plomba, paradentoza, skorbut, slad¬
korna bolezen. Tudi v nosečnosti se
rado pojavi vnetje dlesne, vendar
v tem primeru je vnetje dlesne -na¬
vadno samo .začasno, zlasti ako no¬
sečnica neguje svoje zobe. Vnetje
dlesne mora zdraviti zobozdravnik,
dobrci gl. ošpice,
dojenček: otrok do izpolnjenega
prvega- leta starosti, torej v dobi, ko
se praviloma hrani z materinim mle¬
kom. Prva dva tedna svojega življe¬
nja je novorojenček, ker se v tem
času izvrši prilagoditev iz maternič¬
nega v izvenmatemično življenje in
s tem izprememba v delovanj” nje¬
govih organov: dihal, obtočil, pre¬
bavil itd. Donošen otrok meri ob
rojstvu od temena do podplatov po¬
vprečno 50 cm in je težak povprečno
3,2 kg. Utripanje srca je živahnejše
leot pri odraslem, srce bije 140 krat
v minuti. Duševno kaže dojenček
samo ugodje in neugodje. Šele ne¬
kako v desetem tednu začne polago¬
ma opazovati posamezne predmete,
zlasti take, ki se premikajo; v petem
do šestem mesecu že razločuje svojo
okolico. Po dovršenem 6. mesecu
začne dobivati zobe. — Novorojenček

dojenček

46

^ dojke

v prvih - 5 dneh shujša za približno
5 do 10 % svoje rojstne teže, t. j. za
100 do 500 g, s  6. dnem se mu začne
teža dvigati in v dveh tednih doseže
spet težo ob rojstvu. Teža se mu po
kakih petih mesecih podvoji in' po
enem letu potroji.

dojenček gl. mlekovna okvara do¬
jenčkov; motkovna okvara dojenčkov;
motnje v prehrani dojenčkov.

dojenček: prehrana. Praviloma

mora otrok dobivati materino mleko!
To je njegova pravica in vsaka mati
ima dolžnost, svojega otroka dojiti!
Materino mleko je naravna prehrana
dojenčka.

dojenje. Vsaka mati naj doji svo¬
jega otroka najmanj 6 mesecev.
S tem mu da najboljšo doto za na
pot v življenje. Samo hude bolezni
op ros t e mater dolžnosti dojenja, ka¬
kor hudo gnojno vnetje dojk, sfrk-
njane prsne bradavice, ki se nikakor
ne dajo izravnati; porodni prisad;
huda malo- > oziroma slabokrvnost;
duševne bolezni; razvita jetika itd.
— Prvič dene mati novorojenčka
k prsim po 24 urah po rojstvu. Ne¬
govanje dojk je zelo važno. Babica
naj pouči otročnice, da naj ne pri¬
jemljejo bradavic z umazanimi ro¬
kami. Pred dojenjem se obrišeta bra¬
davica in kolobar z vato, namočeno
v kamiličnem čaju, da se odstrani
nesnaga. Ni dobro preveč močiti bra¬
davice, ker voda kožo mehča, take
bradavice rade razpokajo in se oku¬
žijo. Dojenček naj bo pri prsih naj¬
dlje 20 minut. Po dojenju se brada¬
vica obriše z vato, namočeno v ka¬
miličnem čaju. Nato naj se brada¬
vica posuši na zraku. V primeru po¬
trebe se namaže z dobro kožno
kremo. Po dojenju se položi preko
dojk čista zložena plenica, da mleko
ne zamaže telesnega in posteljnega
perila. Hranjenje dece, ki zaradi sla¬
bosti ne prime materinih prsi,, ob¬
stoji v dajanju izsesanega materine¬
ga mleka z žličko. Vendar je treba

take otroke z največjo * potrpežlji¬
vostjo vedno znova navajati na prsi.

dojilja: mati, ki doji tujega otroka.
Dojiljo preskrbimo otroku le takrat,
kadar ga lastna mati zaradi bolezni
(gl. dojenje) res ne more dojiti. Do-
jiljino mleko je primernejše od
kravjega. Dojiljo moramo dati naj¬
prej zdravniško preiskati predvsem
na jetiko in sifilis. Na drugi .strani
pa ne smemo dati nalezljivo bolnega
otroka zdravi dojilji, ker je nevar¬
nost, da se pri njem okuži in pre¬
nese bolezen na svojega lastnega
otroka. Ženska, ki jo izberemo za
dojiljo, mora biti snažna in krepka.
S tem, da prevzame dojenje tujega
deteta, ne sme oškodovati lastnega.
Za dojilje so primerne samo one ma¬
tere, ki imajo dovolj mleka, ki so
že nekajkrat rodile, zadnjič pred ka¬
kimi šestimi tedni, stare ne smejo
biti nad 35 let.

dojke (ženske prsi); mlečne žleze,
ki izločujejo mleko za prehrano do¬
jenčka. Dojke leže spredaj, na oprsju,
imajo prsno bradavico, v katero se
stekajo mlečni vodi iz mlečnih žlez
in katero prime otrok z usti, kadar
sesa. Okoli bradavice je bradavični
kolobar, ki v nosečnosti potemni.
Dojke So pri raznih ženskah različne
velikosti in oblike. Velikost dojk ne
odloča o količini mleka, ker so ve¬
like dojke največkrat velike zaradi
maščevine, ki je med mlečnimi žle¬
zami, ne pa zaradi mlečnih žlez. Po
obliki so dojke skodelaste — pri
ženskah, ki še niso rodile, podobne
na oprsje poveznjeni skodeli; pol-
oblaste, zlasti v nosečnosti, ko so
napete, in viseče, ko so otroka od¬
stavile. Dojke se začno razvijati ob
spolnem dozorevanju, popolnoma
razvite so  v nosečnosti. Deca in mo¬
ški po navadi nimajo dojk, ampak
samo prsne bradavice brez mlečnih
žlez.

dojke, bolezni. Naj pogosta ej še obo¬
lenje dojk je vnetje, ki nastaja za¬
radi okuženja v dobi dojenja. Kaže

dolginstvo

47

dražilno zdravljenje

vse znake vnetja: oteklino, vročino,
občutljivost, rdečino. Vneta dojka se
večkrat ognoji, v takem primeru jo
je treba operirati. Zelo pogosten je
tudi rak na dojki. Vsaka zatrdina na
dojki je sumljiva na raka, zato naj
se vsaka ženska da takoj zdravniško
preiskati, kakor hitro opazi na dojki
kako nepravilnost. Rak na dojki je
ozdravljiv, če se da bolnica operi¬
rati, preden se je rak razpasel. Če
kje, je pri raku na dojki čimprejšnja
spoznava bolezni in čimprejšnja ope¬
racija naj večje važnosti.,

dolginstvo. Dolgini , imajo trup
normalne velikosti, udi pa so tako
dolgi, da dolgini zaradi dolgih spod¬
njih udov dosežejo višino 250 cm in
več. Dolginstvo je posledica obole¬
nja možganskega priveska (hipofize)
in se javlja samo pri moških.

dolgost človeškega življenja je od¬
visna od raznih prirojenih in živ¬
ljenjskih okoliščin, od klime, načina
življenja (zmernost ali nezmernost;
delo na prostem ali v zaprtih pro¬
storih, v higienskih ali nehigienskih
razmerah). Dolgost življenja je pri
ženskah navadno večja kot pri mo¬
ških, ker so ženske navadno v živ¬
ljenju manj ogrožene im znaša v naj¬
bolj naprednih deželah povprečno
65 do 67 let, v najbolj zaostalih pa
niti 30.

domača zdravila se pripravljajo
doma in ne v lekarni, torej ne na
zdravniški recept. Med domačimi
zdravili so najpogostnejši čaji in
mazila.

domače zdravljenje je zdravljenje
doma brez zdravnikovega nadzorstva.

domača lekarna: za uporabo po
nezdravnikih določena zdravila, ki
so spravljena v posebni omarici. Po
tovarnah, v športnih postojankah itd.
vsebujejo domače lekarne tudi ob¬
vežita za prvo pomoč ter priprave za
prenos bolnikov in poškodovancev.

domači zdravnik: svoj čas zdrav¬
nik posebnega zaupanja, ki so ga
klicali v posvet v vsakem zdrav¬

stvenem vprašanju, ki se je pojavilo
v rodbini. Bil je zdravstveni sveto¬
valec rodbine.

domiselnost: lastnost človeka, da
se hitro znajde.

domišljavost: precenjevanje svo¬
jih zmožnosti.

domišljija (fantazija): duševna

zmožnost, tvoriti predstave in za¬
ključke, ki v tej obliki še niso ob-
staj ali.

domotožje (nostalgija) se pojavlja
včasih pri mlajših ljudeh in lahko
povzroči živčne oziroma duševne
motnje.

donošen, otrok je povprečno TO cm
dolg in 3.2 kg težak. Nohti na rokah
in nogah mu segajo do konca prst¬
kov, hrustanec v nosu in uhljih je
razvit, lasje na glavi so dolgi 2 do
3 cm, pri fantku se v modniiku otip-
ljejo moda.

do vodnica: vena (ker kri k srcu
dovaja; nasprotje: arterija ali odvod¬
nica, ker kri od srca odvaja).

dovzeten: sprejemljiv za duševne
vtise. Dovzetnost: duševna sprejem¬
ljivost.

doza: množina zdravila, ki ga da¬
mo naenkrat. Dnevna doza: količina
zdravila na dan. Poznamo tudi naj¬
manjšo 'učinkujočo dozo; zdravilno
dozo; strupeno dozo, s katero bol¬
niku škodimo; smrtno dozo, s katero
bi ga usmrtili. Maksimalna doza je
največja količina zdravila, ki ga še
smemo dati brez škode.

drastičen: močno učinkujoč. Dra¬
stično zdravilo: močno učinkujoče.

dražeji: zdravilske tablete in pi¬
lule, sladkorčki in sadeži, ki so pre¬
vlečeni s sladkorjem ali čokolado,
s čimer jim prikrijemo neprijetni
okus.

dražilno zdravljenje povzroča pre-
ustroj organizma, poživitev in oja-
čemje odpornosti njegovih celic in
sokov proti boleznim. Uporablja se
zlasti pri kroničnih obolenjih skle¬
pov, pri bronhialni naduhi, pri sla¬
bokrvnosti ipd. Kot dražila dajemo

dremavica kužna

48

dulec

beljakovine, n. pr.‘mleko, in sicer
ali v mišice v majhnih dozah in več¬
krat, s čimer sprožimo kotiščne re¬
akcije, t. j. reakcije na kotišču bo¬
lezni brez posebnih splošnih reakcij,
ali v žile, kar povzroča kotiščne in
tudi splošne reakcije: vročino, mrzli¬
co, zbitast itd.

dremavica kužna: zaspanost pri
vnetju možganov in možganskih
mren.

dren: odvajalo t. j. gumijeva ali
^steklena cevka, tudi trak iz gaze ah
kita katguta oziroma gutaperhe, ki
jo vtaknemo v kako votlino, pred¬
vsem 'v tako, iz katere smo izpustih
gnoj, da preprečimo zraščenje ope¬
racijske rane in da se skozi njo ah
po njej izceja gnoj.

drhtavica: nehoteno drhtenje mi¬
šic po životu. V mrazu normalen po¬
jav, s katerim organizem nadomešča
toploto; podobno pri mrzlici. Drhta¬
vica je včasih znak nekaterih živč¬
nih bolezni.

drgnjenje telesa s hladno ali mlačno
vodo poživlja krvni/ obtok in pospe¬
šuje presnovo ter utrjuje telo proti
vnanjim škodilom/ Drgnemo telo ah
celo tako, da ga najprej ovijemo
z vlažnim ovitkom, potem hitro na-
drgnemo in bolnika spravimo v po¬
stelj, ah pa drgnemo posamezne
dele, n. pr. zgornje oziroma spodnje
ude, trup, hrbet itd.

driska (diareja); večkratno iztreb¬
ljanje blata na dan, ki je mehko,
redko, v hujših primerih vodeno ah
sluzavo, včasih celo s primesmi krvi,
n. pr. pri griži. Vzrokov za drisko
je več: nervoznost, strah, zastruplje-
nje, pokvarjena hrana, bazedovka,
najčešči vzrok pa je bakterialen. t. j.
okuženje želodca in čreva z bakte¬
rijami. Za zdravljenje driske je naj¬
prej potrebno pošteno izčistiti črevo,
da odpravimo snovi, ki so drisko
povzročile, nato šele dajemo zdravila
proti driski. Neizmerne važnosti za
zdravljenje driske je primerna dieta,
ki jo predpiše zdravnik. Pri količ¬

kaj hujši driski mopa bolnik v po¬
stelj, kjer ima organizem enako¬
merno toploto. Pri driskah otrok,
posebno dojenčkov, je nemudoma
treba vprašati zdravnika.

dristilo: sredstvo za odvajanje, zla¬
sti močnejše, n. pr. ricinusovo olje.

drob: notranji organi in sicer

v prsni votlini: pljuča, srce z osrč¬
nikom, pri otrocih tudi priželjc; v tre¬
bušni votlini: želodec, jetra z žolč¬
nikom, trebušna slinavka, vranica,
pečica, dvanajstnik, tanko in debelo
črevo, slepo črevo s slepičem, led¬
vice z nadledvicami; v medenični
votlini: sečnik, danka, pri ženski še
maternica, jajčniki in jajcevodi. Ris¬
ba 37!

drobnogled gl. mikroskop,
drobnoživke gl. bakterije in mi¬
krobi.

droge: surovi ali na pol priprav¬
ljeni rastlinski, živalski in rudninski
proizvodi, ki jih uporabljamo v
zdravstvu. Največ so to zelišča, cve¬
tje, listje, korenine," lubje, smole,
gumiji, kavčuki in ‘balzami, katere
posušimo in-' zdrobimo.

- drogerija: proizvajalna in proda¬
jalna drog, kemikalij, kozmetičnih
preparatov itd.

drugi stan: ženska v drugem stanu

= noseča ženska, nosečnica.

drža telesa pri gibanju in delu je
važna, ker neprimerna drža sčasoma
lahko okvari telo. Proti poklicnim
okvaram telesa se borimo z raznimi
vajami za ravnotežje, za razgibanje
sklepov, za poživitev mišic itd.
duh gl. zadah.

dulec = kljun, n. pr. skodelica
z dulcem, s kljunorp za bolnike, iz
katere lahko pijejo tudi leže.

Risba 36.

Skodelica z dulcem.

dumdum

rr'

49

dumdum

Risba 37.

Drobovje. Veliki možgani (1), mali možgani (2), nosna votlina (3), ustna votlina (4),
sapnik (5), požiralnik (6), pljuča (7), pljučni mehurčki (8), sapnica ali bronhus (9);
srce (10), trebušna prepona (11), želodec (12), dvanajstnik (13), tanko črevo (14),
slepič (15), slepo črevo (16), navzgornje debelo črevo (17), jetrno koleno debelega
črevesa (18), prečno debelo črevo (19), vranično koleno debelega črevesa (20), na-
vzdolnje debelo črevo- (21), esasto črevo (22), danka (23), jetra (24), žolčnik (25),
trebušna slinama (26), vranica (27), sečni mehur ali sečnik (28).

dumdum: poimenovanje po mestu
Dumdum v Vzhodni Indiji, v kate¬
rem so municijske tovarne prve za¬
čele izdelovati krogle, ki so bile ali
iz dvojne snovi (zrno iz druge, kak or
plašč) ali na koncu odrezane, nabraz-
daiie oziroma izvotljene. Taka muni-

cija huje rani indijsko veledivjad,
da prej obleži in pogine, kakor pri¬
ostrena. — Tudi navadna krogla ima
isti učinek, če je strel zbliza ali če
zadene na kost, ki jo zdrobi, nakar
kostni drobci učinkujejo tako, ko’ če
bi bila krogla dumdumka.

4

cluodenum

50

dvojčki

ducdenum gl. dvanajstnik. Duode-
nalna sonda: priprava, s katero črpa¬
mo sok iz dvanajstnika, ki ga po¬
trebujemo za preiskavo prebave.

duplikatura: podvojek, n. pr. opo-r-
njak v trebuhu je podvojek potre-
bušnice, obstaja iz dveh njenih pol,
. v njem so črevesni živci, žile; mez-
govodi, bezgavke; podvojek ie tudi
pečica, kožica na moškem spolovilu,
široke vezi ob maternici itd.

dušenje: pomanjkanje kisika v krvi,
ako je pot v dihalih zamašena s tujki
ali stisnjena od zunaj, n. pr. pri obe-
šenju. Pri dušenju je treba takoj
odstraniti vzrok: prerezati vrv na
vratu in pričeti z umetnim dihanjem;
odstraniti iz dihal tujke, n. v pr. pri
utopljencu pesek, mah, vodo in prav
tako pričeti z  umetnim dihanjem
Seveda je treba tudi takoj po zdrav¬
nika.

duševna higiena. Kakor je zdra¬
vemu človeku potrebna higiena te¬
lesa, tako mu je potrebna tudi hi¬
giena duše, ki obstoji v tem, da pe
s pravilnim duševnim življenjem
prepreči nastanek živčnih bolezni, Id
se lahko pojavijo zaradi nesoraz¬
merja med njegovimi sposobnostmi
in.dolžnostmi, potem zaradi nasprotij
v življenjskem okolju, v poklicu, v
rodbini itd.

duševne bolezni: bolezenske iz-
premembe duševnega življenja, ki
imajo svoj izvor v izpremembalp
v možganih. Pri mnogih duševnih
boleznih že poznamo te izpremembe
v možganih, pri drugih še ne. Znaki
duševnih bolezni so n. pr. izpreme-
njen odnos bolnikov'do soljudi, afek-
tivne motnih, prividi, nore misli,
duševni in telesni nemir, ali brezbriž¬
nost in togost, zmanjšana zavednost,
motnje v pazljivosti, v pojmovanju
in tvorjenju sodb, v motnjah spo¬
mina in občutkov, etični defekti itd.
Vzroki so kaj različni, važno vlogo
ima dedovanje, potem, razne bolezni,
n. pr. sifilis, vnetje možganov in
možganske mrene, alkoholizem itd.

Vzroku primerno je tudi zdravlje¬
nje.

duševna iznemoglost je posledica
prevelikega duševnega in telesnega
napora, hudih bolezni, neprijetnih
doživetij ipd. Obstoji v zmanjšani
pazljivosti, otežkočenem odzivanju,
v pobitosti itd.

duševna neuravnovešenost v no¬
sečnosti nastane navadno pri noseč¬
nicah, ki so bile že pred nosečnostjo
živčno rahle, in pri takih, ki so za¬
nosile nasilno ali nezaželeno. Kaže
se v ubežavici (pobegu zdoma), v
majhnih izmikanjih tujih stvari,
prisilnih predstavah, nazadnje se po¬
javi pobitost. V nosečnosti se vse
duševne in živčne bolezni navadno
poslabšajo. Majhne motnje, n. pr. po¬
sebni poželjki, niso znaki bolezni, te
imajo v nosečnosti tudi nekatere po¬
polnoma zdrave ženske.

duševna slepota je znak obolenja
možganske skorje v zatilnem režnju
možgan, kjer je središče za videnje.
Oči delujejo pravilno, vid ni izpre-
menjen, bolnik pa vendarle ne za¬
znava predmetov.’ Zdraviti jo more
samo -zdravnik specialist,
dušljivec: plin, ki duši.
dušnica: bronhus, t. j. odeepek
sapnika.

dvanajstnik (duodenum); približno,
12 palcev dolgo tenko črevo, ki se
začenja na koncu želodca, na tako
zvanem želodčnem vratarju in pre¬
haja v zgornje tanko črevo. Ima
obliko podkve, ki oklepa glavo tre¬
bušne slinavke. V dvanajstnik se
stekajo' odvadila jeter in trebušne
slinavke. Na dvanajstniku se rada
napravi razjeda (ulkus), ki ima po¬
dobne znake se podobno zdravi
kakor razjeda na želodcu (gl. želod¬
čna razjeda).

dvojak gl. hermafroditize-m. -
dvojčki. Pri človeku prideta dvo jčka
na 80 navadnih porodov, trojčki na
6400, četverčki na 512.000,- petorčkov
so do zdaj javili 27, šestorčkov pa
dvoje. Šestorčki niso sposobni za

dvovidnost

51

ekcem

življenje, tudi trojčki, četvorčki in
peterčki ostanejo le redkokdaj pri
življenju. Celo od dvojčkov večkrat
umre eden ob rojstvu ali kmalu po
njem. Včasih se rodi eden od dvojč¬
kov zdrav in krepak, drugi pa ne¬
sposoben za življenje. Pripete se celo
primeri, da eden izmed dvojčkov
umre že za nosečnosti v maternici,
nakar ga drugi v svojem razvoju
stisne tako, da se prvi rodi tenak
kot papir, pravimo mu zaradi tega
tudi papirnasti plod. Siamska dvojčka
sta se imenovala nad popkom zra-
ščena dvojčka Chang in Eng Bunkes.
Rojena sta bila maja 1811 v Mak-
longu v Siamu, živela sta v dvojnem
zakonu z dvema sestrama, s kate-
rima sta imela vsak po 9 otrok.
Chang je umrl 17. januarja 1874 za
pljučnico, Eng pa nekaj ur za njim.
— Dvojčki so dvojajčni in enojajčni,
dvojajčni so dosti pogostejši od eno¬
jajčnih. Pri dvojajčnih dvojčkih sta
dozorela dva Graafova mehurčka in
jajčka sta oplodili dve semenčici.
Možno je tudi, da sta bili v enem
Graafovem mehurčku dva jajčka, ki
sta se oplodila vsak z eno semen¬
čico. Dvojajčna dvojčka sta isto¬
spolna ali raznospolna, vsak ima
svojo d edino. Drug ||rugemu sta po¬
dobna kot dva ob različnem času
rojena otroka istih staršev. — Eno¬
jajčna dvojčka se razvijeta iz enega
samega jajčeca, oplojenega po eni
semenčici. Oplojeno jajčece se nam¬
reč, pozneje razdeli v dve polovici,
iz katerih se razvije po en plod. Eno¬
jajčna dvojčka sta vedno istospolna,
imata skupno dedino in sta si te¬
lesno in duševno tako zelo. podobna,
da ju je težko razločevati.

dvevidnest ali dvojno videnje po¬
vzroča ohromelost očesnih mišic. Ka¬
dar tak bolnik eno oko zapre, vidi
enojno. Dvojno videnje na enem
očesu, je posledica motajav v leči ali
roženici.

dvospolje gl. h er m a f r od i ti zem.

edem: bolezensko nabiranje teko¬
čine v tkivu. Največkrat, opažamo
edeme pod kožo okoli gležnjev. Če
s prstom pritisnemo na edematozno
kožo, ostane v njej nekaj časa jamica
od prsta. Edemi so posledica bolezni
srca, obisti, tudi ploske noge povzro¬
čajo edeme. Pljučni edem = pljučna
vodenica. Edeme zdravimo s tem, da
zdravimo osnovno bolezen,
efekt: učinek

eflorescenca gl. vzbrsti kožne,
egiptovska očesna bolezen (tra-
hom) je od nekdaj doma v Egiptu,
od koder so jo prinesle Napoleonove
vojske v, Evropo. To je nalezljivo
dolgotrajno vnetje očesne veznice, ki
postane rdeča, otečena in polna majh¬
nih zrnastih bunčic. Povzročitelja
še ne poznamo. Bolezen povzroča
sfrkovanje trepalnic, mnogokrat pre¬
ide na roženico ta povzroči^ motnje
vida, celo slepoto. Bolezen je zelo
nalezljiva, prenaša se z okuženimi
prsti, kopalnimi gobami, brisačami,-
žepnimi robci itd., zlasti na skupnih
ležiščih itd. Pri nas je trahom znan
posebno v Prekmurju in Medjimurju,
kjer pa smo ga že precej zatrli. Pred
trahomom se varujemo zlasti s či-
stočo.

ehinokokus gl. trakulja pasja,
ejakulacija: spolni izliv. Prezgod¬
nja ejakulacija: spolni * izliv pred
spolnim združenjem je znak živčne
oslabelosti, največ posledica samo-
skrunstva (onanije) ali bolezenska
boj azen pred spolno n ezm oglj iv ost j o
(impotenco).

ekcem (navadni lišaj): zelo po¬

gostna kožna bolezen, ki mnogokrat
dela veliko preglavic bolnikom in
zdravnikom. Navadno traja zelo dol¬
go, tedne in tedne, pa tudi mesece
in leta. Vzrokov za ekcem je izredno
mnogo: vsaka draž lahko povzroči
ekcem, če je organizem preobčutljiv.
Take draži so razni lugi, m,azilna
olja, jedkovitae, sploh najrazličnejše

\

4*

r

elektrokardiogram 52 ekstenzija

kemikalije, pa tudi smeti, sobni
prah, puh, drobne v prah izpreme-
njeme dlačice raznih rastlin, razne
nevidne živi itd. Ekcem je v svojem
bistvu kožno vnetje ali kožni katar.
Lahko je samostojna bolezen, lahko
pa tudi samo znak kake bolezni n. pr.
prebavnih motenj, ledvičnih in jetr¬
nih bolezni, motenj v žlezah z no¬
tranjim izločevanjem, prvenstveno
v jajčnikih itd. Lahko je obrtna bo¬
lezen: zidarski, pekovski, .ključavni¬
čarski, pleskarski, vrtnarski lišaj itd.,
katero povzročajo poklicna draženja.
Pri zdravljenju ekeema je najvaž¬
nejše odkriti njegov vzrok, če tega
odstranimo, ekcem navadno izgine.

EKG (okrajšava za elektrokardio¬
gram): krivulja električnih pojavov
v delujočem srcu. Elektrokardiogra-
fija: veda o panazorjevanju in raz¬
lagi teh pojavov.

eklampsija gl. božjast porodna.

eklampsija dečja (fraz) napade
otroke iz raznih vzrokov 1. zaradi
bolezni možgan, krvavenja v mož¬
gane pri prezgodnjem rojstvu, za¬
radi zastrupljanja, 2. pii dojenčkih
zaradi motenj v prehrani, 3. kot za¬
četek vročinskega obolenja, 4. kot
tetanija. Dete se nenadoma onesvesti,
obledi, obraz se mu skrči, oči obrača
navzgor, zenice se ne pregibljejo, na
usta prihaja pena, dihanje je otežko-
čeno, bitje žile je nepravilno,rfnišiičje
na obrazu in na udih se krči. Pri
napadu, ki traja pol minute do pet
minut, je najbolje, otroka pustiti pri
miru; po napadu otrok zaspi. Otroka
je treba dati zdravniško preiskati.
Dečja eklampsija navadno ni ne¬
varna.

eksantem: izpuščaj na koži pri na¬
lezljivih in kožnih boleznih. Medika-
mentozni eksantem t. j. zdravilski
izpuščaj (po zdravilih). Zdravilski iz¬
puščaj je posledica jemanja nekate¬
rih zdravil pri preobčutlfivih ljudeh,

ekshumacija: izkop mrliča, največ¬
krat zaradi sodnega raztelešenja, da
se ugotovi vzrok smrti, ali zaradi

prenosa in pokopa drugje. Poškodbe
kosti kakor tudi zastrupljanja se dajo
dognati še leta po smrti.

eksitus: izid (namreč bolezni); eksi-
tus letalis smrtni izid, smrt.
ekskrementi: iztrebki, gl. blato,
ekskreti: vnanji izločki, t. j. nepo¬
trebne snovi, ki jih telo izločuje:
blato, seč, znoj.

eksogena bolezen: zaradi vnanjih
vzrokov nastala bolezen, n. pr. za¬
radi prehrane (nasprotje: endogena
bolezen, nastala zaradi notranjih
vzrokov, n. pr. zaradi motenj v de¬
lovanju žlez z notranjim izločeva-'
njem itd.).

ekspektoracija: izkašljanje, izbruh.
Ekspektorirati: izkašljati, izbruhniti.
Ekspektorans: zdravilo za lažje iz-
kašljevanje.

eksperiment: gl. poizkus. (Pr. pre¬
izkus).

ekspert: izvedenec, strokovnjak.

Ekspertiza: izvedenska preiskava in
mnenje.

ekspiracija: izdihanje, izdih. (Na¬
sprotje: inspiracija vdihanje, vdih).

ekstaza: zanesenost, prekomerno

navdušenje, ko je vsa duševnost pod
vplivom kakega vzburjenja, n. pr.
pri duševnih neuravnovešencih.

ekstenzija (natega): oblika obveze
pri zlomljenih in bolnih udih, da
uravnane zlomljene kosti drži v pravi

Spodnji ud v nategi ali ekstenziji.

legi in jih onegibi. Ekstenzijske ob¬
veze delamo na različne načine: z ob¬
liži oblepimo ud vzdolž in ga obteži¬
mo z utežmi, ki so z obližem zvezane
po vrvicah, ali ga obesimo v vis, da

eksteren

53

električne poškodba

telo s svojo težo nadomešča uteži,
skozi kost potegnemo žico ali žebelj
in nanj obesimo uteži.

eksteren: vnanji, n. pr. eksterna
bolezen (nasprotje: interen notranji);
eksterno zdravilo, ki se ne uživa,
marveč vtira v kožo. K eksternim
boleznim štejemo nekatere kirurške
bolezni, ki jih zdravimo z operacijo,
kožne in spolne bolezni itd.

ekstragenitalen: izvenstpolen, n. pr.
okuženje s spolno boleznijo brez
spolne združitve (s kapavico v ko¬
palnici, uporabljajoč isto- kopalno
gobo; s sifilisom v brivnici itd.).

ekstrakt: alkoholov ali etrov ali
vodeni izvleček iz droge (pr. izvle¬
ček), tudi iztisnjeni sok. Mesni eks¬
trakt se dobiva iz mesa s kuhanjem,
ni hranivo, pač pa pospešuje apetit.
Sadni ekstrakt: sadna mezga.

ekstrasistola: nenormalno skrče¬

nje srca, kateremu navadno sledi
daljši odmor v krčenju srca. Vzrok
tega pojava so abnormalni dražljaji.

ekstrauterfna (namreč: graviditas,
t. j. nosečnost) gl. nosečnost izven-
rnate mična.

ekstremiteta: zgornja = zgornji ud,
spodnja = spodnji ud.

eksudacija: izcejanje tekočine in
celic, zlasti belih krvničk iz kapilar
in majhnih ven ter povečano slu¬
zenje pri vnetju. Eksudat: vnetni iz¬
cedek. Eksudativna diateza: priro¬
jena bolezensko povišana zdražlji-
vost kože in sluznic, ki povzroča
vnetje ter nabreklost bezgavk.

eksudat: izcedek zlasti pri vnetju
prsnih in trebušnih organov, nabira
se v prsni oziroma v trebušni votlini,
osrčniku itd. Dela se iz tekočih krv¬
nih snovi, ki so se izločile skozi pro¬
pustne žilne stene. Eksudat lahko
vsebuje razne primesi, kakor krv¬
ničke, gnoj itd. Najpogostejši je eksu¬
dat pri vnetju prsne mrene. V večji
množini pritiska na pljuča in srce,
zaradi tega ga je treba izpustiti
s tem, da prebodemo prsno steno
z votlo iglo.

elastični povoj, navadno gumijev,
pa tudi sicer iz raztegljive čvrst«
tkanine, ki ga rabimo pri povijanju
krčnih žil. Obvezo napravimo zarana,
preden bolnik vstane. Najprej vzdig¬
nemo nogo v vis in jo držimo nekaj
časa navpično, da se vene izpraznijo,
potem napravimo s povojem najprej
en ovoj okoli stopala, nadaljujemo
s povijanjem v obliki osmice nad
gležnjem, se vrnemo na stopalo in
potem po goleni navzgor do kolena.
Pri tem moramo paziti, da se ovoj
povsod gladko prilega.

električne kopeli rabimo, za zdrav¬
ljenje živčnih bolezni, bolezni srca
in ožilja. Pri njihovi uporabi je treba
biti zelo previden Elektrika gre sko¬
zi vodo, ki je v dveh lesenih ali por¬
celanastih posodah oziroma v štirih
posodah; bolnik sedi med dvema ‘po¬
sodama, v katere da roke, drugi dve
posodi sta na tleh, v nje dene noge.

električne svetlobne kopeli se ra¬
bijo za zdravljenje bolezni sklepov,
rodil in plodil, raznih tr bušnih obo¬
lenj, za živčne bolezni itd. Uporab¬
ljajo se v obliki večjega ali manj¬
šega rebmika z električnimi žarni¬
cami v notrini, ki se povezne preko
bolnika.

električne poškodbe povzroča elek¬
trični tok ali strela. Prva pomoč pri
električnih poškodbah: ponesrečencu
je treba obleko odpeti oziroma ga
sleči in takoj pričeti z umetnim di¬
hanjem. Pri nezgodi z električnim
tokom je treba ponesrečenca najprej
izključiti iz električnega toka, kar
napravimo najlaže s tem, da tok iz¬
klopimo. Pri nesreči z visoko nape¬
tostjo 'toka mora reševalec paziti na
to, da se ne vključi v električni tok
sam. Zato se mora čim bolj izolirati
proti zemlji in proti ponesrečencu
s tem, da stoji na suhem (na suhi
deski, na suhem porcelanu ipd.), da
si ovije roke s suhim blagom, da
zgrabi ppnesrečenca za suhi del
obleke itd.

elektrčda

54

encefalitis

elektroda: kovinski nastavek na
električnem Vodu: Pozitivna elek¬
troda ali anoda in negativna elek¬
troda ali katoda'sta vsaka na enem
koncu električnega voda in se stav-
Ijata pri elektrotera.piji ozirom., pri
električnem operiranju na telo bol¬
nika, nakar gre skozenj električni
tok.

elektrodiagnestika: spoznavanje in
razpoznavanje bolezni z električnim
tokom, n. pr. živčnih in mišičnih.
Mišica se ob stiku z električnim to¬
kom skrči — brzina in način tega
skrčenja in sledečega sproščen j a mi-
šiee^ so svojstveni pojavi pri različ¬
nih živčnih boleznih.

elektrokardiogram gl. EKG.
elektroterapija: zdravljenje z elek¬
triko'.

element 1. kemična prvina, n. pr.
brom, radium, 2. osnovna sestavina
nasoloh.

eliksir: ekstrakt iz več drog Živ¬
ljenjski eliksir naj bi .bil sredstvo
zoper vse bolezni oziroma sredstvo,
ki naj bi nas čuvalo pred boleznimi
in nam daljšal o'življenj e.

emajl: posteklina, lošč (najtrša se¬
stavina organizma, ki pokriva zob
kot nekaka čepica; najdebplejša je
na zobni kroni, 'na zobnem vratu je
ni, na'zobni korenini prehaja v zobni
cement. Kisline emajl razjedajo, sča¬
soma nastane na teh razjedah zobna
gniloba, zobna piškav ost ali zobni
karies).

emanacija: izžarevanje radioak¬

tivne energije, ki nastaja ob razpa¬
danju radium,a in drugih radioaktiv¬
nih snovi. Rabi se za zdravljenje
revmatizma in gihta in sicer kot pi¬
jača ali kopel ali inhalacija.

embolija: zamašenje žile s kako
stvarjo, ki ^pride s krvnim tokom;
največkrat je vzrok začepi j en ja od¬
trgani sesedek krvi. n. pr. po poaodu,
po operaciji, pri krčnih žilah, ali
košček maščevine pri zlomljenih ko¬
steh, ali zrak pri odprtju vene. Po¬
sledica embolije je, da predel, ki ga

s krvjo oskrbuje zamašena žila,, ne
deluje, zaradi česar se pri pljučnih
embolijah bolnik zaduši (pljučna
kap); pri emboliji v možgane se po¬
javijo hpomote in nesvestica; pri
emboliji v venčne srčne žile nastane
srčna kap; pri emboliji v žile na udih
ud odmre. Embolijo zdravimo prven¬
stveno s tem, da bolnik miruje, ne¬
katere embolije pa ( tud) operativno.

embolus: odtrgani del trombusa,
ki pride po krvnem obtoku v druge
organe in jih zamaši, t. j povzroči
embolijo.

embrio: zametek, zaplodek, .za¬
rodek, ki se razvije iz oplojenega
jajčka in sicer do 2. meseca noseč¬
nosti (po tem času se imenuje fetus).
Esubrlfinalno tkivo: tkivo, kakor ga
imajo embrii, torej še nerazvito
tkivo.

emfizem: naplh, n. pr. pljučni em-
fizem pri razširjenih pljučnih me¬
šičkih; podkožni emfLem ali šušta-
vec pri plinskem prisadu

empiem, gnojnjak: nabiranje gnoja
v kaki telesni votlini, zlasti v oprsju
in sklepu. Vzrok okužba. Zdravi se
z operacijo, ki gnoju odpre pot na¬
vzven.

emulzija: mlekasta zmss s^ov’ ki
so v vodi netopne, pa se s pomočjo
dodatkov razdele tako, da tvorijo
mlezivu podobno snov. Emulzijo je
treba pred uporabo splajhati, t. j. po¬
sodo stresti. Emulzija ribjega olja
vsebuje 50 %  ribjega olja, kot doda¬
tek ima sluzaste snovi, sladkor in
razne dišave, je čisto prijetnega
okusa in otroci jo jemljejo mnogo
laže kot sa.mo ribje olje.

encefalitis (vnetje možganov):-na¬
lezljiva bolezen, zlasti otrok, kot
komplikacija pri kužnih boleznih.
Posledice encefalitisa so dostikrat
epileptični napadi, duševna zaosta¬
lost, hromote. Epidemični encefalitis
najbrž povzročen po gripi, povzroča
mrzlico, krče po udih, zb it,ost, kuž¬
no dremavico itd. Nekaj let po, na¬
videznem ozdravljenju se pojavi

endenv'H

55

epifiza

togost mišičja in drhtavica, pri deci
izpremembe v značaju.

endemija: stalnost kake’ bolezni
v kakem kraju, n. pr. kolere v In¬
diji, golšavosti v Alpah, malarije
v južnih krajih, t ah orna v Prek¬
murju (pr. epidemija).

endogen: v telesu nastal, n. pr.
strup (nasprotje:-eksogen, t. j. nastaj
izven telesa).

endokarditis: vnetje notranje pla¬
sti srca, t. j. mrene, ki pokriva srčno
votlino.

endokrinka gl. žleza z notranjim
izločevanjem Endokrinologija: veda
o notranjem izločevanju žlez.

endometritis: vnetje maternične

sluznice. Vzrok je največkrat kapa¬
vica ali okuženje z gnojnimi klica¬
mi, včasih tudi jetika. Endometritis
se kaj rad razširi na jajcevode, jajč¬
nike in obmaternično tkivo. Zdrav¬
ljenje terja mnogo časa in potrpež¬
ljivosti.

endoosmotičen:' osmotičen od zu¬
naj navznoter. Endoosmotično se
preživljajo traKulje, ki nimajo pre¬
bavil, v nje prihajajo sokovi iz go¬
stitelja po celem njihovem telesu.

engrami: ostanki duševnih vtisov
v možganski skorji, ki vplivajo na
Spominjanje na prejšnje dogodke in
na njih povezovanje z novimi do¬
godki.

enterokliner: črevesna kopel, pri
kateri se s posebno napravo izpira
debelo črevo v celoti in ne samo
danka, kakor pri klistairu, medtem
ko leži bolnik v kopalni kadi v vodi
do brade, črevesne kopeli so zelo
učinkovite pri trdovratni zapeki, pri
jetrnih in ledvičnih obolenjih, pri
obolenjih rodil itd.

entercptoza: povešeno drobovje,

navadno po hudem nenadnem shuj¬
šan ju, pri ženskah po porodu itd.
Zdravimo ga s trebušnim pasom in
debelenjem, v hujših .primerih z ope¬
racijo.

enterovakcina: cepivo, ki ga da¬
jemo uživati V kapljicah ali tabletah

proti tifusu, paratifusu, koleri in
griži.

epidemija: razsajanje kake kužne
bolezni (pr. endemija). Epidemije se
posebno rade širijo med siromašnim
prebivalstvom zaradi njegove , pre¬
majhne odpornosti proti boleznim,
potem v pokrajinah, ki so zdrav¬
stveno zanemarjene, n. pr. epidemije
tifusa v krajih, kjer nimajo zdrave
pitne vode itd.

epidemiologija: veda o kužnih bo¬
leznih, njih nastanku in širjenju ter
o ukrepih za pobijanje epidemij.

epidermis: vrhnjica, zgornja, plast
kože.

epididimis: obmodek (na modu

organ, ki prehaja v semenovod).
epididimitis gl. vnetje obmodka.
epifiza 1. možganska žleza z no¬
tranjim izločevanjem, češarika. V
mladosti živo funkcionira, če tedajgi
oboli, je posledica tolščavica, pre¬
zgodnja duševna in spolna zrelost,

2. pkra jek dolgih kosti, ki-se v mla¬
dosti rad odlušči od kostnega stebla.

Risba 39.

Vzdolžni prerez skozi koleno. Okrajih
ali epiflze dolgih kosti (1).

epilepsija gl. božjast.
epistrofeus: drugo vratno vretence.

epilepsija

56

evgčnika

epitel: vrhnjica, zgornja plast kože
ali sluznice.

epitelne žlezice gl. obščitnice.
epruveta: valjasta steklena cevka
za kemične preiskave tekočin.

Risba 41.

Epruveta.

ergotizem gl. božjast žitna.

eritem: rdečina kože, ki nastane
zaradi mraza, vročine ipd. in ostane
stalno ali vsaj delj časa (bežna je
rdečica, ki naglo pride in kmalu iz¬
gine).

erizipel gl. žen.

erizipeloid: šenu podoben izpuščaj,
navadno na prstu na roki, ki ga po¬
vzroči bacil svinjske rdečice. Je le
malo nalezljiv. Nastane tako, da pri¬
dejo bacili v rane, največ pri mesar¬
jih, kuharicah in drugih, ki imajo
posla s svinjami in svinjino.

erotika: ljubezensko izživljanje,

katerega osredje ni spolno uživanje,
n. pr. pisma, pesmi itd.

erozija: odrgnina, ki se zaceli, ne
da bi na njenem mestu nastala braz¬
gotina.

erupcija 1. izbruh izpuščaja, 2. iz¬
puščaj.

Eskulapova palica ima ovito kačo
in je znak Eskulapa, rimskega boga
zdravstva.

čter: brezbarvna, bistra, zelo vnet¬
ljiva tekočina, ki lahko eksplodira,

Risba 42.

Eskulapova palica.

zaradi tega ga je treba imeti na
hladnem, dobro zaprtega v barvasti
steklenici. Uporablja se kot zdravilo
v Hoffmanovih kapljicah in kot oma¬
milo za narkozo.

eterična olja: snovi, ki jih prido¬
bivamo iz rastlinskih delov z desti¬
lacijo. Ker so zelo hlapljiva, se upo¬
rabljajo v parfumeriji in kozmetiki
za popravljanje vonja.

ctilklorid ali kloretil: brezbarvna
tekočina,, ki je zelo hlapljiva in pri¬
jetnega duha. Rabimo ga, za umrtve-
nje kože, ker kožo hitro zaledeni.
Vdihan omamlja za nekaj časa, za¬
radi tega rabi kot omamilo pri krat¬
kotrajnih operacijah.

ctiologlja: vzrok bolezni. Etiolčško
zdravljenje: zdravljenje vzrokov bo¬
lezni ip ne samo njenih znakov.

etos zdravniški: vzvišeno pojmova¬
nje zdravniškega poklica.

evforija: veselo razpoloženje, do¬
bro počutje kljub nasprotni stvar¬
nosti n. pr. pri bolnikih, ki se ne za¬
vedajo resnosti svoje bolezni.

evgenika 1. veda o tem, kako bi
se dalo človeštvo telesno in duševno
čim bolj dvigniti, kar je mogoče sa¬
mo tako, da se izboljšajo njegovi
življenjski pogoji. Tako imenovana
rasna higiena, ki stremi, za tem, da
bi gospodovala ena rasa, »izvoljena«,
nad drugo, »manjvredno«, je izmali¬
čena evgenika, 2. nauk o zdravem
potomstvu. ' -

evnfih

57

fčtus

evnuh gl. skopiti Evnuhi so bili
na bližnjem Vzhodu čuvarji harema.
Pozneje so zlasti v Italiji skopljali
dečke, da so kot pevci ohranili deški
glas. Zanimivo je, da evnuhi ne do¬
be pleše.

Evstahijeva cev: ušesna troblja
spaja žrelo s srednjim ušesom,
evtanazija gl. smrt lahka,
ezofagus: požiralnik. Ezofagusovo
ustje se imenuje kardija.

F

facialis (namreč nervus); obrazni
živec. Facialisova hromota se kaže
v tem, da se lice povesi. Vzroki so
različni: revmatizem, izrastki itd.

Zdravimo jo skladno z. vzroki.

fagocit: bela krvnička, ki zapreda
in požira bakterije ter tujke, ki so

Fagocitpza. Prosti mikrobi (1), zapre¬
deni mikrobi (2).

vdrli v organizem, kakor tudi raz-
padke raznih snovi.

falanga 1. prstni člen v celoti, t. j.
kost, mišice itd., 2. prstnica, torej
samo kost prstnega člena.

fango: blato iz vročih vrelcev, ki
se ‘rabi za vroče obkladke in blatne
kopeli pii revmatizmu, gihtu ipd.

fantazija 1. domišljija, ’2. neres¬
nične predstave, ki nastanejo na
osnovi doživetij in opažanj, 3. delirij,
t. j. bolezenske blodnje, predvsem
pri nalezljivih boleznih z visoko vro¬
čino. Fantastičen: neresničen, čudo¬
vit, poln domišljije Fantazirati: zme¬
deno govoriti (v bolezni), tveziti.

fantčm 1 . slepilo, zdelo, varljiv up.
Pri amputiranih samoprevara, da
imajo še ud, ker občutijo v ampu-
tacijskem štrclju bolečine, 2. lutka
za. ponazorovanje pri pouku, zlasti
v porodništvu.

fšrinks: žrelo, golt, t. j. prehod iz
ust v požiralnik.

faringitis: vnetje žrela, žrelni ka¬
tar, ki ga imajo zlasti kadilci in pivci.
V žrelu občutijo srbenje in suhoto.
Žrelni katar se zdravi z grgranjem
kamiličnega čaja in z vdihavanjem
solne raztopine. Seveda je treba pri
tem tudi manj kaditi in piti.

farmakopeja: službeni seznam onih
zdravil (drog, kemikalij, zdravilnih
preparatov itd.), ki jih mora imeti
vsaka lekarna, to so tako imenovana
oficinalna zdravila. Razen tega ima
farmakopeja predpise o pripravlja¬
nju in shranjevanju zdravil, o pre-
iskuševanju njihove zdravilnosti in
o njih najvišjih'dozah,
faza: stopnja razvoja,
febrilen: z vročino (nasprotje: afe-
brilen, brez vročine).

febris rekurens gl. mrzlica po¬
vratna.

feminizem: ženskost. Feminilni

tip: moški, ki kaže nekatere telesne
in duševne lastnosti ženske,
fenol gl. karbolna kislina.

-ferment 1. encim: kvasilo-(kemična
snov, nastala v živem organizmu, ki
sproži kemične presnove, ne da bi
se pri tem sama izpremenila), 2. or¬
ganizirani fermenti t. j. kvasnice in
bakterije, ki povzročajo razkroje-
vanje.

fetiš: predmet, ki mu pripisujemo
čarovno moč.

fctišizem: spolna posebnost, vzbu¬
rjanje  in zadovoljevanje spolnosti pri
mislih na dele telesa ljubljene osebe
ali na predmete, ki so njena last,
n. pr. dele obleke, obutve, nakita itd.
Fetišizem dostikrat povzroča krajo.
Zdravi se psihoanalitično.

fetus: plod od III. meseca noseč¬
nosti dalje (poprej je embrio).

fibrin

58,.

flegmčna

fibrin vlaknina: beljakovina, ki jo
dobimo, če svežo kri stepamo z le¬
seno paličico — kri defibriniramo.
Fibrin se tvori pri' sesedanju krvi.
mezge in transudatov.

fibula mečnica: tanjša kost v go¬
leni.

fiksen: stalen, nepremakljiv.

fiksna ideja: zakoreninjena blod¬
nja, n. pr. neizpodbojna misel, da bo
kdo umrl nasilne smrti, ali da je kdo
kaj izrednega, ali da kdo koga pre¬
ganja ipd.

filter, cedilo: priprava za preceja¬
nje. Vodni filter uporabljamo za fil¬
triranje vode, po večini je iz peska,
voda se čisti s pronicanjem med pes¬
kom.

filtrirati precediti, precejati.

fimoza: preozka kožica na moškem
spolovilu, bodisi prirojena ali povzro¬
čena po vnetju. Skoro vsi novoro¬
jenčki imajo preozko kožico že od
rojstva, ki se pa Sčasoma raztegne,
le izjemoma jo je treba operirati
(gl. parafimoza).

Finsenovo zdravljenje jetike: ob¬
sevanje s kremensko svetilko, ki iz¬
žareva ultravioletne žarke, t. J. take,
ki učinkujejo zdravilno. Finsen je
bil danski zdravnik in je bil sam bo¬
lan za jetiko.

fiola: trebušasta steklenka z dol¬
gim tankim vratom za zdravila, ki
jih ubrizgavamo (pr. ampula).

fistula piška, gnilež: nenaravna
zveza kakega votlega organa s kožo
ali dveh votlih organov med seboj.
Fistula nastane kot posledica gnoje¬
nja v notrini in pri poškodbah, pa
tudi umetno za poskuse in preizkuse
na živalih.

fistula črevesna je navadno jetična,
pa tudi rakava in sicer na zadnjiku
ali danki. Skozi njo uhajajo-vetrovi
in blato.

fistula kostna: kostna piškavost.

fistula maternična: nenaravna zve¬
za med maternico in- debelim čre¬
vesom ali sečnikom, največkrat po¬
sledica raztrganja teh organov pri

težkih porodih, pa tudi pri obole¬
njih, -n. pr. pri jetiki debelega čre¬
vesa. Zdravimo jo z operacijo.

fistula zobna: zobna piškavost.

Zdravi. jo. zobozdravnik.

. fisura: poka, n pr. kostna; raz¬
poka, n. pr. na zadnjiku.

fizikalno zdravljenje: naravno

zdravljenje ali zdravljenje z aparati,
torej ne zdravilsko zdravljenje.

fiziognomija: vnanji izraz, poteze
na obrazu. Fiziognomika: nauk o fi¬
ziognomiji.

-fiziologija: nauk o delovanju te¬
lesa in njegovih delov.

fiziologija dela: proučevanje vpli¬
vanja dela na človeka in iskanje
oblik dela, ki človeku čim manj ško¬
dujejo in 'čim manj okvarjajo nje¬
gove organe.

fiziološka solna raztopina: razto¬
pina soli v vodi, ki ima toliko soli,
kolikor je je v krvi, t. j. 9 g na liter
vode. Rabi se za infuzije pri malo¬
krvnosti ipd.

fizkultura (okrajšano iz »fizična
kultura«): zdravstvena telovadba,

telesna vzgoja s športom.

flagelacija: bičanje (spolna poseb¬
nost, pri kateri bolnik uživa, kadar
ga kdo telesno in duševno ponižuje
ali mu povzroča bolečine).

flegmatik: tista vrsta tempera¬

menta, pri kateri se človek ne vzne¬
mirja, ali sploh ne reagira ali pa
zelo počasi. ^

ffegmona: razsežno bakterialno

vnetje veziva, ki se pojavlja povsod
po telesu, največ v podkožju udov,
vratu in tilnika, pazduh in ženskih
dojk. Mikrobi vdro skozi rane zlasti
pri natiskih ali skozi razpokano ko¬
žo v podkožje. Akutna flegmona'se
začne navadno s hudo vročino, rde¬
čino, zateklino in bolečnostjo tistega
predela, se širi na vse str Sni ter
navadno kmalu , preide 'v gnojenje.
Na flegmonozni ud devamo hladne
ali alkoholne obkladke ter ga one-gi-
bimo; kadar se ognoji, je treba gnoj

f!6ra črevesna

59

ftiza

prepustiti (nasprotje: ognojek ome¬
jeno vnetje).

flora črevesna: bakterije, ki so
zmeraj v črevesu; vaginalna flora:
bakterije v nožnici.

floriden: močno razvit, hitro na¬
predujoč, n. pr. floridna ftiza, t. j.
hitra jetika.

fluktuacija 1. bibavica, t. j. pojav,
da tekočina v telesnih votlinah ■ s
prožnim ostenjem vzvalovi, če uda¬
rimo po steni, kar občutimo, če drži¬
mo prst na drugem mestu votlinske
stene, 2. preseljevanje, nestalnost
prebivalstva.

fluor: tok. Fluor albus gl. beli tok

fekalna infekcija: kotiščno oku-
ženje, t. j. obolenje n. pr. vnetje
sklepov, ledvic, srčne mišice itd. iz
bolezenskega kotišča, n. pr. v ustih
(oralna infekcija). Kotišče v ustih je
lahko v nebnicah oziroma v žrelnici,
v zobni piškavosti ali v zobnem gra¬
nulomu itd.

fokus: bolezensko kotišče V kakem
organu, iz katerega se po krvnem
obtoku prenese obolenje v drug organ
(pr. fokalna infekcija):

folikef 1. mešiček v koži, iz kate¬
rega poganjajo lasje, kocine in dla¬
ke, 2. bezgavke v črevesni steni,
3. mehurček v ščitnici in v jajčniku
(Graafov folikel), v katerem zori jaj¬
čece.

fontanela mečava: mehki deli med
koistmi na lobanji novorojenčka, ki
se -  v približno dveh letih zarastejo.
Najvažnejši mečavi sta: velika (med
čelnico in temenicami) te- mala (med

z

Risba 44.

Otroška lobanja. Fontanela ali mečava:
velika (1), mala (2).

temenicami in zatilnico), ki naju ob
porodu kažeta položaj plodove gla¬
vice v medenici. Pri rahitisu se otr-
ditev fontanel zelo zavleče.

forenzičen: sodni, n. pr. forenzični
primer poškodbe, t. j. poškodba,

0 kateri mora sodišče odločiti, po či¬
gavi krivdi se je izvršila, Forenzična
medicina: sodna medicina.

formaldehid: plin za razkuževanje
stanovanj in drugih prostorov
formalin: raztopina formaldehida,
najmanj 35%, se uporablja za raz¬
kuževanje instrumentov, operacij¬
skega perila itd. Kot plin se ijporab-

1 ja za, razkuževanje prostorov, in si¬
cer vzamemo 8 cm 3  35% raztopine
na vsak m 3  prostora. Razen tega se
uporablja tudi za pranje in izpiranje
ter proti znojavici udov in pazduh.

fototerapija: zdravljenje z obse¬
vanjem bodisi s sončnim ali z uojet-
ilim soncem, z rentgenom, ra-
diumom itd.

frakcioniran: postopen, v presled¬
kih izvršen, n. pr. sterilizacija, t. j.
ponovno razkuženje, prvič se za-
more mikrobi, pri nadaljnjem raz¬
kuževanju pa odpornejši trosi; frak-
cionirano črpanje iz želodca: t. j več¬
kratno, da se zasleduje stopnja pre¬
bave.

fraktura gl. prelom kosti,
francoska bolezen ali francozi =
sifilis. Francozljiv = sifilitičen (po¬
imenovanje po tem, ker je bil sifilis
svoj čas razširjen posebno v fran¬
coski vojski),
fraz gl. eklampsija dečja.
frigidnost: spolna hladnost ženske,
frotiranje: drgnjenje (oblika ma¬
saže) in trenje kože z brisačo po
hladni kopeli.

ftiza: razvita pljučna jetika z raz¬
padanjem pljučnega tkiva in kaver¬
nami, sulica (ker bolnik hudo hujša).
Floridna ftiza: hitra jetika. Ftizični
habitus: slabotna konstitucija (oezko
oprsje, dolg vrat, nežna bela koža,
slabokrvnost, lise na licih, ohlapno

ftlzlologfja

60

genčza

mišičje, malo podkožne maščobe
drobne kosti itd.).

ftiziologija: veda o pljučnih bo¬
leznih. Ftiziolog: specialist za pljučne
bolezni.

funkcija: delovanje, opravilo Funk¬
cijska motnja t. j. motnja v funkciji
Funkcionalno obolenje: i&otajfc v

funkciji organa brez zaznavnih iz-
prememb organa (nasprotje: orga-
nično obolenje z zaznavnimi izpre-
membami v organu).

G

gangiion 1 . živčna zadebeljina:
skupina živčnih celic, od koder se
cepijo živci, 2. žoličnjak: na kitni-
cah, t. j kitnih ovojnicah nabrana
vnetna 'žoličasta tvorba.

Risba 45.

Gangiion (1).

garje: nalezljiva kožna bolezen,
katere glavni znak je hudo srbenje,
zlasti v postelji, ko se koža segreje.
Garje povzroča posebna živalca,
pršica ali srbeč, katerega samica se
zarije v kožo in dela tam rove, v ka¬
tere leže jajčeca in odlaga iztrebke.

Risba 46.

Pršica.

Zaradi srbenja se garjavec venomer
praska, zlasti ponoč% s čimer raz¬
praska kožo, da se prisadi. Samica
se najraje zarije v kožo na tistih
mestih, kjer je koža najtanjša, to je
med prsti na rokah in nogah, v ko¬
molčnem zgibu, okoli popka, na spo¬
lovilih itd.; na obraz ne gre. Garje
zdravimo z žveplenimi preparati, ki
jih vtiramo v kožo. Ker so"garje iz¬
redno nalezljive, jih kmalu dobe vsi
člani družine, zato je treba istočasno
zdraviti vse člane. Poleg vtiranja
žveplenih zdravil v kožo je treba
razgarjiti tuč^ telesno in posteljno
perilo s tem, da ga prekuhamo.

garjaviea: garje s komplikacijami,
t. j. z vneto kožo, oteklimi bezgav¬
kami, tvori itd.

gastričen: želodčen, n. pr. gastrične
krize: želodčni krči pri tabesu.

gastroskopija: pregled želodca z
aparatom, katerega cev vtaknemo
v želodec skozi usta, žrelo in poži¬
ralnik. Aparat, gastroskop, ima na
koncu svetilo, ki osvetli notrino že¬
lodca, ter leče, ki nam omogočajo,
da pregledamo osvetljeno notrino.

gaza: tančica, mrežasta tkanina
(obvezilo, s katerim pokrijemo rano);
.pri operaciji v obliki gobice brišemo
in' pijemo z njo kri, gnoj itd. Gaza
je hidrofilna, t. j. .tekočino upijajoča.

geloze: zatrdine v mišičevju, na¬
stale zaradi prehlada'" oziroma pre-
natezanja Znaki geloz so: bolezen¬
ska napetost v mišici, bolečnost na
pritisk, povečana vzburljivost mišice.
Zdravimo jih z  zdruznjevanjem t. j.
da jih s pritiskom zmečkamo.

gen: enota dedne zasnove v spolni
celici. Vsota genov je genotipus.

generacija: rod, zarod, pokcltnje.
Zdravniška generacija: zdravniki,

ki so. isti čas dokončali zdravniške
nauke.

generalizirani izpuščaj: razširjen

po vsem tejesu.

genetika: nauk o nastanku in ded¬
nosti. ■ . '

geneza: nastanek.

genitala

61

gimnastika

genitala gl.spolovila. Genitalen spo¬
len, n. pr. okužba, t. j. na spolovilih
genuin: samobiten, pravi, n. pr
genuina epilepsija, t. j. božjast kot
samostojna bolezen in ne kot znak
kake druge bolezni.

geografija bolezni: veda, ki pro¬
učuje, kje so posamezne bolezni do¬
ma, od kod prihajajo in do'kod se
razširjajo. Kolera in kuga sta azijski
bolezni, doma sta predvsem v In¬
diji; malarija se širi v vlažnih in
toplih pokrajinah; revmatizem in da-
vica v severnih deželah; spalna bo¬
lezen v Afriki; rumena mrzlica v
Južni in Srednji Ameriki itd.

genocidnost: uničevanje naroda,-

n. pr. fašistično in nacistična Sloven¬
cev med drugo svetovno vojno; na¬
cistično iztrebljenje Zidov. Geno¬
ciden: narode iztrebljajoč iz narod¬
nostne, plemenske ali verske mržnje.

gibala: gibalni organi 1 . aktivna,
t. j. mišice, 2. pasivna, t. j. kosti in
sklepi.

gibalen: gibanje povzročujoč (mi¬
šica, živec, možgansko središče).

gibanje je nujno potrebno za nor¬
malno razvijanje otroka (otroške
igre itd.), za svežost, odpornost in
moč odraslega (delo na prostem,
šport, telovadba, planinarjenje itd.).
Gibanje pospešuje presnavljanje in
preprečuje, da posamezni organi za¬
radi nedelovanja oslabe in oboi#;
poživlja prebavo, .osvežuje živčevje,
bistri duha. Gibanje je najboljše do¬
polnilo duševnega dela in onih po¬
klicev, pri katerih se ljudje malo
gibljejo (krojaštvo, čevljarstvo, pisar¬
niški posli itd.).

gibanje otroka v maternici je eden
izmed nedoločnih znakov nosečnosti,
t. j. nekako v 18. tednu,
gibus gl. grba.

gigantizem: prekomerna rast ce¬
lega telesa — višina telesa nad 1.9 m
■— ali posameznih udov.

giht (protin): bolezen, katere vzrok
so motnje v izločevanju sečne kisline
v seču. Sečna kislina se nabira v

sklepnem hrustancu, » sluznicah in
sluznikih, povsod v bližini sklepov,
in na robu uhlja. Sčasoma se napra¬
vijo na sklepih prstov rok in nog
žmule, ki prste izmaličijo in iz ka¬
terih se včasih cedi gnojna tekočina,
ki povzroča na koži vnetje. Nagnje¬
nost h gihtu je lahko prirojena,
mastna hrana in uživanje alkohola
pospešujeta njegov razvoj. Giht se
pojavi nenadoma pri najboljšem
zdravju, včasih po prehladu, po na¬
poru, po zavžatju preveč alkohola in
sicer ponoči v palčnem sklepu na
nogi. Tej obliki, gihta pravimo pu¬
tika ali podagra. Tak napad zdra¬
vimo z mirovanjem v postelji, na
nogo devamo blažilna rnaala ali
hladne obkladke, nasploh pa skrbi¬
mo, da dobivajo bolniki brezmesno
in malo mastno hrano, da se vzdrže
alkohola ipd.

gimnastika (telesne vaje). Poznamo
različno gimnastiko 1 . gimnastika
dihanja je posebna vrsta telesnih vaj
za krepitev srca in dihal. Povečava
kapaciteto pljuč, t. j. količino vdiha¬
nega zraka, 2. gimnastika v noseč¬
nosti je potrebna vsaki nosečnici,
posebno pa tisti, ki jo je gojila že
pred, nosečnostjo. Seveda ni dovo¬
ljeno skakanje in vaje, ki naprezajo
trebušne in ledvene mišice. Noseč¬
nice, ki nikakor ne morejo izvajati
telesnih vaj, naj se vsaj mnogo za¬
držujejo in hodijo na svežem zraku,
3. gimnastika za ojačanje srca: lahka
gimnastika in šport ob kontroli
zdravnika, 4. gimnastika dojenčkov
se naj začne že v 3. do 4. mesecu
starosti s preprostim gibanjem udov
in trupa, ki ugodno vpliva na rast.
Seveda moramo biti pri tem previdni,,
da otroka ne poškodujemo, da mu
ne izpahnemo kakega sklepa ali zlo¬
mimo kakega uda. Pri slabotni deci
se je treba o tem posvetovati z zdrav¬
nikom. Nikdar ne smemo siliti otroka
h gibom, katerih še ne zmore. n. pr.
prezgodnje sedenje in hoja, 5. po¬
porodna gimnastika krepi trebušno

62

gimnastične igre

mišičevje in mišice medeničnega dna,
ki so največ trpele pri porodu. Ta
gimnastika obstoji v dviganju trupa
z opasanim trebuhom in se sme iz¬
vajati samo takrat, kadar otročnica
nima povišane telesne temperature

gimnastične igre t. j. igre z mnogo
gibanja, tekanja in skakanja dajejo
telesu možnost vsestranskega razgi-
banja, krepe telo in duševno osve¬
žujejo, Če se vrše na prostem, so
v primeri z drugimi igrami kot dan
in noč (kvartanje, šah itd., pri. ka¬
terih igralci sede v zaprtih in zaka¬
jenih prostorih), pa tudi s keglja¬
njem ipd., kjer igralci niso pod mi¬
lim nebom.

ginekologija: veda o ženskih bo¬
leznih, t. j, o ženskih plodilih, ro¬
dilih in spolovilih. Ginekolog: spe¬
cialist za ženske bolezni. Gineko¬
loški oddelek v bolnici sprejema sa¬
mo bolnice z ženskimi boleznimi.

glad: občutek potrebe po hrani
(izgladnjenje je stanje organizma
pri popolnem ali delnem pomanjka¬
nju hrane). Glad povzroča krčenje
želodca in splošno slabost, pri dalj¬
šem gladovanju organizem troši
lastne snovi in sicer najprej ma¬
ščobe in beljakovine. Gladovati je
mogoče do 40 dni. Ko gladovalec
začne spet jesti, se njegova telesna
teža veča in kmalu doseže prejšnje
stanje.

gladoven n. pr. bolečina na prazen
želodec zlasti pri razjedi na dva¬
najstniku; stavka, t. j. z gladom; za-
buhline in kostne bolečine pri gla¬
dovanju.

glandula gl. žleza. Glandularen
žlezen, n. pr. glandularna insufici-
enca žlezna nedgstatnica, t. j. po¬
manjkljivo delovanje, žlez.

glas nastane v grlu tako, da zrak,
ki prihaja iz pljuč, potrese glasilke,
ki zazvene liki strune. Višina glasu
je odvisna od napetosti in dolžine
glasilk. Ženski glas je višji od mo¬
škega. dečji glas višji od glasu v
spolni zrelosti. Fantje v starosti med

glavkom

14. in 18. letom spremene glas, mu¬
tirajo. Vzrok mutiranja je zaapne-
nje hrustanca v grlu. Pri skopljen¬
cih pred mutiranjem ostane glas
dečji.

glasilke: v grlu dva nabora sluz¬
nice, med katerima je glasilna raza.
Igra glasilk daje zven ali glas

Glauberjeva sol (natrijev sulfat)
je lahko topljiva v vodi, je sirna in
grenka ter se uporablja kot odva¬
jalo. Jemljemo jo 1 do 3 kavine
žličke v topli vodi, čfe treba, tuaj več¬
krat.

glava: najvažnejši del telesa. Spre¬
daj je obraz, zgoraj ter zadaj lobanj¬
ski del glave, ki ga pokriva lasišče.
Na obrazu so čelo, dvoje oči, nos
z dvema nosnicama, usta, dvoje lic.
dvoje čeljusti, dvoje ustnic, brada in
dvoje ušes. V lobanjski votlini so
veliki in mali možgani z možgan¬
skimi središči.

glavatica: kost v zapestju, ki je
nekako podobna glavi.

glavica 1. sprednji del moškega
spolovila. Okoli glavice je vrat, na
njem pa kožica, ki pokriva glavico,
pa se da potegniti nazaj, da je gla¬
vica popolnoma prosta (pr. firnoza in
parafimoza), 2. sklepna, t. j. oni ded
kosti, ki leži v sklepni ponvici. Ka¬
dar se glavica iz ponvice zmakne in
ostane zunaj nje, nastane izpah, ki
ga je treba uravnati, ker sicer ostane
ud okvarjen.

glavkom (zelena mrena, ki pa ni
nikaka mrena): očesna bolezen, ki
nastane zaradi povišanega krvnega
tlaka v očesu. Glavkom pride nena¬
doma (akutni glavkom) ali oolagoma
in napade eno oko ali obe očesi. Na
vadno se najprej pojavijo motnje
vida, vidno polje je zoženo, oko< po¬
stane sčasoma trdo kot kamen, že¬
nica se širi, polagoma se razvija
slepota. Akutni glavkom povzroča
hude bolečine v očesu, bljuvanje
in motnjavo v roženici. Napadi se
ponavljajo: vidni živec se okvarja,
končno oko popolnoma oslepi.

glavnina

63 glistavice

Glavkom se zdravi s kapljicami za
oči, ki zožujejo zenico, ali z operacijo,
katere namen je, znižati pritisk v
očesu.

glavnina: poglavitni dpi kakega
organa, n. pr. glavnina želodca, ma¬
ternice itd.

glavobol je pri zdravem človeku
lahko posledica utrujenosti, vzne¬
mirjenja ipd. in brž poneha, ko se
človek pomiri, če si dene na čelo hla¬
den obkladek ali vzame kako pomir¬
jevalno sredstvo. Pogostni glavobol
pa je dostikrat znak različnih bolezni:
slabokrvnosti, želodčnih motenj, čre¬
vesnega katarja ali zapeke, obolenja
sečnika, zaapnelosti žil itd. Lahko pa
je tudi prvi znak kužnih bolezni,
n. pr. gripe, angine, malarije, tifusa
itd.; dostikrat je vzrok glavobola si¬
filis, potem slab /id, bolezni ušes,
zob, vnetje čelne votline in drugih
lobanjskih votlin, bolezni možganov,
možganskih mren, živčevja ter du¬
ševnih bolezni. Nekatere ženske do¬
be glavobol ob mesečnem perilu. Iz
vsega navedenega je jasno, da more
glavobol prav pneso-3ti samo zdrav¬
nik, ki potem skladno s svojimi, ugo^
tovitvami odredi ustrezajoče' zdrav¬
ljenje.

glen: obloga na jeziku iz zasušene
sluzi. Pri glenavem jeziku v bolezni
je treba, da si bolnik večkrat na dan
izpira usta s prestano vodo ali s ka¬
miličnim čajem in vsaj enkrat z zob¬
no krtačko ter zobnim praškom.

'gleženj: 1. spodnji konec golenice
(notranji ali golenični gleženj) in
vnanji ali mečnični gleženj, 2. kostna
Izboklina' na spodnjem delu pod-
laktnice.

gleženjski precep: prostor med
obema nožnima gležnjema, v ■ kate
rem je kost skočnica, ki jo oba glež¬
nja držita kakor v precepu.

glicerin: bistra, brezbarvna gosta
tekočina sladkega okusa. Razredče¬
nega z enako količino vode rabimo
za mazanje kože, kadar je razpo¬
kana, n. pr. pozimi pri pranju pe¬

rila itd., takisto za mazanje razpo¬
kanih ustnic. Kot glicerinska svečka
se deva v danko proti zapeki.

glinska raztopina t. j. ocetnokisila
glinica, ki nam rabi za obkladke pri
ctolčeininah. Je isto kot burova voda.

glistavice: bolezni, ki jih povzro¬
čajo razne gliste, živeče kot zaje¬
davci v človeškem telesu. Glist je
več vrst. Pri človeku najvažnejše so:
navadna ali otroška glista, podan¬
em« (črvički, bele nitke), zobatec ali
rudarska glista, trakulje (svinjska,
goveja, ribja, pasja), trihocefalus.
Otroška glista je podobna deževniku.

Risba 47.

Askarisi ali otroške gliste. Samec (I),
samica (2), glava (3), jajček (4).

Otroci se je nalezejo s tem, da de-
vajo v usta prste, ki so si jih one¬
snažili pri igranju s peskom itd., s či¬
mer zanesejo jajčeca v usta. Iz jaj¬
čec se potem v prebavilih razvijejo
gliste, ki se včasih razmnože tako,,
da pridejo deci ponoči na usta ali
na nos ali iz danke. Včasih gliste
zamaše žolčna cdvodila in povzro¬
čijo zlatenico, pridejo tudi v dihala
in trebušno votlino. Včasih ne po¬
vzročajo nikakih motenj, včasih pa
hude bolečine v trebuhu in krče, ker
se sprimejo v klobčič. Pri glistavi
deci opažamo trudnost, srbi jo v nosu
in okoli zadnjika ter po koži, dobiva
koprivnico, slini se, ima drisko, je
slabokrvna in živčna. Glist a v ost

globinsko zdravljenje

64

gnoj

dožene zdravnik 'z  mikroskopom iz
blata, v katerem odkrije jajčeca.
Otroško glisto zdravimo s santoni-
nom; treba je, da se zdravljenje vrši
ob nadzorstvu zdravnika, ker je san-
tonin strupen. — Podančica je črvi¬
ček, ki živi v človeškem telesu v de¬
belem črevesu. Samica leže jajčeca

Risba 48.

Črviček ali podančica. Samica (1),
samec (2), jajček (3).

ob zadnjiku, zlasti ponoči, kar po¬
vzroča srbenje, zaradi česar se otroci
praskajo in potem onesnažene prste
vtikajo v lista, s čimer se znova
okužijo. Proti podančicam se naj¬
bolje borimo z osebno snago, prven¬
stveno z umivanjem rok pred vsa¬
kim uživanjem hrane; glistavim
otrokom ponoči oblečemo hlačke, da
ne okužijo posteljnine in da se ne
morejo praskati. Črvičke same zamo¬
rimo v črevesu s  santoninom, ob
zadnjiku s primernimi mazili. —
Zobatec ali rudarska glista gl. anki-
lostamjčza. — Trakulje gl. trakulje.

Risba 49.

Zobatec ali rudarska glista. Samica (1),
samec (2).

— Trihocefalus (tankoglavec ali laso-
glavec) živi v tankem črevesu člo¬
veka, njegov sprednji del je nitkast,

zadnji pa debelejši. Zajedavec se
s sprednjim delom zarije v črevesno
sluznico in sesa kri. Odpravimo ga
s timolom. i

Risba 50.

Lasogiavec. Samec (1), samica (2).

globinsko zdravljenje: zdravljenje
z rentgenskima žarki, ki prodirajo
v globino.

gluhbnemost: posledica prirojene
odnosno pridobljene gluhosti v času,
ko se otrok še ni naučil govoriti.
Popolnoma gluhoneme je treba na¬
učiti sporazumevanja s prsti,
gluhost: prirojena ali pridobljena
nezmožnost zaznavati slušne draž¬
ljaje zaradi obolenja notranjega
ušesa oziroma slušnega živca. Vzro¬
ki: napačna zasnova sluhala; motnje
v rasti; izrojenost notranjega ušesa
zaradi okvare klice po sifilisu, alko¬
holu, zaradi vnetja ali poškodbe pri
rojstvu; poleg tega prid (gol j eni vzro¬
ki: nalezljive bolezni (škrlatinka,

ošpice, vnetje možganov itd.), po¬
škodbe itd. Prirojena gluhost im" za
posledico gluhonemost.

gnide: jajčeca uši, ki jih uši pri-
lepljajo na lase, kocine, dlake ipd.
Gnidave otroke je treba razgniditi
(pr. razušiti).
gnilež gl. fistula.

gnilnica: zaudarjajoča, redka, uma¬
zana tekočina, ki se izceja iz gnojnih
ran, katero povzročajo gnojne in
gnilobne bakterije.

gniloba 1 . ustna gl. skorbut, 2. zob¬
na gl: karies.

gniloživke (saprofiti): glivice, ki
uspevajo samo na gnijočih snoveh.

gnoj: več ali manj gosta izločma
iz priščev, razjed, ognojkov, prisad-
nih ran, piškavih kosti itd. Barve je
rumene do zelemkastorumene, včasih
brez duha, včasih pa zaudarja po

gnojišče

65

golša

razpadlinah; vsebuje bele krvničke,
razpadke 'tkiva in nekoliko seruma.
Zeleni gnoj povzroča posebni bacil

pio-cianeus.

gnojišče: prostor, kamor spravlja¬
mo gnoj iz hlevov, svinj,akov itd.
Biti mora čim dalje od stanovanjskih
prostorov, posebno daleč pa od vod¬
njaka,. Najbolje je, če ga obzidamo
z betonom, da je nepr opusti j ivo za
gnojnico', in da ga pokrijemo, da se
po njem ne pasejo- muhe, ki razna¬
šajo bolezni.

gnojna pika: mehurček na koži ali
sluznici, napolnjen z gnojem. Na¬
vadno samostojno obolenje, n. pr. pri
vnetju, ali pa znak pri kužnih bo¬
leznih, n. pr. pri kozah, noricah itd.
Pri teh ima rdeč rob. Povrhnji gnoj¬
ni mehurčki se zacelijo brez braz¬
gotine, globokejši (n. pr. pri kozah)
puste brazgotine.

gnojnička: gnoj povzročujoči mi¬
krob, n. pr. stafilokokus, strepto-
kokus.

gnojnjak: prsni empiem (gl. vnetje
poprsnice).

go (kratica za gonorejo) gl. ka¬
pavica.

goba 1. kopalna za umivanje, 2. je¬
dilna, strupena, 3. sklepna: jetično
obolenje sklepa, največkrat kolena
in komolca, 4. novotvorba, n. pr.
miom na maternici, oteklina na
dojki, 5. zobna gl. granulom.

gobe (lepra): huda in nevarna na¬
lezljiva bolezen, ki je razsajala po
Evropi zlasti v srednjem veku in
pokosila nešteto ljudi. Danes je ta
bolezen v Evropi redka, pojavlja se
zgolj na vzhodu Evrope in v neka¬
terih severnoevropskih deželah, pač
pa je je dosti v Afriki im Aziji. Doba
od okužbe do izbruha bolezni je zelo
dolga, včasih celo po nekaj let. Bo¬
lezen napada kožo obraza in udov,
sluznico nosa,, živce in bezgavke ter
bolnika zelo znakazi. Gobe povzroča
bacil, ki je zelo podoben bacilu
jetike. Gobavci rabijo skrbne nege,
najbolje v posebnih zavodih — lepro-

zorijih, kjer so izolirani. V Jugosla¬
viji imamo leprazorij v Sarajevu.

gobica: zvitek iz gaze, kakor se
rabi pri operaciji za brisanje in po¬
pivanje krvi, gnoja itd.
gobice ustne gl. sor.
gojišče bakterijsko, na njem go¬
jimo bakterije. Bakterijska gojišča
so tekoča (mesne juhe), strjena
(agar, hladetina), trda (krompir).

golen: del spodnjega uda od ko¬
lena do stop,ala. Na goleni se pogosto
pojavijo razširjene vene, krčne žile,
ki se skrotovičijo in tvorijo krotke.
Na podlagi krčnih žil in kroti c na¬
stanejo golenske razjede in ekcemi.
Odzadnji del goleni je meča.

golenica 1. tibija, t. j. debelejša
izmed obeh gole-nskih kosti (tanjša
je mečnica), 2,. zgornji del škornja,

Risba 51.

Stegnenica ali bedrnica (1), pogačica Q,
golenica (3), mečnica (4), gleženj (5).

tudi zgornji del mavčeve obveze, ki
zavzema spodnji ud od skočnega
sklepa navzgor. '

golša (struma): obolenje ščitnice.
Vnete in zločeste golše so zelo ne¬
varne in jih je treba čim prej ope¬
rirati. V mladosti so pogoste tako
imenovane paranhimatozne golše, to
je debel vrat, ki največkrat sam od
sebe izgine. . Gomoljnate golše (no-
dozne str ume) je treba operirati.
Golšavost povzroča najbrž pomanj¬
kanje joda v vodi, mora pa biti brž¬
čas še kak drug vzrok, ker sicer bi

golt

66

granulčm

morali imet: golŠQ vsi, ki žive v kra¬
jih, kjer ima voda premalo joda. Po
nekaterih krajih, zlasti planinskih,
je golšavost endemična bolezen. Po¬
sebna oblika goLšavosti je hazedovka.
katere vzrok je preobilno>delovanje
ščitnice. Nasprotje od bazedovke je
miksedem ali kretenizem, katerega
vzrok je preslabo delovanje ščitnice
golt = žrelo.

goltanec:, sprednji del vratu ob
Adamovem jabolku.

gonoreja gl. kapavica. Gonokoki:
povzročitelji gonoreje. Gonokokusno
vakcino uporabljamo kot cepivo zo¬
per gonorejo.

gorčični ovitek se uporablja za
razdraženje kože pri bronhitisu in
pljučnici. Napravlja se tako, da de¬
nemo tri kapljice gorčičnega olja
v 1 del vroče vode in dobro splaj-
hamo; s to tekočino poškropimo
plenico in jo ovijemo okoli oprsja,
preko nje pa ovijemo volneno odejo,
ki jo-na vratu čvrsto pritrdimo, da
ne pridejo gorčične pare v oči; čez
5 minut odstranimo ovitek in oprsje
umijemo .s toplo vodo. Namesto gor¬
čičnega olja lahko vzamemo tudi
50 g gorčične moke na 1 del vroče
vode. Gorčica dobro vpliva na delo¬
vanje srca, na presnavljanje in di¬
hanje ter poživlja krvne žile in živce
gorečica: 1. zgaga, 2. naval krvi ■
v glavo pri ženskah v meni.

gorišče (pri lečah in zrcalih):
točka, v kateri se križajo svetlobni
žarki.

gosenice: ličinke metuljev. Neka¬
tere povzroče vnetje na človeški
koži, če pridejo z njo v dotiko, in
hudo srbenje. To vnetje hitro izgine
samo od sebe, zlasti, če denemo
nanj hladne obkladke ali borovo
mast. V očesu povzroče dlačice ne¬
katerih gosenic hudo vnetje, ki ga
more zdraviti samo zdravnik, v žrelu
pa kašelj.

gostitelj: žival ali rastlina, na ka¬
teri ali v kateri živi zajedavec in
se hrani od nja

gošča gl. usedlina.

goveja juha (bujon): ekstrakt iz
govedine, vzbuja apetit in krepi bol¬
nika. Rabimo jo tudi za bakterijska
gojišča.

govno gl. blato, (iiovnjak: danka,
ker se v njej kopiči in oblikuje blato.

govor: sposobnost sporazumevanja
z glasovi. Govor je skupek glasov,
glasovi pa so zvoki, ki nastajajo
v grlu pri zapiranju in razširjanju
glasilk, ki jih premika zrak, priha¬
jajoč iz pljuč. *

govorjenje v spanju ni znak bo¬
lezni, marveč posledica nemirnega
spanja.

govorne hibe gl. hiba.

gožva sklepna (kapsula): sklepna
ovojnica, ki obdaja sklepno glavico
in ponvico.

Graafov folikel: v jajčniku mehur¬
ček z jajčecem.

grahamski kruh (po ameriškem
vegetarijancu Grahamu) se dela iz
pšenične, ržene oziroma koruzne, na
debelo zmlete moke brez kvasa, to¬
rej brez vzhajanja in ga cene zlasti
vegetarijanci.

granulacije: mesene bradavice, tudi
»divje meso«, ki se napravijo v rani,
katere robovi se ne stikajo; sčasoma
nastane iz njih brazgotina.

granulom (zobna goba): vnetna
gnojna bulica na konici zobne kore¬
nine, vsebujoča kužne klice, ki prej
ali slej povzroče vnetje drugih orga¬
nov, zaradi tega je treba granulom

Risba 52.

Piškav zob v vzdolžnem prerezu. Zobna
piškavost (1). dlesna (2). granulom ali
zobna goba (3),

grba

zobozdravniško zdrayiti tudi takrat,
ko ne povzroča nikakih bolečin.

grba (gibus): nakaza hrbtenice bo¬
disi zaradi izkrivljenja ali zaradi
rahitisa odnosno jetike hrbtenice, ko
se eno ali več obolelih hrbteničnih
vretenc zdruzne, nakar se vreienčni
trnki razmaknejo in tvorijo grbo.
Zdravljenje grbe je dolgotrajno in
zahteva mnogo potrpljenja. Najprej
je treba zdraviti osnovno bolezen in
potem popraviti grbo bodisi z apa¬
rati ali operacijami.

grča 1 kostna zadebelina na čel¬
nici, sramni kosti itd., 2 gihtični iz¬
rastki na prstih, sifilitični na kosteh,
3 revmatične zatrdine v mišicah
(gl. geloze).

grčica: prosenemu zrncu podobna
vzbrst v tkivu pri jetiki.

greben n. pr. prečni na lopatici
bočni na medenici; na grebenu so
pričvrščene 'mišice,
gredelj nosni: hrbet nosa.
gredje: osnovno tkivo kakega or¬
gana.

grelec (termofor): priprava za ogre¬
vanje, ki se deva na bolnika ali
obenj. Grelec je navadno gumijev
ali pločevinast, napolnjen je z vroče
vodi, Imamo tudi električne grelce
pa tudi čisto domače: opeko ali ka¬
men, ki ga segrejemo in ovijemo
z brisačo, rjuho ipd., da se bolnik
ne opeče, na kar moramo zlasti pa¬
ziti, če je bolnik hrom ali po narkozi
nezavesten ali po omrtvičenju ne¬
občutljiv. Električnega grelca ne
smemo pustiti delovati ponoči in ga
ne zavijati v mokro ter paziti, da
ne pride do njega znoj, kar lahko
povzroči kratek stik.

grenka sol (magnezijev, sulfat);
sredstvo za dristiranje črevesa. Jem¬
lje se 1 do 2 otroški žlici na pol
kozarca tople vode na tešče.

greznica: jama, v katero se ste¬
kajo odpadnine in sekretovina iz
stranišč. Greznica mora biti zidana
tako, da ne propušča tekočine, od
zunaj mora biti ometana z 2 cm de¬

67 gripa

belim cementnim ometom. Greznica
mora imeti posebno napravo za od¬
vajanje plinov, t. j. prezračevalnik.

grgranje: izpiranje ust in žrela kot
higiena ust, pa tudi kot zdravljenje,
n. pr. angine, katarja v žrelu in grlu.
Za grgranje rabimo različne razto¬
pine, ponajveč razkuževalne, tudi
kamilični čaj.

grinja: povzročiteljica garij, je

majhen mrčes, katerega samica se
zarije v kožo in povzroča hudo srbe¬
nje, posebno ponoči v posteljni to¬
ploti. Gl. risbo 46. Odpravlja se z
zdravljenjem garij. Grinje nekaterih
domačih živali (konja, mačke, psa,
svinje) prehajajo tudi na človeka in
povzroče srbenje. Okužene hleve
bolnih živali je treba zažveplati ali
namazati s petrolejem, živalim pa
vtreti v kožo raztopino katrana in
petroleja.

grinta = krasta.

grinte = garje.

gripa (influenca); nalezljiva bole¬
zen, ki se pojavlja navacfno ob na¬
stopu hladnega vremena. Leta 1918
še je gripa, pojavila pandemično pod
imenom »španska influenca«, ker so
jo najprej opazovali v Španiji, ter
je terjala več žrtev kot prva svetov¬
na vojna Gripo povzroča najbrž Pfei¬
ferjev bacil, ki se prenaša s človeka
na človeka s kašljanjem, kihanjem,
govorjenjem ipd., torej po kapljicah
iz ust in nosa. Čas od okuženja do
izbruha bolezni traja 1 do 3 dni. Prvi
znaki pridejo največkrat nenadno
z visoko vročino, hudim glavobolom
in bolečinami v križu Pri gripi raz¬
ločujemo več oblik: kataralno, t. j.

nahod, vnetje mandeljnov, bronhialni
in očesni katar, bolečine v snfednjih
udih ter splošno oslabelost; pri to¬
ksični obliki koža porumeni, dihanje
je težko; pri revmatični obliki pre¬
vladujejo bolečine v sklepih in mi¬
šičju; pri živčni gripi ima bolnik hud
glavobol in bolečine v živcih, bol¬
niku se blede: želodčna gri.oa po¬
vzroča tegobe v prebavilih z drisko

grizala

68

gumi žvečilni

in bljuvanjem. Navedene oblike
gripe se morejo tudi združiti: Pri
gripi je prva stvar, da ostanemo ta¬
koj v postelji in se čim' več potimo;
tudi ko nam je že bolje, se moramo
še zelo čuvati.

grizala: organi, s katerimi grizemo.

grizavica gl. kolika.

griža (dizenterija): nalezljivo vnetje
črevesne sluznice, zlasti v debelem
črevesu, ki se večkrat pojavlja epi¬
demično. Poznamo bacilarno grižo,
ki jo povzročajo bacili, in amebno
grižo, ki jo povzroča neka ameba.
Amebna griža je pri nas skoraj ne¬
poznana, doma je v vročih krajih.
Okuženje z grižo se izvrši ali nepo¬
sredno ob dotiku z bolniki in izlo-
čevalci klic ali posredno po muhah,
kar se dogaja največkrat, tako da
lahko rečemo, da brez muh ni epi¬
demije griže. Muhe se mamreč pasejo
po odprtih straniščih, sedajo potem
na sadje in druge jestvine in jih
okužijo. To je dokaz, kako nevarno
je jesti neoprano sadje in jestvine
prijemati z neumitimi rokami! Po
ckuženju do izbruha bolezni, kar
traja 2 do 7 dni, se pojavijo glavo¬
bol, bolečine v udih, driska, griza¬
vica, bolečine pri iztrebljanju. Blato
je sluzavo, v njem je tudi gnoj, kri
in celo koščki sluznice. Včasih je
driska tako huda, da mora grižavec
40 do 50 krat na dan na blato, pri
tem pa z muko in bolečinathi iztisne
le nekoliko krvavkaste sluzi. Te¬
lesna temperatura je povišana. Ve¬
liko bolrtikov umre zaradi izčrpa¬
nosti. včasih pa se akutna griža
izpremeni v kronično obolenje, ki
lahko traja več let. Bolnike je treba
oddvojiti od zdravih in potrebna jim
je zdravniška pomoč. Zelo važna je
dieta: prepovedan je črn kruh, .po¬
vrtnina, sadje, belo vino. sladkor'
itd. Pri zdravljenju uporabljamo
zadnje čase grižni serum. Ob epide¬
miji griže se varujemo tako, da pi¬
jemo samo prekuhano vodo in ne
jemo ne sadja, ne surove povrtnine

ter da prav posebno pazimo na
čistočo.

grlo (larinks); prehod iz žrela
v sapnik. V grlu sta dve glasilki,
med njima je glasilna raza; zrak,
prihajajoč iz pljuč, potrese glasilke

Risba 53.

Grlo. Glasilka (1), glasilna zev (2),
sapnikov poklopec (3).

in povzroči glas. Grlo pokriva sapni¬
kov poklopec, ki se pri požiranju
povezne in zapre vhod v dihala, da
se nam ne zaleti, kar, bi povzročilo
vnetje dihal. Najpogostejše obolenje
grla je vnetje ali katar, katerega
posledica je hripavost.

• grlovka gl. davica.

grozdno zdravljenje se uporablja
proti debelosti, proti revmatizmu in
gihtu ter obstoja iz suhe hrane brez
masti in 1 do 4 kg grozdja na dan.
gruda krvna: sesedek krvi.
grudi: prsi, n. pr. ■ ženske,
grudnica: prsnica, sprednja kost
na oprsju.

guma: sifilitična bula razne, veli¬
kosti do debeline jabolka v tretjem
stadiju sifilisa. Pojavlja se pod kožo
in na notranjih organih, na krvnih
žilah, na kosteh, na možganih itd.
Guma v možganih dostikrat povzroči
možgansko kap. Zdravljenje gume je
antisifijitično.

gumi (cedika): rastlinski sok, ki
z vodo daje lepilo. Iz gumija se de¬
lajo tudi gumijeve rokavice za ope¬
racije.

gumi žvečilni vsebuje osvežila, ka¬
kor poprovo meto, citronsko kislino
itd. in pri marsikom nadomešča ka¬
jenje. Je neškodljiv, osvežuje usta

habitudlen /

69

herpes

in odstranjuje neprijetni zadah iz
ust. Rabi se zlasti pri naporih, ko
se človek mnogo poti.

H

habitualen: ponavljajoč se n. pr.
izpah roke v rami, ki se pojavi več¬
krat; ponavljajoči se splav, posebno
zaradi sifilisa.

habitus: telesni ustroj, ki povzroča
nagnjenost h kaki bolezni, n. pr.
ljudje s ftizičnim habitusom (suhost,
ozkoprsnost, bledost) so nagnjeni
k jetiki; ljudje z apoplektičnim ha¬
bitusom (poln in zaripljen obraz,
kratek vrat, debel uštvo) so; nagnjeni
k možganski kapi.

halucinacija: čutna prevara, t. j.
predstava, ki nastane v možganskem
središču čutila, ne da bi na čutilo
deloval kak vnanji dražljaj, vendar
so bolniki prepričani o zaresrfem ob¬
stajanju vnanjih vzrokov -za draž¬
ljaje. Halucinacije so vidne, slušne,
vohalne, okušalne, tipalne, toplotah,
mrzlotne itd. Zelo pogostne so pri
nekaterih duševno bolnih, pa tudi
pri zdravih v hudi telesni in duševni
utrujenosti in stiski. .

harakiri: razparanje trebuha- (na
Japonskem način samomora med
aristokrati, da ne pridejo v vojno
ujetništvo, da se izmažejo iz kake
umazane zadeve, da se izognejo gro¬
zeči kazni ipd.).

hašiš: opojilo iz cvetja indijske
konoplje. Uporablja se kot mamilo
pri muslimanih namesto vina, ki ga
jirh zabranjuje njihova vera.-

hclioterapija: sončno zdravljenje,
obsevanje s sončnimi žarki celotnega
telesa ali njegovih delov. Največ se
uporablja pri tako zvani kirurški
tuberkulozi, t. j. jetiki sklepov in
kosti.

hemisfera: polobla, poluta, h. pr.
možganska, t. j. leva ali desna polo¬
vica možganov.

hemofilija krvavičnost: prirojena
nagnjenost k močnemu, težko ustav¬

ljivemu krvavenju, ki se pojavi ne¬
nadoma samo od sebe ali pri malen¬
kostnih poškodbah, n. pr. praskah,
izruvanju zoba itd. Pojavlja se
samo pri moških, prenaša pa po
zdravih materah, in sicer tako. da
so' sinovi in hčere hemofilikov
(krvavičnikov) zdravi, 'moški potomci
hčera pa hemofilni. Vzrok hemo¬
filije je pomanjkanje snovi v krvi,
ki povzroča njeno strjevanje. Bole¬
zen se zdravi z vitamini, ob krva¬
venju' pa s pretekom krvi.

hemoglobin: krvno barvilo v rde¬
čih krvničkah. Hemoglobin se v plju¬
čih veže s kisikom, katerega potem
oddaja organom v kapilarah.

hemoliza: razkroj rdečih krvničk.
Povzročajo ga toksini, kačji strup,
bakterije, tuja kri. Hemoliz je zelo
važen pojav pri tako zvani Wasser-
mannovi reakciji, s katero preizku¬
simo kri na sifilis, in pri transfuziji
krvi, da se prepričamo, ali se kri
krvodajalca in krvojemalca prena¬
šata.

hemeragija: krvavenje. Hemoragi¬
čen: krvavkast, pomešan s krvjo,
n. pr. izcedek, blato, izmeček.

hermafreditizem: dvospolje. Pri

človeku razločujemo prave in ne¬
prave dvospolnike (psevdehermafro¬
dite). Pravi imajo moška in ženska
.plodila, t. j. moda in jajčnike hkrati,
medtem ko imaio nepravi plodi 1  a
(spolne žleze) ene^a spola, spolovila
pa drugega spola. Nekatere teh ne¬
pravilnosti se dajo z operacijo od¬
praviti ali vsaj zboljšati. Popolni
dvospolnik bi bil tisti, ki b: mogel
.samega sebe oploditi. Takega dvo-
spolja pri človeku ni, ker tudi pri
pravih dvospolnikih delujejo §amo
moške ali ženske spolne žleze, ne pa
oboje.

herpes: mehurčkast izpuščaj, me-
hurčkavica. Nastane okoli ust po
kaki bolezni z vročino (herpes labia-
lis) ali v obliki pasu (herpes zoster
pasovec,' gl. zoster); herpes tonsu-
rans: obolenje poraščene kože (na

»

hiba 70  hipacidnost

glavi, na bradi, pa tudi v pazduhah
in na notranji strani stegen nasproti
spolovilom) zaradi okuženja z raz¬
nimi vrstami glivic.

hiba napaka, motnja j* srčna: pri¬
rojena ali pridobljena kot posledica
srčnih obolenj, predvsem vnetja srč¬
nih zaklopnic, zaapnenja žil, sifilisa
itd. Srčna hiba povzroča motnje
v krvnem obtoku Da more srce pre¬
magovati težkoče, se 'poveča, mišice
se pojačajo, pravimo, da je srčna
hiba kompenzirana. Kadar to ni več
mogoče, je hiba dekompenzirana
Znaki tega so: razbi.janje srca, težko
v dihanje in lovljenje sape, zlasti pri
hoji navkreber in pri telesnih napo¬
rih, pozneje se pridružijo napadi
srčne naduhe in vodenica. Čeprav je
bolezen neozdravljiva, vendar lahko
tak bolnik živi še leta in leta in
prenaša tegobe, če se izogiblje napo¬
rov, vznemirjanja, težke hrane, ka¬
jenja, močne kave. alkohola itd. Naj¬
boljše zdravilo za taka obolenja srca
je digitalis. 2. govorna: jecljanje;
1  bebljanje = nerazumljivo govorje¬
nje; gognjanje, hohnjanje, nosljanje:
govorjenje skozi nos; slekanje, ses¬
ljanje; izgovarjanje s namesto š.
hidrofflen: tekočino vpijajoč, vpo-
, jen. n. pr. pivnik; obvezilna gaza, ki
jo rabimo pri obvezah in operacijah,
da z njo vpijamo kri itd.
hidreps gl. vodenica,
hidroterapija: zdravljenje z vodo.
z vročo kot kopeli, največ pa s hlad¬
no. Voda vpliva na ožilje: vroča žile
razširja, hladna jih zožuje. Razen
tega vpliva na telo tudi mehanični
učinek: polivanje, otiranje, obkladki
in ovitki, valovi pri plavanju itd
Hladna voda utrjuje kožo. poživlja
krvni obtok, vpliva ugodno' na teles¬
no temperaturo. Zdravljenje s hlad¬
no vodo uporabljamo pri slabokrv¬
nosti, pri motnjah presnove itd. Ne
smemo na ga uporabljati pri revma¬
tizmu in pri živčnih obolenjih.

higiena: zaščitno zdravstvo, obse¬
ga zdravstvo posameznika, potem

zdravstvo ljudskih slojev, n. pr. obrt¬
na in industrijska, športna, šolska,
javna, socialna higiena itd Higiena
proučava vse, kar vpliva na naše
zdravje, n. pr. obleko, obutev, pre¬
hrano, stanovanje, oskrbo s pitno
vodo, odvažanje odpadnim kopališča,
gostinstvo, pokopališča itd.; razšir¬
janje kužnih bolezni itd

higiena socialna ali javna: oni del
socialne medicine, ki se bavi z zdrav¬
stvenimi potrebami posameznih ljud¬
skih slojev, n. pr varstvo porodnic
in novorojenčkov, skrb za alkoho¬
like, pega jetičnikov in spolno bol¬
nih, zatiranje nalezljivih bolezni,
nadziranje zdravstvenih razmer v na¬
seljih itd

higiena tropska proučava tropične
nalezljive bolezni, jih zatira in pre¬
prečuje njih širjenje v druge dežele.

higiena v zakonu: kadar ima žena
mesečno perilo, se je treba vzdržati
vsakega spolnega vznemirjanja V
začetku nosečnosti bodi spolno obče¬
vanje previdno in obzirno, ker je
nevarnost, da ženska splavi. Zadnje
mesece nosečnosti je spolno občeva¬
nje nevarno zaradi možnosti okuže¬
nja in porodnega prisada. Takisto je
nevarno spolno občevanje še šest
tednov po porodu, dokler se rodila
ne normalizirajo.

higiena rasna gl. evgenika.

hilus 1. mlekasta tekočina v že¬
lodčnih srkalicah zmlezivo. ki sestoji
iz mezge in prebavljene masti ter <
prehaja v kri in po krvnem obtoku
v vse organe telesa, kjer se presnav¬
lja v organske spojine, 2. vboklina
na pljučih, skozi katero prihajajo
,.v pljuča in izhajajo iz pljuč dušnice,
krvne žile in živci. V pljučnem fa¬
lusu so posebno važne hilusfte bez¬
gavke, ki pri pljučni jetiki prve
otečejo.

hipacidnost: zmanjšana količina

kislobe, n. pr. v želodcu premalo že¬
lodčne kisline Hipacidnostna kri¬
vulja ponazoruie vrednote hipacid-
nosti (gl. hi.peracidnost).

hiperacidnost

71

hitra jetika

hiperacidnost: povečana količina
kislobe v želodcu. Hiperacidnostna
krivulja (pr. hipacidnost) ponazoruje
vrednote hiperacidnosti.

hiperemija: mnogokrvje (preveč

krvi v tkivu zaradi bolezenskega
zastoja krvi). Hiperemijo delamo
tudi umetno z vročim zrakom, s pre¬
grevanjem z diatermijo, s prevaža¬
njem in sicer v zdravstvene namene,
da razširimo krvne žile, ki se pre¬
napolnijo s krvjo. Hiperemičen, mno-
gokrven.

hipermangan: sredstvo, ki ga ra¬
bimo v 0,1 do 1 % raztopini za raz¬
kuževanje ran, razjed, telesnih vot¬
lin itd.

hiperol; zdravilo, iz katerega de¬
lamo raztopino ogljikovega dvokisa
za izpiranje in razkuževanje.

hipertonija: povišanje krvnega pri¬
tiska zaradi krčev v žilah, bolezni
srca in ledvic, zastrupljevanja itd.
Glavobol, omotica, močno utripanje
srca, otežkočeno dihanje so težave,
ki nadlegujejo bolnika. Hipertonijo
zdravimo z dieto brez mesa z malo
soli, z uživanjem malo tekočine; pre¬
povedan je alkohol, kava, tobak. Kot
zdravilo se rabijo jodovi preparati.

hipertrofija: zadebeljenost, t. j. po¬
večanje zaradi povečanosti celic.
Hipertrofično srce je posledica po¬
večanega delovanja srca, takisto hi¬
pertrofične ledvice, hipertrofična mi¬
šica itd. (pr. bohota).

hipertrofija mandeljnov: povečane
nebnice in žrelnica, ki zlasti pri
otrocih povzročajo angino im vse
njene nevšečnosti. Zaradi tega jih
damo čim prej odstraniti, nakar se
otroci navadno hitro popravijo.

hipnotizem: veda o hipnozi in nje
uporabi.

hipnotizer: uspavalec.
hipnoza: 1 . prisilno uspavanje,

2. prisiljeno spanje, t. j. posebno spa¬
nje ali polspanje, ki ga moremo po¬
vzročiti pri nekaterih k temu nag¬
njenih ljudi s sugestijo ali z eno-

likimi vtisi. Na hipnotizirance mo¬
remo zelo lahko vplivati.

hipohonder: namišljeni bolnik, ki
kako malenkostno nerazpoloženje
oziroma neugodje pretirava. Hipo-
hondrija je pogostna pri nevrasteni-
kih.

Hipokrates: najslavnejši grški

zdravnik, ki je živel od leta 460 do
377 pred našim štetjem. Po njem
poznamo hipokratično lice: pri bol¬
nikih z razširjenim vnetjem trebušne
mrene poseben izraz v obrazu: groza
pred nečim, bledost, koničast nos,
vdrte črno obrobljene oči, mrzel
znoj. Hipokratesova prisega obvezuje
zdravnike, da spoštujejo določene
navade. Najvažnejše so: da uče

zdravniške vede in umetnosti po¬
tomce tistih, od katerih so  se je sami
naučili; da ne dado nobeni nosečnici
odpravila za plod, nikomur usmrtEa;
da se nikdar spolno ne izpozabijo
nad bolnico in da nikomur ne izdajo
tega, kar so zvedeli v svojem po¬
klicu.

histerija: živčno-duševna bolezen
obeh spolov, ki nima zaznavnih zna¬
kov v osrednjem živčevju. Kaže se
prvenstveno v tem, da histerični
ljudje hočejo veljati več, kot v res¬
nici so. Drugi znaki histerije: krči,
podobni božjastnim, le da trajajo
dlje in da se histeriki nikdar ne po¬
škodujejo; neobčutljivost nekaterih
hiest telesa; vzdigovanje iz želodca
in bljuvanje; glavobol; menstruacij¬
ske in spolne motnje; domišljija, da
ima bolnik v žrelu kroglo itd. Zdravi
se psihoanalitično.

hitra jetika (floridna ftiza, mili-
ama tuberkulčzs^: akutna oblika

pljučne jetike, ki se navadno v krat¬
kem konča s smrtjo. Bolezen se za¬
čne iznenada z zelo vznemirljivimi
znaki: s hudo .vročino, in mrzlico,
s strašnim kašljanjem in rdečkastimi
izpljunki; žila hitro bije, dihanje je
hitro in naporno, bolnik se ponoči in
podnevi hudo poti ter vidoma pro¬
pada. Bolezen, ki je bila spočetka

hladne roke in noge

72

hrapa

več ali manj podobna pljučnici, ne
pokaže krize, izpljunki preidejo v
gnojne izmečke, katerim se sčasoma
primešajo razpadki pljuč. Vzrok hitre
jetike je vdor jetičnega kotiišča
'v krvni ali mezgovni obtok in s tem
nenadno razširjenje bacilov jetike
po vsem organizmu.

hladne roke in noge povzroča po¬
gosto malo- oziroma slabokrvnost
Skušamo jih odpraviti z zdravlje¬
njem osnovne bolezni, z masažo,
s toplimi' kopelmi, z vežbanjem mi¬
šičja ipd.

hladnost spolna (frigidnost) ne
ovira zanositve.

hlipati 1 . težko dihati, 2. krčevito
jokati, 3. rigati. Hlipavica: krčevit
jok.

Hcffmanncve kapljice (poimeno¬
vanje po nemškem internistu Hoff-
mannu): en del etra in tri’del;i alko¬
hola. Rabijo se kot .poživilo pri omo¬
ticah, pri srčnem krču itd. in sicer
10 do 50 kapljic na kocki sladkorja
ali v žlici vode.

homeopatija : zdravljenje bolezni

z jako majhnimi količinami sred¬
stev, ki v večjih količinah povzro¬
čajo prav isto bolezen, torej srčne
bolezni se zdravijo z najmanjšimi
količinami sredstev, ki so v večjih
količinah srcu škodljiva itd.

homoseksualnost: izprevržena spol¬
nost, t. j. spolno nagnjenje k osebam
istega spola. Homoseksualnost je pri¬
rojena, pa tudi posledica doživetij
v mladosti. Zdravi se psihoanali¬
tično.

hormoni: pobudniki, t. j. izločki
žlez z notranjim izločevanjem, ki
prehajajo nara^post v kri oziroma
v mezgo. Hormoni urejajo'medseboj-
•no delovanje organov, bodisi pospe¬
šujoče ali zavirajoče. Pomanjkanje
hormonov, hormonske nedostatnice,
povzroče hude motnje v delovanju
organov. Zdravimo jih z živalskimi
hormoni oziroma izvlečki žlez z no¬
tranjim izločevanjem, n. pr. sladkor¬
no bolezen z insulinom (s hormonom

trebušne slinavke), srčne motnje z
adrenalinom (hormonom nadobist-
nice), spolne motnje s hormoni
jajčnikov oziroma mod itd.

hračka: izmeček iz dihal. Hračke
so gnojne, krvave itd. *

hrana: živila, potrebna človeku,
živalim in rastlinam za ohranitev
življenja, za razvoj in rast organiz¬
ma, za nadomeščanje potrošnje, na¬
stale zaradi izgorevanja pri telesnem
delovanju itd. Rastline potrebujejo
za svoje prehranjevanje samo rud¬
ninske snovi, iz katerih z asimi¬
lacijo sestavljajo organske. Človek
in žival tega ne zmoreta, zaradi tega
potrebujeta za svoj obstoj poleg
anorganskih tudi organske sinovi. Za
človeka je najprimernejša mešana
hrana, t. j. izrastlinska in izživalska,
ki vsebuje vse potrebne sestavine:
beljakovine, maščobe, vodikove hi¬
drate, soli, vitamine in vodo. I zgolj
izrastlinska hrana (vegetarijanstvo)
i zgolj izživalska, t. j. samo mesna
prehrana povzroče sčasoma motnje
v delovanju organizma. Hrana mora
biti pripravi j ena tako, da jo more
organizem dobro prebaviti in da
vzbuja slast, k čemur prispevajo soli,
začimbe itd. Količina hrane se raz¬
likuje pač po Starosti, konstituciji,
delu, po letnih čaisih itd. in se do¬
loča po kategorijah, in sicer je po¬
trebno' za odraslega, 70 kg težkega
človeka, ki opravlja srednje težko
delo, 2800 kalorij v 24 urah. En gram
beljakovine daje 4,1, 1 g maščob 9,3,
1 g ogljikovodikov 4,1 kalorije'. Na
podlagi tega so izračunali, da .potre¬
buje srednje težko delajoči človek
118 g beljakovine, 56 g maščobe in
500 g ogljikovodikov na dan.

hrana dodatna gl. prehrana do¬
jenčka. Razen tega: dodatki k hrani,
n. pr. pri posebnih boleznih, kakor
so sladkorna bolezen, srčne, ledvične,
jetrne itd. bolezni.

hrana presna (surova) t. j. surovo
sadje, solate itd.

hrapa = krasta. Hrapav = krastav.

hrbet 73 hujšanje

hrbet: odzadnja plat trupa od ra¬
men do pasu.

hrbtenica: glavno okostje trupa, ki
nosi lobanjo in je opora trupu. Hrb¬
tenica obstoji iz vretenc in sicer iz
7 vratnih, 12 prsnih, 5 ledvenih,
5 križnih ter 4 do 5 trtičnih. Med
posameznimi vretenci so medvre¬
tenčne ploščice. Vretenca imajo
rogle za pričvrščenje mišic in locen,
locni vseh vretenc tvorijo hrbtenični
rov, v katerem je hrbtni mozeg
Hrbtenica, gledana od strani, je dva¬
krat upognjena v obliki črke S.

hrbtenična tekočina gl. cerebro-
spinalna.

hrbtišče: hrbtna stran, n. pr. roke
hrbtni mozeg: del osrednjega živ¬
čevja, ki je po podaljšanem hrbtnem
mozgu zvezan z možgani. Leži v hrb¬
teničnem rovu obdan s tremi ovoj¬
nicami! žiinico, pajčevnico in s trdo
opno ter z možgansko ali hrbtenično
tekočino. Iz njega prihajajo živci
hrbtnega mozga, skozenj pa gredo
refleksi.

hrga kostna = grča, n. pr. čelna
hrga (grča na čelnici), zatilna hrga'
(grča na zatilnici) itd.

hripavost: zagrljen glas zaradi

obolenja grla (katar v grlu, davica.
jetika, sifilis, rak, polip na glasil¬
kah, preveč kajenja, prenapor glasilk
z glasnim in dolgim govorjenjem,
ohromelost živcev v grlu itd.). Zdravi
se prvenstveno z mirovanjem, t. j
z negovorjenjem, s hladnimi obklad¬
ki na vrat, z inhalacijami, grgranjem,
čuvanjem pred prepihom itd. Vsako
hripavost, ki traja več kot nekaj dni,
mora preiskati zdravnik.

hripelj: nosni pretin, t. j. hrustanč-
nata pregraja med obema nosnicama.
Včasih je izkrivljen, tedaj otelkoča
dihanje in ga je treba operirati.

hromofototerapija: barvno zdrav¬
ljenje duševno bolnih z enotno bar-
vo‘, n. pr. z modro, ki vpliva pomir¬
jajoče, z rdečo, ki dviga razpolože¬
nje. To napravimo tako, da pobar¬
vamo stene bolniške sobe modro

oziroma rdeče, da zasteklimo okna
z modrimi oziroma z rdečimi šipami,
da obesimo nanje prosojne modre ali
rdeče zavese itd.

hromota (ohromelost): negibljiv ost
mišic in sicer delna ali pareza (mi¬
šica je negibljiva, pa ni neobčutljiva)
in popolna ali paraliza (mišica je
negibljiva in neobčutljiva). Razen
tega razločujemo krčevito ali togo
ohlapno ali mehko hromoto, po¬
tem hromoto ene strani telesa (hemi-
plegljo), hromoto enega ali več udov.
Vzrok hromote so bolezni možgan,
hrbtnega mozga, živcev. Vzroki krče¬
vite hromote so v poškodbah, krva¬
vitvah, n. pr. pri možganski kapi,
vnetju možganov; vzroki ohlapne
hromote v vnetju hrbtnega mozga',
n. pr. pri dečji ohromelosti. Hromote
zdravimo po vzroku, sicer pa upo¬
rabljamo za njihovo zdravljenje
elektriziranje, masiranje, kopanje ter
ortopedične operacije, n. pr. s pre¬
dajanjem zdravih kit na bolne mišice.

hromozomi: deli celičnega jedra,
nosilci dedine. Število hromozomov
je za vsako rastlinsko in živalsko
vrsto svojstveno, za človeka 48.

hropec: rožljajoči šum, n. pr. v
pljučih, ki ga slišimo, če pljuča
osluškujemo.

hrustanec: elastično tkivo, meh¬
kejše od kosti, pa trše kot mišica ali
kita. Hrustanec obdaja okrajke kosti
v sklepih in je nekaterim organom
ogrodje, n. pr. nosni konici, uhlju,
sprednjemu delu reber itd. Hrusta¬
nec je predstopnja kosti, t. j. kosti
se razvijejo iz hrustanca. Kakor ob¬
daja kost pckostnica, tako obdaja
hrustanec pohrustančnica.

hujšanje: zmanjševanje telesnih

snovi, predvsem zmanjševanje teles¬
ne maščobe. Te je največ pod kožo,
zaradi tega se njeno zmanjševanje
najprej opazi. Maščevina izginja pri
nezadostnem prehranjevanju med
vsemi tkivi prva. Hujšanje povzro¬
čajo vročinske bolezni, potem bo¬
lezni kakor jetika, malarija, rak,

)

humčn

74

(leum

bazedovka, pomanjkljiva prebava za¬
radi bolezni jeter in trebušne sli¬
navke; razne driske; nezadostno iz¬
koriščanje hrane, n. pr. pri noseč¬
nostni bljuvavici, pri zoženju že¬
lodčnega vratarja; tudi duševni pre-
tresljaji so vzrok hujšanja. Zdrav¬
ljenje se ravna po vzroku, odrediti
in nadzirati ga mora zdravnik. Tako
zvano shujševalno zdravljenje brez
zdravniškega nadzorstva . postane
lahko nevarno, celo usodno.

human: človeški, Ijlag (nasprotje
bestialen, živinski). Humana medi¬
cina: zdravstvo, k^se bavi z bolez¬
nimi človeka. Humani tip bacila
jetike: bacil jetike pri človeku (na¬
sprotje: bovini tip, t. j. tip bacila
jetike pri govedi).

humerus: nadlaktnica, nadlaktna
kost.

O-

Risba 54.

Okostje zgornjega uda. Lopatica (!)■
nadramek (2), kljunasti podaljšek lopa¬
tice (3), nadlaktnica (4), koželjnica (5)
podlaktnica (6). podlaktnični kljunec (7)

humor: tekočina, sok. Humoralna
patologija: nauk, ki trdi, da so vse
bolezni posledica neprav sestavljene
krvi in telesnih sokov.

V I

ideja: misel, zamisel (pr. fiksna
ideja).

identifikacija: istovetenje. Identi¬
ficirati: istovetiti, n. pr. mrliča: do¬
gnati njegovo identičnost ali istoto,
t. j. kdo je.

idiosinkrazija: preobčutljivost or¬
ganizma za nekatera jedila in zdra¬
vila, t. j. pojav, da nekateri ljudje
dobe po nekaterih jedeh, n. pr. po
jagodah, borovnicah, siru, rakih ipd.,
pa tudi po nekaterih zdravilih, n. pr.
po aspirinu srbeč izpuščaj po koži
in povišano telesno temperaturo. Pri
idiosinkraziji je treba najprej črevo
predristitd, da se škodilo čim. prej
odpravi, iz črevesa.

idiotizcm ali 'idiotija: najhujša

stopnja slaboumnosti. Vzrok: po¬
škodbe možganov ob porodu, sifilis
matere, vnetje možganov v materi¬
nem telesu, možganska vodenica,
vodenoglavica itd., tudi podedova-
nost. Idiote dajemo v posebne za¬
vode za slaboumne.

igla votla (kanila) - nam rabi za
vbrizgavanje in sesanje tekočin.

igrače otroške rabijo ded za za¬
bavo, urijo opazovanje, vzbujajo fan¬
tazijo, pospešujejo spretnost razde-
vanja in sestavljanja.-Igrače morajo
biti iz take snovi, da deci ne škodu¬
jejo, najboljše so lesene; pobarvape
smejo biti samo z nestrupenimi bar¬
vami.

ikre: mladostna oblika raznih tra¬
kulj, t. j. mehurčki, v katerih-so živi
mladiči trakulje. Ikre svinjske tra¬
kulje so v svinjskem mesu, ribje
v ribjem, goveje v govejem, pasje
pa v notranjih organih človeka (me-
humjak ali ehinokokus v jetrih,
pljučih, možganih), medtem ko so
odrasle živali prvih treh trakulj
v človeškem črevesju, pasje pa v tan¬
kem črevesu psa, volka, šakala, vča¬
sih tudi mačke. Ikravica: obolenje
z ikrami.

iksasta kolena: »navzkrižna kdlena,
ndtranje plfcti kč-len se dotikajo ali
celo križaj o,  pete so oddal jepe druga
od druge, kar vse povzroča težko-
hojo. Vzrok: rahitis. Zdravljehje

z operacijo: kosti je treba .prelomiti
in izravnati (gl. risbo 11).

ileum ali ilium: spodnj-e tanko čre¬
vo, nadaljevanje zgornjega tankega

fleus

indeks

75

črevesa (jejunuma), prehaja v slepo
črevo. Na prehodu v slepo črevo ima
zaklopnico (slepičevno zaklopnico),
ki preprečuje T)latu prehajanje iz
debelega črevesa nazaj v tanko.

ileus: neprehodnost črevesa za
blato in vetrove, ki nastane iz raz¬
ličnih vzrokov: črevo se zamaši ali
zavije, ohromi zaradi bolezni, nanj
pritiska bula in ga stisne ipd. Bolnik
ima bolečine po trebuhu, napihuje
in napenja ga, vetrovi ne gredo iz
danke, marveč na usta, pri čemer
se mu izpahuje in riga, bljuje včasih
lastno blato. Ileus je smrtno nevarna
bolezen in bolnika more rešiti samo
takojšnja operacija.

iluzija: privid, slepilo, t. j. napačno
pojmovanje nečesa zaresnega, n. pr.
drevo imeti za človeka, v tiktakanju
ure slišati govorjenje itd.

imbecilnost: lahka stopnja priro¬
jene slaboumnosti, bebavost. Vzroki:
okvara možganov ob rojstvu, vnetje
možganskih mren v materničnem živ¬
ljenju, vodenoglavica, prirojeni sifi¬
lis itd, Telesni' znaki: nepravilna lo¬
banja, .hromote, dečja vnanjost; du¬
ševni znaki: nesposobnost za priuče-
nje kakega znanja in ustvarjanja
kake sodbe, pomanjkanje višjih etič¬
nih osnov, lahka razdražljivost, na¬
padi besnosti. Bolezen je neozdrav¬
ljiva. Če je bolnik skupnosti nevaren,
ga je treba oddati, v primeren zavod
imobilizacija, imobilizirati gl one-
gibiti. Imobilen nepokreten, n. pr
ranjenec, ki sam ne more hoditi;
bolnik, ki potrebuje nosila ali pre¬
vozila.

impotenca: nemoč, moška spolna
nesposobnost, in sicer 1. nezmožnost
spolnega občevanja zaradi neprimer¬
nosti spolovila (izredno veliko ali
izredno majhno spolovilo) ali iz du¬
ševnih vzrokov (bojazen, da ne bo
zmogel spolnega občevanja ali da se
bo okužil ali da bo žensko oplodil).
2. nezmožnost oplojenja kljub zmož¬
nosti spolnega občevanja zaradi po¬

manjkanja semenčic v spolnem izliv-
ku ali zaradi neživih semenčic. Po¬
tenca, zmožnost spolnega občevanja
traja pri moškem od spolne zrelosti
do visoke starosti; okoli 50. leta sta¬
rosti začne pojemati. Razbrzdano
življenje, zlasti alkoholizem, spolne
okužbe, sladkorna bolezen itd. po¬
vzročajo predčasno impotenco: Zdra¬
vimo jo psihično, bolezensko impo¬
tenco pa z zdravljenjem osnovne
bolezni.

impulz: izpodbuda. Impulzivnost:
izpodbudnost. Pomanjkanje impul¬
zivnosti kažejo nekateri živčno bolni,
pojačanje impulzivnosti nekateri du¬
ševno bolni, n. pr. maniki, paralitiki
v'maničnem stadiju itd.

imunost: nesprejemljivost za kako
nalezljivo bolezen. Imun: nesprejem¬
ljiv. Imunizirati: napraviti nespre¬
jemljivega za bolezen, n. pr. s cep¬
ljenjem ga zavarovati proti njej.
Imdnost je prirojena, tedaj so v krvi
aleksini, poleg njih pa bele krvničke
ugonabljajo kužne klice, ali pridob¬
ljena s tem, da je bolnik določeno
bolezen že prebolel (aktivna imunost)
ali pa je bil proti njej cepljen (pa¬
sivna imunost odnosno imunizira-
nost).

imunske snovi = protisnovi.

imunizacijski izpuščaj se pokaže
pri občutljivih ljudeh po imuniza¬
ciji, t. j. po injekciji imunskega
seruma.

inaktiven 1 . brezdelen, n. pr. mi¬
šica, 2 neučinkovit, .n. pr. serum.
Inanktivnostna atrofija: upadanje

mišičja zavoljo brezdelnosti.

incest gl. krvoskrunstvo.

indeks 1 . kazalec (prst na roki),
2. seznam, n pr. knjig, 3. medseboj¬
no razmerje, n. pr. prekužitveni in¬
deks, t. j. v kakem kraju število
ljudi iste starosti okuženih s kako
boleznijo v primeri s številom ne¬
okuženih iste starosti v istem kraju,
4, mera, n. pr barvni indeks: koli¬
čina krvnega barvila v posamezni
krvnički.

indiferenten

76

inkretdriEne žleze

indiferenten 1 . človek, t. j. brez¬
brižen, 2. malo učinkovit, n. pr zdra¬
vilo (pr. drastičen).

indigestija: lahka prebavna mot¬
nja.

indikacija: umestnost, potrebnost,
nujnost, n. pr. indikacija za opera¬
cijo, t. j. tako stanje bolezni ali bol¬
nika, ko je operacija umestna, po¬
trebna. Vitalna indikacija za opera¬
cijo je taka, ki je nujna, da se živ¬
ljenje bolnika reši, n. pr. zadrgnjena
kila, počeni slepič itd. Indicirano
zdravljenje: v določenem primeru
umestno zdravljenje.

indispozicija: nerazpoloženi e. In-
dispcniran bolnik je slabe volje.

individualen: poseben, upoštevajoč
posebne lastnosti posameznika, n. pr.
zdravljenje.

individualiteta: svojstvena pojava,
individualizirati: ravnati se po

lastnostih posameznika (nasprotje:
šablonizirati = delati vse po enem
kopitu, metati vse v' en koš). Zdrav¬
ljenje bolnikov, vzgojo otrok ipd. je
treba individualizirati.

indolenten 1 . brezčuten, top, oto¬
pel, n. pr. bolnik, otrok, 2. neboleč,
n. pr., otečena bezgavka. Indolenca:
brezbrižje, topoglavost.

infantilen: nerazvit, n. pr. spolo¬
vila; otročji, n. pr. glas, nazori. Infan-
tilizem: zaostalost (duševna, telesna
ali obojna).

infarkt mrtvina: odmrlo tkivo,

n. pr. v pljučih, .ledvicah itd. zavoljo
zače.pljenja arterije po embolusu.

inficirati: okužiti. Infekcija: okuž¬
ba, t. j. prehod kužnih mikrobov iz
človeka v človeka ali iz živali v člo¬
veka. Okuženje se izvrši ali z vdiha¬
vanjem kužnih mikrobov ali s hrano
ali z dotikom. Preprečiti se da s či¬
stočo, z zdravo hrano, z izogibanjem
bolnikov, pa tudi z imuniziranjem
Infekcijska bolnica: za kužne bol¬
nike; infekcijske bolezni gl. nalez¬
ljive. Infekciozen: kužen, nalezljiv,
n. pr. infekciozna snov = kužilo, pri-

sadilo (bolezenski izcedki, pljunki,
seč in blato itd.).

infekcija kapljičavična gl. kapi j i-
čavice.

inferioren: manjvreden. Inferior¬
nost: manjvrednost.

infiltracija 1. prodiranje krvi, gno¬
ja, novotvorbe itd. v tkivo, n. pr. pri
vnetju, pri širjenju raka itd., 2. pre-
pojitev. Infiltracljska anestezija: pre-
.pojitveno omrtvičenje, t. j. tako, kjer
omrtvičilo vbrizgnemo v tkivo, ki ga
hočemo omrtvičiti,
influenca gl. gripa,
infrakcija: nalom kosti, (kost ni
prelomljena v celem obsegu).

infuzija: počasno vlivanje tekočine
v kožo, v žilo, v danko. Infuzijski
aparat: vlivalnik.

inhalirati gl. vdihavati. Inhalacij-
ski aparat = inhalator: vdihalnik za
vdihavanje zdravil.

inicialen: začeten, n. pr. delirij

(blodnje v začetku nalezljive bo¬
lezni).

injekcija 1 . vbrizg, 2. vbrizgalna
tekočina. Injicirati gl. vbrizgniti.

inkarceriran: zadrgnjen, n. pr. kila;
vkleščen, n. pr. žolčni ali sečni ka¬
men v žolčnem ali sečnem vodu.

inklinirati: biti nagnjen k Čemu,
biti sprejemljiv za kako bolezen.

inkomnatibilen: nezdružljiv, n. pr.
dvoje zdravil, ki se ne prenašata,
zatorej ju ne smemo dati hkrati ali
kmalu drugo za drugim.

inkontinenca: nezmožnost, držati
iztrebke, t. j. nehoteno puščanje blata
in seča oziroma vetrov. Vzroki so
različni: ohlapnost zadnjikov e mišice
zapiralke, okvara te mišice, vnetje
črevesa itd. Bolnik je inkontinenten.

inkretorične ali inkretome žleze:
žleze z notranjim izločevanjem, t. j.
take, ki za svoje izločke nimajo po¬
sebnega odvadila, marveč jih izlo¬
čajo naravnost v krvni ali mezgovni
obtok, zaradi tega pravimo tem žle¬
zam tudi krvne žleze. Sem štejemo:
možganski privesek, češariko, ščit¬
nico, obščitnice, priželjc, trebušno

inkreti

77

irigdcija

slinavko, nadobistnice, moške in žen¬
ske spolne žleze (moda in jajčnike),
posteljico itd.

inkreti: izločki inkretoričnih žlez
(gl. hormoni).

inkubacija: doba med okužitvijo
in pojavom prvih znakov bolezni.
Inkubacija je pri raznih boleznih
različna, pri gripi na primer traja
1 do 3  dni, pri pljučnici nekaj dni,
pri ošpicah 10 do 14 dni, pri tifusu
10 do 20 dni itd.

inkubator: valilnik, t. j. omarica
z električnim, plinskim ali špiritnim
ogrevanjem za valjenje jajc, tudi za
varstvo prezgodaj rojene dece, ki po¬
trebuje enakomerne toplote.

inoperabilen: kar se več operirati
nfe da, n. pr. rakava bula, ki se je
preveč razrasla na mestu, na kate¬
rem je, oziroma se je že razpasla po
telesu.

inoroden: drugovrsten, n. pr. tkivo
(zločesta- bula je iz inorodnega tkiva,
t. j. drugačnega od matičnega, torej
od tistega, na katerem raste).

insekt: mrčes (uši, bolhe, stenice,
klopi, komarji itd.). Nekateri mrčes
izločuje snovi, ki dražijo kožo, drugi
prenašajo bolezni, n. pr. oblačilna uš
pegavico, komar anofeleis malarijo,
podganje bolhe kugo itd. Insektni
prašek, n. pr. dalmatinski buhač zo¬
per bolhe, didiiti zoper ves mrčes.
Pr. dezinsekcija.

instinkt gon, nagon: podedovano
ravnanje živali in človeka, ki. je pri
vsakem individuumu iste vrste
enako, prilagojena telesni zgradbi in
življenjskim razmeram ter se uve¬
ljavlja, ne da bi se individuum za¬
vedal smotrnosti svojega ravnanja,
n. pr. prehranitveni, paritveni, či-
stočni itd. instinkt.

instrument: orodje, n. pr. opera¬
cijski ali kirurgični za operacije (nož,
škarje, žilna precepka itd.). Instru-
mentarij: zbirka instrumentov. In-
strumentar ali instrumentarka: po¬
močnik (pomočnica) pri operaciji, ki
pripravi instrumente za operacijo in

jih pri operaciji podaja operaterju,
ki torej instrumentira.

insuficienca 1 . nezadostnost, po¬
manjkljivo delovanje, 2. manjvred¬
nost. Insuficienten organ ne deluje
zadovoljivo, n. pr. pri srčni insufi-
cienci se srčne zaklopke ne zapirajo
popolnoma, posledica tega je, da pri
skrčenju srca kri uhaja nazaj.

insulin: hormon trebušne slinavke,
zdravilo proti sladkorni bolezni.

inteligenca 1 . razumnost, razbori-
tost. Inteligenčni izpit: preizkušnja
inteligence; inteligenčna motnja,
2. izobraženštvo. Inteligenten: bister,
bistroumen, izobražen.

intenzivnost: jakost, sila. Inten¬
ziven: hud, močan.

interen: notranji, n. pr. bolezen,
t. j. notranjih organov (nasprotje:
eksteren). K internim boleznim šte¬
jemo predvsem bolezni pljuč, srca in
trebušnih organov razen vnetja sle¬
piča, ki je izključno kirurško, t. j.
operativno obolenje. Internist: zdrav¬
nik za notranje bolezni.

interval: meddobje, presledek.

Interval luciden: izprebistrek. t. j.
začasna prisebnost pri bolnikih z vi¬
soko  vročino, občasno pametno go¬
vorjenje .pri duševno zmedenih,
intoksikacija gl. zastrupi jen j e.
intramuskularen: vmišičen, n. pr.
injekcija v mišico.

intravenozen: vžilen, n. pr. injek¬
cija v veno.

intubacija. Pri 'grlovki preti ne¬
varnost, da se bolnik zaduši. Da to
preprečimo, mu vtaknemo v grlo ozi¬
roma v sapnik cevko (tubo), da bol¬
nik skozi njo dobiva zrak.

invalid: za službo ali za delo ne¬
sposoben zavoljo poškodbe ali bo¬
lezni. Invaliden borec. Invalidski
dom, komisija, list. Invalidnina: pri¬
spevek javnih ustanov invalidom za
preživlj anje.

invazija: vdor, n. pr. mikrobov
v telo.

irigacija gl. črevesni yliv. Trigirati:
izpirati, izplakovati, n. pr. danko,

iritacija

78

izloček

nožnico irigator: izpi&lnik, izplako-
valnik; obstoji iz posode,-držeče 1 do
2 litra, iz kaka 2 m dolge gumijeve
cevi, ki je z enim koncem v zvezi
s spodnjim delom posode, v njen
drugi konec pa je vtaknjena cevka
za v danko oziroma nožnico.

iritacija: dražljaj. Iritirati: dražiti

iritis gl. vnetje šarenice.

irsko-rimska kopel: znojilna kope)
v vročem zraku, potem hladna prha
z namiljenjem ih masažo.

ishias: bolečine v bedrnem živcu,
ki poteka po odzadnji strani bedra
oziroma v bedrnem živčnem pletežu.
Vzroki ishiasa so različni: revmati¬
zem, bule, kostne in druge, gnoje¬
nja, ki se razširijo na bedrni živčni
pletež, obolenja hrbtenice itd. Iz tega
je razvidno, da ishias ni bolezen
sama zase, marveč zgolj znak dru¬
gih bolezni, zaradi tega je treba za
zdravljenje ishiasa najprej dognati
osnovno bolezen. Ishias se pojavlja
navadno napadoma s hudimi bole¬
činami, potekajočimi od ritnice do
poakolenka in do pete. Vsako, nate¬
zanje živca, zlasti vzdigavanje v ko¬
lenu iztegnjene noge povzroča hude
bolečine. Pri hoji se le deloma opi¬
ramo na bolno nogo, posledica tega
je, da se medenica povesi in hrbte¬
nica skrivi. Bolniki večkrat ne mo¬
rejo ne stati in ne hoditi.

ishiadikus (namreč nervus): bedrni
živec, t, j. oni, ki poteka po odzadnji
strani bedra in katerega obolenje je
ishias.

istoroden: iz iste snovi, n. pr. ne-
zločesta novotvorba in matično tkivo,
na katerem raste (nasprotje: inorod-
no ali raznorodno tkivo, n. pr. rakava
bula na mišici).

izbor (selekcija) 1 . naravni: pojav,
da se v prirodi plode tisti, ki so
sposobnejši za življenje in življenjski
boj, 2. umetni: človek po svojem
preudarku izbira in križa živali in
rastline z določenimi lastnostmi, da
v potomstvu dobi zarod, ki ima^te
lastnosti v najvišji mogoči, meri.

izcedek vnetni gl. eksudat.
izguba krvi povzroči motnje v
krvnem obtoku zaradi pomanjkanja
kisika v organizmu. Znaki: bledost,
vznemirjenost, težko dihanje, hladen
znoj, hiter in droben pulz. Zenske
prenesejo izgubo krvi bolje kot mo¬
ški, saj krvave vsak mesec. Krva^
venje ustavimo s podvezanjern krva¬
večih žil in*s prevezo uda nad rano.

izjedenina: poškodba tkiva po jed-
kovinah.

izkolčenje: izpah spodnjega uda
v kolku Posledica nezgode, zlasti
pri zasutju, pa tudi prirojeno. Znaki:
bolečine v kolku, spodnji ud je
skrajšan, gibanje v kolku nemogoče.
Izkolčeni ud je treba čim prej urav¬
nati, ker sicer ostane huda okvara
za vse življenje. Dokler ne pride
zdravnik, naj dobi ponesrečenec na
kolk hladne ovitke ter tak položaj,
da ima najmanj bolečin. Prirojeno
izkolčenje je treba uravnati vsaj do
3. leta'starosti otroka. To izkolčenje
se opazi v času, ko bi otrok moral
shoditi: če je izkolčenje enostransko,
otrok na tisti strani šepa, kadar je
obojestransko, pa raca, t. j. se pri
hoji ziblje v kolkih kakor raca.
izkop mrliča gl. ekshumacija,
izkoriščanje hrane v organizmu je
nepopolno. Človeško telo presnavlja
hrano v toploto le 33 %, vsekakor
bolje kakor parni ali bencinski stroj,
a slabše od električnega.'

izkrivljena hrbtenica je pogosten
pojav v mladosti. Skolioza:. hrbte¬
nica je skrivljena na desno ali na
levo stran. Njen vzrok je največkrat
pozni 7  rahitis okoli 13. leta starosti,
zdravi se z gimnastiko. Okrogel hrbet
nastane zavoljo slabotnega mišičja,
ki ne vzdrži obtežitve. Zdravljenje
gimnastično. Grba a) rahitična: okro¬
gla, b) tuberkulozna: oglata zaradi
zdruznjenja vretenčnega kolutca.

izloček (sekret); snov, ki jo proiz¬
vajajo žleze in izločajo navzven,
n. pr znoj; v druge organe, n pr.
slino, želodčni sok, žolč; v kri ali

IzJočevalec bacilov

izroditi se

79*

mezgo, n. pr. sok žlez z notranjim
izločevanjem.

izločevalec bacilov gl. bacikmoeec
izločevanje 1. žleze z izvodilom
odstranjujejo telesu nepotrebne ali
kvarne snovi navzven, n. pr. ledvice
seč, znojnice znoj, 2. žleze brez od-
vodila -(žleze notranjice, žleze z no,-
tranjim izločevanjem) tvorijo orga¬
nizmu • potrebne sokove in jih izlo¬
čajo naravnost .v krvni obtok, 3. žleze
z odvodilom tvorijo organizmu po¬
trebne sokove in jih izločajo po od-
vodilih v druge organe, n. pr. jetra
žolč po žolčevodih v dvanajstnik,
4. odstranjevanje bolezenske snovi,
n. pr. gnoja iz ran.
izločila: izločevalni organi,
izmeček (sputum): izločki iz dihal
(žrela, grla, sapnika, pljuč). Po barvi
so ali beli (sluzavi) ali rumeni
(gnojni), rdeči (krvavkasti), temni
(pač po tem, kakšen prala je prišel
v pljuča). Izmeček bolnikov je poln
mikrobov, zato zelo nevaren, ker
razširja bolezen s kašljanjem, kiha¬
njem, govorjenjem, pljuvanjem po
tleh itd. Bolniki z odprto jetiko so
zaradi tega prav posebno nevarni.

izmeničen: menjajoč se, n. pr. ko¬
pel (zdaj vroča, zdaj mrzla); blaznosl
(zdaj manični stadij, potem melan¬
holični):

izolirati 1. oddvojiti, n. pr. kužnega
bolnika od zdravih in od drugih bol¬
nikov, 2. osamiti kako snov od. dru¬
gih, eno bakterijo od drugih:' Izola¬
cija: oddvojitev, osamitev. Izolirnica:
oddelek v bolnici za izoliranje nalez¬
ljivih bolnikov.

izostanek mesečnega perila gl.

amenoreja.

izpah (lufesacija): poškodba sklepa,
pri kateri sklepna glavica skoči iz
sklepne ponvice in' ostane zunaj nje,
da jo je treba uravnati (reponirati),
ker sicer ostane huda okvara sklepa.
V tem je razlika med izpahom in
zvinom — pri zvinu je sklepna gla¬
vica v sklepni ponvici, tu ni feeta
nikakega uravnavanja. Znaki izpaha

so: vidno razobličenje sklepa zaradi
prazne ponvice in premaknjene gla¬
vice, oteklina okoli sklepa, bolečine
in nezmožnost gibanja. Izpahnjeni
sklep je treba čim prej uravnati,
t. j. spraviti sklepno glavic^ nazaj *
v sklepno ponvico. To naj praviloma
napravi zdravnik, ki v to porabi tudi
omamo. Po uravnavi ud onegibimo
in devamo nanj hladne obkladke.

• | Risba 53.

Izpah v komolcu. Načllaktnica (1), pod-
laktniea (2), koželjnica (3), prazna
sklepna ponvica (4), zmaknjena sklepna
glavica (5).

izparivanje (perspiracija): preje¬

manje in izločevanje plinov skozi
kožo, kožno dihanje. Navadno ne¬
zaznavno, če se pa izločene vodne
pare zgoste v znoj, tedaj je to za¬
znavno izparivanje ali transpiracija.

izpiš ustnični (herpes labialis): pri
vročinski bolezni, predvsem pri gripi
se okoli, ust izpuste gnojni mehurčki;
pasasti (herpes zoster): izpuščaj v
obliki pdsu na trupu ali obrazu
(pr. zoster) gl. risbo 97.
izpljunek gl. izmeček,
izpraskanje maternice (kiretira-
nje); s kireto (grebljico) postrgamo
obolelo sluznico maternice ali za¬
ostale dele otrebe po porodu oziroma
splavu.

izpuščaj gl. eksantem.
izrastek = bula.

izrastlinska hrana t. j. rastlinskega
izvora (pr. izživalski).

izroditi se: degenerirati Izrod(ek):
degeneriranec. Izrodstvo: degenera¬
cija: sokrvno t. j. znaki, ki so posle¬
dica križanja sorodniške krvi.

iztegovalka

jajcevod

/80

iztegovalka: mišica, ki izteguje

(nasprotje: upogibalka),
iztrebki: blato in seč.
iztrebljevaliiik: priprava, ki jo

rabi bolnik v sobi, da na njej opravi
veliko potrebo, sobno stranišče.

iztrebljevanje: odvajanje, izpraz-
njevanje črevesa je potrebno vsak
dan. Najbolje je, navaditi se' tako.
da opravimo veliko potrebo vsak dan
ob določenem času, n. pr. takoj, ko
vstanemo ali po jedi ipd. Po iztreb¬
ljenju si je treba vsakikrat umiti
roke. Neredno iztrebljanje je zaprtje,
v hujšem primeru zapeka, ko ne
gremo na blato po več dni' in je blato
trdo, kot zapečeno. Prečesto iztreb¬
ljanje je driska; če je blato tekoče
ali celo penasto, je to znak okuženja
izvleček (ekstrakt): v zdravilstvu
pridobivanje učinkovine iz drog
s kakim topivom, n. pr. z vodo ali
alkoholom, tudi s prešanjem.

izvračalka: mišica, ki vrti roko
v zapestju navzven.

izvrstiti se: postaviti se izven

vrste, n.-pr. prst na nogi zaradi pre¬
ozke obutve.

izživalska hrana se dobiva od ži¬
vali: meso, mleko, jajca (pr. izrast-
linski).

izžganina: poškodba tkiva po vro¬
čih trdih predmetih, n. pr. z belim
železom, gorečim lesom ipd.

J

jabolčica sklepna: na nadlaktnici
in stegnenici spodnji okrajek.

jabolčna dieta: prehranjevanje

samo z jabolki eden do tri dna

1. pri hudih driskah v majhnih obro¬
kih, na dan 1 kg drobno zmletih sve¬
žih zrelih jabolk; samo ob zdravni¬
škem nadzorstvu! 2. pri zdravljenju
nekaterih presnovnih bolezni (debe¬
losti, sladkorne bolezni); takisto samo
ob zdravniškem nadzorstvu!

jabclko Ir gl. Adamovo jabolko,

2. spodnji okrajek nadlaktnice in
stegnenice.

Jacksonova epilepsija (poimenova¬
nje po londonskem'nevrologu Jack¬
sonu): božjastni napadi zaradi okvar
v  možganski skorji po poškodbi
možganov. Ta -vrsta božjasti se da
dostikrat z operacijo ozdraviti ali
vsaj izboljšati (gl. božjast).

jagodica prstna: spodnja plast

končnega člena prsta, ki ima največ
tipalnih brbončic. Iz prstne jagodice
dobivamo z nabodom kri za različne
krvne preiskave.

jahalna kost: zatrdina v stegen¬
skem . pritezalnem mišičju, povzro¬
čena po pritisku, natezanju itd. pri
jahanju,

jahanje; lep in zdrav šport, pri
katerem se giblje telo nar svežem
zraku, ki razvija občutek ravnotežja,
krepi ude, zlasti noge in trup. Ja¬
hanje na,prostem posebno ugodno
vpliva na duševno razpoloženj e, ker
osvežuje. Nosečnice, ki so gojile ja¬
hanje že pred nosečnostjo, lahko to
nadaljujejo do 6. meseca nosečnosti,
seveda po pameti!

jajce ptičje sestoji iz rumenjaka,
beljaka, jajčne mrene in jajčne apne¬
ne lupine. Je izvrstno hranivo, ker
ima mnogo vitaminov in lecitinu
Uživamo ga v mehka ali v trdo ku¬
hanega, na masti zakrknjenega, ste¬
penega (cvrtje). Najlaže prebavljivo
je v mehko kuhano.

jajcevod: na vsaki strani .mater¬
nice po ena kakih 10 do 15 cm dolga
in 2—5 mm debela cev (gl. risbo 2),
katere en konec se od.pira proti jajč¬
niku, drugi pa v maternico. Jajčnikov
ali trebušni konec jajcevoda ima
lovke, katerih valovanje splavi iz
jajčnika sproščeni jajček v jajcevod
in od tod v maternico. Oploditev
jajčka se praviloma izvrši v jajce¬
vodu in v maternico pride že oplojeni
jajček. Če oplojeni jajček zastane
v jajcevodu, nastane izvenmaterni/č-
na nosečnost. Jajcevodna nosečnost
je najčešča. oblika i zve n m a te rn i č n e
nosečnosti, je nevarna, ker jajcevod

jajček

lahko poči in nastane smrtno nevarna
krvavitev; tako nosečnost je treba
čim prej operirati.

jajček: ženska spolna celica, iz ka¬
tere se po oploditvi s semenčico
razvije plod. Jajčka nastajajo v jajč¬
niku: v obeh jajčnikih je kakih
400.000 jajčnih zametkov, izmed teh
se vsakih 28 dni po eden sprosti iz
Graafovega mehurčka spolno godne
ženske. Vsega skupaj izloči ženska
v dobi svoje spolne godnositi 200 do
300 jačkov. Jajček ima v premeru
0,22 do 0,32 mm, je torej komaj
vidljiv s prostim očesom.

jajčne mrene ali jajčni ovoji ovi¬
jajo in ščitijo plod v maternici. No¬
tranja jajčna mrena ali plodnik
(amnion) izloča plodovnico, v njej
plod v maternici plava, vnanja jaj¬
čna mrena (horion) pa tvori poste¬
ljico, ki plod prehranjuje. Jajčne
mrene pridejo kmalu po porpdu
ploda s posteljico vred iz maternice;
če se to ne zgodi, kadar torej v ma¬
ternici zastanejo, je največkrat vzrok
v tem, da so na maternici priraščene
in jih mora zdravnik odstraniti, ker
sicer lahko povzroče velike in ne¬
varne komplikacije (krvavenje, pri¬
sad, novotvorbe).

jajčnik (ovarij): napami ženski

organ, v katerem nastajajo jajčki.

jajčnikove bule so lahko nezloče-
ste (kistom ali vodena bula) ali zlo¬
česte (rak, sarkom itd.). Vsako jajč¬
nikov© bulo je treba čim prej opera¬
tivno odstraniti, zakaj tudi če še ni
zločesta, lahko zločesta postane. Ra¬
zen tega se večkrat zgodi, da tudi
nezločesta jajčnikova bula postane

81  ' jeklo nerjaveče

sila nevarna s tem, da se zavije okoli
svojega peclja in povzroči smrtno
nevarne komplikacije.

jalovost (neplodnost, sterilnost): pri
moškem nezmožnost oplojenja, pri
ženski nezmožnost zanositve. Jalo¬
vost pri moškem povzroča pomanj¬
kanje ali obolenje mod, neprehodnost
semenovodov, zlasti po kapavici; pri
ženski je vzrokov jalovosti več:
okvare plodil, nemožnosit združenja
semenčice in jajčka itd. Dostikrat
se zgodi, da popolnoma zdrava žen¬
ska ne zanosi s popolnoma zdravim
moškim, z drugim moškim pa takoj.
Spolna hladnost ženske ne povzroča
jalovosti.

jasnica: na motni roženici oziroma
na rentgenski sliki jasnejše mesto.

jecljanje: krčevite motnje v sode¬
lovanju govorilnih mišic (dihalnih,
grlenih, zlogovalnih), ki se pojavijo
pri nameri govoriti ali poskusu go¬
voriti in katere spremlja živahno
gibanje v obrazu. Hiba je večinama
prirojena in sicer pri moških večkrat
kot pri ženskah, pa tudi posledica
nezgod, prestrašenja, kužnih bolezni,
oponašanja itd. Jecljanje se da iz¬
boljšati s primernimi govorilnimi
vajami.

ječmenček 1 . vnetje lojnice ob
vejicah na trepalnici, 2i  gnojno
vnetje žleze na notranjem robu tre¬
palnice. Povzroča ga stafilokokus.
Zdravi se z vročimi obkladki, dokler
se ne prepusti, ali pa ga prerežemo,
s čimer zdravljenje, pospešimo.

jedkovec: vojni plin, ki razjeda
kožo.

jedro: eden izmed, bistvenih delov
celice. Celica z jedrem je iedrovita
celica; brez 'jedra. n. pr. zrela rdeča
krvnička, je brezjedrna.

jejunum: zgornje tanko črevo, na¬
daljevanje dvanajstnika, ki prehaja
brez vidne meje v spodnje tanko
črevo ali ileum.

jeklo nerjaveče ne rjavi, i* njega
se delajo moderni operacijski instru¬
menti.

6

Jennerjevo cepljenje

82

jetika

Jennerjevo (poimenovanje po an¬
gleškem zdravniku Jennerju) ceplje¬
nje proti kozam.

jetika ali sušica (tuberkuloza
itiza) je najvažnejša in najpogost-
nejša nalezljiva bolezen. Jetika se
ne podeduje — jetična mati rodi pra¬
viloma zdravega otroka, okuži ga
šele pozneje, ker je širjenje jetike
odvisno od socialnih in gospodarskih
razmer ljudstva, t. j. od tega, kake
se ljudstvo hrani, v kakih stanova
njih prebiva, kakšni so njegovi de¬
lovni pogoji, kaj ljudstvo o jetiki ve
itd'. Povzročitelj jetike je bacil tuber¬
kuloze, ki ga je 1. 1882 odkril Robert
Koch, zaradi tega se po njem ime¬
nuje tudi Kochov bacil. Poznamo tri
zvrsti bacila tuberkuloze, ki so člo-
veku nevarne: človeška zvrst (hu¬
mani tipus bacila tuberkuloze), go¬
veja zvrst (bovini tipus) in perjadna
zvrst. Perjadna zvrst je pri človeku
redka; z njo se človek okuži pri
ponečedenju s kurjekom bolne per¬
jadi. Goveja zvrst je mnogo pogost-
nejša, prenaša se največ z uživanjem
neprekuhanega oziroma nepasterizi
ranega mleka bolnih krav. Človeška
zvrst bacila tuberkuloze pride v člo¬
veka največ skozi sluznico dihal in
•  prebavil ter skozi vnanjo kožo, če je
ranjena ali razpokana. Z jetiko se
okužimo prej ali slej vsi, vsakdo
dobi v svoje telo bacile tuberkuloze
vendar vsak ne zboli za jetiko. Za
obolenje je namreč treba poleg ba¬
cila tuberkuloze tudi nagnjenosti k
obolenju, katero daje konstitucija;
potem sprejemljivosti, ki jo pospe¬
šujejo socialne in gospodarske raz¬
mere itd. Jetika se širi po kapljicah,
ki jih prše. jetično bolni s kašlja¬
njem, kihanjem, govorjenjem itd.,
največ pa se širi z vdihavanjem po¬
sušenega prahu, kateremu so prime¬
šani izmečki bolnikov z odprto jetiko.
V zdravih pljučih se bacili tuberku-
' lože težko usidrajo, toda vse, kar telo
slabi, pripravlja bacilom jetike pot
in jim lajša napad, tako zlasti bo¬

lezni, kakor sladkorna bolezen, tifus,
ošpice, oslovski kašelj, gripa, sifilis,
potem bolezni krvi, alkoholizem, ne¬
redno življenje ipd. Bacil jetike na¬
pade najprej pljuča in od tod se širi
v druge organe. V prebavila pride
ali neposredno v usta z umazanimi
prsti, katerih se drži izmeček bol¬
nika, ali pa tako, da bolnik z jetiko,
dihal svoje lastne jetične izmečke
požira. Otroke okužijo ponajveč sta¬
rejši ljudje, ki se svoje jetike komaj
zavedajo ali pa sploh ne, bodisi
s kašljanjem, kihanjem, ljubkova¬
njem ali s pljuvanjem po podu, kjer
se izmeček posuši in pomeša med
prah, ki ga otroci vdihavajo, ko se
plazijo po tleh in s katerim si uma¬
žejo prste. Bacil jetike je trdoživ in
odporen proti razkužilom, ker ga
ščiti voščena ovojnica, ki ga obdaja.
V vlažnih in temnih prostorih se ob¬
drži pri življenju cele mesce. Tudi
nizke temperature mu ne morejo do
živega, pač pa je zelo občutljiv za
sončno svetlobo, ki ga uniči v nekaj
minutah, če vpliva nanj neposredno.
Posušen na perilu (na žepnem robcu,
posteljnini, životnem perilu) živi ba¬
cil jetike cele tedne. Temperatura
65° C ga zamori v 30 minutah, 100° C
pa v 3 minutah. V mleku pogine pri
65° C v 20 do 30 minutah. Proti ke¬
mičnim razkužilom je Kochov bacil
mnogo bolj odporen kakor drugi
mikrobi, pač zaradi svojega vošče¬
nega plašča, ki ga obdaja. Sublimat,
lizol ipd. ga uničijo šele po več kot
8 urah, takisto 5%  karbolova kislina
ter 2 Vi% 0  formalin. — Za človeka je
najvažnejši in najnevarnejši vir oku-
ženj.a z jetiko bolnik z odprto plju¬
čno jetiko. Pljučna jetika je najpo-
gostnejše obolenje človeka in odprta
je jetika pljuč takrat, kadar v iz-
pljuvkih mikroskopsko najdemo ba¬
cile jetike. Eden sam bacil jetike
lahko povzroči v sprejemljivih dečjih
pljučih okuženje z jetiko. In koliko
jih prši bolnik z odprto jetiko pri
govorjenju, petju, kašljanju, kihanju!

jetika

83

jetika

Koliko jih raztrosi s pljunki in iz¬
mečki! Iz pljuč pridejo bacili jetike
v zrak, kjer se lahko obdrže živi
do 226 dni. Razen opisanih načinov
okuženja je pomembno okuženje
zlasti dece z mlekom bolnih krav,
prvenstveno takih, ki imajo jetiko
vimena. Tudi iz tega se vidi, kako
pravilna je zahteva, naj nikdo ne
pije neprekuhanega mleka, zlasti ne
otroci. Tudi z jedilnim priborom, ki
ga uporablja bolnik, se prenaša je¬
tika. Muhe prenašajo bacile jetike
na različne predmete, ki jih uporab¬
ljamo, na jedila itd. ter nas s tem
ogrožajo. Iz vsega tega se spet vidi,
kako važna je čistoča v vsem našem
življenju in ravnanju! Jetiko je mo¬
goče dobiti tudi na spolovilih, pri
spolnem občevanju z osebo, ki ima
na spolovilih jetične znake. — Tam,
kjer se naseli bacil jetike, nastane
tako zvani primarni afekt, t. j. prvo
jetično leglo. Tu jetični strup uniči
celice, celice se zasitijo, t. j. pretvo¬
rijo se v sdrasto snov. Prvo jetično
leglo je jetična grčica, velika za
buciMno glavico, ki ji pravimo tu-
berkulum. Iz prvega legla se bacili
širijo po mezgovnem ožilju in do¬
spejo do najbližjih bezgavk. Te bez¬
gavke so v medpljučju ob dušnicah
ali bronhusih in se imenujejo bron¬
hialne bezgavke. Če okuženje ni bilo
hudo in je napadeni organizem do¬
volj Odporen, se da bolezen na tej
stopnji razvoja popolnoma ozdraviti,
pri čemer se zasirjeni del pljuč za¬
prede z vezivom ali zakosteni, okoli
bezgavk pa se napravi vezivni
ovoj, ki onemogoči šarjenje bolezni
v okolje. Zdaj so bezgavke jez, ki
onemogoča bacilom prehod v krvni
obtok in s krvjo v druge organe
Zaapnjevanje prvega legla in kra¬
jevnih bezgavk lahko traja nekaj let.
v zaapnelem tkivu se lahko drže ba¬
cili jetike živi cela leta, celo deset¬
letja. Bolezni, n. pr. ošpice, škrla-
tinka, oslovski kašelj, gripa, potem
nezdrave življenjske razmeti e, kot

stradanje, vlažno stanovanje, pre-
napor itd,- lahko ožive navidez že
da/vno ozdravljeno bolezen. Za do¬
jenčke, ki jim manjka odpornosti, je
prvo leglo zelo nevarno, ker se iz
njega razširijo bacili po vseh plju¬
čih. Pri drugih bolnikih, Iti nimajo
dovolj odpornosti, preidejo bacili
jetike v krvni itn mezgovni obtok ter
od tod v druge organe. To je sekun¬
darni stadij ali druga stopnja jetič¬
nega obolenja. Zdaj se pokaže jetika
na očeh, na kosteh in sklepih, na
možganskih mrenah itd., v najhuj¬
šem primeru nastane tako zvana
hitra jetika (gl. tuberkuloza miliar-
na). V tem stadiju bolni ali umre ali
pa ozdravi, če ima dovolj odpornosti,
njegova bolezen preide v tretji sta¬
dij, ki se kaže prvenstveno na enem
organu, hajvečkrat v pljučih, potem
v tem, da se ne širi naglo s krvnim
in mezgovnim obtokom, marveč pre¬
haja polagoma na sosedne organe
z dotikom. Pri otrocih je najpogost-
nejše jetično obolenje bronhialnih
bezgavk. Pri deci mnogokrat opa¬
žamo duševno izpremembo; poprej
normalni otroci' postanejo naenkrat
jokavi, trmasti, nepazljivi, nevljudni
ter zgube veselje do učenja in igra¬
nja. Iz tega vidimo, kako važno je,
da starši, vzgojitelji in učitelji mi¬
slijo pri duševnih izpremembah
otrok na jetiko in dajo take otroke
zdravniško preiskati. Pazijo naj tudi
na to, ali se deca ponoči znoji, ali
ima povišano temperaturo, ali kašlja
in hujša. V vseh takih primerih je
rentgenološka preiskava pljuč ne¬
ogibno potrebna. Sploh je dobro dati
vsako- dete enkrat ali dvakrat na
leto rentgenološko .preiskati, kar na¬
pravimo v am ti tuberkuloznih dispan¬
zerjih ali šolskih poliklinikah. Na¬
daljnje oblike jetike pri deci so škfo-
f-uloza, t. j. jetika bezgavk ter jetično
obolenje kosti in sklepov. Škrofuloza
se otiplje in vidi na .vratu, pri kosteh
in sklepih pa se najprej pojavijo
bolečine in pa to, da otrok obolelih

jetra

84

jetrna dieta

udov ne more rabiti: pri obolenju
noge šepa, pri obolenju .roke roko
čuva, pri- obolenju hrbtenice se ogib¬
lje vsakega pregibanja v hrbtenici,
drži se in hodi, kakor bi imel kol
v hrbtenici. Včasih dobi celo grbo
na hrbtu, kadar jetika razje kolutce
vretenc in se ti zdruznejo. — Znaki
jetike. Pri deci je pljučna jetika
razmeroma redka, ako pa se pojavi,
kmalu povzroči smrt otroka, ker je
dečji organizem malo odporen za
toksine bacila jetike. Znaki so isti
kot pri pljučni jetiki odraslih. Po¬
sebno važen je rentgenološki pregled
pljuč in bakteriološki pregled iz¬
mečka. Za jetiko oboleli odrasli se
dalj časa čuti slabega, postaja raz¬
dražljiv in živčen, vsako .težje in
daljše delo ga utrudi, jed mu nič
prav ne diši, zaradi tega hujša, po-
kašljuje in kašlja, zarana izpljuje
sluzav ali gnojen izmeček, glava ga
boli, srce mu razbija, v prsih ga
zbada, poti še ponoči in pri vsakem
naporu podnevi, muči ga-težka sapa.
Pri ženskah se opaža bledost v obra¬
zu in nepravilnost mesečnega perila
Telesna temperatura je povišana,
nekako 37 do 37,5° C, ki se pojavlja
okoli 17. do 18. ure z lahko mrzlico.
Včasih bolnik vse te znake nekako
prezre in nenadno se pojavi krva¬
venje iz pljuč kot prvi opazni znak.
Nekateri bolniki opažajo v izmečku
krvavb srage (krvava vlakenca), ali
pa je ves izmeček rdečkastd obarvan.
Obolenju pljuč se pogosto pridruži
tudi vnetje poprsnice. Našteti znaki
niso samo pri jetiki, dobe se marveč
tudi pri obolenjih, ki z jetiko niso
v zvezi. — Jetiko so do nedavna
zdravili prvenstveno z mirovanjem,
z onegibitvijo obolelega organa in
z dieto, v novejšem času pa smo do¬
bili v antibiotikih (streptomicinu)
zdravila, ki so proti jetiki mnogo
usoešnejša kot vsi dosedanji načini
zdravljenja.

ietra: na j večja žleza v našem te¬
lesu, leži pod desnim rebrnim lokom.

Jetra predelujejo kri, ki prihaja
vanje po portalni veni iz črevesja,
in izločujejo žolč. Jetra so neizmerno

Risba 57.

Velike trebušne žleze. Jetra (1), veliki
reženj (a), mali reženj (b), žolčnik (2),
jetrni žolčevod (3), žolčnikov žolčevod
(4), skupni žolčevod (5), trebušna sli¬
navka (6), ledvica ali obist (7), sečevod
(8), dvanajstnik (9).

važna za presnovo ogljikovih hidra¬
tov, masti in beljakovin; v jetrih se.
nevtralizirajo strupi, ki pridejo iz
črevesja; v njih nastaja fibrinogen,
ki je potreben za strjevanje krvi itd.

jetra — akutna žolta atrofija: ne¬
varna, skoraj zmerom smrtna bole¬
zen, ki se začenja s hudo zlatenico,
povišano telesno temperaturo, blju¬
vanjem in pospešenim pulzom. Po¬
zneje se pridružijo krči in duševne
motnje. Vzrok dostikrat zastrupljanje
s kloroformom, arzenom, fosforjem.

jetrni absces (ognojek v jetrih)' je
največkrat posledica vnetja žolčev-
ja, pa tudi gnojnega vnetja slepiča
in drugih trebušnih organov. Po¬
vzroča povišano telesno tem.oeraturo
in bolečine. Nevarnost je, da jetrni
absces prodre v druge organe in po¬
vzroči zastrupljenje krvi, zato ga je
treba čim prej operirati.

jetrna dieta se uporablja za zdrav¬
ljenje pogubne slabokrvnosti (perni¬
ci 6 zn e anemije). Ker pa mnogo ljudi
ne prenese jetrnih jedi, se zdravlje¬
nje vrši z jetrnimi ekstrakti v obliki

jetrne pege

85

kalorija

tablet in tekočiije, največ pa z injek¬
cijami.

jetrne pege: barvilo v koži, naj¬
večkrat prirojena nepravilnost, vča¬
sih znak bolezni, n. pr. pri želodčnem
katarju, pri motnjah delovanja jajč¬
nikov, normalno tudi v nosečnosti
itd.

jezik: mišični organ v ustih, ki je
zelo važen za govorjenje, žvečenje
hrane in požiranje. Z mišicami je
pritrjen na spodnjo čeljust in na
kost podjezičnico. Pokriva ga sluz¬
nica; na korenu jezika so okušalne
brbončice. Zdrav, jezik je moker in
čist, v bolezni pa dostikrat suh in
obložen z belo, sivkasto ali rjavo
oblogo, v boleznih z visoko vročino
je sajast, pri škrlatinki jagodast itd.

jeziček: podaljšek mehkega neba
oziroma žrelne prepone.

jed: kemična prvina. Jodova tink¬
tura: razkužilo za kožo. Jodirati: na¬
mazati z jodovo tinkturo za razku¬
ženje. Jodni nahod, jodni izpuščaj
sta znaka zastrupljenja z jodom.

jodoform: rumen, močno dišeč pra¬
šek, se rabi kot razkužilo.

jogurt: kislo mleko, ki se napravi
s posebnim bacilom, tako zvanim
bolgarskim bacilom. Zelo priporoč¬
ljivo osvežilo in krepilo zlasti v re¬
konvalescenti po hudih boleznih.
Nekateri, n. pr. Mečniikov, mu pripi¬
sujejo celo lastnost, da podaljšuje
življenje s tem, ker ovira razvoj
škodljivih in življenje skrajšujočih
mikrobov v debelem črevesu.’

jok krčeviti: jokanje histeričnih,
ki se ne da pomiriti.

v

K

kacati se: vne,to oko se kača, je
kacavo, kadar izločuje tekočino; ki
zlepi trepalnice. Gl. krmežljav,
kačji pik gl. strupenjača.,
kadaver: truplo, mrlič,
kadunje lobanjskega dna: tri vdol¬
bine na notranji strani lobanje,

v kaiteri so posamezni možganski
predeli.

kafra: raztopljena v olju nam rabi
kot injekcija proti oslabelosti srca,
v alkoholu pa za utiranje pri mišič¬
nem revmatizmu.

kaheksija: hiranje, propadanje,

zlasti pri raku in drugih izčrpajočih
boleznih. Kahektični bolnik ima
prsteno žolto barvo, stalno hujša,
jesti mu ne diši in splošno propada.

kajenje. Tobak vsebuje nikotin in
druge škodljive snovi. Pri kajenju,
zlasti cigaret, kadilci dim vdihavajo
(inhalirajo) in s tem tudi tobakove
škodljive snovi. Nikotin nekaterim
škoduje zelo in že v majhni meri,
drugim manj. Vpliva na srce, na
ožilje, povzroča kronične katarje v
žrelu in grlu ter neješčnost. Čim
slabši je tobak, tem več ima niko¬
tina. Kajenje na tešče je škodljivejše
kot po jedi. Nosečnice naj ne kade,
ker zastrupljajo, plod, raje naj se
sladkajo z bonboni.

kala-azar (po indijsko: črna bole¬
zen): kronična vročinska bolezen z
naraščajočo slabokrvnostjo in hira¬
njem. Zelo značilen znak je nabrekla
vranica. Bolezen povzroča neki pafa-
ziit, ki ga najbrž prenašajo komarji.
Bolezen je huda in se navadno konča
smrtno v dveh letih. Doma je na
daljnem in bližnjem Vzhodu, pri
nas se pojavi sem pa tja na našem
jugu. Zdravi se z antimonovimi pre¬
parati.

kalcifikacija: zaapnenje, t. j. pre-
pojitev tkiva z apnom.

kaliko: tanka tkanina, ki jo rabimo
za povoje, tako zvane kalikojeve
povoje.

kalkancus: petnica (kost v pod- .
gležnu). Kalkaneusova ostroga: ko¬
ščeni izrastek na petnici, ki je za¬
kosteneli konec Ahilove kite.

kalorija: množina toplote, ki je
potrebna, da en liter vode segrejemo
od 14,5° C na 15,5° C.

kalozni ulkus

86

kapaciteta

kalozni ulkus: želodčna ali dva-
najstnikova razjeda, ki ima trde in
zadebeljene robove.

kalus 1 . otiščanec, natisek, žulj,
2. kostno zrastilo, ki se napravi med
kostnimi zlomki in jih sprime. Ka¬
dar zaapni, postane trdo in tvori
kostno brazgotino.

kambrik (po francoskem mestu
Cambrai): tkanina iz čvrste bornba-
ževine, ki se rabi za povoje.

kamenavica: obolenje, pri katerem
se tvorijo kamni: žolčna — kamni
se tvorijo v žolčevodih in žolčniku;
sečna: kamni v ledvicah, sečevodih,
sečniku; slinska: kamni v slinovodu;
venska: kamni v venah itd. Ker ne
premoremo sredstva, ki bi kamne
v organih topilo, jih je treba opera¬
tivno odstraniti. Operacija je tem
nujnejša, čim bolj kamni organ za¬
maže; to velja prav posebno za sečne
in žolčne kamne.

kamen zobni gl. zobni kamen,
kamera očesna: očesni prekat, in
sicer sprednji med roženico in šare-
nico ter odzadnji med šarenico in
lečo.

kamilični čaj se dela iz posušenih
cvetov kamilice, rabi nam kot do¬
mače zdravilo za razne namene: proti
želodčnim in črevesnim krcem, proti
driski; za tople obkladke pri turih
in ognojkih, za izpiranje ran, za
grgranje pri katarjih v žrelu in grlu
itd.

kanal (rov): solzovcdni med oče¬
som in nosom, po katerem polže
solze iz očesa v nos; dimeljski, po
katerem se napravi dimeljska kila;
stegenski za stegensko kilo itd.

kancer gl. rak. Kancerožno tkivo
= rakavo. Kancerogen rakotvoren.

kanibalizem: ljudožerstvo, izredno
divjaštvo.

kanila 1 kovinska cevka, ki jo
rabimo pri operaciji sapnika, da
omogočimo dihanje, 2. votla igla za
vbrizgavanje.

kap 1. možganska (apoplefcsija):
krvavenje iz možganskih žil v mož¬

gane. Povzroča muke, vrtoglavico,
onesvešeenje; večkrat je smrtna. Po
prestani kapi ostanejo dostikrat raz¬
ne hromote udov in motnje govora.
Kap je posledica arterioskleroze in
sifilisa. Pri kapi je bolnik v obraz
rdeč, zaripel, treba ga je posaditi,
da mu je glava visoko, in dajati na
glavo mrzle obkladke, ne smemo mu
dati nikakega zdravila, ne jedi, ne
pijače, marveč skrbeti za popoln mir.
Vsako drgnjenje ohromelih udov
stanje samo poslabša. Zdravljenje

Risba 58.

Koža (1), lobanjska pokostnica (2),
lobanjska kost (3), trda možganska opna
(4), pajčevnica (5), krvavitev (6).

kapi naj prevzame zdravnik, 2. srčna:
nenadna srčna oslabelost. Bolnik je
bled, treba ga je položiti vodoravno
tako, da je glava nižja od trupa.
Dajemo mu krepčila: močne črne
kave, alkohola itd. ter kličemo zdrav¬
nika, 3. vročinska pri hudi vnanji vro¬
čini, ko koža ne more izparivati, n. pr.
v zaprtih prostorih, kjer je mnogo
ljudi, pa tudi na prostem, n. pr.
»pri vojaških pohodih, kjer so vojaki
zapeti in obloženi z nahrbtnikom.
Znaki: trudnost, glavobol, žeja, oma-
mica, bljuvanje, hitro utripanje srca,
hitro dihanje, krči. Bolniku je treba
takoj odvzeti vse breme, mu odpeti
obleko in, ga položiti na hladnem
: tako, da ima glavo pokonci. Škro¬
pimo ga s hladno vodo in vršimo
umetno dihanje, Če je nezavesten,
'4. pljučna gl. embolija.

kapaciteta 1 . zmogljivost, n. pr.
pljučna t. j. zračni obseg pljuč ali
množina zraka, ki ga morejo pljuča
obseči, 2. strokovnjak.

kapavica

kapavica

kapavica (gonoreja): nalezljiva

spolna bolezen, ki se prvenstveno
prenaša s spolnim občevanjem, ko
ka.pavična ženska okuži zdravega
moškega, pa tudi narobe — za kapa¬
vico bolni moški okuži zdravo žen¬
sko. So pa še druge možnosti in
pota ckuženja. Tako se včasih s ka¬
pavico okužijo nedolžne deklice, ki
pri kopanju uporabljajo isto kopalno
gobo kot njihova kapavična mati.
Celo otrok se že ob rojstvu lahko
oikuži s kapavico na očeh, zaradi tega
kanejo po vsem kulturnem svetu
zdravniki oziroma babice vsakemu
novorojenčku takoj ob rojstvu kap¬
ljico 1% raztopine lapdsa v oči, da
jih razkužijo in tako preprečijo mo¬
rebitno obolenje, ne glede na to, ah
je porodnica res bolna ali ne. Da bi
se človek okužil s kapavico, če gre
na vodo proti vetru, kot to včasih,
tvezijo tisti, ki bi se radi delali ne¬
dolžne, je seveda bosa; prav tako
zatrjevanje, da je kdo dobil kapavico
po slabem pivu. — Kapavica je
vnetje spolovil, pri moškem najprej
sečnice, pri ženski pa sečnice, nož¬
nice in nožničnega dela maternice.
Ce se kapavica zanemari, t. j. če se
pravilno ne zdravi in dokončno ne
ozdravi, se širi dalje, pri moškem
na semenovode, obmodke in moda,
pri ženski na maternico, jajcevode
in jajčnike. V hudih primerih, zlasti
če se oboleli ne drže zdravnikovih
navodil, preide vnetje celo na tre¬
bušne organe, na potreb ušnico, po
krvnem obtoku pa na sklepe, na srce
ter v najhujših primerih povzroči
zastrupljenj e krvi ali sepso. Trajne
posledice kapavice so pri moškem
neplodnost, ker se zaradi vnetja za¬
rastejo semenska odvadila oziroma
moda prenehajo s proizvajanjem se¬
menčic. Tudi pri ženski povzroča
kapavica jalovost, ker se zarastejo
jajcevodi; največkrat pa je pri žen¬
skah posledica kapavice dolgotrajno
vnetje rodil in plodil, ki žensko one¬
sposobi za delo in ji greni življenje.

Razen na spolovilih ostanejo kapa-
vične okvare pri obeh spolih v huj¬
ših primerih tudi na sklepih, ki po¬
stanejo in ostanejo trdi; na srcu, iz
česar se razvijejo srčne hibe; na
očeh, ki včasih popolnoma oslepe. Iz
vsega tega je jasno, da je kapavica
zelo resno obolenje, ki hudo zadene
zlasti tistega, ki jo zanemari, razen
tega mu naprti težko odgovornost,
če lahkomiselno ogroža in okužuje
druge. — Kapavico povzroča gono-
kokus, Uri ga je 1. 1879 odkril Albert
Neisser. To je mikrob ali drobno-
živka, podobna dvojici kavinih zrnc,
ki sta z vboklo stranjo obrnjeni dru¬
go proti drugemu. Ta mikrob preide
pri spolnem občevanju iz okuženega
v zdravega, povzroči v njegovih spo¬
lovilih najprej vnetje, rdečino in
srbenje, pozneje gnojni iztok ter
pekoče bolečine pri puščanju seča.
V seču se opazijo kosmiči in nitke,
ki plavajo v njem. To so gnojni
izcedki iz sečnice in sečnika, kadar
se je bolezen že razširila na sečnik.
Zaradi draženja spolovil je spolna
hptljivost .povečana, spolno občenje
pa tegobe samo pojača in bolezen
širi dalje. Zaradi tega je nujno po¬
trebno, da vsakdo gre takoj k zdrav¬
niku, kakor hitro po spolnem ofo-
čenju zazna, da na spolovilih ni kaj
prav, oziroma opazi na telesnem ali
.posteljnem perilu kake sumljive
znake po iztoku. Res je sicer, da je
pri moškem in ženski mogoče, da se
pokaže iz kakršnegakoli vzroka srbe¬
nje, rdečina, da, celo iztok, ki ni
kapavičen, toda to dognati more
samo zdravnik, ki mikroskopsko pre¬
gleda sumljivi iztok. — Zdravljenih
kapavice je bilo svoj čas jako dolgo¬
trajna in mučna zadeva, danes ima¬
mo v sulfamidih in zlasti v penici--
linu izvrstna sredstva preti kapavici.
Treba je samo, da se zavedamo mož¬
nosti okuženja. da gremo nemudoma
k zdravniku, se ravnamo po njego¬
vih navodilih in se izogibljemo spol¬
nega občevanja vse dotlej, dokler

kapavica očesna

88

karbčlna kislina

popolnoma ne ozdravimo. Seveda
moramo po svojih močeh pomagati
tudi pri tem, da se zdravi dotičnik
ali dotičnica, kjer smo kapavico
staknili, da se zajezi vir nadaljnjega
okuževamja.

kapavica očesna (blenoreja) je bila
svoj čas zelo pogostna in je tudi še
sedaj v pokrajinah, kjer je obča
higiena slaba. Povzročala je mnogo
slepote pri ljudeh, ki so se je nalezli
ob rojstvu, ko so dobili v oči kapa-
vični gnoj iz obolelih rodil matere.
V zdravstveno sodobnih deželah so
babice dolžne, da vsakemu novo¬
rojenčku brez izjeme kanejo po eno
do dve kapljici razkužila v oči, da
s tem zamore bacile kapavice.

kapavka 1. steklena cevka, ki je
na enem koncu zožena, na dragem
pa ima gumijevo kapico, ki jo stis¬
nemo, s čimer izpraznimo iz cevke
zrak, medtem ko zoženi konec po¬
tisnemo v tekočino, ki preide nato
v cevko. Najnavadnejše kapavke so'
cevke za oči, 2. steklenica s primer¬
nim zamaškom, ki se da naravnati
tako, da tekočina iz steklenice hi¬
treje ali počasneje kaplja, n. pr. pri
omamljanju bolnika, .pri štetju zdra¬
vilskih kapljic ipd.

kapica: podvojek kože na moškem
spolovilu okoli glavice (boljša ozna¬
ka: kožica). Kožica je pri novorojenč¬
kih ozka (gl. fimoza), da se ne da
potegniti nazaj preko glavice, če jo
pa otrok, igraje se s spolovilom, po¬
tegne s silo, se kapica za glavico
spolovila vežne, t. j-, še zaradi ozkosti
ne da več 1  spraviti nazaj preko gla¬
vice (gl. parafimoza).

kapilare lasnice: najtanjše krvne
žilice, ki tvorijo zvezo med arteri¬
jami in venami.

kapljice. Tekoča zdravila z moč¬
nim učinkom jemljemo po kapljicah
in sicer ali iz steklenice kapavke, ki
ima v grlu steklen zamašek za kap¬
ljice, ali s cevko kapavko, ki ima
na enem koncu gumijev nastavek,
ali pa vtaknemo v grlo steklenice

stekleno šihiko ali zobotrebec, da po
njem polzi tekočina po kapljicah.

kapljica vice: bolezni, katerih se
nalezemo s kapljicami, pršečimi bol¬
niku iz ust pri govorjenju, kašljanju,
kihanju. V kapljicah namreč so.po¬
vzročitelji bolezni. Najvsakdajnejši
med kapljičavicami sta gripa in
jetika.

kapsula ovoj, ovojnica; sklepna
= sklepna gožva; ledvična: rnašče-
vinsko ležišče ledvice; bakterijska
(= plašč) n. pr. bacil jetike ima vo¬
ščeno kapsulo, zaradi katere je od¬
poren celo proti kislinam.

karantena (oznaka po francoski
besedi quarante, t. j. 40, namreč dni,
kolikor je trajala karantena takrat,
ko še niso poznali inkubacijske dobe
kužnih bolezni): prisilno zadržanje,
ločitev, opazovanje in razkuženje
prišlecev iz okuženih krajev tako
dolgo, kakor traja inkubacija osum¬
ljenega obolenja (pr. kontumac).

karbolna kislina (fenol v H—2%
raztopini) se rabi kot razkužilo za
instrumente, obvezila, za izpiranje
telesnih votlin. Danes se karbolna
kislina malo rabi, nadomešča jo pri
instrumentih prekuhanje, pri obve-
zilih in izpiranj upa druge snovi, ki
so manj nevarne. Zastrupi j en je s
karbolno kislino je mogoče ali tako,
da jo človek užije, ali pa, da se
vsrka iz obvez. Zlasti nevaren je
zadnje navedeni način pri razsežnih
ranah, opeklinah itd. Znaki zastru¬
pitve po zaužitju so: sinji obraz,
bljuvanje, mrzli udi, omotica, krči,
nezavest, prpnehajoče dihanje, široke
zenice, huda srčna slabost, ki lahko
nenadoma povzroči smrt. Pri lažjem
zastrupljenju s karbolno kislino ima¬
jo zastrupljenci glavobol, omotico,
so zbiti, ne diši jim jesti, dviga se
jim iz želodca, seč je temen. Prva
pomoč: jajčni beljak ali mleko ali
krvno oglje; poprej pa z draženjem
žrela povzročiti, da bolnik izbljuje,
kar ima v želodcu; Glauberjeve soli
za čiščenje, krepčila' za. srce; pri

karbonlzScija

89

kašelj oslovski

nezavestnih umetno dihanje; takoj
je treba poklicati zdravnika.

karbonizacija: zoglenitev n. pr. pri
-opeklinah.

karbunkel množični tvor, podkož¬
nih: tvor z več strženi in s prisad-
nico, t. j. z gnojnimi mehurčki na
koži. Karbunkel postane lahko zelo
nevaren, zlasti pri starejših ljudeh
na tilniku ali na ustnici, zaradi česar
je potrebna zdravniška pomoč in
nega.

karcin6m gl. rak.
karcinomatoza gl. rakavica.
kardiazolni šok: ponovna injekcija
cardiazola v žilo, da se povzročijo
božjastnim podobni napadi, s čimer
se dosežejo izboljšanja pri nekaterih
duševnih boleznih.

kardija 1 . srce; kardialen srčen,
n. pr. šum. Kardiakum krepčilo za
srce, 2. požiralnikovo ustje. Kardio-
spazem: krč požiralnikovega ustja.

karies 1. zobni: zobna gniloba ali
zobna piškavoist zaradi bakterij ali
kislin, ki se tvorijo v ustih. Pogo¬
sten v nosečnosti, 2. kostni: vnetje
kosti zaradi okužemja, največkrat
tuberkuloznega; iz kosti se cedi gnoj
(fistula ali piska). *

karlovarska sol (po Karlovih Varih
na Češkem): bel, v vodi topen prah.
se rabi kot čistilo za črevo, jemlje
se 1 do 2 žlički v čaši tople vode
na tešče.

itisba 59.

Lok aorte (1), karotis, glavna vratna
utripalnica (2). podključniena utripal-
nica (3), sapnik (4).

karotis: velika vratna utripalnica
na vsaki strani goltanca po ena, po
njih dobiva glava arteriaino kri.

kastracija skopdtev: uničenje ali
odstranjen je obeh mod pri moškem
oziroma obeh jajčnikov pri ženski.
Kastracijski kompleks: strah pred
kastracijo. Kastrat skopljenec. Pr.
sterilizacija.

kaša: mlečna (za otroke), ovsena
(za sladkorno bolne). Kašasto blato
je kaši podobno. Kašnat ovitek je iz
kaše.

kašelj: naglo, močno, zveneče iz-
tisnjemje zraka iz dihal. Kašelj y
zdravih dihalih povzroči vdor trdnih
ali jedkih snovi v dihala (prah, dra¬
žeči plini, tobačni dim, sluz, hrana
ali pijača, kS se zaleti itd.); kašelj
se pojavlja pri vnetju in razjedah
v dihalih. Večkrat je kašelj znak
nevroze v grlu. Dolgotrajno kašlja¬
nje povzroči, da se pljuča razširijo
(pljučni erhfizem), pa tudi nastanek
kile je dostikrat posledica dolgotraj¬
nega in močnega kašljanja, kakor
tudi krvavenje iz pljuč, iz nosa, celo
možganska kap. Zaradi tega je treba
kašelj odpravljati v vsakem primeru,
bodisi da odppavimo vzrok ali pa,
da kašelj pomirimo, n. pr." z uživa¬
njem toplega mleka, meda, lipovega
čaja ipd. in s toplimi obkladki.

kašelj oslovski (pertusis): kužna
bolezen, katero povzroča poseben
bacil in se prenaša po kapljicah iz
ust. Bolezen se pojavlja največ pri
deti med drugim in osmim letom
starosti in sicer jeseni in spomladi.
Najvažnejši znak je periodično krče¬
vito kašljanje, pri katerem otroci
najprej potegnejo, vase zrak, potem
začno kikirikati in kašljati, pomodre
okoli ust, pri čemer izločujejo velike
količine sluzi iz ust ter izbljujejo
zaužito hrano. Deca, ki je enkrat
prebolela oslovski kašelj, ga navadno
ne dobi drugič. Oslovski kašelj bol¬
nika zelo oslabi in ga napravi spre¬
jemljivega za druge bolezni, n. pr.
za jetiko. Najboljše zdravljenje je

kašljanje krvi

90

kdtgut

v tem, da so otroci noč in dan zunaj
hiše. Zdravljenje na prostem v višina
ali na planinah največ pripomore
proti pljučnici, ki se rada pridruži
oslovskemu kašlju. Bolno deco je
treba skrbno ločiti od zdrave.

kašljanje krvi (hemoptoa): znak
obolenja pljuč, največkrat pljučne
jetike. Na usta .pride včasih velika
količina penaste krvi. Takega bol¬
nika je treba položiti vodoravno, mu
dati na prsi mrzle obkladke, v usta
pa košček leda, ali mu dati piti
hladnega mleka ali pol kozarca hlad-
dne vode, v kateri raztopimo žličke
kuhinjske soli. Takoj je treba tudi
klicati zdravnika.

katalepsija: togost mišic pri ne
katerih- duševnih in živčnih boleznil
ter v globoki hipnozi. Kataleptičnirr
bolnikom lahko spravimo ude v raz¬
lične položaje podobno kot voščenim
lutkam in v tem položaju ostanejo
Kataleptična mrtvaška otrplost se
pojavi takoj ob smrti, n. pr. v vojni
pri plinskem napadu, pri strelih
v možgane in v hrbtni mozeg.

katar: vnetje sluznice, pri čemer
so kapilare polne krvi, sluznica sama
pa nabrekla, zrahljana in vlažna, iz¬
ločajoča redko ali gosto ali gnojno
tekočino. Vzroki katarja so fizika-
lični (nekateri žarki, mraz oziroma
prehlad, vročina); kemični dražljaji
(strupi), prvenstveno pa protozoi in
bakterije. Za katarjem lahko zbole
vsi organi s sluznico. Katar se zdravi
prvenstveno po vzrokih, razen tega
pa s splošnimi lajšala: z mirovanjem,
hladnočo itd.

katarakta: očesno obolenje, ki zelo
moti vid. Poznamo 1. sivo mreno,
t. j. motnost očesne leče, ki je ali
prirojena ali pridobljena. Vzroki pri¬
dobljene so: starost, sladkorna bole¬
zen, obolenje notranjega očesa. Naj¬
bolj pogostna je starostna siva mrena
(senilna katarakta), ki se začne
v sredini leče in se širi proti oibodu,
zato bolniki v začetku bolezni bolj,e
vidijo pri manjši svetlobi, ko so ze¬

nice razširjene, kot pri žarki luči,
ko so zenice zožene. Sčasoma se sle¬
pota poveča tako, da bolniki zazna¬
vajo samo luč in temo. Siva mrena,
ki sploh ni mrena, se da zdraviti
samo z operacijo, t. j. z odstranje-
njem motne leče Kot nadomestilo
za lečo dobe operiranci primerna
očala, 2. zelena mrena gl. glavkom,
3. črna mrena = popolna slepota.

katastrofa: huda nesreča, n. pr.
trčenje ali iztirjenje vlaka, .plaz, po¬
topitev ladje, potres ipd. Katastrofe
povzroče mnogokrat travmatične
nevroze.

katatcnija: togost in krč mišičevja.
Katatonične pojave opažamo pri raz¬
nih duševnih boleznih. t

kateteriziranje: puščanje seča s

aatetrom, t. j. s stekleno, kovinsko
ali gumijevo cevjo, ki jo vtaknemo
v sečnico in jo porinemo v sečnik.

Risba 60.

Oblika katetrov: gumijevih (1—3), ste¬
klenih (4), kovinskih (5).

Kateterizacija se vrši takrat, ko bol¬
nik sam ne more na vodo, n. pr. po
trebušnih operacijah, po poirodu, pri
povečani podmehumici itd. Stalni
ali trajni kateter je oni, ki ga pu¬
stimo v sečnici dalj časa, da iz njega
stalno ali' presledkoma prihaja, seč.
Katetrska mrzlica se pojavi po dol¬
gotrajnem kateteriziranju zaradi ne-
'zbežnega okuženja.

katgut: šivilo iz črevesa koz ali
ovc, se uporablja pri operacijah, ker
ga tkivo sčasoma vsrka.

I

kava

91

kesdnska bolezen

Risba 61.

Stalni kateter v sečnici in sečniku.
Sečnica, v njej kateter (1), sečnik (2),
danka (3), križnica (1).

kava: plod rastline, ki rastev Juž¬
ni Ameriki in na daljnem Vzhodu
Glavna njena učinkovina je kofein,
katerega vsebuje 1 do 1,75 %>.  Kava
ni hranilna. Turška kava vsebuje
manj kofeina kot kava, pripravljena,
na navadni (francoski) način. Kava
krepi srce, zaradi tega jo dajemo pri
oslabitvi srca, pri zastrupi j en ju z
alkoholom in drugimi strupi. Preko¬
merno uživanje kave povzroča raz¬
bijanje srca, nespečnost, živčnost;
deci in bolnim na srcu se kava ne
sme dajati. Kava brez kofeina, ki so
ji kemično vzeli kofein, ima baje
vse lastnosti prave kave. Kavin na¬
domestek se dela iz rastlinskih delov
iz cikorije/smokev, ječmena itd.

kavelj, operacijski: instrument, s
katerim držimo robove ran.

kaverna: votlina v pljučih, ki na¬
stane tako. da del pljuč zaradi stru¬
penega delovanja bacilov tuberku¬
loze razpade, postane sir^st in ga
bolnik sčasoma izkašlja. Na tem me¬
stu nastane votlina, včasih majhna
kot proseno zrno, včasih pa tudi ve¬
lika kot jabolko. Kaverno zdravimo
s pnevmotoraksopr. nri čemeT se
bolna pljuča zgreznejo; s prereza-

njem preponskega živca, da prepona
ohromi in se s tem bolna pljuča one-
gibijo; s torako,plastiko z istim na¬
menom; v novejšem času tudi s'
streptomicinom in požiganjem pljuč¬
nih prirastlin na prsno steno.

kavselj: priprava za krvav« stav¬
ljenje banjk (gl. banjke).

Risba 62.

Kavselj ali pičlja.

*

kavtela: previdnostni ukrep, n. pr,
pri nalezljivih boleznih; izolacija,
karantena, kontumac.

kavzalen vzročen, n. pr. zdravlje¬
nje, t. j. vzrokov bolezni in ne samo
njenih znakov (nasprotje: simptoma¬
tično zdravljenje),
kazalec: drugi prst na roki.
kazein: sirnina, glavna beljakovin¬
ska sestavina mleka. Kravje mleko
vsebuje 3 %, žensko pa 1 % kazeina.
Kazein povzroča sesirjen je mleka.

kazuistika: objavljanje in razlaga¬
nje bolezenskih primerov za razume¬
vanje bolezenskega in zdravilnega
dogajanja.

kemoterapija: zdravljenje s ke¬

mičnimi sredstvi. Kemična zdravila
morajo biti tako močna, da delujejo
na povzročitelje bolezni, bolniku pa'
ne smejo škoditi.

keratomalacija: mehčanje roženice
pri otrocih zavoljo pomanjkanja vita-
•mina A. Lahko uniči roženico in
s tem povzroči slepoto. Zdravimo jo
s preureditvijo prehrane: z dojenjem,
z neposnetim mlekom, ribjim oljem,
oranžnim in limoninim sokom, ko¬
renjem, vitaminom A.

kesonska bolezen: potapljaška bo¬
lezen. Delavci, ki delajo v kesonih
pod zvišanim zračnim pritiskom,
dobe vrtoglavico, krvave iz nosu in
ušes, imajo bolečine v mišicah in

kefir

92

kisik

sklepih, včasih ohrome, če zračni
pritisk naglo odneha; isto se dogaja
potapljalcem v morske globine, zato
je treba pri obojih paziti na to, da
se izvrši izprememba zračnega pri¬
tiska polagoma.

kefir: posebna vrsta kislega mleka,
v Rusiji iz kobiljega, v ostali Evropi
iz kravjega mleka. Izvrstno poživilo
in hranivo.

kifoza: izkrivljenost hrbtenice na-
vzad v grbo, grba. Vzrok; jetika vre-
tenčnih kolutcev, ki se zdruznejo in
povzroče, da štrle vretenčni trnki
razrazen (ostrokota grba); rahitis
(obla grba). Pr. lordoza, skolioza.

kihanje: najprej globok vdih, po¬
tem močno in hitro, nehoteno in
krčevito iztisnjen j e zraka skozi nos
ali skozi nos in usta hkrati. Kihanje
je posledica refleksa, ki ga sproži
draženje nosne sluznice, in sicer bo- ,
diši po tujkih, ki pridejo v nos, ali
pri nahodu po nabrani sluzi.

kila (hemija); v trebušnem mišičju
prirojena ali zavoljo naporov dob¬
ljena vrzel, skozi katero pride del
' drobovja (pečica, črevo itd.) pod
kožo, kjer ga vidimo in otipljemo
kot bulo, ki se pri kašljanju veča.
Prirojena kila je največkrat v dimelj-
skem zgibu ali na popku. Popkovo
kilo opažamo pri novorojenčkih;
kašljanje in jokanje jo povečava.
Zdravimo jo z oblepkovo obvezo:
črevo ali pečico potisnemo v. tre¬
bušno votlino, kožo z leve in desne
strani popka naberemo v dve gubi
in jih z oblepkom stisnemo, s čimer
odpravimo vrzed. Pri. odraslem mo¬
škem se dimeljska kila pojavi v mod-
niku, pri odrasli ženski je pogost-
nejša stegenska kila, ki pride skozi
stegenski rov. Najboljši način, kilo
odpraviti, je operacija, ki je najbolj
priporočljiva, preden bolnik doseže
40. do 50. leto starosti. Nevama
postane kila, kadar se vezne, t. j. če
se ne da več uravnati; smrtno ne¬
varna pa je, če se zadrgne, t. j. kadar
postane neprehodna za blato in ve¬

trove. Bolnika z zadrgnjeno kilo je
treba takoj operirati. Znaki zadrg¬
njene kile so: bolečine v kili, ki se
ne da uravnati; vzdigovanje iz že¬
lodca — v najhujšem primeru blju¬
vanje blata; mrzel pot, hladni udi. —
Razen trebušnih kil poznamo tudi
vodeno in žilno kilo v modniku ozi¬
roma semenskem povesmu in mi¬
šično kilo, če se pretrga mišična
ovojnica (  in se mišica stisne skozi
ovojnimi razporek.

kilni pas: polkrožna jeklena spi¬
rala, ki ima na enem koncu trdo
blazinico za na kilno odprtino, da

Risba 63.

Kilni pas. Blazinica za na kilno od¬
prtino (1)

tišči drobovje nazaj. Kilni pas je
treba natakniti zarana, leže, preden
se kila pojavi. Ponoči kilni pas ni
potreben, zvečer ga snamemo.

lrimavka (namreč mišica); vratna
mišica, katere krčenje povzroča ki¬
manje.

kinin: alkaloid iz skorje kininovca,
tropičnega zdravilnega drevesa iz
Južne Amerike in jugovzhodne Azije.
Kinin upotrebljavamo za zniževanje
telesne temperature, zlasti pa za
zdravljenje im preprečevanje mala¬
rije.

kirurgija: operativna stroka zdrav¬
ljenja, t. j. s krvavo operacijo ali
nekrvavim postopanjem, n. pr. urav¬
nava zlomljenih ali izpahnjenih udov,
poprava znakaženih udov itd. Koz¬
metična kirurgija popravlja lepotne
napake, n. pr. na obrazu, na dojkah
itd.

kisik: plin, ki je sestavni del zraka,
vode in vseh organskih snovi. Brez
kisika ni življenja, vse organsko
dogajanje sloni na izgorevanju s

kisline

pomočjo kisika. Kisik proizvajajo
rastline iz ogljikovega dioksida, člo¬
vek ga vdihava z zrakom, v pljučih
ga prevzamejo rdeče krvničke in ga
dovajajo tkivom in celicam. Cisti
kisik se rafli za dihanje v višinah
(v letalih), za oživljanje .pri zastrup-
ljenju z ogljikovim monoksidom, pri
naduhi, pri motnjah v dihanju, za
oživljanje zadavljencev itd., za kopeli
pri nevrozi, pri boleznih srca in
ožilja.

kisline: kemične spojine, vsebu¬

joče kisik, so kislega okusa in obar¬
vajo modri lakmusov papir rdeče.
V zdravstvu uporabljamo različne
kisline, n. pr. kot jedkovine; potem
ogljikovo kislino v kopališčih in
v slatinah; ocetno in mravlji-nčno ki¬
slino kot kožno dražilo; razredčeno
solno kislino pri zmanjšani kislobi
želodca itd.

kita: neprožni, iz čvrstega veziva
sestajiajoči del mišice, s katerim je
priraščena na kost. Kite imajo raz¬
lično obliko: so vrvaste, trakaste.
plahtaste (n. pr. na dlani), včasih so
tudi medmišične, n. pr. v premi tre¬
bušni mišici. Kito ovija kitna ovoj¬
nica, nekatere kite drse v kitnih nož¬
nicah ali kitnicah, ki izločujejo teko¬
čino, da je drsenje lažje.

kitnica 1 . kitna ovojnica, t. j. rov,
po katerem drse kite, 2. ovojnica
kite. Kitnice se rade vnamejo — suho
vnetje kitnice povzroča škripanje,
škripavec, ki ga opažamo zlasti pri
pericah pozimi zaradi mraza in pre¬
gibanja rok pri zvijanju perila. Šfcri-
paVec zdravimo z onegibitvijo, z ma¬
zanjem z jodovo tinkturo ali z alko¬
holnimi obkladki.

kladivce gl. slušne kosti.

klapouh: človek s klapavimi, t. j.
s povešenimi uhlji.

klecati: pri hoji biti v kolenu ne-
trden.

kleptomanija: kradljivica, t. j. ne¬
zadržna sla prisvajati si tuje pred¬
mete, tudi take, ki jih bolnik sploh
ne more rabiti. Pojavlja se večinoma

93 kljukica

pri ženskah (kleptomanke) kot znak
živčnega in duševnega neravnovesja.
Za zdravljenje se je treba posveto¬
vati z vzgojitelji in z zdravnikom,
kliconosec. gl. bacilonosec.
klicne žleze 1. moške: moda, ki
proizvajajo semenčice, 2. ženske:
jajčniki, ki proizvajajo jajčka.

klima (podnebje) je odvisna od
zraka (toplota, vlaga, padavine, zra¬
čni tlak, vpliv sonca) in zemlje (pre¬
puščanje vode, prejemanje toplote,
radioaktivnost). Klima zelo učinkuje
na naše življenje, zlasti na obtočila,
na živčevje, na dihala, na prebavo
in na duševnost — kjer je mnogo
sonca, so ljudje sveži in veseli, kjer
ga ni, so čemerni.

klimatična zdravilišča: zdravilišča,
v katerih je poglavitno zdravilno
sredstvo za nekatere bolezni pod¬
nebje. Zdravilišča za jetiko so veči¬
noma v višimi 900 do 2000 m, kjer je
zrak brez mikrobov in mnogo ultra-
violetnih žarkov.

klimakterij ali klimaks gl. mena.
Moški klimakterij: izprememba pri
moškem okoli 60. leta starosti, ko
usiha delovanje spolnih žlez, ko se
pojavljajo znaki arterioskleroze itd.,
skratka doba, ki ki.že na pomanjka¬
nje hormonov in izrabljenost orga¬
nov.

klinaste kosti: tri kosti v pod-
gležnu, podobne klinu.

klinika: bolnica, katere namen je,
ne samo zdraviti bolnike, marveč
tudi proučevati bolezni, njih zdrav¬
ljenje in zatiranje ter vzgajati zdrav¬
stvene kadre.

klistir gl. črevesni vliv.
klizma = klistir. Kapalna klizma:
vkapanje tekočine, kar se vrši s po¬
sebno pripravo, ki pušča tekočino
samo po kapljicah.

ključnica (klavikula) ključu ozi¬
roma črki S podobna kost, spaja na
vsaki strani oprsja prsnico z lopatico.

kljukica: zakrivljeni podaljšek

zgornjega konca podlaktnice, ki kot

kljunasti podaljšek

94

kokalnizem

kljuka objema spodnji okrajek nad-
laktnice.

kljunasti podaljšek na lopatici štrli
izpod ključnice nad ramenski sklep.

kljunec: na zgornjem sprednjem
koncu podiaktnice kostni podaljšek,
ki s kljukico tvori sklepno ponvico
za valj nadlaktnice.

kloaka 1 . glavni odvodni kanal pri
kanalizaciji, 2. .pri ptičih skupno iz¬
trebilo za blato in seč, 3. piska, t. j.
gnojni rov v bolni kosti.

klonkanje v želodcu se pojavi, če
je želodčni vratar iz kateregakoli
vzroka zaprt, v . želodcu pa je precej
tekočine. Če je vratar organsko zožen
ali celo zaprt, n. pr. zaradi brazgo¬
tine po zaceljeni želodčni razjedi,
zaradi rakave bule itd., je potrebna
operacija, če pa zaprtje povzroča
zgolj krč, ta popusti, ko preneha dra¬
ženje, ki ga je povzročilo. Klonkanje
v prsih pri nabiranju tekočine v prsni
votlini, največkrat vode (prsni vo¬
denj ak) in gnoja (prsni gnojn jak),
pri poškodbah krvi (prsni krvnjak).

klonični krč: lomeči, stresajoči krč
(nasprotje: tonični krč, ki drži).

klop ah klešč: mrčes, katerega sa¬
mica se zaje v kožo 'živali ali člo¬
veka :n mu sesa kri, od katere kar
prči. Človek jo dobi največ od psov,
zlasti na lovu, potem na ležiščih iz
listja itd. Mrčes odstranimo iz kože
tako, da kanemo nanj kapljico ben¬
cina ali olja; če ga odtrgamo, ostane
glavica v koži. Mrčes povzroči srbež.
prenaša pa tudi bolezen, n. pr. teksa¬
ško In povratno mrzlico.

kloroform: bistra tekočina brez
barve, sladkega' okusa in posebnega
duha. Rabimo ga za narkozo in kot-
blažilo za utiranje pri 'različnih bo¬
lečinah, n. pr. nevralgijah, revma¬
tizmu itd.

klorovo apno rabimo za razkuže¬
vanje stranišč, hlevov itd., tudi za
sterilizacijo vode.

knajpanje: zdravljenje z vodo po
Kneippu, župniku v Worishofenu na
Bavarskem, ki je priporočal bojo

z bosimi nogami po vlažni travi,
vlažnem kamenju in snegu ter poli¬
vanje telesa s hladno vodo za po-
vzdigo odpornosti telesa. 'Telo se ne
sme obrisati, voda mora izhlapeti
sama od sebe. •

kcbuljica ali čebuljica lasna: vbo-
kla zadebeljena na vraščenem koncu
lasu, ki jaše na lasni, brbončici. Gl.
risbo 67.

kocav: poraščen s kocinami.

Kochov bacil: bacil jetike, ki ga
je 1. 1882 odkril Robert Koch, nem¬
ški bakteriolog.

kocka: v podgležnu kocki pod ob¬
oa kost.

kočniki ali meljači: zobje za me-
Ijenje hrane. V čeljusti izza pod¬
očnikov na vsaki strani po dva mala
kočnika ali ličnika, za njima 3 veliki
kočniki, naj zadnji med njimi se ime¬
nuje krajnik, ker stoji na kraju
zobne vrste, tudi starostni ali mo¬
drostni zob, ker zraste šfele po
20. letu.

kodein: alkaloid opija, lajšalo

prvenstveno pri kašlju.

kofein: alkaloid v kavi in v ru¬
skem čaju učinkuje vzburjajoče na
možgane in na dihanje. Uporabljamo
ga za pospešeno izločevanje seča,
proti migreni, proti slabosti srca, za
ooživljenje itd.

kokain: alkaloid iz listja južno¬
ameriškega grma koka. Domačini
listje žvečijo v prepričanju, da jim
jemlje občutek gladu in utrujenosti
ter veča delozmožnost. V zdravstvu
ga rabimo za omrtvičenje pri ope¬
racijah, ker zožuje krvne žile in
ustvarja neobčutljivost.

kokaimzem: zastrupljenje s ko¬
kainom. Kokainisti sprva občutijo
olajšanje svojih težav, ki so dosti¬
krat namišljene, sčasoma pa potre¬
bujejo vedno večje doze,mamila, ki
organizem slabi in zastruplja. Znaki;
hujšanje, bledica, razbijanje srca,
govorne in dihalne motnje, glavo¬
bol, razdražljivost, napadi groze,
nespečnost, pozabljivost, brezvolja,

koksitis

95

kolera nostras

tresavica, nazadnje popolni telesni in
duševni propad. Bolnika je treba iz¬
ročiti v zdravilišče za živčne bolezni.

koksitis gl. vnetje kolka.

kokus (mn. koki): oblast mikrob,
povzročitelj raznih bolezni. V mikro¬
skopskem vidiku se koki kažejo
v obliki verige, tedaj jim pravimo
streptckcki (povzročajo gnojenje, šen,
zastrupljenje krvi) in v obliki gro¬
zda, tedaj jim pravimo stafilokcki
(.povzročajo kožna gnojenja), včasih
so podobni žemlji, n. pr. gonokoki
(povzročitelji kapavice) in meningo-
koki (povzročitelji vnetja možgan¬
skih mren).

kolabirati 1. sesesti se, n. pr. bol¬
nik od slabosti, 2. zgrezniti se, n. pr.
pljuča, če vdre zrak v prsno votlino,
3. zapreti se, n. pr. žila, 4. stisniti se,
n. pr. nozdrvi, črevo, nožnica, danka.

kolaps: nenadna srčna slabost, ki
se kaže v blediiu, slabem in nepra¬
vilnem pulzu, hladnem znojenju
hladnih udih. Vzroki: oslabelost srca
zaradi srčnih bolezni; velika izguba
krvi; zastrupljenje bodisi s kemika¬
lijami ali s toksini pri kužnih bo¬
leznih itd. Kolaps je lahko kratko¬
trajen, lahko pa traja tudi več ur
Vsekakor je treba takoj klicati zdrav¬
nik a. Za prvo silo damo kolabira-
nernu močno črno kavo, alkohol, na
osrčje hladne obkladke, vroče kopeli
za roke in noge.

kclapsno zdravljenje pljuč: one-
gibitveno zdravljenje jetičnih pljuč,
s čimer pljuča onegibimo, kar dose¬
žemo s pnevmotc-raksom. s prereza-
njem prepdnskega živca, s plombi¬
ranjem pljučne kaverne, s torako-
plastiko.

kolcanje: nenadni krč prepone, t. j.
mišice, ki deli prsno votlino od tre¬
bušne. Vzroki: želodčna in črevesna
obolenja, pitje zelo mrzlih pijač,
živčne in možganske bolezni itd. Pri
kolcanju je treba globoko dihati in
sapo zadrževati; kadar je posebno
hudo in vdihavanje in zadržavanje
sape ne pomaga, vzamemo pomirila,

n. pr. brom, baldrijanove kapljice
ipd. Pri dolgotrajnem kolcanju so
včasih potrebna mamila, seveda po
zdravnikovi odredbi. Kolcanje se
včasih pojavi tudi epidemično, n. pr.
pri gripi ter v agoniji.

kolčnica gl. bočnica.

koleno: najmočnejši sklep našega
telesa, veže stegno in golen. Sestav¬
ljata ga v glavnem stegnenica in
golenica. V sklepu sta dva polme-
sečna hrustanca, meniskusa, ki iz¬
ravnavata neskladnost sklepnih plo¬
skev. Na sprednji strani je v kiti
stegenske štdriglave iztegovalke za¬
predena pogačica. Sklep ima več
duznikov. Odzadnja stran (pri stoje¬
čem) oziroma spodnja (pri ležečem)'
se imenuje podkolenek ali kolenski
zgib, tu potekajo žile in živci. Ko¬
leno zdravo je trdno, bolno in ne¬
premakljivo je trdo, netrdno in
ne-trdo je klecavo. Iksasta kolena
(navzkrižna kolena) so podobna črki
X, oksasta kolena (razrazna kolena)
črki O (oboja so posledica rahitisa
'gl. risbi 11. in 12). Zdravijo jih tako,
da se skrivljene kost: zlomijo in
zravnajo.

kolera: huda kužna bolezen, ki je
endemična v Aziji, od koder se je
prejšnje čase prenašala tudi v Evi
ropo. Povzroča jo komabacil, t. j.
bacil, ki je podoben vejici (ločilu),
katerega je leta 1883 odkril Robert
Koch. Okužimo sč z neprekuhanim
mlekom, z nezdravo vodo, z neopra¬
nim sadjem. Bacil kolere se nahaja
v blatu ne le koleravih bolnikov,
marveč tudi prebolevnikov. Po zraku
se bacil ne širi. Bolezen se kaže
v hudem vnetju čreves z drisko,
blato je redko, podobno riževi vodi;
udi so hladni; v mišicah se pojavlja
krč; bolnik trpi hudo žejo in vidoma
propada. Za zdravljenje se uporablja
tudi kolemi serum.

kolera nostras (domača ali poletna
kolera); poletno obolenje otrok, ki
bljujejo in imajo hudo drisko. Pri
dojenčkih in pri otrocih v prvem letu

k (ili-bacili

96

komolec

starosta, ki se hranijo umetno na¬
mesto z maternim mlekom, je po¬
letna kolera zelo nevarna in je treba
v vsakem primeru takoj klicati
zdravnika.

koli-bacili = koli-bakterije: bakte¬
rije v debelem črevesu, v veliki mno¬
žini zdravega človeka, ki se z iztreb¬
ki prenašajo navzven,, kjer jih naj¬
demo v vodi, v prahu, v zemlji itd.
Navadno so te bakterije neškodljive,
včasih pa postanejo virulentne in
povzročajo razna obolenja, n. pr.
vnetje sečil, žolčev j a, potrebušnice
itd.

kolika: boleči črevesni krči, griza-
vica. Vzrokov za koliko je mnogo
najpogostnejši je draženje črevesa
zaradi uživanja nezrelega sadja, pre¬
več mrzle pijače, sladoleda, piri za¬
pori črevesa, pri zastrupljanju, pri
kužnih boleznih itd. Razen črevesne
kolike poznamo tudi želodčno koliko,
ko si želodec krčevito prizadeva, da
premaga oviro pri zoženem vratarju;
žolčno koliko, da potisne v žolčnem
vodu zakleščeni žolčni kamen naprej,
takisto ledvično koliko za potiska¬
nje zakleščenega ledvičnega kamna
Sečnikovo koliko pri kamnih v seč¬
niku' in pri Sečnikovem katarju; ma¬
ternično koliko ob bolečem meseč¬
nem perilu. Tudi porodni popadki
so v bistvu kolika. Prva pomoč pri
koliki je mir v postelji in topli ob¬
kladki na trebuh; takoj je treba po¬
slati po zdravnika, da najprej dožene
vzrok kolike.

kolitis: vnetje debelega črevesa.

kolk 1. sklep med medenico in
stegnenico, 2. predel okoli kolčnega
Sklepa.

kolobar bradavični: obarvani del
okoli-prsne bradavice.

kolon: debelo črevo. Razločujemo
navzgomje, prečno, navzdolnje, esa-
sto (črki S podobno) debelo črevo in
danko. Debelo črevo se začenja na
desni spodnji strani trebuha s slepim
črevesom, na katerem je kot izrastek
slepič, se boči do jeter, kjer se v ko¬

lenu obme proti levi strani trebuha,
napravi pod vranico drugo koleno
ter se končuje z danko, katero zapira
zadnjik.

kolonija bakterijska = kultura
bakterij.

kclutec vretenčni: glavnina vre¬
tenca, na kateri so roglji in locen.

koma: globoka nezavest, predvsem
pri sladkorni bolezni, Znaki: razen
nezavesti otežkočeno dihanje, padec
telesne temperature celo do 30° C,
upad krvnega pritiska, oslabljeni
krvni obtok, iz ust zadah po acetonu.
Koma je bila svojčas smrtna bole¬
zen, zdaj je mogoče sladkorno koma¬
toznega bolnika rešiti z injekcijo
insulina. Razen sladkorne kome po¬
znamo še apoplektično (pri možgan¬
ski kapi), uremično (pri ledvičnih
obolenjih), epileptično (božjastno),
strupno (pri zastrupljenju s kemika¬
lijami in toksini), jetrno (pri jetrni
cirozi).

komabadl gl. kolera.

komarji: mrčes, ki živi v močvir¬
natih krajih. Samice ležejo jajčeca
v vodi, kjer se iz njih razvijejo ličin¬
ke in iz teh mladi komarji. Ker ne¬
kateri komarji’ s pikom prenašajo
bolezen, n. pr. anofeles malarijo,
moskit papaitačijsko mrzlico itd., je
treba komarje zatirati. Zatiranje se
vrši najuspešneje tako, da močvir¬
nate kraje osušimo oziroma jih po¬
trosimo z diditijem, ki ličinke za¬
mori. Razen tega se jih. skušamo
obraniti s tem, da ponoči zapiramo
okna ■ ali 'jih zaslsfemo z mrežasto
tkanino, da komarji ne morejo
v spalnico.

kombiniran: sestavljen, n. pr. zdra¬
vilo, sestoji iz več snovi, ki se v učin¬
kovanj u podpirajo.

kombustija: poškodba zaradi vro¬
čine 1. s trdimi vročimi predmeti:
opeklina, ožganim, 2. s tekočimi
vročimi predmeti in vročo paro:
oparim.

komolec (laket): predel med nad-
laktom in podlaktom. Komolčni sklep

kompenzacija 97

— — - x —

med nadlahtnico in podlaktnico. Ko¬
molčni zgib: notranji pregibni del
komolčnega sklepa.

Pdsba 64.

Prerez skozi komolec od spred navzad.
Nadlahtnica ji), koželjniea (2), podlakt-
nica (3), nadlaktnični valj (4), podlakt-
niena. kljukica (5). podlaktnični kljunec
(G).

kompenzacija: izravnava. Pri kom¬
penzirani (izravnani) srčni hibi de¬
luje srce normalno, ker je sčasoma
izravnalo hibo s tem, da je postala
srčna mišica debelejša Kompenza¬
cijska motnja - gl. dekompenzacija
Kompenzatorični proces: izravnava¬
nje, izravnalno dogajanje.

kompleks: sikupek med sabo po¬
vezanih znakov bolezni. V psihoana¬
lizi skupina afektov, potisnjenih
v podzavest, ki so nastali kot posle¬
dica zaresnih doživljajev in ki vpli¬
vajo na duševno stanje bolnika.

komplementaren: dopolnilen, n. pr.
barve, ki združene dajo belo barvo;
zrak t. j. tisti, ki ga pri pojačanem
dihanju še lahko spravimo v pljuča;
prostor prsne votline, ki ga pljuča
izpolnijo , šele pri naj globoke jšem
vdihu.

komplementi spajajo v organizmu
zaščitne snovi z mikrobi in tako uni¬
čujejo mikrobe in njihove strupe.
Komplementi se nahajajo v krvi člo¬
veka in živali, zlasti mnogo jih imajo
morski prašički.

komplikacija 1 zaplet, otežkoče-
nje kake stvari, 2. k že obstoječi bo¬
lezni novo obolenje, ki prvo. bolezen
kcmplicira, poslabša. Kompliciran:
zapleten, zamotan, tudi nejasen,
n. .or. bolezenski primer.

komponenta: sestavina, delež, n. pr.
prebavna, t. j. soudeležba prebave
pri kaki neprebavni bolezni.

kongestija

kompot: sadje kuhano v raztopini
sladkorja. Izdatno hranivo, vendar
z manj vitaminov kot presno sadje.

kompresa 1 . mrzel obkladek, 2. ki-
rurgična: brisači podobna ruta iz

platna ali tkanine, s katero pokri¬
jemo okolje predela, kjer bomo ope¬
rirali.

kompresija: pritisk, n. pr. bule na
živec. Kompresijska obveza: trdna
obveza, ki s pritiskom ustavlja krva¬
venje iz rane.

kompresorij: stiskalo za ustavlja¬
nje krvi.

komprimirati: stisniti, n. pr. žilo.
komunikacija: povezanost, spoje-
nost.

koncentracija 1 . duševna, t. j. zbra¬
nost, 2. zgostitev, združitev. Koncen¬
trirana tekočina: zgoščena Koncen¬
tričen: krožen, osredotočen.

koncepcija: spočetje, zanositev;

koncipirati: spočeti, zanositi,
koncept: zamisel.

končič: končni del, n. pr. živčni,
žilni.

kondenzirati zgostiti, n. pr. mleko,
v t. j. s kuhanjem v brezzračnem pro¬
storu ga zgostiti na '/s ali na 'A  nje¬
gove količine. V zgoščenem mleku
so vse mlečne hranilne snovi z vita-
1  mini vred.

kondicija 1 . telesno in duševno
stanje. Kondicijski trening: priprav¬
ljanje na tekmovanje, 2. pogoj.

konduktcr 1 . električni vod, 2. zdrav
prenosec kake bolezni, n. pr. zdrava
mati prenese krvavičnost (hemofilijo)
na sina.

kcnfluirati: stekati se, združiti se,
n. pr. več kožnih vzbrsti v eno.
kcnfuzen: zmeden,
kongelacija gl. ozeba, omrzlina,
kongestija: gorečica, naval krvi
v glavo, zlasti pri ženskah v dobi
mene. Vzroki: bolezni krvnih žil in
nevroze. Znaki: rdečica v obrazu,
občutek vročine, včasih omotica, ble-
ščavica pred očmi itd. Zdravi se z
mirovanjem (ležanjem s privzdignje-

7  ,

konjunktiva

98

kontinčnca

no glavo), s hladnimi obkladki na
glavo<, s preparati iz jajčnikov Vse¬
kakor se je treba posvetovati z zdrav¬
nikom.

konjuktiva: očesna veznica (gl.
risbo 91).

konjunktivitis: vnetje očesne vez¬
nice, ki ga povzroči največkrat zrak,
tujek v očesu, dražeči plini itd. Zna¬
ki: rdečina veznice, solzavica, srbež,
občutek, kakor da je nekaj v očesu.
Vzrokov vnetja je več: trahorn, ka¬
pavica, spomladanski katar. Dognati
pravi vzrok je stvar zdravnika, ki
po njem odredi zdravljenje.

konkaven: vbokel, n. pr. leča (raz-
pršalna), očala (za kratkovidne).

konkrement: strdina, trda tvorba
iz raznih soli v telesnih duplinah.

konservativen n. pr. zdravljenje
poškodb je tako zdravljenje, ki ude
ohrani, ki jih torej ne amputira. Tudi
neoperativno zdravljenje nasploh se
imenuje konservativno.

konsistenca: trdnostno stanje kake
snovi, gostota (plinska, tekoča, trda).

konsolidacija: strjenje, n. pr. pri
prelomljenih kosteh kostnega zrastila
s tem, da se v njem nabere dovoljna
količina apna, s čimer se zrastilo
strdi.

konstanten: stalen, nespremenjen,
n. pr. telesna vročina pri nekaterih
boleznih; bljuvanje pri nosečnicah =
nosečnostna bljuvalica.

kbnstatirati'dognati, ugotoviti: bo¬
lezen. Konstatacija: 'dognanje, ugo¬
tovitev, izvid.

konstipacija zaprtje, zapeka,
konstitucija: telesni ustroj, zasno¬
va; prirojene telesne in duševne last¬
nosti. Po konstituciji imamo tri kon-

stitucionalne tipe 1. leptozotnni tip:
dolgo mršavo telo, prsi in ramena
ozka, nos dolg, 2. atletski tip: pleča
široka, postava visoka, kosti in mi¬
šice močne, 3. piknični tip: širok
obraz, kratek vrat, kratko in široko
oprsje, velik trebuh, nagnjenost k
debelosti. Razen različnih telesnih
makov kažejo konatitucionaka tipi

Risba 65.

Atletični tip.

tudi različne duševne lastnosti in
nagnjenja k različnim duševnim bo¬
leznim.

konstitucionalen: zasnovan, priro¬
jen.

konstitucionalne bolezni so tiste,
ki jim daje temelj konstitucija,
n. pr. leptozomni tip je nagnjen
k jetiki, piknični pa k možganski
kapi. S tem pa še ni rečeno, da lepto-
zomnik res oboli za jetiko in da
piknika res zadene možganska kap.

kontagiozen: kužen, nalezljiv. Kon-
tagium: kužilo, prisadilo.

kontakt: dotik, stik. Kontaktna in¬
fekcija: okuženje z dotikom, stično
okuženje.

kontaktna očala pravzaprav kon¬
taktna stekla so steklene ploščice,
ki se nosijo neposredno na zrklu,
poveznjeno med trepalnicami in
zrklom, kateremu se v svoji obliki
natančno prilegajo in z njim tudi
gibljejo. Kontaktna stekla niso na¬
domestilo za očala, pač pa važna, žal
le redkokdaj uporabljiva izpopolni¬
tev. O nabavi in uporabi kontaktnih
stekel more odločati samo specialist
za očesne b.olezni.

kontinenta: zmožnost nekaj držati,
n. pr. blato, vetrove, seč (nasprotje
inkontinenca: nezmožnost kaj držati).

kontraindikacija

99

kopališčni katar

».

Kontinenten: držeč, nepropusten,

n. pr. črevesni šiv, ^mišica zapiralka
na zadnjiku za blato in vetrove.

kontraindikacija: neumestnost, ne¬
potrebnost, škodljivost, n. pr. kakega
zdravljenja (operacije v določenem
primeru).

kontraincizija: protivrez, vrez tudi
na nasprotni strani operativne od¬
prtine, n. pr. pri ognojku, da je gnoju
mogoč odtok na dve strani.

kontrakcija: krčenje, n. pr. srca,
mišice (ko krč popusti, nastane prvot¬
no stanje organa).

kontraktura: sfrknjenost mišice,

negibnost uda v sklepu (kadar je
samo začasna), negibljivost (kadar
je stalna).

kontrast: nasprotje. Kontrastno

sredstvo: kemično sredstvo n. pr. ba-
rium, biismut, jod, s čimer v zdrav¬
stvu napolnimo votle organe, da jih
napravimo vidljive z rentgenskimi
žarki, ker kontrastna sredstva ne
prepuščajo rentgenskih žarkov; kon¬
trastno barvanje: različno od osnov¬
nega obarvanja, da se vidi razloček.

kontrolni preizkus: primerjanje

z normalnim stanjem.

kontumac: zdravstveni zapor. Kon-
tumaciranje: izoliranje družine, hiše,
kraja, pokrajine ob izbruhu kake
nalezljive, bolezni, da se prepreči
njeno prenašanje in širjenje (pr. izo¬
lacija, karantena).

kontuzija: pritisnina, otolkljaj:

stisnjeno tkivo zaradi poškodbe. Na
kpntuzijo devamo hladne obkladke,
kadar pa je ranjena tudi koža, je
treba rano po zdravniških predpisih
obvezati.

konveksen izbokel: leča (zbiralna),
očala (za daljnovidne).

konvulzija: zvijavjca. Vzrok: okva¬
ra možganov- Tudi histerični ljudje
dobivajo včasih konvulzivne napade,
ki jih stresajo in lomijo.

konzilij: posvet. Konziliarij: zdrav¬
nik. največkrat specialist za bolezen,
za katero boleha bolnik, ki ga kli¬
čejo, da se posvetuje z zdravnikom,

r

ki bolnika zdravi. Konzilij lahko
priporoča zdraveči zdravnik, lahko
pa ga zahteva tudi bolnik ali njegovi
svojci.

konzultacija: posvetovanje, n. pr.
bolnika z zdravnikom, vprašanje za
nasvet.

koordinacija: vzajemnost delova¬
nja, skladnost raznih mišic, ki sode¬
lujejo, n. pr. pri hoji, požiranju ipd.

kopališča: kraji z naravnimi mine-
ralnimf vrelci, katerih voda prihaja
iz velike globine, ima stalno tempe¬
raturo ter mnogo mineralnih snovi
v soleh in plinih. Ta voda se upo¬
rablja za zdravljenje različnih bo¬
lezni, bodisi da jo bolniki pijejo, da
se v njej kopajo, da se ovijajo v blato
te vode ali leže v njem, da vdihar-
vajo njene pline, ali pa jo uporab¬
ljajo kot'emanacijo radiuma. Pitje
vode učinkuje s  količino, tempera¬
turo in solmi. Pri kopanju oziroma
pri ovijanju in ležanju v blaitu dra¬
žijo kožo temperatura in rudnine,
razen tega prehajajo skozi njo plini
in vdihava se tudi njihova .para. Pri
vdihavanju deluje para. Radiumska
emanacija. draži kožo in vpliva ne¬
posredno na bolezen. — Ni vsako
kopališče za vsako bolezen in za
vsakega bolnika, zaradi tega se je
treba pri izbiri kopališča posvetovati
z zdr avnikom in v kopališču biti .pod
zdravniškim nadzorstvom. — Učin¬
kovanje kopališč pospešuje tudi spre¬
memba zraka in okolja, hrana, spro¬
stitev cd vsakdanjih skrbi, pa tudi
razne kopališke zdravstvene naprave,
kakor gimnastika, 'masaža, elektri-
ziranje itd. .

kopališčni katar očesne veznice
1. pri kopalcih v zaprtih bazenih.
Virus pride iz ženskega spolovila in
moške sečnice v kopalno vodo in od
tam v oči kopalcev. Bolezen se po¬
javi samo v enem očesu in kaže glo¬
boko ležeča zrnca v prehodnih gu¬
bah, je torej zelo podobna akutnemu
trahomu. Značilna za njo je oteklina
predušesne bezgavka Izloček iz

kopanje

100

kost

očesa je malenkosten in sluzast,
včasih ga s.ploh ni. Obolenje traja
kakega pol leta in se ozdravi brez
posledic. Zdravljenje je podobno
trahomskemu, 2. vnetje očesne vez¬
nice zaradi klorove vode, s katero
se kopališčni bazeni razkužujejo.
Obolenje je navadno brez posebnosti.

kepanje 1 . v topli vodi čistilna
kopel, s katero očistimo kožo in raz¬
širimo pore, s terfi se poživi ^zpari-
vanje kože in izločevanje znoja. Voda
naj ima 32° C. Kopel naj traja 20 mi¬
nut; po kopeli se s hladno vodo
oprhamo, kar je zelo koristno za
utrjevanje telesa. Zdrav človek, se
naj kopa enkrat do dvakrat na teden.
Ce je v poklicu, ki ga zelo umaže,
opraši itd., mu je potrebna večkratna
kopel, tudi vsak dan, ta kopel pa je
lahko krajša, 2. hladna kopel (15 do
20° C) najprej zoži krvne žile, potem
pa jih razširi in s tem poživi krvni
obtok. Po hladni kopeli je treba telo
čvrsto drgniti z brisačo, 3. vroča
kopel (35 do 50° C) se pripravi tako,
da topli kopeli dolivamo vroče vode
do zaželene temperature. Vročo ko¬
pel rabimo pri revmatizmu, ishiasu
ipd.

kopel celotna: človek je v vodi ves
razen glave.

kopel sedežna: človek v vodi sedi,
voda mu sega do popka, oprsje in udi
pa so izven nje.

kopel izmenična za roke in noge.

, Topla voda naj ima 34° C, hladna'pa
naj stoji nekdaj ur v sobi. Roke po¬
tisnemo v vodo do komolca, noge do
polovice goleni. Za roke imamo po¬
sebni posodi, takisto za noge. Začne¬
mo s toplo vodo in držimo v njej
ude 3 minute, nato jih denemo
v hladno za eno minuto. To pono¬
vimo petkrat in na koncu roke in
noge dobro otremo. Izmenične kopeli
se rabijo pri otrplosti udov, pri hlad¬
nih nogah, pri tegobah zaradi ploskih
nog, za p oživi jen j e krvnega obtoka
itd.

kopeli so kaj različne: zračne,
sončne, vodne, morske, blatne. Vodne
kopeli so celotne in sedežne; vroče,
hladne, tople, parne; električne ko¬
peli z električnim obsevanjem itd.

kopitasta noga je podobna konj¬
skemu kopitu, stopalo je iztegnjeno
kot podaljšek goleni in bolnik ne
stopa na' podplat, marveč na plesna.

koprivka: posamezna kožna vzbrst
pri koprivnici.

kcprivke ali koprivnica (urtika-
rija): hudo srbeč kožni izpuščaj, .po¬
doben izpuščaju, če nas opečejo ko¬
prive. Koprivnica naglo nastane in
navadno hitro izgine. Nekateri pre¬
občutljivi ljudje so nagnjeni k temu,
da dobe koprivnico po nekaterih je¬
deh, n. pr. jagodah, rakih, siru itd.,
ter po zdravilih (piramidon, veronal,
aspirin). Proti srbežu ovlažimo (ne
drgnemo) srbečo kožo z alkoholom,
ki izhlapevajoč hladi in pomirja, si¬
cer pa čim prej izčistimo črevo s ka¬
kim dristilom in klistirom, da od¬
pravimo vzrok.

korekcija: izboljšanje, n. pr. vida
z očali.

korektura: poprava, n. pr. krivih
kosti, kožnih gub itd. z operacijo,
korium: usnjica (plast kože),
komea gl. roženica.
koronarne žile: venčne arterije na
srcu, ki napajajo srčno mišičje. Skle¬
roza teh žil povzroča angino pektoris
(srčni krč).

korpus 1. alienum = tujek, 2. de¬
beti (izg. delikti); orodje, s katerim
je bil izvršen zločin, 3. korpus ka¬
kega organa = glavnina organa.

kost: oporni organ telesa, hkrati
pasivno gibalo. Kost nastane iz hru¬
stanca, ki zaapni. Zaapnjevanje se
začne že v materničnem življenju in
traja približno 20 let. Kosti so dolge,
cevaste ali mozgave, n. pr, nadlaht¬
nica, stegnenica itd., kratke, n. pr.
vretenca, dlartčnice, prstnice, pod-
gležnice, stopalnice ter ploščate, n pr.
lobanjske kosti, prsnica, lopatice.
Dolge kosti imajo v sredi kostno

kostdlen

101

kozmetika

votlino, ki je napolnjena z rumenim
kostnim mozgom. Okrajki dolgih ko¬
sti so zgrajeni po istem načinu kot
mostovi in železna dvigala, s čimer
se nosilnost in trdnost kosti poveča.
V kratkih in ploščatih kosteh je rdeč

Risba 66.

Vzdolžni prerez skozi zgornji okrajek
nadlaktnice. Scelna kostnina ali kom-
pakta (1), satovnasta kostnina ali spon-
gioza (2), kostni mozeg v kostni votlini
(3).

kostni mozeg, v njem se tvorijo rdeče
krvničke. Kastna ovojnica se ime-
nuje pokosfnica (periost). Kostnina,
t. j. kostna tvarina sestoji iz veziva,
ki ji daje elastičnost, in iz apnenih
ter drugih šoli, ki ji dajejo trdnost.

kostalen: rebrn, n. pr. mišice, di¬
hanje (gl. dihanje tipi).

kostna fistula (kostna piška) na¬
stane pri gnojnem vnetju kosti, ko
gnoj teče iz kosti, n. pr. pri kostni
jetiki, pri vnetju kostnega mozga
ipd.

kostnina ali kostno tkivo je scelna

(kompaktna), v njej ni videti vmes¬
nih votlin in satoynasta (spongiozna),
ki kaže votlinice za kostni mozeg
liki celice v satovju za med.

kotišče bolezensko == leglo bo¬
lezni.

kotiščno okuženje: kak organ se
okuži po povzročiteljih bolezni, ki
pridejo vanj iz bolezenskega kotišča
po krvnem obtoku.

kočniki: zadnjih 5 zob v vsaki če¬
ljusti odraslega človeka. Najspred-
nejša med temi, torej 4. in 5. zob od
srede sta mala kočnika ali ličnika,
zadnji, t. j. 8. od srede pa je kraj¬
nik ali starostni zob, modrostni zob,
ker 'zraste šele po 20. letu.

koze ali osepnice (variola): huda

nalezljiva bolezen, ki je pred uve¬
ljavljenjem cepljenja proti kozam
razsajala epidemično po Evropi in
kosila ljudi na veliko. Zdaj je redka,
vsaj v kulturnih državah, v katerih
je cepljenje proti kozam obvezno že
pri otrocih v prvem letu. starosti.
Čas od okuženja do izbruha bolezni
traja 13 dni, potem se pojavi visoka
vročina, bolečine v križu in udih ter
bljuvanje. Prvi ali drugi dan se po¬
kaže izpuščaj po nogah, na trebuhu,
oprsju in plečih, ki izgine v 24 urah.
Tretji dan temperatura pade, sedaj
se razvije nov, zelo srbeč izpuščaj,
in sicer mehurčki po obrazu, na udih
in na trupu. Mehurčki se ognoje in
temperatura se znova dvigne. Zdaj
se pojavijo komplikacije: pljučnica,
vnetje srčnih zaklopk, srednjega
ušesa, ledvic, v najhujših primerih
zastrupljenje krvi. Od 12. dne dalje
se začne izpuščaj sušiti, toda brazgo¬
tine po njem ostanejo na obrazu vse
življenje. — Kozave bolnike je tre¬
ba strogo oddvojiti in sicer v epidem-
skih bolnicah. —.-Proti kozam se z
gotovostjo ščitimo z zaščitnim cep¬
ljenjem, s cepivom, ki ga dobimo od
krav, ki smo jih cepili s kozami. Na
vimenu se jim napravijo gnojni me¬
hurčki, katerih vsebina so oslabljeni
povzročitelji bolezni, ta vsebina se
uporablja kot zaščitno cepivo,- Cep¬
ljenje proti kozam je lahko okuže¬
nje, pri katerem cepljenec sam tvori
protistrupe, ki ga ščitijo navadno
celo življenje. — Koze povzroča po¬
seben virus.

kozice (variolois): kozavemu izpu¬
ščaju podobni izpuščaj, ki se včasih
pokaže po cepljenju proti kozam, ce-

pitvene koze.

kozmetika: negovanje lepote. Njen
namen je, normalizirati kožo in po-
vrhne organe, zakriti prirojene ali
pridobljene hibe itd. z mazanjem,
masažo in operacijami. Kozmetična
kirurgija odstranjuje kožne izrastke,
zmanjšuje in uravnava nosove,

koža

102

krastavica

normalizira uhlje, popravlja preve¬
like dojke, odstranjuje viseči trebuh,
zravnava skrivljene noge itd. Koz-
metikum: topotalo (mazilo, prašek
itd.).

koža sestoji iz treh plasti: iz vrh-
pjice, usnjice in podkožja. V vrh-
hjici so živčni končiči, ki urejajo ob¬
čutljivost kože, posredujejo zaznava¬
nje bolečine, občutek mraza, toplote,
srbeža itd. V usnjici so žile t  arterije,
vene in mezgovnice; v njej- so tudi
tipalne brbončice, žleze lojnice in
znojnice. V podkožju so maščobne
celice, ki so napolnjene z mastjo
Posebne kožne tvorbe so: lasje ozi¬
roma dlake in kocine ter nohti-
Glavna opravila kože so: vsrkavanje
snovi, n. pr. plinov, mazil, bolezen¬
skih povzročiteljev; potem dihanje:

Risba 87.

Navpični prerez skozi kožo. I. Vrhnjica.
II. usnjica, III. podkožje ali mezdra.
Lasno stebelce (I), lasna čebuljica (2).
lasna brbončica (3), lasna mišica naje-
ževalka (4), žleza lojnica (5), žleza
znojnica (6), krvna žila (7), tipalna
brbončica (8).

koža vsrkava iz zraka kisik in ga
predaja telesu, hkrati oddaja teko¬
čine z izhlapevanjem; izločevanje
znoja po žlezah žnojnicah in maščo¬
be po žlezah lojnicah; z izhlapeva¬
njem znoja koža uravnoveša telesno
temperaturo; s kožo zaznavamo raz¬
ne občutke. V koži' se dela barvilo,
ki nas varuje pred premočnim žar¬
kov jem.

kožo negovati se prayi, z njo
ravnati tako, da ostane voljna, lep?

in zdrava. Umivati se je treba z
mehko vodo in nevtralnim milom.
Če nimamo mehke vode, tedaj trdo
vodo prekuhamo', preden se z njo
umivamo, ali pa ji dodamo barakaa,
natrijevega bikarbonata ali glicerina.
Ako koža vode ne prenaša, tedaj jo
umivamo z umetnimi kožnimi vo¬
dami, t. j. z alkoholno raztopino sa¬
licilne kisline ali boraksa. Suho kožo
čistimo z oljem ali mastjo, v kateri
je nekaj borove kisline, salicila in
glicerina. Zelo mastno kožo umivamo
dvakrat na dan z vročo vodo in mi¬
lom, nazadnje jo osvežimo s hladno
vodo, namažemo s suho kremo ter
posipamo s suhim toaletnim praškom.
Suho kožo črez noč namažemo z in¬
diferentno mastjo, jo čim manj umi¬
vamo ter uporabljamo za njo mastne
toaletne kreme.

koželjnica (radius): podlaktna kost
na palčni strani podlakta. Prelom
koželjmice tik nad zapestjem je po¬
gostna poškodba pri padcu, ko se

željnico je treba čim prej uravnati in
umavčitL

kožni rak je najčešči na obrazu in
sicer pri kadilcih pipe na spodnji
ustnici. Vzrok kožnega rajka 'je ke¬
mično vplivanje, n. pr. nikotina pri
kadilcih, saj pri dimnikarjih, katrana
ori delavcih v tovarnah katrana,
kradljivica gl. kleptomanija,
krajeven: lokalen, t. j. na določe¬
nem omejenem kraju, n. pr. krajevno
vnetje slepiča je omejeno na slepd-
čevje (nasprotje: splošno vnetje je
razširjeno po vsem trebuhu),
krajnik gl. zob, kočniki,
krasta: tvorba na rani, ki se je na¬
pravila iz posušenih mehurčkov, iz
gnoja, krvi in celic. Kraste ne sme¬
mo z ran trgati, marveč pustiti, da
se sama odlušči, ker drugače se rana
lahko prisadi,
kraste = garje.

krastavica (imipetigo): krastav li¬
šaj, navadno pri otrocih, pa tudi pri
odraslih, ki se kaže na licih, na bradi,

kratkovidnost

103

kretiaizem

na ustnicah, na čelu, na nosu, po
udih in na trupu. Ljudstvo temu iz¬
puščaju pravi »ocvirki«. Bolezen po¬
vzročajo gnojničke, ki jih otroci z
nohti pri praskanju prenašajo po
koži. Kraste zmehčamo z oljem ali
vazelino, kožo pa namažemo z mazili.
Pri otrocih je treba posebno paziti
na snago.

kratkovidnost (miopija): slab vid
zaradi nepravilnega lomljenja svet¬
lobnih žarkov v očesu. Oko je pre¬
dolgo, zaradi tega nastaja ostra sli¬
ka predmetov pred mrežnico. Za gle¬
danje v daljavo je treba očal z raz-
pršilnimi stekli, ki žarke razprše
tako>, da se 'križajo prav na mrežnici.
Ne prehudo kratkovidnim se v sta¬
rosti vid izboljša, ker se popravi s
starostno daljnovidnostjo. Vzrok
kratkovidnosti je največkrat prirojen
(predolgo zrklo), ,pa tudi pridobljen
zaradi prenapenjanja oči.

krč: nehoteno močno skrčenje mi¬
šice, katero povzroče različni draž¬
ljaji: 1. če pridejo dražljaji iz mož¬
ganskih živcev ali iz živcev hrbtnega
mozga, nastanejo boleči krči, n. pr.
v meči, 2. pri' boleznih hrbtnega
mozga povzročajo vnanji dražljaji
refleksne krče v mišičju, 3. pri obo¬
lenjih možganov se pojavijo bož¬
jastni krči. Dokler so krči posamezni,
sunkoviti, jim pravimo klonični krči,
lomeči krči, dalj trajajočim pravimo
tonični krči, držeči krči. Ce preidejo
v krčevito stanje, so spšzmi, posa¬
mezni so trzljaji.

krč mrtvični gl. tetanus.

krč pisalni: motnje pri pisanju

(hromota prstov, krčevito stresanje
desne roke).

krči vnetni: krči v raznih organih
zaradi vnetja, n. pr. v maternici,
v sečniku in sečnici (sečni kamenčki);
potem krči zaradi različnih obolenj
(gl. tik), v sapniku, v žilah, v žen¬
skem spolovilu (gl. vaginizem) itd.
Značilno za krče je, da postane organ
snet normalen, ko krč popusti (pr.
sfrkovanje).

krčavica, krčevnost (spazmofilija,
spazmofilna diateza dojenčkov); pre¬
komerna živčna vzburljivost slabot¬
nih otrok, zlasti rahitičnih Taki
otroci kaj radi dobivajo krče v gla¬
silkah, dečjo božjast (fraz), mrtviča-
vico (tetanijo, katere ne povzroča
obolenje obščitnic ali priželjca, mar¬
več pomanjkanje vitamina D v hra¬
ni).

krčeviti jok: silovito jokanje brez
pravega Vzroka, ki se ne da'pomiriti
(največ pri histeričnih).

krčeviti smeh: krčevito smejanje
brez pravega vzroka, ki ga ni moči
ustaviti.

krčeviti vzklik je znak histerije,
pojavlja se pa tudi v začetku bož¬
jastnega napada.

krčevito zaprtje čeljusti: nezmož¬
nost odpreti usta. Povzroča ga krč
v čeljustnih mišicah pri tetanusu,
vnetje sosednih organov, bolezensko
trd čeljustni sklep. Take bolnike je
včasih treba hraniti umetno s cevko
skozi nosnico.

krčne žile gl. variksi.
kredeizirati: vkapati Crpdejevo

raztopino novorojenčku v oči proti
okuženju s kapavico (gl. kapavica).

krematorij: sežigališče, upepelje-
valnica, t. j. zavod za upepeljevanje
mrličev (pr. upepeljevanje mrličev).

kremenska svetilka = umetno Vi¬
šinsko sonce.

krepitacija 1. škripanje zlomljenih
kosti, 2. trenje dveh vnetno raskavih
ploskev, 3. Šuštenje pri bolezensko
napihnjenih organih, 4. predenje pri
škripavcu (vnetju kitnic).

kretinfzem: motnje . v delovanju
ščitnice, ki je ali povečana, t. j. gol¬
ša, ali zmanjšana. Motnje se kažejo
duševno v bebavosti, telesno pa v
pritlikavosti z veliko glavo in širo¬
kim,, nagubanim starčevskim obra¬
zom, debelimi ustnicami ter s slabo
razvitima spolovili. Bolezen je zelo
razširjena v nekaterih goratih po¬
krajinah, n. pr. v Alpah, medtem
ko je v obmorskih krajih skoraj

kri

104

krvavenje organsko

nepoznana, kar pripisujejo vplivu
joda v morju. Razen z jodom zdra¬
vimo bolezen v detinstvu tudi s pre¬
parati ščitnice. Včasih vpliva dobro
tudi izprememba okolja, n. pr. živ¬
ljenje ob morju. Kreten: bebec,

slaboumnež.

kri: rdeča tekočina, ki se pretaka
po krvnih žilah, prinaša celicam ki¬
sik iz pljuč in hraniva iz prebavil
ter odplavlja iz celic ogljikovo ki¬
slino in presnovne odpadke! Kri polje
po žilah srce liki motor. Odrasli člo¬
vek ima 5 do 6 litrov krvi. Kri izven
žil se sesede, t. j. njeni trdi deli se
zgrudijo in nastane krvni sesedek
Kri sestoji iz trdih in tekočih delov
Trdi deli so krvna telesca (rdeče in
bele krvničke ter krvne ploščice),
tekoči del je plazma, obstoječa iz
vlaknine (fibrina) in sokrvice (se¬
ruma). Rdeče krvničke nastajajo

Risba 68.

Krvna telesca: bele krvničke (1). rdeče
■ krvničke (2), krvne ploščice (3).

t

v rdečem krvnem mozgu, njihova
naloga je, prenašati kisik iz pljuč
v celice; bele krvničke nastajajo po
večini v bezgavkah in kastnem
mozgu, njihova naloga je, 'obvarovati
organizem pred mikrobi in njih
strupi; krvne ploščice pomagajo pri
sesedanju krvi, kar je izredne važ¬
nosti pri krvavitvah. Rdečih krvničk
ima odrasli moški v 1 cnr približno
5 milijonov, ženska 4 in pol milijona,
belih 5 tisoč do 6 tisoč. Rdeče krv¬
ničke so brezjedrne celice, bele so
jedrovite. Iz števila in oblike krv¬
ničk spoznavamo bolezni krvotvor-
nih organov, iz belih krvničk pa

razen tega še kužna obolenja. So¬
krvica ali krvni serum je brez¬
barvna tekočina, ki vsebuje beljako¬
vine, sob in pline.

krvavenje: izgubljanje krvi bodisi
zavoljo rane ali bolezni. Krvavenje
je treba čim prej ustaviti, ker dru¬
gače je nevarnost, da človek iz¬
krvavi.

krvavenje iz ran je lahko arte-
rialno: iz žile utripalnice brizga

rdeča kri v curku, sunkoma, skladno
z utripanjem srca; ali venozno: iz
žile neutripalnice teče temna kri
enakomerno. Manjše krvavenje usta¬
vimo s čvrsto obvezo rane, pri več¬
jem je treba razen obveze stisniti
krvavečo žilo med rano in srcem.
Vsekakor je treba vsako večje krva¬
venje takoj napotiti k zdravniku ali
v zdravstveni zavod.

krvavenje organsko t. j. iz raznih
organov: iz pljuč ponajveč zaradi
jetike in raka; iz želodca zaradi raz¬
jede in raka; rz črevesa zaradi zlate
žile, raka, razjed v črevesu po tifusu,
griži in jetiki; iz nosa; iz popka pri
novorojenčku; v poporodni dobi iz

Risba 69.

Stiskalnik za krvne žile.

rodil in v času med dvema meseč¬
nima čiščama ter v meni; za noseč¬
nosti; po operaciji; v možgane za¬
radi možganske kapi itd. Vsa ta
krvavenja so lahko skrajno nevarna,
zato je treba vse take primere takoj
odpraviti v bolnico oziroma klicati
zdravnika. Za prvo silo bol n i k d po¬
ložimo, da mirno leži in mu dajemo
na organ, iz katerega krvavi, hladne
obkladke. Pri krvavenju iz nosa in
pri možganski kapi je treba bolnika
posaditi, da sedi.

krvavičnost

105

krmežljav

krvavičnost gl. hemofilija,
krvni obtok gl. cirkulacija krvi.
krvna pikčavica (purpura): pikčast
izliv krvi v kožo ali sluznico. Mnogo¬
krat sopojav pri drugih boleznih, pa
tudi kot samostojna bolezen.

krvne skupine. Dognano je, da se
kri enega človeka prenaša s krvjo
drugega ali pa ne prenaša: kri prve¬
ga pomešana s krvjo drugega se
sesede. To dognanje je zelo važno
pri pretakanju krvi. Ljudi delimo
glede medsebojne prenosljivosti krvi
v štiri skupine, in sicer:

O

J./ I

kar pomeni, da ljudje krvne sku¬
pine 0 (ničla) lahko dajo kri ljudem
krvne skupine A, B in AB ter seveda
tudi skupini 0; ljudje krvne sku¬
pine A krvni skupini AB in A;
B krvni skupini AB in B; AB pa
samo AB. Skupina 0 je torej splošni
krvodajalec, M lahko daje kri brez
škode vsem skupinam, skupina AB
pa splošni krvojemalec. — Pripad¬
nost krvni skupini je trajna in se
ne izpreminja; dedna je: otrok jo
dobi ali p'o očetu ali po materi ali
po obeh. To dejstvo je važno pri
določanju očetovstva. Ako n. pr. mati
trdi, da je nekdo oče njenega otroka,
otrok pa ne pripada niti njegovi niti
materini krvni skupini, je to dokaz,
da otrok ni potomec osumljenega
moškega.

krvni tlak: pritisk krožeče krvi na
stene arterij. Pri odraslem znaša
normalno 120 mm, 'je torej enak
stolpcu živega srebra v merilnem
aparatu 1  višine 120 mm/ Krvni tlak
je stalno povišan pri arteriosklerozi,
pri srčni naduhi, zaradi zastrupijo- -
nja, pri bazedovki itd., stalno znižan
pri srčni nedostatnici, pri adisonki
itd.

krvna vlaknina gl. fibrin.

krvne žile 1 arterije ali utrip al-
nice, v njih se pretaka arterialna kri,

polna kisika., od srca v celice orga¬
nov, 2,. vene ali neutripalnice, po njih
kroži venozna kri, nasičena z oglji¬
kovo kislino iz celic v srce in pljuča,
3. kapilare ali lasnice, kf spajajo
arterije zVvenami; v njih se vrši od-,
dajanje kisika in hraniva ter preje¬
manje ogljikove kisline in drugih
presnovnih odpadkov.

kriminalen: abortus zločinski splav;
tip = zločinec. Kriminologija, krimi¬
nalistika: nauk o zločinih in zločin¬
cih.

kriptorhizem gl. skritomodje.
krive noge gl. iksasta in oksasta
kolena.

krivina želodčna: velika na vna¬
nji in mala na notranji strani želodca.

krivulja: črevesna = zavoj črevesa;
možganska; temperaturna; acidnost-
«a (ponazorjevalnica telesne tempe¬
rature oziroma kiislobe).

kriza 1 . nenaden preokret bolezni
s padcem telesne temperature na
normalo, 2. napad bolezni n. pr. pri
tabesu; želodčne krize t. j. bljuvanje,
trajajoče več ur in dni oziroma bo¬
lečine y želodcu (tudi brez bljuva¬
nja).

* križ: spodnji odzadnji del trup’a.
Bolečine v križu (tudi v križcih) so
različnega izvora: revmatične (lum-
bago), poškodbene zavoljo pren^te-
zanja mišičja, pri ženskah zaradi ne¬
pravilne lege maternice, v starosti
zaradi otrdelosti hrbtenice itd. Ne¬
nadne strahovite bolečine v križu se
imenujejo ledveni vsek, katerega
vzrok je večinoma revmatizem, vča¬
sih pa tudi pretegnjen je ledvenih
mišic Zdravljenje se ravna po te¬
meljni bolezni.

križnica ali križna kost: spodnji
del hrbtenice, obstoji iz 5 med seboj
zraščenih vretenc, ki tvorijo odzad¬
njo steno medenice.

krmežljav n: pr. oko, t. j. tako, ki
izločuje sluzasto gnojno tekočino,
zaradi katere se ponoči zlepljajo tre¬
palnice.

1

krn

106

kuga

krn 1. operacijski = štrcelj, 2. ne¬
razvit ali zakrnel oziroma okvarjen
organ.

krona 1. zgornji vidni del zoba,
2 iz nerjaveče kovine ali iz porce¬
lana napravljena kapica za na zob,
ki je tako razjeden, da mu ni več
mogoče napraviti plombe. Zob je
treba poprej ozdraviti gnilobe.

kroničen: dolgotrajen, trajen (na¬
sprotje: akuten, naglo potekajoč)

Kronična bolezen se lahko začne po¬
lagoma in se polagoma razvija, za¬
čne pa se lahko tudi akutno, nena¬
doma, pozneje pa preide v dolgo¬
trajno, kronično. s

krotice: zavoji krčnih žil, ki delajo
vtis vozlov.

kr šel j ali osramna uš se naseli
na poraščenih predelih telesa (na
osramju, pod pazduhami, na bradi,
na obrvih, celo na trepalničnih veji-

Risba 70.

Osramna uš ali kršelj.

CaK) povzroča srbež in tako zvano
plavo lisavico. Kršelj e odpravimo,
ako namažemo kožo s sublimatovim
glicerinom, kupreksom ali diditijevo
emulzijo. Po nekaj dneh je treba
mazanje ponoviti. Všekakor je do¬
bro vprašati za svet zdravnika.

kruh: hranivo, za katerega se iz
moke napravlja testo, ki vzhaja, t. j.
se rahlja s pomočjo kvasa in nato
speče. Kruh je zelo hranljiv, v njem
je skoro ves škrob , iz žit, mnogo
žitne maščobe in skoraj vse beljako¬
vine in vitamini. Čim bolj je žito
zmleto, tem več vitaminov ohrani.
Posebne vrste kruha: grahamski, za
sladkorno bolne itd.

kruljenje po trebuhu je posledica
krčenja posameznih delov črevesja,
ki se zožijo in tako otežkočijo pli¬
nom prehod.

krvavica: krvav iztok: krvava

griža.

krvavičnost gl. hemofilija,
krvničke gl. kri.
krvomočnost gl. seč krvavi,
krvosečnost = krvomočnost.
krvoskrunstvo (incest); spolno ob¬
čevanje med naj ožjimi sorodniki,
n. pr. med starši in njihovimi otroci,
med brati in sestrami. Krvoskrun¬
stvo je kaznivo,
krvosramstvo = krvoskrunstvo,
krvotok: nenadno krvavenje n. pr.
iz maternice pri splavu, iz pljuč pri
razviti jetiki, iz počene zlate žile.

krvotvorna organa sta kostni mo¬
zeg in vranica,
kržljav = nerazvit,
kuelzem (izg. ku-e-lzem; poimeno¬
vanje po francoskem lekarnarju
Coueju v Nancyju); samoprepriče-
valno zdravljenje, pri katerem bol¬
nik z nenehnim ponavljanjem besed:
»z dneva v dan se počutim bolje«
prepričava samega sebe, da je to
res. Tako zdravljenje je smiselno pri
namišljenih bolnikih, organske bo¬
lezni, t. j. take z bolezenskimi izpre-
membami na organih, pa kueizem
do sedaj še nii ozdravil, zaradi tega
je nevaren, ker bolnika zapelje, da
svoje bolezni ne zdravi tako, kot to
današnje stanje zdravstva predpisuje,
in s tem zamudi pravi čas za zdrav¬
ljenje.

kuga: akutna nalezljiva bolezen,
za katero oboleli umirajo v velikem
številu v Indiji, Mongoliji, Afriki in
Južni Ameriki, kjer se pojavlja
v epidemijah. Raznašajo jo okužene
podgane, ki pridejo z ladjami tudi
v evropska pristanišča. Človek se
okuži s pikom, okužene • podganje
bolhe; potem skozi ranjeno, pa tudi
celo kožo; skozi ustno in nosno sluz¬
nico, zlasti pa z vdihanjem bacilov
kuge iz zraka, ki jih izkašljavajo

i

kuhanje hrane

107

kvartdna

bolniki s pljučno kugo; končno z
obleko, perilom, raznimi uporabnost-
nimi predmeti in izločki za kugo bol¬
nih. Značilno je, da pred pojaivom
epidemije kuge podgane na veliko
poginjajo. , Kugo povzroča posebni
bacil kuge. Inkubacija traja nekaj,,
dni. Kuga Se pojavlja v dveh oblikah:
kot bezgavčna ali bubonska kuga in
kot pljučna kuga. Pri bezgavčni kugi
otečejo bezgavke v dimljah, v paz¬
duhah in 'na vratu, se zagnoje in
odpro', nakar nastane visoka vročina,
mrzlica in splošne motnje, v hujših
primerih zastrupljenje krvi ali sep¬
tična kuga'. Redkejša je pljučna
oblika kuge, ki "je zmerom smrtna
Kugo zdravimo s serumom proti
kugi. Bolnike strogo izoliramo ter
ukrenemo -vse, kar je potrebno za
zatiranje kuge.

kuhanje hrane, zlasti sadežev je
potrebno^, da se zmehčajo- drugače
neprebavljivi deli. S kuhanjem se
popravlja tudi okus' in zamore mi¬
krobi. — S kuhanjem obrezkužuje¬
mo kirurgične instrumente in raz-
kužujemo telesno in posteljno perilo
kužnih bolnikov.

kukec na prstu: zaradi vnetja ozi¬
roma prisada odmrlo tkivo v podob:
črva, od tod tudi oznaka »črv«. Zdra¬
viti ga mora zdravnik.

kulminacija: vrhunec v razvoju
bolezni.

kultura bakterijska gl. bakterij«
kumulacija: kopičenje. Nekatera
zdravila učinkujejo v isti množini
močneje pri ponovitvi kakor prvič.
Njihov učinek se kumulira.

kunec poskusni: zajec, na kateren
delamo različne poskuse, n. pr. z in¬
jekcijami zdravil, z operacijami itd
kupice staviti gl. ba-njke.
kupirati bolezen: zaustaviti jo

v začetku, da se sploh ne razvije
(pr. abortivno zdravljenje).

kupovalica: bolezensko nagnjenje
za nakupovanje raznih nepotrebnih
stvari ali potrebnih v izrednih mno¬
žinah (znak duševnega obolenja, do¬

stikrat eden izmed prvih znakov pro¬
gresivne paralize}.

kurje oko (mn. kurja očesa); kožna
za trdi n a na nogi, predvsem na nož¬
nih p-rstih, posledica pritiska nepri¬
merne obutve. Kurja očesa odprav¬
ljamo s salicilnimi mazili,' ki jih
zmehčajo, nakar jih je mogoče iz¬
luščiti. Včasih jih je treba izrezati..

kurja polt: naježenost las in dlak
ob mrazu, pri čemer se kožne žilice
skrčijo, da koža oddaja manj toplote
navzven. Razen ob mrazu se kurja
polt pojavlja tudi pri nekaterih
afektih.

kurje prsi: prsi, pri katerih je prs¬
nica taka, da so prsi podobne kur¬
jemu okostju. Posledica rahitisa.

kurja slepota (hemeralopija): vi¬

denje samo po dnevi (kakor pri
kur£)h), ponoči bolniki ne vidijo nič
ali skoraj nič in jim je treba vod¬
stva. Če je kurja slepota prirojena,
je . neozdravljiva. Kurja slepota pri
različnih boleznih, n. pr. pri vitamin¬
ski nedostatnici A, pri jetrnih bo¬
leznih, pri alkoholizmu, ob preko¬
mernem postu ipd. se da zdraviti
skladno z odpravi j en jem vzrokov.

kurvatura želodčna: krivina (ve¬
lika in mala).

kutan: kožen, n. pr. reakcija t. j.
odziv kože na kaj.

kužne bolezni gl. nalezljive bo¬
lezni.

kvačica: kaveljnast organ na glavi
trakulj, s katerim se zakvačijo v
črevo.

kvartalno pijanstvo opažamo zlasti
pri božjastnikih in* nekaterih živčno
bolnih: hekako vsake kvatre jih
prime, da začno popivati in veselja¬
čiti, kar traja dneve, pa tudi tedne,
nakar globoko in dolgo spe. Ko se
zbudijo, so zelo potrti, drugače pa
spet normalno delavni. Kvartalne
pijance more zdraviti samo zdrav¬
nik.

kvartana (namreč malarija): četrto-
dnevnica, malarija z vročino četrti

kva*

108

lasje

dan, t. j. med dvema napadoma dva
dneva brez vročine. •

kvas: snov, ki povzroča, da testo
vzhaja. Rabi se tudi za zdravljenje.-
furunkuloze, črevesnih katarjev, za¬
prtja, pelagre itd.

kvasiii 1. meso: deti ga v kvašo,
da se zmehča, izpremeni vonj itd.,
2. neumne = bedasto govoriti.

kverulant: tožbar, ki se vedno pri¬
tožuje nad namišljeno krivico, kate¬
remu so vsi podkupljeni, da ne uvi¬
dijo krivice, ki se mu godi. H kveru-
lanci so nagnjeni predvsem psihopati.
Kverulante zdraviti more samo psi¬
hiater.

kvotidiana (namreč malarija): ma¬
larija, ki povzroča vročino vsak dan.

<

L

labialen: ustničen, n. pr. izprišč na
ustnicah pri vročinskih boleznih.

labilen: 1 . nestalen, n. pr. pulz, ki
se izpreminja, enkrat je hitrejši,
drugič počasnejši, 2. nestanoviten,
n. pr. telesna temperatura; omahljiv,
n. pr. hoja ali drža; kolebav, n. pr.
krivulja.

labirint: blodnjak (v notranjem
ušesu).

laboratorij: delavnica za znanstve¬
ne poskuse, n. pr. kemični, bakterio¬
loški. Labcratorijec: človek, ki dela
večinoma v laboratoriju. Laborant:

1 a bor atorij siri p omočnik.
laborirati _= bolehati,
ladjica ali čolniček: ladjici podob¬
na kost v zapestju in stopalu.

laik: nestrokovnjak, nezdravnik.

Laiško zdravljenje: nestrokovnjaško;
mazaštvo. *

laišilo: sredstvo za lajšanje, bole¬
čin in tegob v bolezni,
laket gl. komolec.

Iaminarka: šibika iz posušenega
stebelca neke alge, ki se 'v tekočini
napne in poveča; zaradi te lastnosti
nam rabi, da z njo razširjamo ožine,
n. pr. maternični vrat.

lanceta: rezilo za cepljenje, za pu¬
ščanje gnoja iz ognojka ipd.

lancinirajoče bolečine: bliskovite
bolečine, n. pr. pri tabesu, kakor če
bi bolnika zabodel z lanceto.

lanolin: mastna snov iz znoja, ki
se nabira na ovčji volni. Rabi se za
mazila.

lapis: srebrov nitrat. Rabi se v kap¬
ljicah pri novorojenčku, kateremu se
vkaplje v oči, da prepreči obolenje
za kapavico; v kamenčku za poži¬
ganje granulacij; v raztopini za raz¬
kuževanje.

lapsus: pogreška, napaka, n. pr.
strokovni, t. j. nestrokovno postopa¬
nje, strokovni spodrsljaj.

larings: grlo. Laringolog: strokov¬
njak za bolezni v grlu. Laringosko-
pija: preiskava grla z laringoskopom,
t. j. z grlenibi zrcalcem. Laringitis:
vnetje grla.

lasišče: z lasmi poraščeni del

glave.

lasje: vlaknom podobne, voljne

roževinske tvorbe na glavi, rastoče
iz vnanje kože in sestoj eče iz celic
kožne vrhnjice. Las obstoji iz stebla,
ki moli iz kože in vsebuje kožno bar¬
vilo; iz korenine, tičeče v koži in
prehajajoče v lasno čebulico; ta se
Oklepa lasne brbončice, ki ima žile
za prehrano lasu. Ob lasu je žleza
lojnica in mišica naježevalka (gl. risbo
67). Lasje se neprestano obnavljajo,
namesto izpadlih las zrastejo novi,
tako da je število las približno vedno
enako. Rdečelasci imajo nekako.
80.000, čmolasci 102.000, kostanjevo-
lasci 109.000 in plavolasci 140.000 do
150.000 las na glavi. Število las na
glavi je odvisno od debeline las,
rdeči lažje so najdebelejši, plavi naj¬
tanjši. Na prečnem prerezu je oblika
lasu različna: pri Indijancih, Mongo¬
lih in Eskimih je okrogla in gladka,
pri Evropejcih, Avstralcih itn narodih
Sprednje Azije jajčasta; pri črncih
in Hotentotih ledvičasta, triogelna
ali popolnoma nepravilna. Rast las

lasje, bolezni

109

ledvice

je enaka pozimi in paleti: približno
7* do Vj, mm na dan.

lasje, bolezni: plešavost začasna
pri nekaterih splošnih boleznih in
trajna pri obolenju lasnih brbončic;
lisava plešavica, ki jo najbrž po¬
vzročajo bolezenske klice, izvirajoče
iz raznih kolišč, n. pr. iz piškavih
zob, obolelih mandeljnov, kronično
vnetega slepiča itd.; lasne plesnobe
itd.

lasje, sivenje je v starosti naraven
pojav, včasih pa povzroči nenavaden
neprijeten dogodek naglo osivenje,
pri čemer- vdro v lasni stržen zračni
mehurčki, ki izpodrinejo lasno bar¬
vilo in povzroče sivost las.

lasje, izpadanje je ali prirojeno ali
nekak obrabnostni pojav kot samo¬
stojna bolezen ali znak kožne ozi¬
roma splošne bolezni. Prirojeno iz¬
padanje las je redko; izpadanje las
v starosti je~normalno okoli 50. leta
življenja, mladostno izpadanje las
kmalu po 20. letu je bolezensko.
V obeh primerih je izpadanje las
vedno hujše, lasje, ki zrastejo po¬
zneje, so tanjši in prej izpadejo,
končno zraste le še puh in ko ta
izgine, ostane koža brez las in glad¬
ka. Vzrok so različne kožne bolezni:
naglavna otrobavica, prehranjevalne
motnje v lasnih brbončicah, konsti-
tucionalni vzroki. Domneva, da raz¬
brzdano življenje povzroča plešavico,
ne drži. Zanimivo je, da skopljenci
nikdar ne oplešave.

lasnica (kapilara): žilica, ki pre¬
haja iz arterij v vene.

latenten: skrit, prikrit. Latentne
bolezni ne kažejo v dobi latence
nikakih znakov, v primernem tre¬
nutku pa se pojavijo motnje kot po¬
sledica prikritih boiezni.

latrina: začasno stranišče zlasti

v taboriščih. Latrino je treba vsakih
nekaj dni potrositi z apnom in posi¬
pati z zemljo, da jo razkužimo,
lazaret: bolnica, prvenstveno vojna,
lažnivica (psevdologlja): laganje iz
navade, zlasti pri nekaterih duševnih

boleznih, ko bolnik ne loči resnice
od laži. Tudi deca v zgodnjem raz¬
voju (od 4. do 6. leta starosti) trpi
včasih na lažnivici, ki se da ozdra¬
viti z dobro vzgojo, nikakor pa ne
s kaznimi, ki otroka ponižujejo in
v njem vzbujajo odpor in trmo.

leča 1. očesna leži izza zenice, skoz
njo gredo svetlobni žarki, katere leča
usmerja na očesno mrežnico (gl oko),
2. steklo za v očala. Izbočena leča
(konveksna) žarke zbira, vbokla (kon¬
kavna) jih razpršuje.

led za uživanje se sim uporabljati
samo umetni, ker , naravni vsebuje
mikrobe in se z njim širijo bolezni
n. pr. tifus. Ledne vrečke iz gumija,
napolnjene • z ledom se rabijo na¬
mesto mrzlih obkladkov. '
ledeniško vnetje kože in očesne
veznice nastane zaradi vpliva ultra-
violetnih žarkov v gorovju. Ščitimo
se proti njemu z zaščitnimi naočniki.

ledje: odzadnji spodnji del trupa
med hrbtom in križem. Ledveni del
hrbtenice sestoji iz 5 ledvenih vre¬
tenc. Ledveni vsek gl lumbago.

ledvice: dvoje organov za. tvprje-r
nje in izločevanje seča, leže na hrbtni
strani trupa v višini zadnjih hrbtnih
in prvih ledvenih vretenc. Po obliki
so ledvice podobne fižolu, na njihovi
vbokli strani (na »popku«) je od¬
prtina za ledvični meh, za krvne žile
in sečevode, ki se iz meha iztekajo
v sečnik. Vsaka ledvica ima na vrhu
nadobistnico, žlezo z notranjim iz¬
ločevanjem; njen izloček je adrena¬
lin ali suprarenin, ki skrčuje žile,
pospešuje delovanje srca itd. Ledvice
imajo ovojnico in leže v maščobnem
ležu. Kadar maščevina maščobnega
loža hitro izgine, tedaj ledvica izgubi
svojo oporo in postane nestalna, f. j.
izpreminja svojo lego z izoreminja-
njem lege telesa. Nestalno ledvico
imajo navadno ženske, ki občutijo
v trebuhu neugoden pritisk. Pri na¬
glem obratu telesa, n. pr. pri obe¬
šanju oerila ali zdrsnjenju pozimi se
včasih nestalna ledvica zasuče, kar

lega nepravilna maternice

110

limona

povzroči nenadno hudo bolečino, da
bolnica omedli in se zgrudi. V takem
primeru je treba takojšnje zdravni¬
ške pomoči.

lega nepravilna maternice je naj¬
večkrat taka, da je maternica zakle¬
njena, namesto priklonjena, da je
torej kot, ki ga delata vrat in
glavnina maternice, odprt navzad
namesto navspred. Posledica so
motnje pri mesečnem perilu, iz¬
cedek iz maternice, glavobol itd.
Vzrokov za ta pojav je več, najvaž¬
nejši je ohlapnost vezi, s katerimi je
maternica pričvrščena v medenici.
Zdravi se operativno. — Včasih je
maternica preveč priklonjena, kar
povzroča iste težave kot če je zakle¬
njena. — Znižana ali povešena ma¬
ternica stoji niže kot normalno, zdrk-
njena pa je vidna v nožnici oziroma
celo pred nožnioo. Obe ti dve stopnji
nepravilne maternične lege povzroča
popuščanje materničnih vezi. ZcLrk-
njena (prolabirana) maternica po¬
vzroča ženski hude težave. Odpraviti
se da samo z operacijo.

legar (spakedranka iz Lagerkrank-
heit) gl. tifus.

leglo bolezensko = kotiišče bolezni
lemež: koščica v nosu.
lepra gl. gobe. Lepra-bacil: povzro¬
čitelj gob. Leprozen: gobav. Lepro-
zorij: zavod za gobavce,
leptozomni tip gl. konstitucija,
letalen izid bolezni = smrt. Letal-
nost: umrljivost za kako boleznijo.,
t. j. razmerje med številom obolelih
za neko boleznijo in umrlih za isto
boleznijo (pr. mortalnost). Letalna
doza: usmrtljiva.

letargija: kužna dremavica, bole¬
zenska zaspanost (znak hudega obo¬
lenja'možganov oziroma možganskih
mren).

levkemija gl. belokrvnost.
levkoplakija: beličnost, t. j. bele
pege na sluznici jezika, ust in spolo¬
vil. Vzrokov je več: hudo kajenje,
slabo zobovje, preveč začinjene jedi,
pa tudi bolezni, kakor psariaza in sir

filis. Zdravljenje skladno z osnovno
boleznijo.

levkcplast: oblepek (obliž za pri-
čvrščevanje obveziil na ranoj.
levkocit = bela krvnička,
levoročnost: uporabljanje leve ro¬
ke namesto desne. Približno 3 do 4%
ljudi je levičarjev. Ta pojav je pri¬
rojen: levaki ali levičarji imajo gi¬
balno središče im središče za govor
navadno v desni polovici možganov
namesto v levi. Mnogi levičarji so z
levo roko prav tako spretni kakor
desničarji z desno, zato je odveč, pre¬
učevati jih.

ležalnik: stol za ležanje. Ležalno
zdravljenje bolnikov, predvsem je¬
tičnih, z ležanjem.

ležišče ali lož kakega organa: te¬
lesni predel, kjer organ leži.

lice: del obraza med očnico in ro¬
bom spodnje čeljusti.

ličnica ali podočnica: kost med

zgornjo čel j ustnico in senčnico,
ličnik gl. kočniki,
ligamentum: vez, trak iz veziva,
n. pr. na sklepu, ki pojačuje njegovo
trdnost.

ligatura 1. podveza žile (delo),
2. podvežnja (košček svile, katguta
ipd., s čimer se žila podveže).

Risba 71.

Podvezovanje žile. Rana (1), žila (2),
podvežnja (3).

lijavica = driska,
likvor: tekočina. Likvor cerebro-
spinalni gl. cerebrospinalna tekočina.

limfa 1. mezga, tekočina, ki se
tvori v tkivu iz krvi in se izteka po
mezgovnicah v krvni obtok. Limfa
dovaja celicam hranivo in hkrati od¬
plavlja presoovke iz mezgovnic v
krvne žile, 2. cepivo proti kozam.

limona: južni sadež, katerega

sok je kisel in vsebuje vitamin C,


liniment

111

lojeveo

Zdravilo proti skorbutu, dajemo ga
tudi dojenčkom in deci kot zaščitilo
proti skorbutu,
liniment: mehko mazilo,
lipoidi: tolščaste tvarine, ki so ma¬
lik maščobam topne v etru, alkoholu,
bencolu, kloroformu.

lipov čaj pripravljamo iz lipovega
cvetja (en del cvetja na 10 delov
vode) za potenje. Pije se vroč, zlasti
pri prehladu in sicer v postelji.

lisa prirojena = znamenje; sončna
=* pega; jetrna: pri boleznih jeter;
plava = črnavka, bunka.

lisa vica: na koži majhne, gosto po¬
sejane lise in pege, n. pr. rdeča in
bela (sifilitična), plava (pri osram-
nih ušeh), potem lisavica pri raznih
kužnih boleznih, n. pr. pri škrlatinki,
ošpicah, osepnicah, pegavici itd.

lišaj: kožno obolenje različne obli¬
ke in različnega porekla obstoji po-
največ iz krast, podobnih luskam
(luskavica) ali otrobom (otrobavica),
potem štejemo med lišaje tudi ekce-
me iz najrazličnejših vzrokov; pre-
občutljivostni lišaj; lupus itd. Lišaj
more zdraviti samo zdravnik,
lišaj navadni gl. ekcem.
lišaj rdeči: kožno obolenje z bun-
čicami in hudim srbenjem povzroča
lise na koži..

liza: postopno popuščanje bolezen¬
skih znakov (razlika: kriza, t. j. na¬
gla izprememba na boljše v bolezni).

lizoform: razkužilo, ki se rabi v
2.5% raztopini.

lizol: razkužilo, ki ga rabimo

v 0.25 do 2% raztopini za razkuže¬
vanje rok in kirurških instrumentov,
v 5% raztopini pg za razkuževanje
iztrebkov. Lizol je hud strup, ki
razje sluznico. Samomorilci ga radi
uporabljajo za pitje. Pri zastruplje-
nju z lizolom je treba takoj poklicati
zdravnika.

ljubezen: občutek privrženosti in
vdanosti človeku, pa tudi živalim in
ljudem. Platonična ljubezen je lju¬
bezen brez spolnega poželenja. Opičja

ljubezen: slepa ljubezen staršev do

Otrok, ki so gluhi in slepi za nji¬
hove napake. Taka ljubezen se v živ¬
ljenju kaj rada maščuje.

ljubosumnost: sla nekaterih ljudi,
da bi sami imeli in uživali to, kar
jim ugaja, predvsem ljubljeno bitje.
Ljubosumni ljudje bolehajo za lju-
bosumnostno blodnjavico, ki jih vča¬
sih zapelje v zločin.

lobanja ali črepinja: okostje glave.
Sestavljena je iz dveh delov: iz mož¬
ganskega im obraznega Prvi tvori
lobanjsko votlino, v kateri so mož¬
gani, drugi je ogrodje obraza. Mož¬
ganski del lobanje sestavljajo: čelmca,
dve temenici, dve senčnici, sitka. za-
tilnica in zagozdnica; obraznega pa:

Risba 72.

Lobanja. Čelnica (1), temenica <&). ea-
tilnica (3), senčnica (4). bradavicar (5),
spodnja čeljustnica (6), zgornja čeljust-
nica (7), ličnica (8). nosna kost ali
ndsnica (9), vnanji sluhovod (10), očnica
ali očesna jamica (Ll),

2 nosnici, 2 solznici, spodnja školj¬
ka in ralo ter 2 gornji ^čeljustnici,
2 ličnici, 2 nebni kosti in spodnja
čeljustnica. Poleg tega šest slušnih
kosti in sicer 2 kladivci, dvoje na¬
kovalc in dvoje stremenc. Tudi pod-
jezičnica, ki ni v zvezi z drugimi
kostmi, se šteje med obrazne kosti.

lojavica (seboreja): prekomerno

tvorjenje in izločevanje loja iz lojnic.

lojevec (talkum): magnezijev sili—
kat. Bel prašek mastnega otipa, v
vodi netopen. Rabimo ga za posipa¬
nje pri kožnem vnetju, za priprav¬
ljanje posipov in tablet

112

luskavica

lojnica

lojnica ali lojna žleza: kožna žle¬
za, ki proizvaja in izločuje loj.

lokalen: krajeven'n. pr. vnetje, ki
je samo na enem mestu (nasprotje:
difuzen, t. j. razširjen); omrtvičenje,
t. j. samo določenega predela (na¬
sprotje: omama ali narkoza, ki je
splošna).

lokalizacija 1 . določitev kraja, n. pr
legla bolezni, 2. omejitev česa. Lo¬
kalizirati bolezen 1. določiti lego ko-
tišča, 2. omejiti njeno razširjenje.

lom = prelom (namreč kosti). Lo-
mišče: kraj preloma. Lomnica 1. lom
na črta, 2. lomna ploskev.

longitudinalen: vzdolžen, n. pr

črta.

lopatica ali plečnica: trivogelna
plečna kost na hrbtu z lopati čnim
grebenom, kise končuje v nadramek,
in kljunastim podaljškom, ki je s
ključnico v sklepni zvezi.

lordoza: izboklost hrbtenice na-
vzpred, navzprednja izboklina hrbte-

Risba 73.

Lordoza. Vleknjeni križ (1).

niče, vleknjeni križ (pr. kifoza, sko-
lioza).

lues = sifilis. Luičen = sifilitičen.
Luik = sifilitik.
lnksacija gl. izpah, zmak.
lumbago: vsek v križu (Hexen-
schus), t j. nenadna huda bolečina
v križu, kakor da bi človeka v križu
presekal, bodisi po kaki kretnji, pri
kateri se poškodujejo mišice v križu,

navadno pa zaradi revmatizma. Zdra¬
vi se z mirovanjem, v drugem pri¬
meru tudi antirevmatično. .Gg bole¬
čine ne prenehajo v nekaj dneh, je
treba natančne zdravniške preiskave,
da se dožene vzrok.

lumbalen: ledven. Lumbalna ane¬
stezija: omrtvičenje hrbtnega mozga
za operacije na spodnjem delu trupa
in na spodnjih udih. Lumbalna
punkcija: puščanje možganske teko¬
čine v ledvenem delu hrbtenice. Upo¬
rablja se za spoznavanje možganskih
bolezni in sifilisa, pa tudi za odtok
možganske tekočine, s čimer se
zmanjša njen pritisk na osrednje živ¬
čevje.

lumen 1. človek izrednega duha,
2. zev, n. pr. žile, črevesa.

lunica: luni podobna kost v za¬
pestju.

lupa: povečalo, priprava s povečal-
nim steklom.

lupiti sadje je nepotrebno, ker je
prav pod lupino mnogo hranivih
snovi in vitaminov. Sadje je treba
pred uživanjem oprati, najbolje vle¬
koči vodi. Napačno je mnenje, da je
neoprano sadje, olupljeno z neopra¬
nimi prsta, neoporečno,
lupus vulgaris: kožna jetika,
luska nastane iz celic kožne po¬
vrhnjice, zlasti po vnetju (pr. prhaj).

luskavica (psoriaza): zelo pogostna,
nenalezljiva kožna' bolezen, pogojno
dedna, t. j. nekateri potomci jo po
svojih prednikih dobe, drugi ne. Lu¬
skavica povzroča večje ali manjše,
dokaj dobro omejene bolezenske
kožne izpremembe v obliki bunčic,
ki so pokrite s srebrnkasto belimi
luskami, ki jih z lahkoto odkrušimo
(od tod poimenovanje luskavica).
Kožne vzbrsti so pomajveč na iztezni
strani sklepov (na komolcih,’na ko¬
lenih), potem na glavi. Bolezen traja
leta in leta, se izboljša, toda ozdra¬
viti se ne da. Razen neznatnega
srbenja ne dela tegob, pač pa je zelo
neprijetna, ker zapeljuje ljudi v
mnenje, da je luskavičar sifilitičen.

macerirana koža

113

M

macerirana koža: prepojena in
zmehčana tako, da razpada.

maček 1. alkoholični po zaužitem
alkoholu, t. j. po zastrupljanju z  al¬
koholom; po spanju se pojavi težka
glava, vzdigovanje iz želodca, neješč-
nost, slaba volja itd. Zdravimo ga
s spanjem, črno kavo, hladnimi ob¬
kladki na glavo, kislimi jedili, giba¬
njem na svežem zraku, 2. rentgenski,
t. j. slabo počutje po obsevanju
z rentgenom.

madron (spakedranka iz laščine
madrone): napenjanje ,po trebuhu,
kolika.

magnezijev oksid (magnezija usta):
droben bel prašek, ki se v vodi ne
topi. Jemlje se po žličkah in splakne
s požirkom tekočine pri raznih že¬
lodčnih težavah in pri zastrupljen ju
z arzenom, kovinami, kislinami.

makroskopičen: vidljiv s prostimi
očmi (nasprotje: mikroskopičen, vid¬
ljiv samo z mikroskopom).

maksila: zgornja čeljustnica, ozi¬
roma zgornja čeljust.

maksimalen največji, n. pr. doza
zdravila, ki se lahko da brez škode.
Maksimalni termometer pokaže n.aj-
višjo temperaturo med merjenjem;
živo srebro na najvišji točki obstane
ter ga je treba pred ponovno upo¬
rabo stresti na normalo.

makula lisa; makula lutea rumena
pega (na očesni mrežnici), kraj naj-
ostrejšega vida.

malarija (močvirska mrzlica): na¬
lezljiva bolezen, ki jo povzroča krvni
zajedavec plazmodij in prenaša ko¬
mar anofeles. Gl. risbo 14. Ta se. za¬
držuje v močvirnih krajih, od tod
tudi oznaka močvirska mrzlica. Plaz¬
modij živi v želodcu anofelesove sa¬
mice, ki ga s pikom prenese na zdra¬
vega človeka, potem ko se je sama
okužila s pikom malaričnega bolnika.
Malarij je več vrst; taka, pri kateri
dobe bolnik- napad vročine in mrz¬
lice vsak dan (vsakodnevnica ali

malokrvje

kvotidiana), potem taka, ko je med
dvema napadoma en dan brez napada
(tretjednevnica ali terciana), potem
četrtodnevnica ali kvartana z napadi
vsak četrt: dan, med dvema napadoma
sta dva dneva prosta, ter tropična
malarija, ki je najhujša med vsemi
ter ima več ali manj nepravilen po¬
tek. Napad malarije se začne na¬
vadno dopoldne, traja nekaj ur in
povzroča hud glavobol in splošno
oslabelost. • Ker plazmodij povzroča
razpadanje rdečih krvničk, postanejo
malariki sčasoma slabokrvni. Mala¬
rijo zdravimo s kininom, plasmochi-
nom in atebrinom. Proti malariji se
ščitimo tako, da vzamemo kinina
vsak dan 0.3 g ali 0.5 g vsak četrti
dan, oziroma atebrina vsak dan 0.05 g
ali dvakrat na teden 0.1 g ves čas,
ko smo v nevarnosti, da se okužimo
z malarijo, in še mesec dni potem,
ko zapustimo malarijsko pokrajino.

malarizacija: zdravljenje z mala¬
rijo, t. jr da bolnika cepimo z mala¬
rijo in tako povzročimo malarijsko
vročino, ki ugodno vpliva na para¬
lizo; pozneje bolnika ozdravimo s ki¬
ninom itd.

maligen: Zločest, zlotvoren, n. pr.
novotvorba, t. j. rak in raku podobna
obolenja (sarkom itd.), ki rastejo
v okolje, se razpasejo po vsem orga¬
nizmu in organizem kmalu ugonobe
(nasprotje: benigen nezločest, nezlo-
tvoren).

malinast jezik: pri škrlatinki ma¬
lini podoben, ker nabreknejo jezične
brbončice, kar dela videz maline.

malokrvje (anemija) je posledica iz¬
gube krvi. Večja izguba krvi povzroča
motnje v krvnem obtoku zaradi pre¬
malo kisika v organizmu. Kaže se
v bledosti, v vznemirjenosti, otežko-
čenem dihanju, mrzlem znojenju, po¬
višanem drobnem pulzu. Ženske pre¬
nesejo večjo izgubo krvi kot moški.
Malokrvje zdravimo tako, da najprej
doženemo vzrok izgube krvi in ta
vzrok odpravimo, nato s pretokom
krvi (pr. slabokrvnost).

malteška mrzlica

114

maskulinizem

malteška mrzlica: huda nalezljiva
bolezen, s katero se okužimo, z uži¬
vanjem neprekuhanega mleka in iz¬
delkov iz mleka obolelih živali, torej
s sirom ta surovim maslom, pa tudi
skozi ranjeno kožo. Na otoku Malti
(od tod poimenovanje) je bolezen
endemična in se raznaša po kozah,
ovcah ta govedi. Italijani so jo zanesli
tudi: v slovenske kraje. Bolezen se po¬
kaže pri človeku 8 do 21 dni po okužbi
kot utrujenost, glavobol, bljuvanje,
nespečnost, bolečine v udih z mrzlico
in značilno valujočo vročino, ki kaže
1 do 2° razlike zjutraj in zvečer. Bo¬
lezen se rada ponavlja in bolnika
hudo zdela. Zdravi se največ z vak¬
cino.

mandeljni (tonzile): tvorbe iz mez-
govnega tkiva in sicer dve na nebu.
nebnici, in ena v žrelu, žrslnica.
Mandeljni so obrambni jez, ki zadr¬
žuje in uničuje mikrobe; ako jih ne
zmore, tedaj nastanejo razne bolezni,
n. pr. angina, škrlatinka ipd. Man¬
deljni so pri deri velikokrat pove¬
čani, hipertrofija mandeljnov, ter
povzročajo razne motnje, n. pr. več¬
krat vročino zaradi vnetja, zaostaja¬
nje otrok v razvoju itd. V takih pri¬
merih jih damo operirati, kar na
otroke izredno dobro vpliva.,

mandibula: spodnja čeljustnica.

spodnja čeljust.

- mandragora: nadlišček, t.' j. rast¬
lina, katere korenina je podobna člo¬
veku in ki baje nastaja iz semena
obešenega mladeniča. Že iz pradav¬
nine je mandragora znana kot ča¬
rovna rastlina, ki da zdravi bolnei
lajša porodne bolečine, odvrača ži¬
valske bolezni itd. Pri vzhodnih na¬
rodih je znano ljubezensko sredstvo.

manično depresivna blodnjavica
gl. blodnjavica.

manija: duševna pogosto prirojena
bolezen. Kaže se v naglem pojmova¬
nju, v zgovornosti in zaposlenosti,
v povečanem samozaupanju, v na¬
glem izpreminjanju razpoloženja itd.

Manija ima različne stopnje, najmi¬
lejša je razdražljivost, najhujša pa
besnost, ko je bolnik stalno silno
vznemirjen in popolnoma zmeden.

manikira: negovanje rok, zlasti

nohtov (pr. pedikira).

maniranost: prisiljeno, čudaško ve¬
denje nekaterih duševno bolnih.

manjkavostni pojav: oslabljeno ali
izostalo delovanje bolezensko ali ope¬
rativno okvarjenega organa, zlasti
žlez z notranjim izločevanjem.

marazem: hiranje, oslabelost za¬
voljo starosti ali bolezni.

. , marodirati: biti marod, t. j. bolan,
bodisi v resnici ali namišljeno.

maroga: podolgovata lisa, največ¬
krat posledica praskanja.

masaža: različni prijemi, s kate¬
rimi učinkujemo na bolnikovo telo.
Ti prijemi so: glajenje, drgnjenje,
gnetenje, tresenje, natepanje, razen
tega aktivno in pasivno pregibanje
bolnih predelov. Masaža poživlja
krvni obtok ta s tem izboljšuje pre¬
hranjevanje tkiva ter hitrejše od-
plavljanje bolezenskih snovi iz ma-
siranih predelov. Masaža je ročna
(z rokami) ali aparatna (z aparati).
Pri obolenjih ženskih plodil ta rodil
izvajamo notranjo masažo, s katero
skušamo zmehčati zarastline in dru¬
ge posledice vnetja okoli jajčnikov
in maternice. Posebne vrste masaže
so: masaža nosne in žrelne sluznice,
masaža živčnih obolišč, športna ma¬
saža, masaža obraza itd. Za vse te
masaže je treba posebnega šolanja
in vežbanja.

maska 1. omamna (narkčzna), ki
jo poveznemto na obraz in nanjo kap-
ljemo omamilo, 2. plinska, s katero
si ščitimo obraz, oči m dihala pred
zastrupljen jem z bojnimi plini, 3. za¬
ščitna, ki jo nosijo zdravstveni kadri
v bolnicah, zlasti v porodnišnicah,
da ne okužijo porodnic ta novoro¬
jenčkov.

maskulinizem: moške lastnosti pri
ženski, taki ženski pravimo »mo¬
žača«.

maslo surovo

115

mazanje

maslo surovo je izvrstna hrana po¬
sebno za otroke, ker Vsebuje vita¬
mine in mnogo hraniva. Če stoji dalj
časa na zraku, kjer vplivajo lianj
svetloba, bakterije in glivice, postane
žaltavo, t. j. dobi neprijeten zadah
in okus ter ni več užitno, ker po¬
vzroča črevesne motnje (grizavico in
drisko).

masohizem (poimenovanje po pi¬
satelju Sacher-Masochu, ki v svojih
romanih opisuje take bolnike): spol¬
na izprevrženast, pri kateri bolnik
uživa, če ga kdo telesno in duševno
ponižuje in mu povzroča bolečine,
mastno črevo = danka,
mastna degeneracija jeter: jetrno
tkivo izginja, namesto njega se v-je¬
trih nabira mast in jetra se povečajo.
Vzrok so razne bolezni: jetika, bo¬
lezni krvi in srca, alkoholizem, za-
strupljenje s fosforjem ali arzenom
itd. Zdravljenje se ravna po osnovni
bolezni.

mastna degeneracija srca se po¬
javlja pri alkoholikih in ljudeh, ki
imajo opravka s svincem, ter pri de¬
beluhih. Vlakna srčne mišice se pre¬
tvarjajo v maščevino, pri debeluhih
se mast nabira v tkivu in na površini
srca. Zdraviti je treba osnovno bo¬
lezen.

masturbacija gl. samoskrunstvo.
maščoba, maščevina: vezivno tki¬
vo, prepojeno s celicami, ki imajo
kapljice oziroma kroglice iz masti.

maternica: ženski spolni organ,,

v katerem se razvija plod. Maternica
obstoji iz mišičja, je hruškaste oblike
in znotraj votla. Na njej razločujemo:
od zunaj vrh, glavnino ali telo, vrat
ter ustje, ki štrli v nožnico; od zno¬
traj obod in dva kota. Z nožnico
tvori rodila. Notrino maternice po¬
kriva sluznica, vnajščino po večini
potrebušnica. Maternica leži v me¬
denici med sečnikom in danko. Levo
in desno od materničnega vrha po¬
tekata jajcevoda proti jajčnikom.
Maternica je normalno nagnjena na¬
prej in nekoliko priklonjena. Med

materničnimi boleznimi so najvaž¬
nejša vnetja, bule (miomi, rak), po¬
tem znižana ali povešena (descenzus)
ter zdrknjena maternica (prolaps).
Pri spolno godni ženski maternica
vsakih 28 dni krvavi (razen v noseč¬
nosti in pri nekaterih boleznih), t. j.
mesečno perilo ali mesečna čdšča.
maternični priveski gl. adneksd.
matica nohtna — iz nje raste no-
het.

matična celica gl. celica,
mavčni odtisek ali model potre¬
bujemo, da po njem izdelamo orto¬
pedske aparate, proteze, vložke,
umetno zobovje ipd. Napravimo ga
tako, da najprej ovijemo ud z vlaž¬
nimi mavčnimi povoji, ki jih dobro
prilagodimo oblikam uda. Preden se
mavec strdi, ga vzdolž prerežemo,
tako dobimo negativni odtisek. Po¬
tem prerezani mavec sklopimo in za¬
lijemo z mavčevo brozgo. Ko se ta
strdi, odstranimo negativ in imamo
pozitivni odtisek, na katerem pri¬
pravljamo zaželeni aparat, vložek itd.

mavec (sadra, gips). Iz mavca de¬
lamo mavčeve povoje, s temi pa mav-
čeve obveze za poškodovane in bolne
ude. Mavčeve obveze so različne
oblike: mavčeva oglavka za glavo,
mavčev ovratnik za vrat, mavčev
oklep za trup, mavčev rokav in mav¬
čeva dokomolčnica za zgornji ud,
mavčeve hlače in mavčev škorenj za
spodnji ud, mavčeve nečke za hrbte¬
nico. Mavčeve obveze naloga je. da
bolni ali zlomljeni ud onegibi in raz¬
bremeni, da se more nemoteno zdra¬
viti.

maz 1. sklepna: sklepna tekočina,
ki vlaži sklepne ploskve, da se laže
premikajo, 2. sirasta: koža novoro¬
jenčka je pokrita s sirasto plastjo
mazač; človek, ki zdravi (večino-'"
ma z mazili), ne. da bi imel za ‘o
potrebno" znanje o ustroju in delo¬
vanju človeškega telesa ter svojstvih
zdravil (pr. mazaštvo).
mazanje pr. vtiranje.

mazaštvo

116

medicinski

mazaštvo: del ljudskega zdravstva.
Najznačilnejši njegov znak je, da vse
bolezni ali vsaj večino skuša zdra¬
viti z istim zdravilom, navadno z'
mazilom, ne glede na povzročitelja
bolezni. Ker se z mazaštvom jako
rad zamudi pravi čas za pravilno
zdravljenje, je mazaštvo škodljivo in
ga vse napredne države pobijajo.

mazilo: zdravilo za vnanjo porabo,
sestoj eče iz osnove in dodatkov.
Osnovo tvorijo 'masti: svinjska, la-
nolin, vazelina, cerezin, vosek, smo¬
la, milo, olie ipd.; dodatek pa -raz¬
lična zdravila in lepotila. ,

meča: odzadnji mišični del goleni,
mečnica: odzadnja golenska kost.
Mečnični gleženj: vnanji gleženj

(pr. golenica).

med: sladilo, ki ga pripravljajo
čebele v svojem telesu iz posrkanih
cvetnih sokov. Zaradi lahko prebav¬
ljivega sladkorja, ki ga vsebuje, za¬
radi fermentov in organskih soli, je
med imenitno hranilo, krepčilo in
zdravilo prav posebno za dojenčke,
'za bolne na srcu in ledvicah in za
stare ljudi. Posebno se uporablja pri
vnetju dihal, ker mehča sluz, lajša
izkašlje-vanje in s tem čiščenje dihal.

medenica: spodnji koščeni del tru¬
pa, ki kot nekaka posoda drži ‘tre¬
bušne organe. Medenica sestoji iz
treh kosti: iz obeh bočnic in iz križ¬
nice. Pri ženski je medenica širša in
nižja, spredaj ima medenični lok (za¬
radi lažjega poroda), pri moških je
višja in ožja, spredaj ima kot. Zgornji

Medenica. Hrbtenica (1), križnica (2),
trtica (2), črevnica (4), stegnenica (5).
medenična votlina (6). veliki obrtec (7),
mali obrtec (8).

del medenice se imenuje velika me¬
denica, spodnji mala medenica. V
mali medenici sta sečnik in debelo
črevo, pri ženski še jajčniki, jajce¬
vodi, maternica in nožnica. Oblika
medenice jfe važna za porod, ozka
medenica (posledica rahitisa) otežuje
porod.

Risba 75.

Navpični prerez skozi ženske medenične
organe od spred navzad. Maternica (1),
nožnica (2), jajčnik (3), jajcevod (4),
sečni mehur (5), danka (6), zadnjik (7),
križnica (8), trtica (9), sramnična zrast
(10), sramne ustnice (11), presredek (12),
ritnica (13), stegno (14).

medenični obroč obstoji iz križ¬
nice, trtice in obeh bočnic.

medicina 1 . zdravilo (bridka me¬
dicina), 2. zdravstvo t. j. veda o zdra¬
vem in bolnem človeku, o nastanku 1
in zdravljenju bolezni, o njih pobi¬
janju in preprečevanju. Preventivna
medicina: preprečevalno zdravstvo,
ki bolezni preprečuje; kurativna me¬
dicina: panoga zdravstva, ki bolnike
zdravi; humana medicina: človeško
zdravstvo, veterinama medicina: ži¬
valsko zdravstvo,
medicinec: študent medicine,
medicinalen n. pr. cene, t. j. cene
zdravil; posoda t. j. zdravilska,
medicinka 1. študentka medicine,

2 velika žoga, težka 2 do 5 kg in
35 cm v premeru, ki je medicina za
telo, keir se z njo vežbajo in krepe
vse mišice telesa.

medicinski 1 . zdravilen: kopel (z
dodatkom zdravila, n. pr. žvepla, joda,
soli, kisika, ogljikove kisline itd.),

medicinsko mehanični aparati

117

menostiza

2. zdravstven: veda in umetnost,
knjiga,

medicinsko mehanični aparati: pri¬
prave na ročni ali električni pogon
za zdravljenje mišic, sklepov in
kosti.

medikament gl. zdravilo, 'Medika-
mentozno zdravljenje: zdravilsko', z
zdravili.

mednožje: prostor med obema no¬
gama ob presredku.

medpljučje (mediastinum); prostor
v prsih med obema pljučnima kri¬
loma. V njem so medpljučni organi:
srce z osrčnikom, velike krvne žile,
požiralnik, sapnik, bezgavke, živci.

Meduzina glava (Meduza je v
grškem bajeslovju imela namesto las
kače na glavi),: razširjene in skroto¬
vičene vene pri zastajanju venozne
krvi.

megalomanija gl. veličavica.
meglavica: megleno videnje, vide¬
nje predmetov v megli.

meh: votel organ, v katerem se
zbira posebna tekočina, n. pr. solzni
meh = solznik; ledvični meh itd.

mehanizem: ustroj, sestav, napra¬
va. Mehaničen: samodseben.

mehčanje kosti gl. osteomalacija.
mehčanje roženice gl. keratcsmala-
cija.

mehurjevka 1. navadna: hudo obo¬
lenje kože z mehurji, velikimi kot
črešnja. Povzročitelj še ni odkrit,
najbrž je kak virus. Bolezen je zme¬
raj smrtna. 2. sifilitična: pri novo¬
rojenčkih mehurji na dlaneh in pod¬
platih, znak prirojenega sifilisa.

mehurnjak (ehinokokus): mehur,
ki ga napravi ikra pasje trakulje
v človeškem telesu.

melanholija: duševna bolezen, ki
se kaže v trajnem neupravičenem
slabem razpoloženju oziroma plačlji¬
vosti, v počasnem mišljenju in poj¬
movanju, v občutku manjvrednosti,
v splošni počasnosti, v različnih 'blod¬
njah. n. pr. da je bolnik velik greš¬
nik, ubožec ipd. ter v čutnih pre¬
varah.

meljači gl. kočniki
membrana: kožica, opna, n. pr.
bobnič v ušesu, del celice.

mena (klimakterij, klimaks, meno¬
pavza); doba v življenju ženske, ko
prestanejo delovati spolne žleze, ne¬
kako med 45. in 55. letom starosti.
Mesečno perilo polagoma ponehuje,
nazadnje popolnoma prestane. V
meni dobivajo ženske naval krvi
v glavo, da postanejo čisto rdeče,
znoje se, živčne' so, trpe na razbija¬
nju srca ipd. Ako se pojavi krva¬
vitev iz maternice, je treba k zdrav¬
niku, ker je taka krvavitev lahko
znalk raka v maternici. Včasih se
ženske v meni tudi duševno izpre-
mene, postanejo melanholične. Vse
te menske tegobe trajajo leto dni,
včasih pa tudi več let; zdravijo se
s preparati spolnih žlez, z vitamini,
s spremembo okolja itd.

monarha: prvo mesečno perilo žen¬
ske, ki spolno dozoreva.

meningitis: vnetje možganskih

mren, t: -j. dveh notranjih mehkih
možganskih ovojnic, Minice in paj-
čevnice. Poznamo jetični, gnojni in
epidemični meningitis. Prvi je del
sološne jetike in zaradi tega smrtno
nevaren. Drugi nastane tako. da
obolenja raznih organov, n. pr. nosu,
ušesa, kože na licu itd. preidejo na
možganske mrene, kar se kaže v hu¬
dem glavobolu, bljuvanju in blod¬
njah. Živčne motnje in trd vrat so
najizrazitejši znaki gnojnega menin¬
gitisa. Pri lumbalni punkciji dobimo
gnojno hrbtenično tekočino. Bolezen
je skoraj vedno smrtna. Meningitis
epidemični gl. otrpnjenje tilnika,
meningekokus: povzročitelj vnetja
možganskih mren.

menoragija: izredno močno me¬
sečno perilo. Vzroki so različni: sla¬
botnost in slabokrvnost, kaka vro¬
činska bolezen, nepravilnost v ma¬
ternici i.pd. Zdravljenje odreja zdrav¬
nik pač po osnovni bolezni.

menostaza: izostanek mesečnega

perila v dobi, ko ženska še ni

mesta na človeškem telesu

118

mesta na človeškem telesu

Risba 76.

Kraji ali mesta na človeškem
telesu (od spredaj): teme (1), čelo
(2), sence (3), uhelj (4), lice (5),
brada (6), vrat (7), zgornja ključ-
nična jamica (8), spodnja kijuč-
nična jamnica (9), ramenska okrog¬
lina (10). nadlaket (11), komolčni
zgib (12), komolec (13), podlaket
(14). zapestje (15), hrbtišče roke
(16), dlan (17), prsti na roki
(18 do 22); mezinec (19), prstanec
(19), sredinec (20), kazalec (21),

palec (22), pazduha (23), oprsje (24), osrčje (25), žlička (26), desno podrebrje (27),
levo podrebrje (28), pas = v pasu (29), popek (30), boki (31), podtrebušje (82),
nadsramje (33), dimlje (34), osramje (35), kolki (36), stegno (37), koleno (38),
golen (39), gleženj (40), peta (41), nart (42), nožni prsti (43), nožni palec (44),

podgležno (45).

mesta na človeškem telesu

119

mesta na človeškem telesu

Risba 77.

Kraji ali mesta na človeškem telesu (od zadaj): teme (1), zatilje (2), tilnik (3),
uhelj (4), rama (5), pleče (6), medplečje (7), oplečje (8), pazduha (9), nadlaket (10),
komolec (11), komolčni zgib (12), podlaket (13), zapestje (14), hrbtišče roke (15),
prsti na roki (16), veliki peščaj ali palčnik (17), mali peščaj ali mezinčnik (18),
ledje (19), pas = v pasu (20), boki (21), križ (22), ritnica (23), ritni jarek (24),
ritnična brazda (25), kolki (26). bedro (27), podkolenek (28), meča (29), Ahilova
kita (30), gleženj (31), peta (32), nart (33), podplat (34).

menstruicija

120

metflni alkohol

v meni, n. pr. v nosečnosti ali v iz-
premembi načina življenja.

menstruacija: mesečno, perilo, me¬
sečna čišča, svoje stvari, svoj čas,
perioda. .Menstruacijski termin: čas
mesečnega perila. Menstruacijski ko¬
ledarček bi morala imeti vsaka od¬
rasla ženska in vanj vpisovati, kdaj
in koliko časa je imela perilo, ter
kako je bilo. Ti podatki so zelo važni
zlasti za presojo nosečnosti, splava
in poroda. Menstruacijske motnje gl.
nepravilnosti menstruacije.

menstrualna kri: kri mesečnega
perila, čiščna kri (se razločuje od
navadne krvi v tem, da se ne strjuje).

mentaliteta: mišljenje, miselnost,
nazori.

mesečnost (somnambulizem. nok-
tambulizem): nezavestno vstajanje iz
spanja in tavanje, ne da bi se kam
zadel in brez bojazni na nevarnih
krajih. Vzbujeni mesečniki se nič ne
spominjajo svojih dejanj v spanju.
Somnambulizem se baje rad pojav¬
lja ob ščipu (od teh slovenska ozna¬
ka mesečnost, mesečnik, mesečnica)
pri božjastnikih in histerikih. Zdra¬
viti je treba osnovno bolezen.

meso: živalsko mišičje kot hrana.
Meso divje 1. gl. granulacije, 2. raz¬
padajoča bula, največkrat rak. Meso
konservirano je neoporečna hrana,
če konzervna škatla ni pokvarjena.

meso pregleduje živinozdravnik.
da prepreči prodajanje, nezdravega
mesa. n. pr. od jetične ali trakuljave
živine. Pregled se izvrši na živi ži¬
vali, pozneje pa se pregledajo še
posamezni deli zaklane živine (pr. za-
strupljenje z mesom).

mesto ali kraj 1 . predel na člove¬
škem telesu, 2. boleče: pri raznih?
zlasti živčnih boleznih; slabo = sla-
bina, n. pr. v dimljah, kjer rada na¬
stane kila; bolezensko = leglo bo¬
lezni.

mešičnica: spolna žleza, njen in
izloček podmehurčnice tvorita se¬
mensko tekočino, v kateri se gibljejo
semenčice.

metastaza: raztrosek, razpasek, za¬
sevek bolezni, n. pr. raka, ki se iz
prvotnega legla razpase najprej v
najbližje bezgavke, pozneje pa po
vsem životu. Prav v metastaziranju,
v razpasenju je bistvo zločestnosti
zločestih obolenj.

Rakavo obolenje dojke z razpaskl v pa¬
zduhi. Dojka (1), pazduha (2), rakava
bula v dojki (3), mezgovnice (4). rakav
razpasek ali metastaza (5).

metiljavica: zajedalska bolezen ovc,
koz, svinj in govedi. Človek se okuži
redkokdaj in sicer s pitjem okužene
vode, z uživanjem zelenjave polivane
ali prane s tako vodo, z mesom bol¬
nih živali n. pr. z ovčjimi jetri. Bo¬
lezen je razširjena po vsem svetu in
dela ogromno gospodarsko škodo.
Bolezen povzroča 2—3 cm dolg črv,
ki živi v jetrih in žolčnih odvodilih,
kjer povzroča, da se žolčna odvodila
razširijo, njihove stene zadebele,
njihova odprtina pa včasih zaraste,
česar posledica je zlatenica, ciroza
jeter in zastrupljenje krvi. Povzro¬
čiteljeva jajčeca pridejo z živalskimi
iztrebki na dan in iz rijiih se ob ugod¬
nih pogojih pri zadostni vlagi in
toploti razvijejo ličinke. Te se za¬
bubijo in prilepijo na biljke rastlin,
katere živad žre in se tako okuži.
Psi in svinje se. okužijo z uživanjem
jeter bolnih živali. Bolezni se var-
jemo s splošno higieno, zlasti pa
s skrbjo, za zdravo vodo.

metilni alkohol: sestavina žalta¬
vega olja, slabega žganja, vina iz
grozdja samorodnic (šmarnice ipd ). ,

mezga

121

mikroskopska preiskava

Povzroča huda zastrupljen]a in sle¬
poto.

mezga gl. limfa. Mezgovje: mez-
govniee in bezgavke. Mezgovnice:
mezgovne žile, po katerih se pretaka
mezga. Mezgov od: skupni vod mez-
govnic, ki se izteka v vratne vene in
po njih v srce. Mezgovnjak: novo¬
tvorba iz mezgovja.

mezinec t. j. peti prst na roki in
nogi. Mezinčnik: mišična kepa na
mezinčni strani dlani (nasprotje:
palčnik).

mežavica: stiskanje trepalnic in
sol zen j e pri očesnem vnetju, pri tuj¬
kih v očesu itd. Temni naočniki ubla-
žujejo tegobe, sicer pa se zdravlje¬
nje ravna po osnovnem vzroku.

mi džem ali miazma kužilo, prisa-
dilo: snov, v kateri so povzročitelji
bolezni (mikrobi, virusi, zajedavci),
torej taki, ki pridejo v telo od zunaj
(pr. kontagium).

migotanje srca: hitro utripanje

srca s 300 do 600 slabotnih neenako¬
mernih utripov v minuti (pr. plapo¬
lanje srca).

migrena: napadi glavobola zlasti
na eni strani glave pri ženskah pred
mesečnim perilom. Glavobolu se pri¬
druži bleščavica, ženska ne prenaša
svetlobe in bljuje. Bolezen je večkrat
prirojena in se navadno pokaže po
20. letu starosti, izgine v nosečnosti
in prestane v meni. Napad migrene
sprožijo največkrat napori in vzne¬
mirjenja; vzrok je krč arterij v mož¬
ganih. Napad migrene zdravimo z le¬
žanjem v zatemnjenem prostoru in
s sredstvi za pomirjenje.

mikrob drobnoživka: samo pod

mikroskopom vidljiva živ paličaste
oblike (bakterije), oblaste (koki), sve¬
draste (sparile), vejičaste (vibrioni)
Žive povsod, kjer so ljudje, živali in
rastline. Na visokem gorovju jih ni,
po mestih jih je mnogo (pr. bakte¬
rije — nahajališča). Deloma so'živali,
protozoi, deloma rastline. V ugaja-
jočih jim razmerah se neznansko
m nože in sicer tako, da se en mik rob-

razdeli na dvoje, ti dve polovici spet
na dvoje, torej skupno že na četvero
itd. Tako lahko v enem dnevu na¬
stanejo iz enega mikroba tisoči mili¬
jonov mikrobov. Mikrobi so deloma
koristni, za življenje ljudi, živali in
rastlin nujno potrebni, n. pr. mikrobi,
ki razkrajajo gnoj, ki povzročajo
vzhajanje testa, kipenje mošta, kisa¬
nje mleka, ki pomagajo v prebavilih
razkrajati hrano. Drugi so škodljivi,
patogeni, ker povzročajo kužne bo¬
lezni. Vsako kužno bolezen povzroča
poseben mikrob in samo tar jetiko
bacil jetike, kapavico gonokokus,
sifilis bleda spdroheta. tifus bacil
tifusa itd. v

mikrobar: človek, ki se bavi z mi¬
krobiologijo, lovec na mikrobe,
mikrobiologija: nauk o mikrobih
mikrocidno sredstvo uničuje mi¬
krobe, n. pr. razkužila, sončni žarki
itd.

mikrocefalija: majhnoglavost, t. j.
premajhna lobanja in tudi premajh¬
ni, možgani, zaradi tega je rnfkro-
cefalik skoraj vedno slaboumen z
različnimi možganskimi motnjami.

mikron = 0,001 mm; označujemo
ga z grško črko « Z mikroni merimo
dolžino mikroskopičnih živi.

mikroskop drobnogled: optična

priprava, ki predmete povečava. Ra¬
bimo ga za preiskovanje drobnih
stvari, ki so prostim očem nevidljive.
Drobnogled povečava stvari do ne¬
kaj tisočkrat, z njim preiskujemo
mikrobe, kri, sečno usedlino, tkivo,
celice itd Mikrobe, tkivo itd. mora¬
mo najprej obarvati, največkrat z
različnimi barvami, da lahko raz¬
poznavamo posamezne stvari. Ultra-
mikroskop: posebne vrste mikroskop,
ki omogoča ogledovanje stvari, ki so
z navadnim mikroskopom nevidljive.

mikroskopičen: vidljiv samo z mi¬
kroskopom (nasprotje: makroskopi-
čen: vidljiv s prostimi očmi),

mikroskopska preiskava t. j. i  mi¬
kroskopom; mikroskopski izv>d.

miksedem 122 miške sklepne

miksedem: obolenje zaradi 'po¬
manjkljivega delovanja ščitnice, bo¬
disi prirojeno ali po operaciji golše
Znaki: testasto zadebeljena suha

koža, žoltasta barva obraza, počas¬
nejše utripanje srca, nezadostno zno¬
jenje, duševne motnje, zlasti apatija.
Pri prirojenem miksedemu je bolnik
pritlikavec in bebec. Zdravimo ga
s preparati ščitnice.

rrJkstura: zmes dveh ali več zdra¬
vil. Pred dporabo je treba miksturo
splajhati.

miliaren: prosenemu zrncu podo¬
ben, prosenast, n. pr. grčica = tuber-
kel; sniliarna tuberkuloza = hitra
jetika.

milnato blato 'pri dojenčkih, hra¬
njenih s kravjim mlekom, nastane
zaradi nezadostne prebave masti.

milnica: voda, v kateri je raztop¬
ljeno milo. Rabimo jo za milnični
klistir.

milo 1. mazno, ker se da mazati
torej mehko, 2. mazilno, s katerim
mažemo kožd n. pr. pri garjah, 3. toa¬
letno za umivanje obraza, rok itd
mineralne soli: -  anorganske sesta¬
vine, ki so za življenje neogibno po¬
trebne. Dobivamo jih s hrano.

minimalen: najmanjši (nasprotje
maksimalen, največji). Minimalna
doza je najmanjša količina zdravila,
ki še učinkuje (nasprotje: maksimal¬
na doza, t. i, taka, ki se še sme dati
brez škode).,

minus-steklo: vboklo, ki Svetlobne
žarke razpršuje.

miokarditis gl. vnetje srčnega mi¬
šičja.

miom mišienjgk, mesnjak: bula.

ponajveč na maternici, obstoječa iz
mišičnega tkiva; maternični miom
prav rad povzroča krvavenje iz ma¬
ternice. Zdravimo ga z operacijo ali
z rentgenskim obsevanjem.

miren bolnik je na miru. Mirilno
sredstvo ali pomirilo pomirja. Mi¬
rovna kirurgija: kirurgija v miru
(nasorotje: vojna kirurgija). Miro-
valno zdravljenje: z mirovanjem, le¬

žanjem. Mirujoča okužba dolgo ne
kaže nikakih znakov, potem pa se
naenkrat razplamti.

mišice: pri človeku in živali aktiv¬
na gibala,, ki se rabijo za premikanje
celega individua in za gibanje posa¬
meznih delov njegovega telesa, pa
tudi za premikanje tekočin v votlih
organih, n. pr. srčne in črevesne mi¬
šice. Po zgradbi razločujemo dve
vrsti mišic 1 . prečno progaste mišice
na okostju,-1. j. take, ki obstoje iz
prečnih mišičnih vlaken, iz mišič¬
nega veziva, iz žil in živcev. Te
mišice so nam na voljo, lahko jih
skrčimo ali sprostimo, to so navoljne
.mišice, 2. gladke mišice v ostenju
notranjih organov, ki nam niso na
voljo, ki delujejo. samoupravno, to
so samoupravne mišice. Po delova¬
nju imamo mišice upogibalke in
iztegovalke; ppiimi/kalke in odmiikal-
ke oziroma pritegovalke in odtego-
valfce; širilke, ožilke -pi zapiralke;
obračalke. vprav in obračalke vnic;
vrtilke ali sukalke; dvigalke in po-
vešalke; žvekalke itd. Mišice so so-
lelavne in nasprotovalne.

mišična atrofija: upad mišičja.

Vzroki: nedelavnost n. pr. pri umav-
čenem udu, motnje v krvnem ob¬
toku, obolenje hrbtnega mozga, tudi
prirojena. Zdravi se s pregrevanjem,
masažo, z elektriziranjem in gimna-.
stikom

mišični krč: krč v mečah se po¬
javlja navadno pri napetih mišicah,
pa tudi pri mirujočih v zdravju in
bolezni, n. pr. pri koleri, pri alko¬
holikih, pri. zastrupi j en ju z mesom.

mišični revmatizem: bolečine v mi¬
šicah, zlasti pri otipavanju. Pri rev¬
matičnih mišicah se mnogokrat %
otipljejo zatrdine (geloze>. Akutni
mišični revmatizem zdravimo z mi¬
rovanjem in salicilnimi preparati,
kroničnega s toploto, z masažo, s ko¬
pelmi.

miške sklepne: tvorbe v sklepih,
koščene ali hrustančnate, pri vnetju

mišnica

mlezivo

123

sklepov. Povzročajo v sklepih škri¬
panje in pokanje ter precejšnje bole¬
čine zlasti piri nekaterih gibih. Zdra¬
vijo se s toploto, prvenstveno v to¬
plicah.

mišnica (mišji strup): arzenik,
'mižavica: očesni krč zaradi vnetja
v očesu, prvenstveno jetičnega.

mladostna blodnjavica: posebna

vrsta duševne bolezni, ki se pojavlja
v mladosti (,pr. shizofrenija).

mlečec 1 . mlekasta tekočina iz prsi
novorojenčkov. Ta pojav si razla¬
gamo tako, da so prišli hormoni iz
materne krvi v kri deteta /in pri
njem povzročili tvorjenje mleka. Po¬
jav je zdravstveno brez pomena in
kmalu izgine, 2. mleko nosečnic.

mlečna kislina se dela v mleku,
v kumarah, v zelju ob sodelovanju
posebnih bakterij, ki povzročajo vre¬
nje. Mlečna kislina se tvori pri delu
tudi v mišicah, kjer povzroča utru¬
jenost, je torej utrujenostna snov. Iz
mišic jo odpravimo z mirovanjem,
s kopelmi in masažo, z elektrizira-
njem.

• mlečna sesalka: zvonasta priprava
iz stekla z gumijevim balonom za
sesanje mleka iz dojke, predvsem pri
vgreznjeni bradavici, ki je otrok ne
more prijeti z usti.

mlečna žleza: pri ženski in pri sa¬
mici sesalcev žleza v dojki, ki izlo¬
čuje mleko za prvo prehrano potom¬
cev.

mlečna mrzlica in mlečna vročina

se včasih, pojavita po porodu zavoljo
hitrega nabiranja mleka v dojkah
Kakor hitro otrok mleko posesa,
mrzlica in vročina izgineta, če pa
je temperatura nad 38° C im ne pade
takoj po dojenju, tedaj je to sum¬
ljivo na prisad, treba je vprašati
zdravnika za svet.

mlečni prah ali mleko v prahu:
pasterizirano posušeno mleko, ki ga
pred uporabo raztopimo z vodo in
prekuhamo.

mlečni sladkor (laktoza) 'je sesta¬
vina kravjega ozir. ženskega mleka.

mlečnice: kraste dojenčkov na li¬
cih pri eksudativni diatezi, t. j. pri
nagnjenju k vnetju kože in sluznic.
Pri otrocih, ki dobivajo mnogo mle¬
ka, se napravi na licih rdečina, ki
zame rositi, nakar se narode debele
žoltkaste kraste »ocvirki«, ki se vča¬
sih razširijo po vsem obrazu in te¬
menu. Pri deci z mlečnicami je tre¬
ba, da nadzira prehrano zdravnik.

mlečniki, mlečno zobovje gl. zo¬
bovje.

mleko: izloček iz mlečnih žlez pri
človeku in živali, prva hrana potom¬
cev. Izborno hranilo, zlasti za deco,
.stare ljudi in bolnike. Razen vode
vsebuje mleko mast, beljakovino,
mlečni sladkor, mineralne soli in vi¬
tamine. S surovim mlekom se lahko
preneso kali nalezljivih bolezni n. pr.
jetike, tifusa, griže, kolere itd., za¬
radi tega je treba mleko pred upo¬
rabo prekuhati, pa.samo toliko, da
zavre. Zavrenje mleka klice zamori,
mleka pa bistveno ne izpremeni.

mleko kondenzirano gl. konden¬
zirati.

mleko pasterizirano gl. pasterizi¬
ranje.

mlekovna okvara dojenčkov se do¬
gaja pri prehrani dojenčkov iz¬
ključno ali Večinoma s kravjim mle¬
kom, navadno v preveliki m eri a  Otrok
v teži zaostaja, je bled, se poti, na¬
pihuje ga v trebuhu, blato je suho,
sivo ali belo in smrdi po gnilobi. Pre¬
hrana dojenčka s samim kravjim
mlekom ne nudi detetu vsega, kar
potrebuje za uspevanje. Najbolj mu
manjka sladkorja in vitaminov. Za¬
radi tega nastanejo pri enostranski
prehrani s kravjim mlekom avitami¬
noze oziroma hiipovitaminoze, t. j.
vitaminske nedostatnice. Da se te¬
mu izognemo, je treba'dajati otroku
poleg kravjega mleka tudi ogljikovih
hidratov, masti, beljakovin, povrt¬
nine in sadja.

mlezivo 1 . prebavljena hrana v
želodčnih srkalicah, 2. mtekasta
sivobela lepljiva tekočina v dojkah

mnogokrvje

124

morfinizem

nosečnic, ki proti koncu nosečnosti kar
sama od sebe odteka iz dojk. Pojav
nima nikakega posebnega pomena.

mnogokrvje (hiperemija): preobi¬
lica krvi v kakem organu ali tkivu
bodisi arterialne ali venozne. Mno¬
gokrvje je lahko umetno, n. pr. če
ud prevežemo ali pa bolezensko pri
zastajanju krvi.

. trmcgcrodnica (multiparaj: ž.enska,
ki je večkrat rodila (nasprotje: ne¬
vednica, nulipara).

močenje postelje (poščivamje, enu-
reza): puščanje vode zlasti v .“spanju.
Pri deci so vzroki različni: bolezni
ledvic in sečnika, božjast, splošna ne¬
razvitost, pa tudi prestroga vzgoja
ali mehkužen j e. V takih primerih se
je treba najprej posvetovati z zdrav¬
nikom, da se dožene vzrok, po vzro¬
ku se potem ravna zdravljenje ozi¬
roma ravnanje s takim otrokom
Strogost in kaznovanje nima uspeha,
velikokrat stanje celo poslabša.

močvirska mrzlica gl. malarija
Močvirski komar gl. anofeles.

meda: moške spolne žleze, ki pro¬
izvajajo semenčice. Levo modo je za
spoznanje večje od desnega in visi
niže.

mokasto sadje ima suho in drob¬
ljivo meso.

mokovna okvara dojenčkov: mot¬
nje v uspevanju dojenčkov pri pre¬
hrani z oslajenimi močnima šoki ozi¬
roma z otroško moko brez dovoljnega
dodatka mleka. Moka sama ne vse¬
buje dovolj snovi, potrebnih za rast,
in razvoj otroka, kakor so beljako¬
vine, mast, vitamini, soli. Tako hra¬
njeni dojenčki nimajo dovolj odpor¬
nosti proti boleznim. Taka pomanj¬
kljiva prehrana povzroča v prebavi¬
lih nabiranje tekočine in drisko. Ce¬
lo v tkivih se nabira tekočina in
otroci so navidez rejeni. Taki otroci'
kaj radi zbole za rahitisom, dobivajo
krče (fraz) in razna avitaminozna
obolenja (gl. avitaminoze). Izključne
prehrane z moko se je torej izogi¬
bati, če pa so že’ nastale motnje v

prehrani in zdravstvene okvare, je
treba vprašati zdravnika za svet.
mokrila = sečila.

mokrina: tekočina v očesnih pre¬
katih.

mokrota: vlaga; mokrotni lišaj,

t. j. vlažni.

mongolizem: idiotija, hkrati zna¬
menja mongolske rase: široke obraz¬
ne kosti, sedlast nos, ohlapno mi¬
šičje, gube nad vnanjimi koti oči.

monomanija: abnormalno duševno
stanje, ki sili bolnika, da proti svoji
volji izvrši določeno delo, n. pr. da
kaj ukrade (kleptomanija kradljivi-
ca), kaj zažge (piromanija požigavi-
ca), koga umori (fonomanija ubija-
vica) ipd.

monstrum: spaček, nakaza,
niora: v spanju občutek pritiska
na prsi, hkrati občutek bojazni.
Vzrok večinoma prenapolnjen želo¬
dec ali motnje v dihanju pri bolez¬
nih pljuč in srca; tudi duševni kon¬
flikti so včasih vzrok more.

morfij: alkaloid opija. Rabi se

V jako majhnih dozah kot prašek,
kroglice, svečke za pomirjen j e živ¬
cev, za lajšanje in odpravljanje bo¬
lečin zlasti pooperacijskih ter kot
uspavalo. Povprečna smrtna doza
znaša 0.2 do 0,5 g. Morfija ne sme
bolnik nikdar jemati brez zdravni¬
kove odredbe, ker kaj rad povzroči
navado (pr. morfinizem). Pri akut¬
nem zastrupi j enju z morfijem je tre¬
ba bolniku dražiti žrelo, da izbljuva
morfij, ki je še v želodcu; potem .mu
je treba dajati močne črne kave za
krepitev srca; pri nezavestnih je tre¬
ba umetnega dihanja, vsekakor pa
moramo 1  takoj poklicati zdravnika.

morfinizem: stalno uživanje mor¬
fija, zastrupljenje z morfijem. Mor-
finisti postanejo navadno ljudje brez
trdne volje, slabiči, in sicer največ¬
krat, če so v kaki bolezni dobivali
morfij, na katerega so se navadili, in
mislijo, da brez njega ne morejo ži¬
veti. Navada, pravzaprav razvada po¬
stane železna srajca: pri najmanjšem

morska bolezen

125

nerazpoložen ju jim je treba mor¬
fija, in sicer vedno večja količina
tega strupa, ki jih najprej resda
uravnoveša in jim navidez poveča
delavnost, moč ter energijo, toda te¬
mu navideznemu povečanju sledi
propadanje. Morfinist postane bled,
stalno hujša ter slabo prebavlja,
spolnost mu gineva, pa četudi je v
naj lepših letih; naglo se stara. Mor-
finista je mogoče zdravih samo v za¬
vodu, ker ga je sicer težko odvaditi
strupa.

morska bolezen gl. bolezen.

morske kopeli vplivajo zelo ugod¬
no na človeka: poglabljajo dihanje,
lajšajo delovanje pljuč in srca, po¬
spešujejo presnavljanje, izparevanje
kože, izločevanje seča itd. Uporab¬
ljajo se za zdravljenje vnetij v di¬
halih, potem pri rahitisu, pri kostni
in sklepni jetiki, za ječanje slabot¬
nih, v rekonvalescenti itd. Ker ob¬
morsko podnebje vpliva dražilno, se
je treba zmeraj poprej posvetovati
z zdravnikom.

mortalnost smrtnost: razmerje med
številom umrlih in številom prebi¬
valstva (pr. letalnost). Perinatalna
mortalnost: število umrlih novo¬

rojenčkov.

moskito: moški ti so komarji v vro¬
čih deželah, ki pijejo kri in prena¬
šajo bolezni, n. pr. malarijo, papata-
čijsko mrzlico ipd.

mošnja = modnik. Mošenjska kila:
dimeljska kila, ki sega v mošnjo.

mošnjica: majhna mošnja, v ka¬
teri kaj tiči oziroma v kateri se kaj
nabira, n. pr. v mandeljnih strženi
ali gnoj.

motnjava: motno mesto, n. pr. na
roženici ali leči.

motnje nosečnostne: krvavenje,

splav, prezgodnji porod, izvenmater-
nična nosečnost, nosečnostna božjast.

motnje v prehrani dojenčkov ima¬
jo lahko kaj različne vzroke, pred¬
vsem, če hrana ne ustreza ne po ka¬
kovosti in ne po količini. Tudi vsa¬
ko okuženje lahko povzroči prehra¬

motnje vida

njevalne motnje, pa bodisi da se
otrok hrani pri prsih ali umetno. Pri
dojenčku, ki ga mati doji, nastanejo
motnje, če dobiva preveč ali premalo
hrane. V prvem primeru otrok pre¬
komerno mleko izbljuje, mučijo ga
vetrovi, grize ga po trebuhu. Pri pre¬
malo hrane so otroci navadno zaprti,
izjemoma, zlasti pri dolgotrajnem
stradanju, pa dobe drisko, razvije se
tako zvana distrofija. Pri umetno
hranjeni deci so motnje pogostnejše
in mnogo hujše. Najlažja oblika je
akutna dispepsija: otrok dobi drisko,
bljuje in hujša. Ta nastane pri krat¬
kotrajni nepravilni prehrani. V vro¬
čih poletnih mesecih se pojavlja ali-
mentamo zastrupljenje s hudimi dri¬
skami, globokim dihanjem, telo se
kar duši. Poletno prehranjevalno za¬
strupljenje pobere dosti dece. Vča¬
sih nastanejo iz akutnih obolenj kro¬
nične bolezni, tako zvane dekom-
penzacije ali pedatrofija. Vsaka mot¬
nja v prehrani dojenčka je zelo resna
zadeva in treba se je posvetovati
z zdravnikom. Najlaže je očuvati
otroka pred prehranjevalnimi mot¬
njami, če ga ima mati pri prsih. Če
je to Iz kateregakoli vzroka uteme¬
ljeno nemogoče, tedaj hranimo otro¬
ka umetno s kravjim mlekom, ki pa
mora biti brezhibno in sveže prav
posebno v vročih poletnih mesecih
(junij — avgust).

motnje ravnovesja nastanejo za¬
radi razdraženosti ali obolenja or¬
gana za ravnovesje v ušesu ali rav-
novesnostnega središča v možganih;
lahko, pa tudi pri obolenjih malih
možganov, ušesa, očesa, žčlodca itd.
Znaki: opotekanje, občutek, da se
vse suče okoli nas, bljuvanje Zdra¬
viti je treba osnovno bolezen, ki po¬
vzroča ravnovesnostne motnje.

motnje vida so posledica vidovnih
nepravilnosti:, kratkovidnosti, daljno¬
vidnosti, starovidnosti, astigmatizma,
potem obolenja oči, živčevja itd. Sem
štejemo tudi kurjo slepoto, potem
snežno slepoto ipd. Pri vidovnih

motnje zavesti

126

mozolja vica

motnjah se je treba posvetovati z
zdravnikom.

motnje zavesti nastanejo pri mož¬
ganskih boleznih, pri božjastnikih
v deliriju, pri raznih zastrupljenjih,
pri vročinskih boleznih itd. v raznih
stopnjah od lahke omotice do naj¬
globlje nezavesti

motoričen gibalen, n. pr. živec, ki
povzroča gibanje mišic. Motorika:
gibalnost, n. pr. kakega organa (že¬
lodca, črevesja).

mozeg hrbtni: v. hrbteničnem ka¬
nalu; iz njega drže živci hrbtnega
mozga.

mozeg kostni: snov v kostnih vot¬
linah. V cevastih kosteh je kostni
mozeg rumen, v kratkih in ploščatih
pa rdeč. V rdečem krvnem mozgu
nastajajo pri odraslem rdeče krv¬
ničke.

mozeg lobanjski = možgani.

mozeg podaljšani hrbtni veže mož¬
gane s hrbtnim mozgom. V njen
sta dihalni in srčni centrum.

mozolj: vnetje lasnega mešička v
koži. Mozolji se pojavljajo predvsem
na obrazu in na plečih, zlasti v dobi
spolnega dozorevanja kot vnetne
bunčice, večkrat z gnojnim mehurč¬
kom na vrhu ali pa s črno piko, ki
jo je povzročila nesnaga. Ce tako za¬
gnojeno bunčico iztisnemo', prileze
na dan ogrc, t. j. loj iz zamašene loj¬
nice v koži. Mozolje odstranjujemo
z vročo vodo in milom ter resen jem
z alkoholom, da preprečimo okužbo.
Kadar se zmehčajo, jih iztisnemo
s posebno pripravo in ne s prsti, ker
jih s stiskanjem s prsti večkrat po¬
slabšamo. ‘ .

mozcljavica navadna (škna): mo¬
zolji na obrazu, plečih in hrbtu, zlasti
v dobi spolnega dozorevanja. Bolezen
je v bistvu vnetje lasnih mešičkov
in lojnic v obliki vnetnih bunčic, ki
imajo na vrhu mnogokrat majhen
gnojni mehurček. Razen tega opa¬
žamo na vrhu nekaterih bunčic tudi
»črno piko« ali ogrc. Ta črna pika je
odprtina lojničnega izvodila, zama¬

šenega z lojem. Pika postane črna
zaradi umazanije, ki se nabira na
odprtini lojničnega izvodila. Ce tako
prenapolnjeno lojnico iztisnemo, te¬
daj se loj izpraznuje iz lojnice v obliki
črva s črno kapico. Posebna vrsta
mozolj avice je tako imenovana go~
meljasta mozcljavica, ki kaže večje,
gomoljem podobne izbokline prven¬
stveno na prsih, na plečih, na hrbtu,
pa tudi na obrazu. Te gomolj aste
tvorbe se navadno zagnojijo in od¬
prejo, nakar puste kazeče obrunke.
— S spolno dozorelostjo navadna
mozolj avica praviloma preneha, pač
pa ostanejo trajne okvare na koži, ki
kaze bolnika. Mnogokrat si bolniki
sami napravijo mnogo škode s tem,
da ogrce iztiskavajo, s čemer nasta¬
nejo dolgotrajne kožne podplutbe, ki
včasih ne izginejo več mesecev. Naj¬
bolje je, če bolnik z mozoljavico 1  pusti
svoj obraz popolnoma pri miru in se
posvetuje z zdravnikom za kožne'
bolezni. Drugo prav tako važno je,
da se bolnik ne praska po obrazu
z umazanimi rokami, da tako ne
okuži posameznih vzbrsti, zaradi če¬
sar lahko nastanejo globja kožna
gnojenja, ki prav tako zapuščajo ka¬
zeče brazgotine. Navadna mozolj avica
je bolezen mladih ljudi prvenstveno
v dobi spolnega dozorevanja in le
malokdaj traja preko 25. leta življe¬
nja, ko praviloma sama od sebe pre¬
neha. Mnogokrat pa nima nobene
zveze s spolnim zorenjem, marveč
ima svoj izvor v raznih prebavnih
motnjah. Bolezen torej nima enot¬
nega vzroka, je zelo dolgotrajna in
povzroča mnogo preglavic bolnikom
ih zdravnikom. Doraščujočemu mla¬
demu človeku greni življenje, ker ga
kazi in mu prinaša občutek manj¬
vrednosti. zlasti ker je med ljudstvom
razširjeno mnenje, da je mozoljavica
v zvezi edino s spolnim dozoreva¬
njem in s spolnim življenjem, kar
seveda ni res. Mnogo mladih ljudi je
zaradi namigavanj in nasvetov »iz¬
kušenih« starejših zabredlo v razna

mozoljavlca rdeča 127 možgani

nepremišljena spolna dejanja, zaradi
katerih se je kesalo vse žive dni.
Mozolj evico zdravimo s tem, da
Luščimo vrhnjico. S tem, da se vrh-
njica lušči, se sprosti loj iz lojnic in
večina vzbrsti izgine. Seveda se
mnogokrat sproti delajo nove. Zato
moramo biti pri zdravljenju vztrajni
in ne smemo obupati nad prvimi ne¬
uspehi. Zelo priporočljivo je sončenje,
naravno in z umetnim soncem, zlasti
učinkovito je sončenje na morju. •
mczcljevica rdeča (akna rozaceaj.
Vsakdo pozna taiko zvani »rdeč nos«,
tudi »kumarast« nos«, ki se razvije
pri rdedi mozolj avici čez nekaj let
Rdeča mozoljavlca vzbuja pozornost
s svojimi izrazitimi vnetnimi bolezen¬
skimi znaki: z vnetnimi bunčicaimi
večjimi ali manjšimi živordečimi in
gomolj astimi tvorbami, ki včasih iz¬
redno kaze obraz. Obraz sam je rdeč,
bolnik je tako rekoč zaznamovan na
nosu, bradi, čelu in licih. Na teh
mestih se izredno počasi razvijajo
večje ali manjše rdečine, ki polagoma
skoraj neopazno prehajajo v ostalo
še zdravo kožo. Na teh rdečinah opa¬
žamo sčasoma zelo drobne žilice, ki
se prepletejo na najrazličnejše načine
tako, da nastanejo zvezdaste oblike
razširjenih žilic,, kar je zelo značilen
znak rdeče mozoljavice. Posamezne
rdečine se sčasoma izbočijo kot ne¬
kakšni gomolji, ki so zlasti okrog od¬
prtin lojničnih izvodil posuti z drob¬
nimi bunčieami. Pri nastanku rdeče
mozoljavice soodloča tudi lojavica
zato je koža mastna, bleščeča. Po¬
spešuje pa rdečo mozoljavico -vse.
kar povzroča močno prekrvljevanje
kože na obrazu, torej pred vsem
obilna jedača in pijača, velike raz¬
like v dnevni toploti, pa tudi razne
prebavne motnje, pri ženskah obo¬
lenja rodil in plodiil, motnje v meseč¬
nem perilu, mena in motnje v delo¬
vanju žlez z notranjim izločevanjem.
Bolezen je izredno dolgotrajna, raz¬
vije se v poznejših letih pri moških
in ženskah, le s to razliko, da se pri

ženskah ne razvijejo gomolj aste
oblike, kakor kumarasti nos, gonao-
ljaste tvorbe na licih in na bradi.
Zdravljenje rdeče mozoljavice je
težavno, vendar v mnogih primerih
ne brezuspešno. Mnenje, da oboite za
rdečo mozoljavico samo alkoholiki,
ni točno, saj jo dobe celo popolni
abstinenti. Tudi je zmotno mnenje,
da obale za njo samo starejši ljudje
— poznamo razmeroma mlade ljudi,
kji bolehajo z rdečo mozoljavico: Iz
vsega tega sledi, da je‘ vzrokov za to
bolezen več.

možača: ženska, ki kaže moške te¬
lesne znake in moške duševne last¬
nosti.

možgani (lobanjski mozeg) obstoje
iz velikih in malih možganov. Na
površini se vidijo možganski zavoji
in možganske brazde. Možgane ob¬
dajajo tri možganske ovojnice in si¬
cer znotraj dve mehki ovojnici, mož¬
ganski mreni (žilnica in pajčevnica)

Risba 79.

Možganske ovojnice. Možgani (1), žit¬
nica (2), pajčevnica (3), trda možganska
opna (4), lobanja (5). koža (6)

ter od zunaj trda možganska opna.
Med možgani ter žilnico ,in pajčdv-
nico je možganska tekočina. Na
prerezu vidimo v sredi možgansko
skorjo sivkaste barve, možgansko
serovino in okoli nje možgansko
mozgovino bele barve. V možganski
serovim so možganska središča za
razne funkcije. Zveza med možgani
in hrbtnim mozgom je podaljšani
hrbtni mozeg, v katerem je središče
za dihanje in krvni obtok. V mož¬
ganih so štirje možganski prekati,
t. j. možganske votline, napolnjene
z možgansko tekočino, ki so v zvezi
s prostorom med možganskimi

možganovina

128

mrena

ovojnicami. — Možgani so osrednji
živčni organ, v katerem so osredo¬
točeni vsi vtisi in ki upravljajo delo
vseh organov. Teža možganov pri
odraslih moških je 1400 do 1500 g,
pri ženskah nekaj manj. Teža mož¬
ganov ne vpliva na inteligenco.

možganovina: možgansko tkivo,

t. j. vnanja možganska mozgovina in
notranja možganska serovina.

možganske bolezni povzročajo raz¬
ni vzroki: akutne nalezljive bolezni
(gripa), kronične nalezljive bolezni
(jetika, sifilis), poškodbe, bule, kost¬
ni izrastki na lobanji, ki segajo v
možgane, zaapnenje žil, vnetje mož¬
ganskih mren itd. Znaki pri posa¬
meznih boleznih so različni, pač po
vzroku obolenja. Temu primemo je
tudi zdravljenje, ki ga more pre¬
vzeti samo zdravnik oziroma zdrav¬
stveni zavod.

možganska kap gl. kap.
možgani pretres: poškodba mož¬
ganov pri udarcu po glavi, pri padcu
na glavo ipd. Znaki: podplutbe v očeh, v
črni kolobarji okoli oči, krvavenje iz
nosa in ušes — vse to kaže, da je po¬
čeno lobanjsko dno; motnje zavesti
vseh stopenj od lahne omotice do
popolne nezavesti; nespominjanje na
dogodke ob nezgodi. Značilno je, da
so znaki takoj po dogodku najhujši
in polagoma pojemajo, medtem ko
postajajo pri stisku možganov (krva¬
venje v možgane, večinoma iz žil
možganskih mren) zmeraj hujši
Oboje more zdraviti samo zdravnik
možganski privesek (hipofiza): za
fižol velika pecljata žleza z notra¬
njim izločevanjem na dnu tretjega
možganskega prekata. Njeni izločki
vs bujejo več različnih hormonov:
sprednji reženj hormon za rast in
spolnost, zadnji reženj hormon, ki
povzroča krčenje maternice, ter hor¬
mon, ki zvišuje krvni pritisk, poživ¬
lja črevesno peristaltiko in zavira
izločevanje seča. Pri preživahnem
delovanju sprednjega režnja, t. j. pri
premočnem izločevanju hormona za

rast nastane tako zvano tacmanstvo
(gl. akromegalija).

možganska tekočina gl. cerebro-
spinalna tekočina.

možganski živci prihajajo iz hvož-
ganov in jih je 12 parov. Po vrsti so:
1. vohalni, 2. vidni, 3., 4. in 6. oskr¬
bujejo očesne mišice, 5. trovejni
(čutilni živec obraza, ustne in nosne
votline), 7. obrazni (mimdčni), 8. slu¬
šni, 9. okušalni, 10. drobovni, 11. gi¬
balni za vratne in plečne mišice,
12. jezikovni gibalni živec.

mramorji ali mramorice: otekle
bezgavke, predvsem jetične na vratu.

mravljinčavica: občutek, kakor da
po udih lazijo mravlje (največkrat
pri vnetju enega ali več živcev, pa
tudi pri zdravih ljudeh, če jim kaj na
živec tišči, n. pr. v spanju, kadar jim
ud zaspi).

mrčes: stenice, bolhe, uši, klopi,
komarji itd. mučijo človeka s pika¬
njem, kar povzroča srbenje, razen
tega prenaša mrčes tudi bolezni, n. ,:r.
oblačilna uš pegavico, podganje bol¬
he kugo, komar anofeles malarijo itd
(pr. razmrčesenje).

mrčesni pik je nevaren, kadar pre¬
naša bolezni (pr. mrčes). Drugače po¬
vzroča pik čebele, ose, čmrlja, srše¬
na itd. na koži rdečino, včasih ko-
privničast izpuščaj in oteklino.
Mrčesni pik je najbolje, da nemu¬
doma namažemo s salmijakom, se¬
veda moramo pri čebeljem piku naj¬
prej previdno izdreti želo, pozneje
denemo nanj obkladek iz glinine raz¬
topine, tudi vtiranje kolinske vode
ali eteričnega olja je dobrodejno.
Proti mrčesu se ščitimo, če si nama¬
žemo nepokriti del kože z lorber-
jevim oljem; odganjamo ga od sebe
tudi z dimom, n. pr. tobačnim ozi¬
roma pri taborjenju z ognjem.

mrena I. kožica in sicer 1. prsna,
obstoječa iz pljučne mrene ali po-
pljučnice ter rebrne mrene ali po-
rebmice, 2. trebušna ali potrebuš-
nica, 3. jajčne mrene: a) vodna,

b) resasta, c) minljiva, 4. možganski

mrežnica očesna

129

muka

mreni: žilruca in .pajčevnica; II. očesna
bolezen in sicer 1. siva mrena ali
katarakta, t. j. motnjava očesne leče,
prirojena ali pridobljena (vzrok: sta¬
rost — starostna mrena, obolenja
očesa, splošne bolezni, n. pr. slad¬
korna bolezen), 2. zelena (gl. glav¬
kom), 3. črna: popolna dokončna sle¬
pota, pri kateri ni mogoče zaznavati
svetlobo.

mrežnica očesna: notranji sklad
zrkelnega ovoja, notranja očesna
mrena, na kateri pri gledanju na¬
stajajo slike.

mrlič = mrtev človek, truplo, ka¬
daver. Mrliški = mrtvaški.

mrliški ogled je obvezen pri vsa¬
kem mrliču, da se dožene vzrok
smrti, ali je bila smrt naravna, ne¬
zgodna ali nasilna. Ako vzrok smrti
ni razviden od zunaj in ne ■ razjas¬
njen, je treba mrliča raztelesiti.

mrtvaške pege, lise, maroge se po¬
javijo 3 do 4 ure po smrti na onih
delih telesa, ki se dotikajo podloge
Na teh mestih namreč se useda kri
mrtvaški strup gl. zastrupljanje
z mrtvaškim strupom.

mrtvaška otrplost: nekako' 5 do
6 ur po smrti postanejo mišice mrliča
trde, in sicer otrde najprej mišice
srca in trebušne prepone, potem se
otrplost širi z mišic glave navzdol in
izgine čez eden do šest dni, povpre¬
čno v 24 do 48 urah v istem zapo-
•redju.

mrtvorojenec je umrl že v mater¬
nici za kako boleznijo, n. pr. zaradi
vnetja možganov, zaradi bolezni ma¬
tere, n. pr. sifilisa ali akutne vročin¬
ske bolezni, pa tudi med rojstvom,
če se je n. pr. odluščila posteljica od
maternice ter je plod izgubil zvezo
z materinim krvnim obtokom, zaradi
česar se je zadušil, ali če se mu je
ovila popkovnica okoli vratu in ga
je zadavila, ali zavoljo dolgotrajnega
poroda ipd

mrtvoud = možganska kap. Posle¬
dica so mrtvi, t. j. hromi udje.

mrzlica: občutek hladnoče ob za¬
četku raznih kužnih bolezni. Mrzlica
trese bolnika, da mu šklepetajo zobje
in se mu po koži dela kurja polt.
Mrzlični- bolnik mora v postelj; do¬
bro je, če pije vroč čaj, vsekakor pa
je treba poklicati, zdravnika. Mrzlica
je znak bolezni, razen tega pa ozna¬
čujemo s tem imenom različna sa¬
mostojna obolenja, ki jih določamo
s pridevnikom, n. pr. močvirska mrz¬
lica (gl. malarija), senska mrzlica,
mlečna mrzlica (pri zastajanju mle¬
ka po porodu in splavu), ranska
mrzlica (pri prisajenih ranah, po
operaciji), porodna mrzlica, rumena
mrzlica itd.

mrzlica senska: obolenje večinoma
spomladi; povzroča ga cvetni pran
nekaterih trav pri preobčutljivih
ljudeh. Bolezen obstoji iz nahoda,
vnetja očesne veznice, mrzlice z ne¬
koliko vročine in naduhe. Zdravi se
z graminolom, t. j. serumom proti
sens-ki mrzlici.

mrzlica povratna: kužna vročinska
bolezen z močno nabreklo vranico in
tifusu podobnimi znaki, ki čez tri
do sedem dni nenadno prenehajo, pa
se čez nadaljnjih pet dni, ki so brez
vročine, povrnejo in potekajo po¬
dobno kot prvič. To menjavanje
med vročino ter med obdobjem brez
vročine se lahko večkrat povrne
(od tod oznaka povratna mrzlica).
Povzročitelji bolezni so spirohete
v krvi bolnika, katere prenaša mrčes.

muhe prenašajo kužne kali, so
sitne zlasti v jeseni in neokusne, ker
sedajo na vsako nesnago in jo pre¬
našajo na jestvine, s čimer večkrat
povzročajo črevesna obolenja. Jest¬
vine zavarujemo pred muhami s tem,
da jih spravimo v omare oziroma
primerno pokrijemo, muhe pa zati¬
ramo z raznimi muholovci. Skrbeti
moramo za splošno čistočo in vse
odpadke takoj odstraniti v posode,
ki so zato določene.

muka: neprijeten občutek, ko se
človeku dviguje iz želodca, ko ima

mul

130

naduha

glavobol in slab okus v ustih. Vzroki
so različni, vnanji in notranji: slab
zrak, prebavne motnje, zastrupljenje,
splošna oslabelost, slabo- in malo-
krvje, vznemirjenje ipd Zdravljenje
se sklada z vzrokom.

mul: tkanina iz. razmaščene pa vole
za obvezila in povoje, ki vpija teko¬
čine.

mumps: nalezljiva virusna bolezen
zlasti otrok med 5. in 15. letom sta¬
rosti. Cas od okuženja do izbruha
bolezni znaša približno 18 dni Oku-
ženje se, širi največ s slino bolnikov
ki je zelo kužna. Bolezen se začne
z vročino, glavobolom, skoraj vedno
oteče tudi obušesna 'slinavka, kar
povzroča bolečine pri žvečenju in
odpiranju ust. Včasih otečejo tudi

Risba 80.

Mumps.

podčelj ustne slinavke, ki otroku
zmaličijo obraz. Pri fantkih je po¬
gostna komplikacija vnetje moda
Redkejša komplikacija je vnetje tre¬
bušne slinaVke, še redkejša vnetje
možganskih mren. Bolnika je treba
izolirati in se ravnati po navodilih
zdravnika.

muskel: mišica. Muskulozen:, mi-
šičav, t. j. močnih mišic; muskularen
mišičen, n. .pr. tkivo = mišičnina.

mušičavica: pri motnjavah v očes¬
ni steklovini in pri hudi kratkovid¬
nosti imajo bolniki občutek, kakor
da jim plešejo mušice pred očmi.
Vsekakor se je treba posvetovati
z očesnim specialistom.

mutiranje: mena glasu pri fantih
med 14 in 18. letom starosti. Tudi
pri dekletih obstoja isti pojav, le
v mnogo manjšem obsegu. Vzrok
mene glasu je hitra rast glasilk:

daljše glasilke dajejo globokejš^glas.
Skopljenci ne mutirajo, marveč ob-
drže dečji glas svoj živ dan.

N

nabori kožni: kožne gube. Vzroki:
staranje, naglo hujšanje, pomanjka¬
nje podkožne maščobe, popuščanje
elastičnega tkiva, n. pr na trebuhu
po nosečnosti Odpravimo ga, samo
začasno, z operacijo; včasih se zbolj¬
ša z masažo, mazila in paste so brez
učinka.

nabodna igla: punkcijska igla Na¬
bodalo: instrument, s katerim nabo¬
demo n. pr. vodenični trebuh, da iz¬
pustimo nabrano tekočino.

nabreklina: oteklina pri vnetju ali
poškodbi.

nadlaket: del zgornjega uda od
rame do komolca. Nadlaktna kost =
nadlaktnica.

nadlišček gl. mandragora.
nadobist ali nadobistnica: na zgor¬
njem koncu obisti ležeča žleza z no¬
tranjim izločevanjem. Proizvaja hor¬
mon adrenalin, ki zožuje krvne žile.
Obolenje te žleze, n. pr. jetika, rak,
sifilis, krvavitev, poškodba ali od¬
stranitev povzročajo adisonko (gl.
Addisonova bolezen).

nadomeščanje krvi pri izgubi krvi:
1. vodoravna lega, 2. povijanje udov
od prstov navzgor, 3. toplota, 4. za
srce vroča črna kava, čaj, alkohol,
5. vbrizganje fiziološke raztopine,
raztopine grozdnega sladkorja, 6. pre¬
tok ustrezne krvi.

nadramek (akromicn): ramenski

konec lopatičnega grebena.

naduha (dušica, dihavica, težka
sapa, astma) muči človeka v napa¬
dih Naduha je lahko samo znak
druge bolezni, lahko pa je tudi samo¬
stojno obolenje. Kot znak ali sprem¬
ljevalka druge bolezni se naduha
pojavlja, če na sopila pritiska kaka
bula ali anevrizma v vratu ali-oprsju,
pri krčih glasilk; pri motnjah krv¬
nega obtoka v pljučih, zaradi srčnih

naglaven

131

naočniki

hib (obolenja srčnih zaklopk in srč¬
nega mišičja — ta vrsta naduhe se
imenuje srčna naduha); pri obolenjih
ledvic, pri putiki, pri razširjenju
pljuč ali emfizemu, pri uremiji, hi¬
steriji ipd. Kot samostojno bolezen
jo najbrž povzroča krč gladkega mi¬
šičja v kronično vnetih odcepkih sap¬
nika odnosno motnje v izločevanju
sluzi v teh predelih dihal. Napadi te
tako imenovane bronhialne naduhe
pridejo največ ponoči. Pri napadu
skušamo vplivati na krč z raznimi
injekcijami, z inhalacijami itd., sicer
pa zdravimo naduho s kropljenjem
organizma, t. j. s primernim življe¬
njem, s primerno telovadbo, z višin¬
sko ali obmorsko klimo itd. Ker po¬
vzroča bronhialno naduho dostikrat
vdihavanje raznih snovi, ki pridejo
v človeka pri njegovem poklicu,
n. pr. pri lekarnarjih razne lekarni¬
ške sinovi, je treba to preprečiti im
v naj hujših primerih celo menjata
poklic.

naglaven: to, kar je oziroma živi
na glavi, n. pr. naglavni las, naglavna
uš (nasprotje: lasje oziroma kocine
kje drugje; oblačilna in osramna uš.
ki se držita oblačil in osramja)

naglušncst: zmanjšanje sluha v sta¬
rosti; vzrok: arterioskleroza, obole¬
nje slušnega živca (sifilis, zastruplje-
nje). Zdravljenje skladno z vzrokom
bolezni.

nagnjen biti k bolezni: biti za
kako bolezen posebno sprejemljiv.
Nagnjenje k bolezni gl. dispozicija,
diateza.

nagon: prirodna sila, ki človeka
naganja na kaj, n. pr. vzdrževalni,
spolni nagon. Nagone zadovoljujemo,
kar nam povzroča ugodje, nezado¬
voljeni nagoni povzročajo neugodje.

nahod: vnetje nosne sluznice, ki
nabrekne in izločuje mnogo sluzi.
Zaradi draženja sluznice bolnik kiha.
Vzrok je prehlad in okuženje. Nahod
zdravimo s potenjem, z uživanjem
vročega čaja. Senski nahod gl, mrz¬
lica semska.

r

naježevalka (namreč mišica) naje-
žuje lase, kocine, dlake.

nakovalce gl. slušne koščice.

nalezljive (kužne ali infekcijske)
bolezni nastanejo zaradi okužen j a
z bakterijami (bakterialne bolezni)
n. pr. davica, jetika, kapavica, kolera,
sifilis* tifus; potem z virusi (virusne
bolezni) n. pr. Škrlatica, ošpice, oslov¬
ski kašelj, koze; s protozoi ali zaje¬
davci (zajedavske bolezni) n. pr. ma¬
larija, trakulje itd. Za zatiranje na¬
lezljivih bolezni je treba ne samo
zdraviti bolnike, marveč tudi pre¬
prečiti, da se bolezen po njih raz¬
širja. Za to so potrebni razni ukrepi:
bolnika je treba izolirati itd., potem
poiskati in napraviti neškodljive ba-
cilonosce, t. j. take, ki so bolezen
preboleli, pa še imajo bacile v svo¬
jih organih, in take, ki sploh niso
resno oboleli kljub temu, da so se
okužili, pa izločujejo kužne klice in
z njimi razširjajo bolezni, Za lažje
pobijanje nalezljivih bolezni je treba
oblastem prijaviti tele bolezni: ko¬
lero, kugo, rumeno* mrzlico, koze,
povratno mrzlico, pegavico, tifus, ®
paratifus, grižo* škrlatinko, davico,
nalezljivo vnetje možganskih miren,
kužno dremavico, šen, smrkavost,
mrtvični krč, vranični prisad, gpbe,
malteško mrzlico, steklino, Weylovo
zlatenico, otroško ohromelost, porodni
prisad ter odprto jetiko, sifilis in ka¬
pavico. Razen tega se morajo prija¬
viti, če se pojavljajo v večji množini:
ošpice, norice, rdečke, oslovski ka¬
šelj* papatačijska mrzlica, mumps,
gripa in denga.

nalom kosti: zlom kosti, pri kateri
kost ni zlomljena v celoti, marveč
samo delno, in sicer prečno ali po¬
ševno.

namišljena bolezen je taka, o ka¬
teri si človek domišljuje, da jo ima.
Namišljeni bolnik navadno ni nor¬
malen, njegova duševnost je iztir¬
jena.

naočniki: priprava, s katero po¬
pravljamo pomanjkljivi vid. Naoč-

napenjanje, napihovanje

132

nečista kri

Risba 81.

Nalom nadiaktnice. Nadlaktnica (1),
nalomišče (2). koželjniea (3), podlakt-
niča (4).

niki imajo različne oblike — riajveč
se rabijo očala, manj nanosnik ali
ščipalnik. lornjeta in monokel (gl.
bifokalno steklo).

napenjanje, napihovanje (meteori-
zem): prekomerno tvorjenje plinov
v črevesju, ki črevesa napihujejo in
povzročajo občutek napetosti tre¬
buha. Povzroča ga hrana (fižol itd ),
pa tudi vnetje trebušnih organov, ki
hromi črevesje, n. pr. vnetje slepiča,
žolčnika itd. Zdravnik dožene, vzrok
in temu primerno odredi zdravljenje.

napih 1. podkožni: plini v tkivu,
nastali zaradi delovanja mikrobov
pri plinskem prisadu ali zaradi ne¬
naravne zveze z dihali, n pr pri
poškodbi, 2. pljučni napih, pljučni
cmfizem: razširjeni pljučni mehurčki.

napon mišični: normalna napetost
zdravega mišičja (nasprotje: krč ter
ohlapnost).

naravnava očesa: pri gledanju na
različno razdaljo prilagodimo očesno
lečo tako, da se svetlobni žarki kri¬
žajo na mrežnici, kjer nastane jasna
slika gledanega predmeta.

naravno zdravljenje je tako z do¬
mačimi zdravili, torej brez lekarni¬
ških zdravil in specialitet, potem z
dieto, z utrjevanjem na zraku ter
z vodo itd.

narkoza (omama): umetna ohro¬
mitev možganskih središč. Rabi se
največ za neboleče operiranje. Upo¬
rablja se inhalacijska narkyza z vdi¬
havanjem narkotikuina (omamila,
n. pr. etra), injekcijska narkoza
z vbrizganjem omamila v žilo, n. pr.
evipannatriuma; rektalna narkoza z
vlivom omamila v danko n. pr. avcr-
tina.

Risba 82.

Stopalo. Nart (1), gleženj (2), peta (3),
plesno (4).

nart: hrbtišče stopala Nartne kosti
ali nartnice = sto.palnice.

nasladila: snovi, ki nam sladijo
življenje, dražeč živčevje, da sklad-
neje deluje, n. pr kava, čaj, kakao,
alkoholne pijače.

natega gl. ekstenzlja.
nebna plošča iz kavčuka ali ko¬
vine se rabi za pričvrstitev umetnega
zobovja ali za pokritje razpoke pri
volčjem žrelu.

nebnice: mandeljni na nebu na
vsaki strani po eden, ležeči med žrel-
nima lokoma Nebnice imajo zlasti
pri otrocih veliko vlogo, ker se rade
vnamejo. Vzroki: razne okužbe, po¬
sebno davica. Povečane nebnice so
vzrok raznim težavam, zato jih damo
čim prej odstraniti.

nebo (rod.: neba itd.): obok v ustni
votlini. Sprednji del je trdo nebo,
njegovo ogrodje je nebna kost, od¬
zadnji del je mehko nebo z jezičkom
(gl prepona žrelna).

nečista kri je po ljudskem mnenju
vzrok mozoljem, ogrcem, priščem
itd. na koži. Nečiste krvi ni. kožne
»nečistoče« povzroča okuženje od
zunaj,- zastajanje loja v lojnicah,

i

nedonošen otrok

133

nega nohtov

slabo negovanje kože itd. Seveda pri
vsem tem ne morejo koristiti »sred¬
stva za čiščenje krvi«, ki se jemljejo
notranje.

nedonošen otrok: plod, rojen po
7. in pred 9. mesecem nosečnosti, ki
ob primerni negi ostane pri življe¬
nju. Nedonošeni otroci šo slabotni,
koža jim je nagubana, ker pod njo
ni dovolj maščevine; izraz v obrazu
je starikav; telo je pokrito s puhoro;
uhlji so mehki, brez hrustanca; nohti
ne segajo do prstne jagodice; pri
dečkih je modnik prazen, pri dekli¬
cah mole male sramne ustnice s šče-
getavčkom preko velikih. Nedono¬
šenček težko ali sploh ne more se¬
sati; zelo je občutljiv za mraz, treba
ga je varovati proti njemu s termo¬
fori itd. Nedonošenčki se kljub vse¬
mu razvijejo v zdrave, normalne
ljudi.

nedostatnice: vitaminske (avitami¬
noze, hipovitaminoze) so' bolezni, ki
nastanejo zavoljo nepravilne pre¬
hrane, kateri nedostaja vitaminov;
hormonske, ki se pojavljajo zavoljo
nezadostnega izločevanja žlez z no¬
tranjim izločevanjem Hormonske
nedostatnice so ali prirojene, n. pr.
miksedem ali pa pridobljene, n. pr.
po operaciji (skopdtev moškega ali
ženske, katerima potem manjka de¬
lovanje mod oziroma jajčnikov, kar
povzroča velike izpremembe v orga¬
nizmu).

nega bolnikov: oskrbovanje bolni¬
kov z vsem, kar je potrebno a nji¬
hovo zdravljenje, torej dajanje zdra¬
vil in opravljanje poslov, ki jih
predpiše zdravnik, merjenje tempe¬
rature, obvezovanje oziroma preob-
vezovanje, dajanje ovitkov in obklad¬
kov, elektriziranje itd. Razen tega
tudi pomoč pri jedi in pijači, pri
umivanju in preoblačevanju, pri
izvrševanju potrebe itd.

nega dojenčka obsega vse, kar
vpliva na pravilni razvoj otro'
usmerja pravilno prehrano ; n skrbi
za zaščito pred okuženjem. V priroč¬

niku je nemogoče navesti vsa napo¬
tila za nego dojenčkov, taka napo¬
tila je treba poiskati v knjigah, ki
pišejo samo o dojenčku in j*, j ego vi
negi.

nega kože. Kožo negovati, t. j. z njo
ravnati tako, da ostane voljna in
zdrava. Umivati se je treba z mehko
vodo in nevtralnim milom. Če ni¬
mamo mehke vode, tedaj trdo vodo
najprej prekuhamo ali pa ji dodamo
boraksa, natrijevega bikarbonata od¬
nosno glicerina. Ako koža vode ne
prenaša, tedaj jo umivamo z umet¬
nimi kožnimi vodami, t. j. z alko¬
holno raztopino salicilne kisline ali
boraksa. Suho kožo čistimo z oljem
aii mastjo, v kateri je nekaj borove
kisline, salicila in glicerina. Zelo
mastno kožo umivamo dvakrat na
dan z vročo vodo itn milom, nazadnje
jo osvežimo s hladno vodo, nama¬
žemo s suho kremo ter posipamo
s suhim toaletnim praškom. S^o
kožo črez noč namažemo z indife¬
rentno mastjo, jo čim manj umiva¬
mo ter za njo uporabljamo mastne
toaletne kreme.

nega las naj bo taka. da ne izpada
las več. kakor je fiziološka potreba.
Paziti moramo predvsem na to. da
ne okvarimo lasne čebulice in la^r.^
brbončice. Kovinski glavniki in Ko¬
vinske lasne krtače so škodljive.

nega nog je potrebna, saj so noge
tisti del telesa, ki je najbolj obreme¬
njen. Noge je treba večkrat na teden
umivati, zlasti poleti zaradi potenja.
Pravilno je treba striči nohte, da se
ne zarastejo v kožo; obutev ne sme
biti ne premajhna, da ne tišči in ne
dela žuljev, pa tudi ne prevelika, da
noga v njej ne pleše.

nega nohtov na rokah (manikira):
najprej prste vtaknemo v vrpčo mil¬
nico, da se koža okoli nohtov zmeh¬
ča, potem kožo ob korenu nohtov
s kakim topim predmetom (pa ne
s kovinskim!), rT. pr. s koščeno ali
leseno šibiko potisnemo nazaj To
delamo, če mogoče, vsak dan. Dru-

nega oči

' 134

nepravilnosti menstruacije

gače pa obrežemo kožo okoli nohtov
nekako vsakih 14 dni. Sibiko in šfcar-
ji 9 e, ki jih rafeimo pri manikiii, raz¬
kužimo pred uporabo v alkoholu.
Nohte imamo vedno kratko pristri¬
žene, da se 'za njimi/ ne nabira ne¬
snaga, ’ v kateri se drže mikrobi.

nega oči se začne že pri novorojen¬
čku s tem, da takoj po rojstvu dobi
v oči po kapljico razkuževalne raz¬
topine' proti kapavici. Potem otroku
izpiramo oči s kamiličnim čajem ali
z mlačno prekuhano vodo. Otrokove
oči je treba Ščititi pred prežarko
Svetlobo, otroke pa ^ navajati na to,
da si ne drgnejo oči z nečistimi
rokami. Če otrok začne škiliti, je
takoj treba začeti z zdravljenjem
(gl. škiljenje). Pri učenju in pisanju
naj svetloba prihaja na mizo z leve
strani. Pri daljšem bivanju na soncu
je treba nositi zaščitne naočnike.
Izogibati se je treba vsega, kar oči
kvari: prahu in dima, alkohola in
nikotina, drugih strupov itd.

nega otroka je žeto važna. V prvem
letu starosti je najvažnejša prehrana
in čistoča. V 2. do 6. letu je treba
paziti predvsem na roke otrok: otrok
si pri igranju v pesku itd. umaže
in okuži prste, ki jih prav rad vtika
v usta. S tem zanaša bacile v pre¬
bavila in mogoče so raznovrstne
okužbe. Da to preprečimo, je po¬
trebna na j večja čistoča. Poleg čistoče
je potrebna tudi nega ust in zobovja.
Glede oblačila je paziti na to, da ni
ne prelahko in ne pretoplo, zraven
pa da dovoljuje dovoljno gibanje.

nekroza mrtvina: odmiranje tkiva
na kakem delu telesa zaradi različ¬
nih vzrokov, n. pr. v starosti zaradi
motenj v krvnem obtoku, zaradi za-
apnenj.a arterij, pri sladkorni bolezni
itd. Razločujemo črno ali suho ne¬
krozo in vodenično ali prisadno ne¬
krozo (gangreno), ki je prepojena
z gnojno sokrvico.in razširja nepri¬
jeten zadah. Nekrotični deli, t. j. od¬
mrli sčasoma odpadejo sami, kadar
pa so prisajeni, povzročajo sepso, za¬

radi tega jih je treba čim prej ope¬
rativno odstraniti. Nekroza pri opek¬
linah gl. sežig.

nemost, nemota: mutavost, ne¬
zmožnost govorjenja. Vzroki: pri¬

rojeni, n. pr. gluhonemost, motnje
na govorilih, duševne motnje.

neobčutljivost gl. analgezija, ane¬
stezija. Neobčutljivost v prstih, na
jeziku itd. je posledica ohromelosti
živca ali pritiskanja na živec, n. pr.
če nam roka ali noga »zaspi«, ko
v spanju pritiskamo na živec; potem
bolezen v možganih in v hrbtnem
mozgu; nezavest; nekatera duševna
in živčna obolenja n. pr. histerija;
hipnoza itd.

neplodnost gl. sterilnost, jalovost.

nepravilnosti menstruacije: motnje
mesečnega perila 1. boleče perilo ali
dismenoreja se {Krjavlja zlasti pri
slabokrvnih ženskah in pri onih, ki
mnogo sede. Ženske imajo bolečine
v križu in krče v maternici, zlasti
dan ali dva pred perilom in prvi dan
perila. Navadno zadostuje, če take
ženske tik pred mesečnim perilom
poležavajo, nikakor pa ne smejo ni¬
česar delati na spolovilih in plodi-
lih, n. pr. izpirati ipd. 2. zaostajanje
in prehitevanje perila: perilo ne pri¬
haja vsakih 28 dni, marveč pozneje
ali prej. Tudi za ta pojav je več
vzrokov, ki jih mora dognati zdrav¬
nik. V nosečnosti perilo izostane
(amenoreja), vendar se včasih pojavi
tudi v nosečnosti. Izostanek perila
povzročajo tudi razne bolezni: slabo¬
krvnost, vročinske bolezni, razbur¬
jenja, sprememba življenja, nerazviti
jajčniki in maternica, tudi duševna
stanja, n. pr. pri ženskah, ki ne za¬
nosijo, pa si žele otroka. Hudo me¬
sečno krvavenje (menoragija) je po¬
gosten pojav pri slabotnih ženskah
in pri vročinskih boleznih, potem pri
nepravilnih legah maternice. Metro-
ragija je krvavenje iz maternice iz¬
ven mesečnega perila; v meni je
dostikrat znak obolenja, zlasti raka,
zato je potrebno, da se ženske s ta-

nevroze

nepreračunljiv 135

kim krvavenjem dajo večkrat zdrav¬
niško preiskati.

nepreračunljiv je tisti, za katerega
ne moremo vedeti, kako se bo vedel
v kakem trenutku (pr. nevračunljiv)
nerjaveče jeklo — iz njega se de¬
lajo operacijski instrumenti.

nerodnica (nulipara): ženska, ki
še ni rodila.

nerv gl. živec. Nerven n. pr. vnetje
= vnetje živca.

nervozen živčen Nervoznost živč¬
nost. Nervoznosten: povzročen po
nervoznosti, n. pr. dispepsija, t. j
prebavne motnje pri nervoznih.

nespečnost: prekratko oziroma pre¬
malo trdno spanje ali pomanjkanje
spanja Vzroki: različne bolezni, sta¬
rost, mamila (kava, čaj, nikotin) itd
Nespečnosti ne smemo zdraviti z
uspavali, ker se bolnik nanje kmalu
navadi in pride z dežja pod kap. tre¬
ba je marveč spremeniti svoje živ¬
ljenjske navade: zgodaj in ne veliko
večerjati, uživati samo lahke jedi,
ogibati se kave čaja, nikotina in raz¬
burjenja; hoditi mnogo n,a sveži zrak
do lahke*utrujenosti; spalnica naj bo
hladna z odprtimi okni, razen v hud:
zimi; dobro de tudi hladna kopel
zvečer ali hladno umivanje. Pri otro¬
cih z adenoicLnimi vegetacijami v
žrelu je treba operacije, da se ne¬
spečnost odpravi.

neutripalnica: vena (ker ne utrip¬
lje; nasprotje: utripalnica = arte¬
rija).

nevračunljiv je bolnik tedaj, ko ne
more presoditi svojega položaja. Ne-
vračunljivost: neodgovornost za dela
napravljena v trajni ali začasni du¬
ševni nesposobnosti, ko torej volja
ni prosta in presoja dogajanja ne¬
mogoča.

nevralgija: bolečine v živcu, ki se
širijo vzdolž njegovega poteka in se
pojavljajo v daljših ali krajših pre¬
sledkih. Vzrok je vnetje živca ali iz-
premembe v njegovem okolju, ki
vplivajo nanj Najpogostnejše nev-
ralgije so v obraznem in bedmem

živcu (gl. ishias). Za uspešno zdrav¬
ljenje je treba najprej dognati vzrok
bolečin.

nevralgija trigeminusa: bolečine
v trodelnem živcu se pojavljajo v
napadih in sicer v poteku celotnega
živca ali v posameznih njegovih od¬
tenkih, ki so v predelu obrvi, zgor¬
nje in spodnje čeljusti. Bolečine so
včasih neznosne, včasih se pojavi tu¬
di trzavica obraznih mišic. Vzroki:
prehlajenje, kužne bolezni (gripa,
malarija, sifilis), potem sladkorna
bolezen, zastrupljeni a, obolenja so¬
sednih organov. Napade sprožijo vča¬
sih žvečenje, zdehanje, hladen zrak,
prepih itd. Zdravljenje je treba za¬
upati zdravniku. V hudih primerih
se živec umrlvi z injekcijami alko¬
hola oziroma se operativno odstrani
njegov živčni pletež,

nevrastenija: živčna slabost.

nevroza: živčno obolenje brez do¬
kaznih sprememb na živčevju, za¬
radi tega jim pravimo tudi funkcio¬
nalne živčne bolezni, ker se kažejo
samo v funkciji. Znaki: glavobol,
vzdigovanje iz želodca oziroma blju¬
vanje, diriska, spolne motnje, živčni
napadi, prisilne ideje, plašljivost, po¬
trtost, duševna zavrtost itd. Nevroze
niso prirojene, marveč se razvijejo
v detinstvu zaradi rodbinskih ne¬
všečnosti, slabe vzgoje (razvajanje,
strahovanje, kaznovanje, spolna iz¬
tirjanja itd-.). Zaradi razočaranja v
detinstvu je odrasel človek manj od¬
poren proti nevšečnostim v življe¬
nju, postane nevrotik in se zateka
v bolezen, hoteč rešiti konflikte z
bolehanjem, da bi se tako izmuznil
svojim dolžnostim. S proučevanjem
nevroz in njih zdravljenjem se bavi
psihoterapija.

nevroza črevesna s poglavitnim
znakom zaprtostjo, pri tem pa čre¬
vesje ni bolno. Zdravi se s splošno
krepitvijo telesa in psihoterapev¬
ti ČnO.

nevroze poklicne: živčne motnje,
povzročene zaradi preobremenitve

nevroza tirisilna 136

mišičnih skupin pri prenapornem po¬
klicnem delu. n. pr pri pisarjih pi¬
salni krč v prstih, pri pericah krč
v' podlaktih ipd.. Za zdravljenje je
treba nekaj časa delo opustiti ali pa
menjati poklic. >

nevroza prisilna. Bolnik s prisilno
nevrozo si ne more kaj, da ne bi pre¬
števal dreves ob plotu ali oken na
hišah itd.; misli, da se mora dotak¬
niti tega ali onega .predmeta, pri če¬
mer ga muči strah, če tega ne na¬
pravi, kljub temu, da se zaveda, da
je nesmiselno; se ne upa približati
oknu. ker je prepričan, da mora sko¬
čiti sikoženj; se boji vzeti v roke
oster predmet iz strahu, da ne bi
koga ranil itd. Take bolnike je mo¬
goče zdraviti samo s psihoterapijo.

nevroza rentna' (->rentitis«) se po¬
javlja pri ljudeh, ki so pretrpeli ka¬
ko nezgodo, pa jim zavarovalnica
neče izplačevati rente ali jim izpla¬
čuje premajhno. Zaradi tega se te¬
lesno stanje takih poškodovancev
slabša, tudi duševno trpe, ker so pre¬
pričani, da se  jim dela krivjca. Vča¬
sih se rentna nevroza ozdravi z od¬
pravnino. Prava rentna nevroza ni
pretiravanje, marveč zaresno živčno
obolenje.

nevroza srčna. Znaki: razbijanje
erca. bolečine in bodeč v osrčju, pre-
strašenost, zastaianje sape, pri tem
pa na srcu ni dognati nobene bole¬
zenske spremembe. Napad srčne
nevroze lahko sproži telesni ali du¬
ševni napor, razburjenje ipd Med
napadem ie najbolje mirovanje, to¬
pli obkladki na osrčje, teple nožne
kopeli, nasploh pa morajo bolniki
s srčno nevrozo živeti solidno se
redno hraniti ter se izogibati alko¬
hola kave. nikotina itd.

nevroza strahovna se kaže prven¬
stveno kot strah pred Čemerkoli brez
pravega vzroka, razen tega nemir,
bolečine v osrčju, ne da bi bilo srce
bolno, razdražljivost in raztresenost,
bolečine v križu, spolne motnje itd
Vzrok: nepravilno spolno izživljanje.

neznajden

nevroza travmatična: živčno obo¬
lenje kot posledica poškodbe. Kaže
se v popolni duševni otrplosti ali na¬
robe: v nenavadnem razburjanju, v
preplašenosti, krčevitem joku in te¬
lesnih motnjah: v slabostih, drhta-
vici, preobčutljivosti UT  neobčutlji¬
vosti, v razbijanju srca, v motnjah
spolnosti itd. Razvija se samo pri
ljudeh, ki so bili že prej nagnjeni
k živčnim motnjam,

nezgodna smrt: smrt zaradi ne¬
zgode. Nezgodnosten, n. pr. renta se
izplačuje zavarovancu, ki .je utrpel
nezgodo; nevroza, živčno obolenje
zaradi nezgode; zavarovanje proti
nezgodam.

nezavest: izguba zavesti zaradi

motnje v krvnem obtoku, ko mož¬
gani ne dobe dovolj krvi Povzroča
jo strah, razburjenje, bolečina, malo¬
krvnost, slab zrak, stud, duševna
utrujenost, večja krvavenja, n. pr iz
želodčne razjede. Nezavestnega je
treba prenesti na sveži zrak ali vs^j
odpreti okna. Odpeti mu je treba
obleko, da ga nikjer ne tišči; obraz
mu poškropimo s hladno vodo; če je
bled v obraz, ga položimo tako. da
ie glava v previsu, t. j. nižja od tru¬
pa. Nezavestnemu ne smemo dajati
ničesar v usta, da mu ne zaide v grlo
in sapnik. Če nezavest traja dlje, je
treba klicati zdravnika, ker je upra¬
vičena sumnja, da gre za kap ali za
božjast ali za morebitno zastrup¬
ljeni e.

nezavestna duševnost: tisti del du¬
ševnosti. katerega se ne zavedamo,
ki pa kljub temu obstoja in deluje,
n. pr. v sanjah, v stalnih istih pomo¬
tah. v nevrozah (pr. psihoanaliza)

nezločeste,' nezlofvorne so novo¬
tvorbe. ki niso niti rakave niti ra¬
kaste (sarkom ipd.), zdravniki jim
pravimo, da so benigne.

nezmogljivost 1 insuficienca: srčna,
2. impotenca: spolna.

neznajden je tisti 1. ki se ne zna
znajti v kakem položaju, 2. ki je dez-
orientiran, n. pr. zmedenec, ki ne ve,

137

noht vraščeni

nočna plašljivost

niti kje je, niti v kakem času je, ki
torej ne ve ne datuma ne tedenskega
dneva Neznajdenost: dezorientira-
nost. ,

nočna plašljivost se pojavlja pri
otrocih do nekako šestega leta sta¬
rosti in se kaže v tem, da se otroci
v spanju plašijo in od strahu vzkli¬
kajo. To. je znak nevroze, včasih tu¬
di božjasti. Nevrozo povzroča pripo¬
vedovanje neprimernih dogodivščin,
ki otroka plašijo celo v spanju, ali
grožnje ipd. Dobro je, posvetovati se
z zdravnikom.

nočno znojenje je mnogokrat znak
jetike. Rahitični otroci se .ponoči
znoje na tilniku. Vsako dlje 'traja¬
joče nočno znojenje je sumljivo na
resno obolenje, .zaradi tega je v ta¬
kih primerih potreben posvet z
zdravnikom.

noga 1 . spodnji ud, sestoji iz ste- .
gna, kolena, goleni, .podgležna in sto¬
pala. Njeno okostje: v stegnu stegne¬
nica; v goleni dve golenski kosti in
sicer močnejša spredaj golenica, in
šibkejša od zadaj mečnica; na spred¬
nji strani kolena je pogačica; pod-
gležno ima sedem kosti podgležnic:
skočnico. petnico, ladjico, kocko in
tri zagozdnice; v stopalu je pet sto-
palnic; nožni prsti imgjo po tri prst-
nice, le nožni palec ima samo dve
Na stopalu razločujemo peto, nar!
ali hrbet stopala, podplat in plesno,
t. j. izboklina na podplatu pred prsti.
2. stopalo (gl. risbo 82).

noge mrjle so navadno posledica
malokrvnosti iz različnih vzrokov
Zdravimo jih z vročimi kopelmi, z
elektriziranjem, z masažo, s telo¬
vadbo ipd.

noga znakažena 1 ploska ali ravna
noga je prirojena ali pridobljena,
dobe jo zlasti ljudje, ki morajo po¬
klicno mnogo stati. Povzroča zlasti
v poznejših letih mnogo težav, 2, pod-
vita ali pod vrnjena: bolnik stopa na
vnanji rob stopala, 3. zavihana: bol¬
nik stopa na notranji rob stopala,

4. kcnjska: stopalo je iztegnjeno tako,
da bolnik hodi po plesnu, 5. petna:
stopalo je skrčeno, bolnik stopa po

4

Risba 83.

Ploska noga (a), podvita ali podvr-
. njena noga (b)

peti, 6. vbokla: stopalo je upognjeno,
podplat tvori kot. Pr. stopalo raz¬
maknjeno.

Risba 84.

Konjska noga (a), petna noga (b).

nogavica gumijeva (elastična; se
rabi pri krčnih žilah na nogi zato,
da onemogoča zastoj krvi v žilah.
Treba jo je obuti, preden bolnik
vstane, ko so torej žile še prazne
nogometne poškodbe: poškodbe od
otolkljajev in ran do zvinov in izpa¬
hov. Razmeroma pogostna poškodba
je poškodba meniskusa, enega izmed
dveh polkrožnih hrustančnatih .vlož¬
kov v kolenu, ki onemogoča izvaja¬
nje športa. Zdravi se z onegibitvijo,
pozneje z masažo in vežbanjem, ve¬
likokrat z operacijo

noht vraščeni nastane navadnp na
nožnem palcu kot posledica hepri-

Risba 85.

Vraščeni noht.

nohti — grizenje

138

nosečnost

merne obutve ali napačnega striže¬
nja nohtov, obojemu se pridruži oku-
ženje. Ker dela mnogo neprijetnosti
zlasti pri hoji, ga je najbolje dati
operativno odstraniti.

nohti — grizenje nohtov: slaba
navada otrok, pri odraslih pa-posle¬
dica neuravnovešenih duševnih te¬
gob. Otroke je treba potrpežljivo od¬
vajati od grizenja nohtov s tem, da
jim damo delo, pri katerem so za¬
posleni prsti; razen tega je treba
nohte skrbno negovati, jih striči na
kratko ter porezati vsako kožno štr¬
limo okoli nohta,

norice (varičele): akutna, vročim
ska, zelo kužna otroška bolezen z iz
puščajem. Bolezen se prenaša z bol¬
nika na bolnika in se redkokdaj po
novi. Čas od okuženja do izbruh?
bolezni traja dva do tri tedne. No¬
rice se začno z izpuščajem — rdeče
lise, ki se razvijajo v mehurčke —
z motenim srbečem ter nekoliko po¬
višano telesno temperaturo. So poleg
ošpic najbolj nalezljiva otroška bo¬
lezen, bolnik je kužen, .še preden se
pokaže izpuščaj, in ostane kužen, do¬
kler ne odpadejo krastice, ki so- se
napravile iz mehurčkov. Jasno je, da
je treba pri vsaki otroški bolezni z
izpuščajem in vročino klicati zdrav¬
nika. — Bolezen povzroča posebni
virus.

nos: izboklina na?-obrazu, skozi ka¬
tero dihamo in v kateri je vohalo, t. j.
čutilo za vohanje. Nos ima od zunaj
koren, gredelj, konico, dve nosnici
(vhoda v nosno votlino), dve nozdrvi,
ki obkrožata nosnici od strani, ter
nosni pretim med nosnicama. V nosu
imamo tri nosne školjke. Školjke de¬
le nosno votlino na 3 predele: v zgor¬
njem se raz,preža vohalni živec, sred¬
nji ima zvezo s čelno in čelj ustmeno
votlino, v spodnjega pa se'izteka sol-
zovod. Okostje nosa obstoji iz dveh
nosnih kosti ali nosnic, znotraj pa iz
rala in podaljškov sosednih kosti. Pri
nahodu nosna sluznica nabrekne, voh
je oslabljen, bole nas glava, čeljusti

Risba 86.

Adenoldne vegetacije (1), žrelo (2), jezi¬
ček (3), nosni pretin (4), čelna votlina (5).

in zobje, vnamejo se nam oči, težko
dihamo — vse to je razumljivo iz
anatomične zgradbe nosu (gl. vrtanje
po nosu, obnosne votline).

nos hladen ni znak bolezni.

nos rdeč, kumarast povzroča kožna
bolezen, tako zvana rdeča mozolj a-
vica, katere vzrok je razširjenje kož¬
nih žilic in bohotanje žil, veziva ter
kožne vrhnjice. Nos je temnordeč,
koža na njem se lušči, delajo se bun-
čice in gnojne pike. Pr. mozoljavica.

nosne bolezni: nahod, polipi, krva¬
venja zaradi razširjenih žilic, razje¬
de (sifilitične, jetične),, zaudarjavica
(smrad iz nosu zaradi razkroj evalnih
bacilov, ki se naselijo v nosu, zlasti
ori razjedah).

nosečnost (gravidnost): posebno sta¬
nje spolno zrele ženske, ki traja od
zanositve do poroda, t. j. 273 dni ozi¬
roma 280 dni od prvega dne zadnjega
mesečnega perila ali 10 luninih me¬
secev po 28 dni. Prvi nosečnostni
znaki: izostanek perila, slabosti in
bljuvanje, predvsem za«ana, napete
dojke, spremembe v duševnosti žen¬
ske, ki postane razdražljiva, včasih
mračna in plašljiva, si želi hrane,
katere ji prej ni bilo mar, n. pr. prav
kisle stvari ali posebne sladkarije. To
so nedoločni nosečnostni znalki^ do¬
ločni pa so: slišanje utripanja plodo¬
vega srca, otipanje velikih plodovih
delov (glave, hrbta, udov), zaznava
plodovega gibanja. Določne znake
moremo ugotoviti šele v drugi polo¬
vici nosečnosti, takoj v začetku no-

nosečnost

139

nosečnostni koledar

sečnosti pa nam nosečnostni preizkus
pove, ali je ženska noseča. Nosečnost¬
ni preizkus se izvrši tako, da vbrizg-
nemo spolno še negodnim belim mi¬
škam seč ženske, ki naj bi bila no¬
seča. Ce se v jajčniku teh mišk začno
razvijati jajčeca in zoreti Graafovi
mehurčki, je to v 98% primerov do¬
kaz, da je ženska noseča. Nosečnice
namreč začno takoj v začetku no¬
sečnosti izločevati v seču velike ko¬
ličine hormona sprednjega dela hipo-
fize, ki vpliva na razvoj in zorenje
jajčec. Sredi med dvema mesečnima
periloma se iz jajčnika sprosti jaj¬
ček in potuje skozi jajcevod v ma¬
ternico. V jajcevod ga spravijo jaj-
cevodne lovke, po njem pa ga pre¬
mikajo jajcevodne resice, ki valove
proti maternici. Navadno ga že v jaj¬
cevodu oplodi semenčica, ki je pri¬
plavala iz nožnice skozi maternico
v jajcevod. Oplojeni jajček se na¬
vadno naseli v zgornjem delu ma¬
ternične votline. Noseča maternica se
stalno veča tako, da se to pozna že
v nekaj mesecih na vnanjosti noseč¬
nice. — Ker so v nosečnosti mogoče
razne zdravstvene motnje, ki lahko
vplivajo na mater in na plod, je tre¬
ba, da se nosečnica vsaj vsaka dva
meseca da zdravniško preiskati, zla¬
sti če nosečnostne težave (bljuva¬
nje itd.) ne prestanejo. — Nosečnica
mora živeti po pameti: uživati ne
pretežko hrano, ki pa mora imeti do¬
volj vitaminov; se redno iztrebljati,
za kar naj uživa sadje, povrtnino itd ;
previdno more uživati alkohol, niko¬
tin, kofein itd., če je tega že vajena
Izogiba naj se težkega dela in težke
atletike, pač pa naj veliko hodi na
sprehod in goji lahko atletiko, če je
to delala tudi prei. Od petega meseca
dalje naj nosi trebušni pas za pod¬
poro trebuha. Spolno občevanje naj
bo obzirno in sicer zaradi tega, ker
v začetku nosečnosti spolno draženje
lahko povzroči splav, v zadnjih še¬
stih tednih nosečnosti pa okuženje
in porodni prisad. — Ženska kljub

*

spolni godnosti ne zanosi zmeraj
enako lahko. Ugotovljeno je, da žen¬
ska najlaže spočne pet dni med dve¬
ma mesečnima periloma in sicer 11.
do 15. dan po začetku zadnjega pe¬
rila. To je tako zvana Ogino-Knau-
sova teorija spočetja, ki pa dejansko
ni čisto zanesljiva.

nosečnost izvenmaternična nastane,
ako oplojeni jajček ne prispe v ma¬
ternico, marveč ostane ali •- jajce¬
vodu ali pa celo v trebušni votlini,
kadar ga je semenčica oplodila, še
preden je dospel v jajcevod. Izven-
matemična nosečnost je nevarna, ker
lahko povzroči nevarno krvavitev.
Zaradi tega ie potrebno, da se da
nosečnica pri vsaki nosečnostni mot¬
nji zdravniško preiskati.

nosečnost namišljena je tista, ko
si ženska domišlja, da je noseča, pre¬
iskava pa tega ne ugotovi. Povod za
namišljeno nosečnost je vroča želja
jalovih žensk po otroku ali pa strah
pred nosečnostjo pri ženskah, ki no¬
čejo zanositi. Pri namišljeni noseč¬
nosti včasih izostane mesečno perilo,
dojke nabreknejo, celo trebuh se po¬
veča, dostikrat zavoljo kake bule na
maternici ali na jajčniku.

nosečnost tajena: nosečnica za vse
na svetu taji, da bi bila noseča, za¬
trjuje, da ni z nikomer spolno obče¬
vala itd. Nekatere nosečnice so celo
tako trmaste, da nočejo priznati no¬
sečnosti niti tedaj, ko se novorojen¬
ček že oglaša poleg njih.

nosečnostno bljuvanje zarana je
prve tri mesece naravni pojav. Na¬
vadno preneha samo od sebe, zlasti
če nosečnica miruje, kadar pa po¬
stane nenehno, tedaj je to noseč¬
nostno zastrupljenje, ko nosečnica
hujša in propada, zaradi česar je
treba nosečnost prekiniti in napraviti
umetni splav, ker sicer je . življenje
nosečnice v nevarnosti;

nosečnostni koledar pove, kdaj bo
porod. V splošnem računamo takole:
od prvega dne zadnjega perila raču¬
namo tri mesece nazaj in temu

nosečnostne pege

140

nožnica

dnevu prištejemo 7 dni. Primer: prvi
dan zadnjega perila je bil 1. julija,
od tega računamo nazaj tri mesece,
t. j.' 1. april, k temu dodamo 7 dni
— porod je treba pričakovati 8. aprila

nosečnostne pege: v obrazu noseč¬
nice se nabira barvilo, pri črnolas¬
kah bolj kot pri plavolaskah. Po po¬
rodu te pege izginejo.

nosečnostne proge na dojkah, na
trebuhu, na stegnih nastanejo zaradi
raztezanja kože, na dojkah zaradi
obilice mleka, na trebuhu zaradi .po¬
večanja maternice. Za nosečnosti so
modrikastordeče, po porodu začno
bledeti in postanejo belkaste. Porod¬
nice, ki imajo že po naravi prožno
kožo ali ki jo z masažo delajo pro¬
žno, ne dobe posebno močnih noseč¬
nostnih prog.

nosečnostno žolto telesce nastane v
jajčniku na mestu počenega Graafo-
vega folikla, ako se jajčece oplodi
To je žleza z notranjim izločevanjem
katere hormon draži žilje v mater¬
nični sluznici, da se razširi, in sluz¬
nico. da nabrekne in se s tem uspo¬
sobi. da se v njej ugnezdi oplojeno
jajčece. Neoplojeno jajčece se z me¬
sečnim perilom izplovi iz rodil in
žolto telesce zakrne.

nosnica: vhod v nosno duplino.

nosnica = nosna kost (v Korenu
nosa)

nostalgija gl domotožje.

notranje bolezni: bolezni notranjih
organov, t. j. dihal, obtočil (srca in
žil), .prebavil, sečil (ledvic, sečnika),
krvi. živčevja, nalezljive bolezni. —

Zdravnik za notranje bolezni = inter¬
nist

notranjice: žleze z notranjim izlo¬
čevanjem. nimajo odvadila za svoje
uločke. marveč jih oddajajo nepo¬
sredno v krvni oziroma mezgovni
obtok. Zleze notranjice so n. pr. v
možganih' češarika in možganski
privesek; na vratu: ščitnica, obščit-
nice; v prsih: priželjc; v trebuhu:

trebušna slinavka, nadobistnice, spol¬
ne žleze.

nova tvorba: nekaj, kar je nastalo
na novih osnovah, n. pr. Titova Ju¬
goslavija je nova tvorba ria narodno-
federativni republikanski osnovi (pr.
novotvorba)

novotvorbe (neoplazme): bule, ki
nastanejo z bohotanjem celic. Razlo¬
čujemo zločeste (maligne) novotvor¬
be, n. pr. rakave bule, in nezloČeste
(nemaligne ali benigne) novotvorbe.
Zločeste novotvorbe se imenujejo za¬
radi tega. ker se razraščajo v okolje
in se iz prvotnega gnezdišča razpa¬
sejo po organizmu ter ga uničijo
Zdravljenje novotvorb je operativno
in obsevalno z rentgenom ter ra-
d.iumom. Vsako novotvorbo je treba
da si ogleda zdravnik, ki potem do¬
loči primerno zdravljenje (pr. nova
tvorba). /

novotvorben je del, lastnost ali
posledica novotvorbe, n. pr. novo-
tvorbeno krvavenje; novotvoren pa
je novotvorbo povzročujoc, n. pr kro¬
nično draženje kože rado povzroča
raka.

nozdrva: del nosa, ki od strani ob¬
kroža nosnico.

nožne vaje: posebne vaje za kre¬
pitev nožnega mišičja in sklepov ter
za zdravljenje tegob, zaradi tesne
obutve in ploskih nog.

nožnica (vagina): oni del rodil, ki
spaja maternico z vnanjim svetom in
v katerega 'se pri spolni združitvi
izlije seme. Vhod v nožnico je pri
devicah obkrožen z deviško kožico,
ki se pri prvi spolni združitvi pre¬
trga. pri čemer nastane večja ali
manjša boleča krvavitev, Nožnična
sluznica stalno izločuje nekoliko slu¬
zave tekočine; če je te tekočine več
ali če je gnojna, krvavkasta, če ima
zadah ipd., je treba zdravniške pre¬
iskave, da se dožene. kaj je temu
vzrok.

obdukcija

141

obrabljenostne bolezni

O

obdukcija gl. raztelešenje. Obdu-
cirati: raztelesiti, parati mrliča.

obel = okrogel, n. pr. mikrob, t. j
kokus. Oblina = okroglina, n. pr
ramenska.

obešenje: najnavadnejša oblika sa¬
momora in smrtne kazni. Smrt po¬
vzroči zadušitev zaradi stiska sap¬
nika in zapora žil, ki povzroči takoj¬
šnjo nezavest. Vrv, ki obešencu za¬
drgne vrat, pusti na koža zažetino.
Obešenca je treba takoj sneti ozi¬
roma vrv prerezati, pri čemer je
treba paziti, da ohešenec kam ne
pade in se ne ubije, takoj je treba
začeti z umetnim dihanjem, trup in
ude pa drgniti z vročimi krpami,
da se oživi krvni obtok.

obist = ledvica (pr. nadobist ali
nadobistnica).

obkladek vroč ali mrzel: uporaba
toplote ali mrzlote s pomočjo lanene
krpe, ki jo denemo na bolni predel
(pr. ovitek). Vroče obkladke dajemo,
da pospešimo »zorenje« vnetja. Na¬
mesto vročih obkladkov dajemo tudi
alkoholne obkladke, t. j. tkanino pre¬
pojimo s 60 % alkoholom in jo pri¬
trdimo na bolni predel. Mrzle ob¬
kladke uporabljamo proti vročini in
za pomirjenje bolečin.

obkrajen: to, kar je ob kraju, n. pr,
živčevje (možganski in živci hrbtne¬
ga mozga; nasprotje: osrednje živ¬
čevje, t. j. možgani in hrbtni mozeg).

obleka varuje telo vročine, mraza,
poškodbe, pomaga obdržati telesno
temperaturo in nam služi tudi za
okras. Obleka se mora prilagoditi
klimatičnim razmeram in starosti po¬
sameznika. Pozimi naj bo iz tkanine,
ki slabo propušča toploto, n. pr. vol¬
nene, poleti pa taka, ki jo dobro
propušča, luknjičava. Blago za oble¬
ko ne sme dražiti kože, ker s tem
povzroča izpuščaje. Obleka ne sme
biti pretesna, da ne moti krvnega
obtoka, dihanja, prebave in delova¬
nja mišičja. Deca in stari ljudje mo¬

rajo posebno paziti na obleko, ker so
zelo občutljivi.

obliž: oblepek, s katerim pritrdimo
obvezila na kožo.

oblog n. pr. gnojni, t. j. gnoj, ki
kaj obdaja.

oblek n.-pr. nebni, t. j. nebo z je¬
zičkom.

obmodek (epididimis): petelinove¬
mu grebenu podoben organ na modu,
iz katerega prihaja semenovod
obnosne votline so v zvezi z nosno
votlino: čelnična, sitkina in votlina
zgornje čeljustnice. Znotraj so po-
j krite s sluznico in se pogosto vna-

Risba 87.

Obnosne votline. Nos (1). nosnica i2),
čelna votlina (3). sitkina votlina !4).
votlina zgornje čeljustnice (5)

mejo zaradi okuženja iz nosne vot¬
line, od piškavih zob ali splošnega
obolenja, n. pr. gripe. Znaki: hud ,
glavobol, mnogokrat vročina. Treba
je zdravniške preiskave!

obodno živčevje: možganska in

živci hrbtnega mozga (gl obkrajno
živčevje).

obojak gl. hermafroditizem
obrabljenostne bolezni 1' živčne
bolezni, nastale zavoljo prevelike
uporabe normalnih. živcev ali pre¬
majhne obnove ob normalni uporabi
prirojeno slabotnih živcev, 2 vse sta¬
rostne bolezni, kakor n. pr zaapne-
nje žil, »slabljenje srčne mišice,
sfrknjenje ledvic in jeter, starovid-

obraslost

142

obustni izpuščaj

nest, starostna bebavost oziroma ma-
razem.

obraslost je različne oblike; na
glavi so lasje; na obrvih in trepal¬
nicah vejice; v ušesih volna; pod
nosom v mladosti mah, pozneje brki;
na bradi kocine; pod pazduho in
osramju kocine; na rokah in nogah
dlake; novorojenček ima puh.

obrat: porodniška operacija, n. pr,
pri prečni legi ploda, v kateri je po¬
rod nemogoč in je nevarnost, da se
maternica pretrga.

obraz: sprednji del glave. Oblika
obraza je navadno prirojena; barva
je odvisna od prekrvljenosti, t. j. od
števila krvnih žil in žilic ter od kož¬
nega barvila; izraz obraza- povzroča
premikanje obraznih mišic;"z obraz¬
nimi mišicami žvečimo, z njihovim
premikanjem (z mimiko) izražamo
žalost In veselje, bolečino in bolest,
utrujenost, začudenje itd. Tudi bo¬
lezen se zrcala v Izrazu obraza.

obrazni živec. Njega obolenje po¬
vzroča poveš lica. Vzrok: revmati¬
zem. izrastki v obraznih kosteh, sifi¬
lis. Zdravljenje mora biti skladno
z osnovno boleznijo.

obremenjenost dedna: podedovane
duševne in živčne bolezni.

obrezanje: Operativno zmanjšanje
kožice na moškem udu, ki ga Judje
vrše na novorojenčkih iz verskih
razlogov, zdravstveno pa zdravniki
pri fimozi.

obrezkužiti (sterilizirati): z vročino
zamoriti mikrobe, n. pr. na instru¬
mentih, obvezilih itd.

obroč ramenski sestavljajo lopa¬
tice in ključnice. Obroč medenični
pa medenične kosti: križnica in boč-
nice.

obrtec veliki, mali na zgornjem
koncu stegnenice. Na njih so pri¬
čvrščene mišice, ki obračajo stegno.
Medobrčni greben: kostna zadebe-
lina, ki veže oba obrtca.

obrtne ali poklicne bolezni: obo¬
lenja, ki jih povzroča obrt oziroma
poklic zaradi škodljivega vplivanja
surovin, s katerimi ima delavec po¬
sla, oziroma pri opravljanju dela
samega. Med obrtne bolezni štejemo
tudi zastrupljevanja pri delu z živim
srebrom, s svincem, fosforjem itd.

obrunek: nakazn^ brazgotina zla¬
sti na glavi, in obrazu.

obrvi: nad očmi v iztegnjenem
polkrogu se nahajajoče kocine, ki
zadržujejo znoj in prah, da s čela
ne moreta v oči; obrvni lok: kostna
zadebelina na lobanji nad očesom.

obsedenost: blodnja bolnika, da ga
je obsedel »zli duh«.

obsevanje s sončnimi (gl. sončenje)
ali' umetnimi žarki (z rentgenskimi,
radiumskimi, z umetnim višinskim
soncem itd.) za zdravljenje različnih
bolezni (gl. račLium, rentgen, višin¬
sko sonce).

obstipacija gl. zaprtje,
obstrukcija: hudo zaprtje, zapeka,
obščitnice: za lečo velike žleze
z notranjim izločevanjem. Leže na
vratu ob ščitnici na vsaki strani po
dve. Proizvajajo hormon, ki upravlja
presnovo apna v krvi. Pomanjkljivo
delovanje obščitnic povzroča tetanijo.

obtipati: s tipanjem določiti ka¬
kemu organu meje, n. pr. maternici,
buli v trebuhu.

obtočila: organi, po katerih se kaj
pretaka, n. pr. krvna obtočila. Obtok
krvni gl. cirkulacija krvi.

obustni izpuščaj (herpes labialis)
se pojavlja pri vročinskih boleznih,
zlasti pri gripi, okoli ust v obliki
gnojnih mehurčkov.

Obustni izpuščaj.

obuSesna slinavka

143

odrgnina kože

cbušesna slinavka: slinska žleza,
ležeča ob ušesu.

Risba 89.

Obušesna slinavka.

obutev mora v obliki ustrezati
obliki stopala, ne sme biti preozka
in zlasti ne prekratka, ker preozka
tišči, povzroča otiščance in žulje,
prekratka pa podnohtne krvavitve in
bolečine pri hoji; pa tudi ne pre¬
velika oziroma preširoka, ker tudi
taka povzroča žulje zlasti na peti
Visoke pete povzročajo izmaličenje
stopal, ki hojo otežkoča, kar opa¬
žamo zlasti pri ženskah, ko prihajajo
v meno.

obveza: pokritje ranjenega ali obo¬
lelega dela telesa. Po namenu de¬
limo obveze na obveze rane, da pre¬
prečimo prisad; na tiščalne obveze,
s katerimi ustavimo majhne krva¬
vitve; na onegibitvene obveze, s ka¬
terimi se ranjeni ali bolni ud one-
gibi; na nategovalne obveze ali na¬
tege, prvenstveno pri zlomljenih in
uravnanih kosteh, da se uravnani
kostni zlomki ne premaknejo itd.
Obveza obstoji iz gaze, s'katero po¬
krijemo rano, in iz pričvrstila, s ka¬
terim gazo pričvrstimo na telo. To
je lahko različno: prilepek ali obliž,
lepilo (mastizol), povoji.

obvezila: Sredstva, ki jih rabimo
za obveze, in sicer sterilna gaza,
vata oziroma staničevina, povoji itd.
ocvirki gl. mlečnice.
očesne poškodbe mora vedno pre¬
gledati zdravnik, ker lahko povzroče
hud prisad, ki preide iz enega očesa
v drugega po krvnem in mezgovnem
obtoku.

Risba 90.

Obvezovanje. Gaza (1), povoj (2). povo¬
jev zvitek (3).

očesno ozadje: del očesa (mrežnica
itd.), ki je vidljiv samo s pomočjo
očesnega zrcala. Z zrcaljenjem očes¬
nega ozadja je moči dognati mnoge
očesne in druge bolezni.

očesno zrcalo: posebna priprava,
s katero je skozi zenico mogoče opa¬
zovati očesno ozadje, t j. očesno
mrežnico itd.

, očetovstvo: določanje očetovstva

gl. krvne skupine.

očnica = pčesna jamica, v kateri
tiči oko.

odebelina hipertrofija. Odebeljen
hipertrofičen, t. j. povečan zaradi
povečamosti celic, ne zaradi poveča¬
nega njihovega števila.

odkrhek: kar se odkrhne, n. pr. od
zoba, od kosti,
odkrušek: kar se odkruši.
odpadki: kuhinjski, n. pr. olupki,
pomije ipd. (pr. iztrebki). Odpadnice:
odpadne tekočine. Odpadna jama =
greznica.

odpirač ustni: priprava, s katero
razkrečimo čeljusti, .ako jih bolnik
krčevito zapira, n. pr. v nepopolni
omami.*

odpornost (rezistenca); zmožnost,
ubraniti se pred boleznijo, predvsem
kužno, in pred Strupom.

odprava črevesnih zajedavcev
(glist, črvov, trakulj) je potrebna,
ker lahko povzroče huda obolenja in
okužijo druge. Odpravilo 1. za gliste,
2. za plod.

odprava plodu gl. splav,
odrgnina kože: izguba kožne vrh-
njice zaradi poškodbe; če se ne pri¬
sadi, se zazdravi brez brazgotine.

odročna opornica

144

ogljik

odročna opornica se rabi za one-
gibljenje zgornjega uda pri poškod¬
bah in boleznih ramenskega sklepa,
nadlakta in komolca.

cdrtina kože: poškodba kože, ki
sega v podkožje, zaradi tega se za¬
celi z brazgotino.

odstavljati otroka: odvajati ga' od
prsi. Ako ima mati ali dojilja dovolj
mleka, dete lahko- sesa do 12. me¬
seca starosti. Vendar ga že v šestem
mesecu začnemo navajati na dodatno
hrano, predvsem na povrtnino (špi¬
načo, korenček itd.), na zdrobove
kašo, razredčeno kravje mleko itd
To mu je potrebno, da dobi dovolj
vitaminov: ker sicer je nevarnost, da
eboli za angleško boleznijo. Odstavi¬
tev otroka naj se ne izvrši v vročih
poletnih mesecih, ker lahko nasta¬
nejo zelo nevarne motnje v prebavi
(gl. prehrana dojenčka). Ako mater
mleko tišči, naj ga ne iztiskava,
marveč naj si dojke obveže tako, da
jih obveza podpira in tako prepreči
bolečine zaradi lastne teže. Razen
tega si naj deva na dojke hladne
obkladke.

odstop očesne mrežnice nastane
zaradi vnetja ali krvavitve med
mrežnico in žilnico. Posledica je pač
po razsežnosti odstopa delna ali po¬
polna slepota. Zdraviti mote to obo¬
lenje samo okulist. - i

edtežiti: delati na to. da se teža
telesa zmanjša, n. pr. v parnih kope¬
lih z znojenjem, pri športnikih s tre¬
ningom.

odtis prstni gl. daktiloskopija.

odvajalno zdravljenje obstoji v
tem. da z raznimi sredstvi dosežemo
večjo prekrvitev organov in s tem
odvajanje vnetnih škodljivih snovi
skozi kožo, črevesa itd. N. pr. pri
ledvičnih boleznih dajemo odvajala,
pri čemer se v trebuhu nabere večja
množina krvi; pri vnetju sklepa na¬
mažemo sklep z jodovo tinkturo: tudi
puščanje je odvajalno zdravljenje.

odvajanje ----- iztrebljevanje. Od¬
vajanje koga česa n. pr. alkohola,
nikotina, kofeina, morfija, kokaina
itd.

odcedile: vod aii cev, ki odvaja
kako tekočino, h. pr. iz jeter žolč
(jetrno odvodilo, jetrni žolčevod), iz
ledvic seč (sečevod), iz slinavk simo
■(slinovod) ipd.

odvodnica: arterija, ker kri od
srca odvaja (nasprotje: dovodnica,
vena, ker kri k srcu dovaja), Ker se
odvodnica in dovodnica kaj rada za¬
menjata, je bolj pripravno, arteriji
reči po slovensko utripalnica, ker
utriplje, in veni neutripalnica, ker
ne utriplje.

odzadnji: kar je od zadaj (razlika:
zadnji, t. j. po številu).

oftalmolog: specialist za oči. Oftal¬
mologija: nauk o očeh, njihovih bo¬
leznih in zdravljenju. Oftalmoreak-
clja: vnetje očesne veznice? jetičnika,
če mu v oko kanemo kapljico raz¬
redčenega tuberkulina, ali tifoznega
bolnika,, če mu v oko kanemo kap¬
ljico razredčenega ekstrakta tifu-snih
bacilov.

oglje krvno se dobiva iz živalske
krvi in nam rabi kot zdravilo pri
kužnih obolenjih čreves in pri za-
strupljenj.ih, ker onegiblja bakterije,
srka in veže strupe.

ogljik: kemična prvina. Ogljikov
hidrat je sestavina hrane; največ ga
je v sladkorju, žitu, rižu, sočivju in
krompirju. Ogljikov dvekis je stru¬
pen, dela se pri gorenju, trohnenju,
v organizmu pri presnavljanju; ta
prehaja po krvnem obtoku v pljuča,
ki ga izdihajo. Rastlinje ogljikov dvo-
kis razkraja v ogljik in kisik. Oglji¬
kov monoksid je tudi strupen, dela'
se pri gorenju, kadar ogenj nima
dovolj zraka, n. pr. v sobi pri pre¬
slabem ventiliranju peči, v zgrad- -
bah pri požarih, pri likanju z •ogljem
ipd. (.pr. zastrupljenie s plinom).
Ogljikova kislina se rabi za zdravilne
kopeli pri boleznih srca in v grudi-

ognojek

145

ohromelost otroška

cah za odstranjevanje znamenj in
bradavic na koži.

ognojek (absces); omejeno nabira¬
nje gnoja na kakem delu telesa. Raz¬
ločujemo vroči ognojek z vsemi
znaki vnetja (zatrdino, rdečino, 'vro¬
čino, bolečino) in mrzli ognojek, t. j.
jetični ognojek pri jetičnikih. Vroči
ognojek povzroča včasih prav hude
bolečine zaradi pritiska na svoje
okolje in na živčne končiče; po stru¬
pih (toksinih), ki jih izločajo povzro¬
čitelji ognojka, zastruplja telo, po¬
vzroča vročino, omamico, hujšanje,
nespečnost itd., zaradi tega. je treba
skrbeti za to, da se ognojek čim prej
prepusti, da gnoj izteče in se z njim
vred odstranijo povzročitelji bolezni.

. Ce se ognojek v najkrajšem času ne
prepusti sam, ga mora zdravnik ope¬
rativno odpreti. Proti bolečinam do¬
bro denejo hladni obkladki, zlasti če
tekočini (vodi ali glinini raztopini)
pridenemo malce alkohola. Da se
ognojek, glasti podkožni, hitreje
zmehča, da torej — kakor pravimo
— dozori, devamo nanj vroče ob¬
kladke v različnih oblikah, največ iz
tvarin, ki gorkoto dolgo drže, n. pr.
droben' pesek, kuhan krompir, kašo,
mlečni zdrob ipd. Vendar pri hujših
ognojkih ne čakamo na njih dozori-'
tev, operacijo izvršimo tudi takrat,
Rf>  se ognojek še ni zmehčal. Čuvati
pa se je treba pred iztiskavanjem
ognojka, ker se gnoj s tem le pre¬
večkrat v tkivo vtisne, namesto da
bi se iz njega iztisnil (pr. flegmona).

ogrci (komedoni): strženi iz loja
v izvodilih lojnic, ki se na koži vidijo
kot črne pike (gl. mozoljavica).

ogredje: vezivno tkivo.

c fi la pne dojke nastanejo po odsta¬
vitvi otroka, ker se mlečne žleze
zmanjšajo, med dojenjem raztegnje¬
na koža pa temu ne sledi. Masaža ne
pomaga, prav tako so brez koristi
razna mazila; priporoča se splošna
gimnastika.

ohlapen sklep: ne trden, pa tudi
ne trd. Vzrok; prirejenost, posledica

bolezni, ponajveč ohromelosti ali
poškodbe.

ohlapnost: popuščanje naravnega
napona mišičja, n. pr. v starosti,
v bolezni, maternice po težkem po¬
rodu, črevesja pri vnetju in po tre¬
bušnih operacijah.

ohromelost črevesa (atomi j a) se po¬
javlja zlasti pri vnetju potrebušnice,
n. pr. po vnetju slepiča ali žolčnika;
potem pri krvavenju v trebuhu, n. pr.
pri poškodbah, pri počeni izven-
matemični 'nosečnosti itd. Kaže se
v tem, da se hrana ne pomika po
črevesu navzdol, marveč se na
mestu razkraja, razkroj ki zastrup¬
ljajo organizem, bolnik se ne iztreb¬
lja, po trebuhu se mu pretaka,
bljuje, včasih celo blato. Treba je^
nujne zdravniške pomoči.

ohromelost glasilk povzroča po¬
polno hripavost, bolniki samo šepe¬
tajo, govore tiho in hrapavo. Vzroki:
bolezni možganov, * hrbtnega mozga
ali živcev, histerija, pritisk na živce
iz okolja, zastrupljenje z bakterij¬
skimi toksini, n. pr. pri davici itd.
Zdraviti je treba prvenstveno osnov¬
no bolezen.

ohromelost obraznega živca po¬
vzroči, da se povesi lice. Vzroki:
revmatizem (prehlad zaradi prepiha);
izrastki, ki pritiskajo na obrazni ži¬
vec;' krvavenje v možgane; vnet'e
možganskih mren itd. Tak bolnik ne
more zapreti očesa, ima po zajčje
vedno odprto oko in ne more zgrban-
čiti lica, ne more žvižgati; ustnica
.na bolni strani je za spoznanje višja
od zdrave. Zdraviti je treba vzročno
bolezen.

ohromelost otroška (akutni polio-
mielitis, otroška paraliza): nalezljiva
otroška bolezen, kateri še ne pozna¬
mo povzročitelja in ki se večinoma
pojavlja epidemično. Bolezen se za¬
čenja nenadoma z visoko vročino,
bolečinami v udih, močnim potenjem
in hudo občutljivostjd kože tako, da
otroci ne prenašajo niti pritiska
odeje. Kmalu ohrome mišice, navadno

10

ohromelost zaradi pritiska

146

oko

po vsem telesu, včasih samo posa¬
meznih udov. Čez nekaj dni pa ohro¬
melost popušča, otrok se popravlja
in moč mišičja se vrača, le kak
del mišičja ostane hrom, navadno
na eni nogi. Te hromote se zdra¬
vijo z elektriko, s kopelmi in ma¬
sažami, s telesnimi vajami in ope¬
rativno, Akutno bolnega otroka je
treba dati v bolnico in stanovanje
razkužiti. Akutna ohromelost se
zdravi najbolje z rekonvalescentskim
serumom, t. j. s serumom otrok, ki
, so pred kratkim preboleli akutni
p^ 1  iomielitis.

ohromelost zaradi pritiska nastane,
če kaka bula, n pr. rakava v hrbt¬
nem mozgu ah obolelo hrbtenično
vretence, n. pr. jetično, pritiska na
živec. Tako ohromelost je .mogoče
zdraviti samo operativno. — Ohro¬
melost' more nastati tudi zaradi pri¬
tiska pretesne obveze, zlasti mav-
čeve; razmavčenje odpravi ohrome¬
lost.

ohromelost sečnika se kaže v tem,
da bolnik ne more držati seča, ki
mu neprestano uhaja po kapljicah.
Vzrok 90  največkrat -živčne bolezni,
predvsem obolenje hrbtnega mozga.
Zdravi se z elektriziranjem, glavno
pa je zdravljenje osnovne bolezni.

ohromelost želodca je podobna
ohromelosti črevesja, nastaja iz po¬
dobnih vzrokov in podobno se tudi
zdravi.

celoviti (sterilizirati): povzročiti
neplodnost s podvezanjem. semeno-
vodov pri moškem, jajcevodov pri
ženski (pr. skopiti). Ojalovitev je
mogoča tudi z rentgenskim obseva¬
njem jajčnikov in mod, zaradi tega
c.e morajo rentgenologi pri izvrševa¬
nju svojega poklica ščititi pred okva¬
ro s posebnimi predpasniki, v kate¬
rih ie svinec, kij ne prepušča rent¬
genskih žarkov.

Ojdipov ( kompleks (poimenovanje
po grškem kralju Ojdipu, ki je‘ne¬
vede ubil svojega očeta in se poročil

z lastno materjo), pri fantkih med

drugim in šestim letom starosti ne¬
zavestno »spolno« nagnjenje k lastni
materi, pri deklicah k lastnemu
očetu. To nagnjenje ostane tudi po¬
zneje v otrokovi podzavesti in mar-
sikaterikrat povzroči razne živčne
bolezni. Zdravljenje je področje psi¬
hoanalitikov.

ojezditi se: pri jahanju se ožuliti
na notranji strani stegna. Ojezde-
nina: od jahanja ožuljeni del.

okameneli plod nastane pri izv^n-
maternični nosečnosti, ko prMe plod
v trebušno votlino in tam zaapni.
Navadno dolgo ne delg težav, kadar
pa jih, ga je-treba'operativno od¬
straniti.

oko: del (prejemnik) vidila, leži v
očnici in je po vidnem živcu žve-
zano z vidnim središčem v možga-

, Risba 91.

Navpični prerez skozi oko od spred
navzad. Trepalnica (1), vejice (2), očes¬
na špranja (3), veznica (4), roženicn (5),
sprednji očesni prekat (S), šarenica (7),
leča (8), odzadnji očesni prekat (9),
zrkiovina (40), mrežnica (11), vidni živec
(12), žilnica (13), beločnica (14), očesne
mišice (15), očnica (16).

nih. Oko z vidnim živcem in vidnim
središčem v možganih tvori vidilo,
t. j. organ vida. Obstoji iz zrkla in
pomožnih organov. Zrklo ima steklo¬
vino in tri ovojnice: vnanja je be¬
ločnica, ki spredaj prehaja v rože-
nico; srednja je žilnica, ki spredaj
prehaja v šarenico in ki je na sredi
odprta (zenica ali očesna punčica,

nkostje

147

okostje

Risba 92.

Človeško okostje. I. glava. II. vrat, III. trup, IV. zgornji u,l V. spodnji ud.
Lobanja (I), vratna hrbtenica (2), prsna hrbtenica (3), IedvVa hrbtenica (4),
ključnica (5). prsnica (6), lopatica (7), rebra .(8). rebrni lok (9), medenica (10),
križnica (11), trtica (12), črevnica (13), srananica (14), sramnični stik (15), sednica
(16), nadlaktnica (17), kožeiljnica (18). podlaktnica (Ib)), zapestnice (20), dlančnice
(21), prstnice (22), stegnenica (23), pogačica (24), golenica (25), mečnica (26),
podgležnice (27), stopalnice (28), noin/e prstnice (29).

10*

k

uk« kurje

148

okvara

pupila). Ta je zdaj širša, zdaj -ožja,
pač po tem, koliko svetlobe pada na
njo (pri več svetlobe se oži, pri manj
širi); notranja je mrežnica, ki 'ima
čutilne elemente za svetlobo. Pre¬
hod vidnega živca v oko ni v sre¬
dini odzadnjega pola zrkla, marveč
više. To je slepa pega, ki ne zaznava
svetlobe. Nekoliko dalje od tega
mesta je žolta pega, mesto najostrej¬
šega vida. — Spredaj v zrklu imamo
med roženico in zenico sprednji oče¬
sni prekat, od zadaj • zaslanja zenico
očesna leča. Med lečo in šarenico je
odzadnji očesni prekat. Vsa vsebina
zrkla je prozorna. Svetlobne žarke,
ki so .prodrli skozi roženico in ze¬
nico, usmerja leča v žolto pego, kjer
nastane zvrnjena slika gledanega
predmeta. Dražljaj prenaša vidni ži¬
vec v možgane, kjer je v odzadnjem
delu velikih možganov središče za
vid in kjer se pretvori v vidno za¬
znan j e. — Pravilno videnje je od¬
visno od zgradnje očesa: kadar je
zrklo predolgo, 'je oko kratkovidno,
ako je prekratko, je daljnovidno. —
Pomožni organi očesa so: žleza solz-
nica, solznik, očesne mišice (obra-
čalke očesa, šest po številu), trepal¬
nice z resicami, ki ščitijo oko, vez¬
nica. ki veže trepalnice z zrklom,
oko kurje gl. kurje oko.
okostje: podporni organi telesa, ki
eo hkrati pasivno gibalo.

okostnjak (skelet): vše kosti, ki se¬
stavljajo telo. Okostnjak je trdna
podloga, okoli katere so razvrščeni
nekateri organi, mišiice, koža itd.,
hkrati dela Okostnjak votline, v ka¬
terih so važni organi, n. pr. lobanj¬
ska votlina za možgane, pršila za
srce in pljuča, trebušna za prebavila
itd. Človeški okostnjak ima okoli
217 kosti ki so po večini podvojne,
t. j. po ena na levi in na desni strani
telesa. Nekatere prvotno podvojne •
kosti 90 se zrasle in so postale enoj¬
ne. n. pr. čelnica. Lobanja šteje z
obraznimi kostmi vred 29 kosti,
hrbtenica s *  križnico in tirbico ima

33 vretenc, oprsnjak 25 (24 reber in
prsnico), ramenski obroč 4 (2 ključ¬
nici in 2 lopatici), oba zgornja uda
imata 60 kosti, oba spodnja 60, me¬
denica 6. Število sezamoidnih .kosti,
t. j. takih, ki so zapredene v kite, je
lahko več, od tod tudi nestalnost
števila kosti.

okrajek: na dolgih kosteh končni
del, ki je pokrit s hrustancem in
tvori del sklepa (pr. steblo)..

okretač: II. vratno vretence, okoli
njegovega zoba se suče prvo vratno
vretence.

okrevanje glej. rekonvalescenca.
Okrevališče: zavod, kjer se krepe
bolniki po bolezni.

ckrnek amputacijski: štrcelj uda,
ki je še 'ostal; nezgodni: .po nezgodi
okrneli ud.

oksasta kolena: posledica izkriv¬
ljenih golenjih kosti in včasih tudi
stegnenice tako, da kolena niso
vštricna, marveč razrazna. Razobli-
čenost je posledica rahitisa, zaradi
tega je treba najprej zdraviti rahitis.

okulten: skrit, neviden, n. pr kr¬
vavenje v črevesu, ki se*da dokazati
samo kemično ali mikroskopsko, s

prostimi očrni je nevidljivo.

• ■ \
okus: zmožnost z okušali zaznavati

nekatere smovi, ki se tope v ustih.
Z okusom razločujemo samo kislo-
bo, sladkobo, slana^o in grenkobo
posameznih snovi, druge njihove
lastnosti zaznavamo z vohom, ker je
voh povezan z okusom (pr. okušalo).

okušala: okušalni organi, t. j. oku-
šalne brbončice na korenu jezika,
potem okušalni živec in okušalno
središče v možganih.

okužiti: inficirati. Okužba, oku¬
žen je, okužitev (infekcija): gnojna

(ž gnojenjem), gnilinska (z gnitjem);
zmesna (z dvema ali več vrst mi¬
krobov).

okvara 1 . posredni učinek po¬
škodbe, n. pr. pri prelomu nadlakt-
nice hromota koželiničnega živca; 2.
stalna posledica poškodbe.

olčkranon

149

olekranon kljukica: podaljšek na
komolčnem koncu podlaktnice, ki s
kljuncerp tvori notranjo polovico
sklepne ponvice.

clje 1. ricinusovo je izvTstno dri-
stilo; 2  ribje dajemo otrokom, ker
vsebuje vitamin D proti angleški
bolezni. Pridobiva se iz jeter pole¬
novke ter je izvrstno hranilo in
zdravilo Neprijeten okus omilimo s
citroninim sokom ipd.

omedlevica: nenadna izguba za¬
vesti, ki jo po navadi povzroči brez¬
krvne v možganih. Opažamo jo v
mladosti, v dobi spolnega dozoreva¬
nja pri slabotnih, potem pri raznih
obolenjih (pri zaapnenju • žil, pri
možganskem sifilisu, pri možganskih
novotvorbah, pri sladkorni bolezni,
pri ledvičnih boleznih, pri histerič¬
nih, ki hočejo s tem vplivati na
okolje). Zdravljenje se mora ravnati
po osnovni bolezni,
omotica gl. vrtoglavica,
omrtvičenje, omrtvenje gl. ane¬
stezija.

onanija gl. samoskrunstvo.
onegibiti (imobilizirati): bolni ali
poškodovani ud napraviti negiben z
lesenimi ali žičnimi opornicami, z
omavčenjem.

onkologija: veda o bulah. Onko¬
loški zavod proučuje in zdravi novo¬
tvorbe, zlasti raka.

opah koprivnični = koprivnica.
Opahek: posamezna koprivniška

vzbrst. Opahniti se komu: dobiti
kožni ali sluznični izpuščaj.

oparek (dekokt); zdrobljene rast¬
linske snovi zalijemo z mrzlo vodo,
jih kuhamo in mešamo pol ure, na¬
kar jih tople precedimo.

oparina: poškodba zavoljo vroče
tekočine ali pare.

opasica rebrna (cingulum; iz ob-
lepka), & katero oblepimo oprsje pri
poškodovanih rebrih, da jih onegi-
bimo.

opeklina (kombustija): izpremem-
ba na telesu, ki jo povzroči plamen,
žareč predmet (izžganina), vroče


(oparina) aM jedke tekočine, vroč
zrak. Opeklina I. stopnje kaže rde¬
čino na koži in bolečine; II. stopnje
mehurje, napolnjene s sokrvico, in
odmiranje tkiva; III. stopnje mrtvino
tkiva, tako zvani opeklinski sežig.
Razsežne opekline ogrožajo življe¬
nje, ker razkrojki opečenega tkiva
zastrupljajo organizem. Manjše ope¬
kline povzročajo krče, blodnje, sla¬
bost srca, t^žko dihanje, zastoj seča.
Opekline zdravimo s hladilnimi ma¬
zili, pri količkaj razsežnejših je pa*
treba po Zdravnika. Pri nesrečah z
bencinom ali petrolejem je treba, da
se goreči vleže na tla, nakar ga po¬
krijemo najbolje s kako odej 9 , pla-
’ ščem ipd., da ogenj zadušimo, ni¬
kakor pa ga ne smemo polivati z
vodo.

operacija kirurgična: krvav ali ne¬
krvav (n. pr. uravnan je izpahnje¬
nega uda in zlomljenih kosti) poseg
za odpravo zdravstvene nepravilno¬
sti. Operacije vršimo v omami, z
omrtvičenjem hrbtnega mozga, v
krajevnem omrtvenju. Operacije so
aseptične ali čiste in septične ali
nečiste. Bolezni, ki jih zdravimo z
operacijo, so operativne; bule. dokler
se še dajo. z uspehom operirati, so
operabilne, kadar, ne, so inopera-
bilne; vse, kar je v zveri z* opera¬
cijo, je operacijsko, n. pr. perilo, in¬
strumenti, soba, strežniki itd. , —
Operacijo sme izvršiti operater samo
s privoljenjem bolnika, pri mladost¬
nikih odločajo roditelj oziroma skrb¬
nik; pri nezavestnih je odločilno
stanje bolnika.

opičjak: po vsem telesu poraščen
človek z majhno glavo, podobno
opici.

opij se dobiva iz nedozorelih gla¬
vic sajenega maka- Ko se makov
cvet osuje, se glavica na več mestih
zareže. Iz teh zarez se pocedi mlečni
sok, ki se do prihodnjega dne po¬
suši, nakar ga poberejo, zamesijo v
'hlebčke in zavijejo v makov list.
Tako zavite hlečke pošiljajo tovar-

oploditev

150

oprsnfca

nam v nadaljnjo predelavo. Opij
vsebuje več sestavin: morfij,'kodein,
papaverisn, narkotin itd. Iz njega
delajo različna zdravila, predvsem
za lajšanje bolečin (gl. morfinizem).
Vzhodni narodi uživajo opij s kaje¬
njem, kar deluje degeneriraj oče.

oploditev: združitev .semenčice in
jajčka. Pri spolni združitvi pridejo
semenčice v nožnico in se samogibno
vrtajo skozi maternico v jajcevode,
kjer ena oplodi jajčece, ki je na¬
vadno tam na potu iz jajčnika v
maternico, druge pa poginejo. Jaj¬
ček se sam ne more gibati — od
jajčnika ga spravijo v jajcevod jaj-
cevodne lovke, po jajcevodu pa ga
pomikajo migetalke, ki valove proti
maternični votlini.

opna 1. trda možganska (in hrbt¬
nega mozga), t. j. njihova vnanja
ovojnica (notranji ovojnici sta mreni:
mrežnica in pajčevnica); 2. vsaka
čvrsta vezivna, tvorba kožne oblike,
n. pr. bobnič, medkostna opna na
podlaktu iin goleni, široka opna na
stegnu ipd.

cpodeldok: sredstvo proti revma¬
tizmu za vtiranje v kožo.

opojila: opojna sredstva, kakor

alkohol, opij, morfij, hašiš, kokain
ipd. “Povzročajo občutek ugodja, za¬
radi česar je nevarnost, da se sla¬
biči nanje navadijo. Zloraba opojil
povzroča telesno in duševno propa¬
danje. Sla po zauživanju opojil je
posebno živa pri živčno in duševno
slabih. Lekarne smejo,. izdajati opo¬
jila samo na zdravniški recept. Ne¬
nadno prenehanje uživanja opojil
ustvarja vzdržnostne pojave: du¬

ševno neugodje, znojenje, nemir,
razbijanje srca itd,, zaradi tega je
tteba, da se taki bcjlpiki zdravijo V
zavodih.

opornica se dela iz lesa, žice, iz
mavca itd. in se rabi za onegibitev
bolnega ali poškodovanega. dela te¬
lesa. Neogibno potrebne so otporaice
pri prelomljenih kosteh, ker zmanj¬

šujejo bolečine in preprečujejo kom¬
plikacije, n. pr da zlomljena kost

ne rani živca, večje žile, ne predre
kože, kar vse prelom komplicira.

opornjak: podvojek trebušne mre¬
ne, s katerim ]e črevesje pričvrščeno
na trebušno steno in v katerem so
črevesne žile, bezgavke, mezgovnice
in živcih

oprsje: zgornji del trupa med vra¬
tom in trebuhom. Oprsje obstoji iz
prsne votline, katere ostenje tvorijo
bd spredaj prsnica, od zadaj hrbte-

Risba 94.

Navpični prečni prerez skozi oprsje.
Prsna stena (1), trebušna prepona (2),
prsna votlina oz. medpljučje (3), osrčnik
(4), prsna mrena (5). velike žile (6),
vrat (7). rama (8).

niča, ob straneh pa rebra. Proti tre¬
bušni votlini jo zapira prepona. V
oprsju so srce in pljuča, razen tega
prehajajo skozenj požiralnik, krvne
žile, živci itd. Na sprednji vnanji
strani oprsja so dojke z mlečnimi
žlezami pri ženskah.

oprsnica: prsna mrena, ki ima dve
poli, ena pokriva rebra (rebrna mre¬
na ali porebmica), druga nljuča
(pljučna mrena ali popljučnica).

oprlnica

151

dsteomilacfja

cprtnica: obveza za zlomljeno

ključnico v obliki oprtov- -

Risba 95,

Oprtnica: od zadaj (a), od spred (b).

oprstnik: kovinski nam ščiti prst
pred ugrizom pri preiskovanju v
ustih; gumijev pred umazanijo pri
preiskovanju danke ipd.

optična prevara gl. vidovna pre¬
vara.

oralen: usten, iz ust izhajajoč.

Oralna infekcija: obolenje različnih
organov, n. pr. vnetje sklepov, srca,
slepiča, žolčnika, ledvic itd. iz bole¬
zenskih gnezdišč v ustih (v nebni¬
cah, v zobovju). Kadar se tako obo¬
lenje razbohota v zastrupljenje krvi,
mu pravimo oralna sepsa.

organ: del telesa s svojstvenim
delovanjem. Vsi organi delujejo v
skladu rped seboj ob vodstvu živ¬
čevja, krvnega obtoka in hormonov.
Organi za dihanje = dihala; za pre¬
bavljanje = prebavila; za tvorjenje
seča = sečila; za razplod = plodila
(moda, jajčniki); za porod: rodila
(maternica, nožnica); za spolno obče-,
vanje = spolovila ali občila; za za¬
znavanje <= čutila itd.

crganično obolenje kaže izpre-
mem.be v organih (nasprotje: funk¬
cionalno obolenje, brez zaznavnih
organičnih izprememb).

organizem: vsota organov, ki se¬
stavljajo živo bitje.

drgancterapijp organsko zdravlje¬
nje: zdravljenje z izvlečki iz posa¬
meznih organov, n. .pr. z izvlečki
jeter pri slabokrvnosti, s horrrrni
pri -hormonskih nedostatnicah Ud.

organski: telesni, n. pr. bolezen,
povzročena do izpromembi organa
(nasprotje: "unkcionalen).

orientacija znajdenost: sposobnost,
znajti se (orientirati se) v prostoru
in času. Za orientacijo nam rabijo
čutila, predvsem vid, sluh in tip,
organ ravnotežja, potem pominj. -
nje. Pri duševno, bolnih in v vročin¬
skih' boleznih je Orienta .1 ja pomanj¬
kljiva ali je sploh ni.

'orjaštvo: prekomerna rast celega
telesa (višina nad 1.9 m) ali njegovih
delov.

ortopedija: zdravniška stroka, ki
se bavi s proučevanjem 'in poprav¬
ljanjem okvarjenih kosti, sklepov,
mišic. Zdravi največ nekrvavo: z
masažo, telovadbo, toploto, ortope-
dičnimi aparati, elektriko, pa tudi
s krvavimi operacijami.

osepnice = koze.

osip = izpuščaj. Žara osipa = ko¬
privnica.

oskrumba: spolno združenje z ne¬
kom, ki ne more o tem svobodno od¬
ločati, n. pr. z duševno bolnim ali
otrokom, kakor tudi z najbližjim
sorodnikom. .

osluškovanje gl. avskultacija.

osmoda strelna: kolobar na koži,
katerega pri strelu zbliza povzročijo
strelni plini in smodnikova še ne
izgorela zrnca.

osrčje: predel na oprsju, pod ka¬
terim je srce.

osrčnik: srčna mrena, obstoječa iz
dveh pol, ena tvori vnanio plast
srca, druga pa obdaja srce liki vre¬
čica, med obema polama je prostor,
obdan z gladkimi stenami. V tem.
prostoru se nabira voda pri srčni
vodenici.

ostenje = stene. Ostenska po+re-
bušnica: trebušna mrena, ki pokriva
stene trebušne votline' (nasrvrorie:
drobovinska pptrebušnica pokriva
drobovje).

ošteomalacija: mehčanje kosti za¬
radi pomanjkanja apnenih snovi, kar
je posledica motpnj v delovanju žlez
z notranjim izločevanjem Bolezen
se opaža samo pri ženskah nonekod
•je endemična. Znaki: izkrivljene

dsteomlelltls

152

otolarfngolčg

kasti, zlasti medenice. Mehčanje
kosti povzroča tudi rahitis,
osteomielitis gl. vnetje kosti,
ostitis gl. vnetje kosti.'
ostrige: morske živali v' školjkah,
ki jih uživamo sveže in surove.
Školjke ne smejo niti malo režati,
ker je sicer nevarnost zastrupljen j a.
Zastrupljanje s6  javlja s krči v tre¬
buhu, izpuščajem po koži, hromo-
tami. Takoj je treba klicati zdrav¬
nika, do njegovega prihoda pa da¬
jemo dristila za .pospešeno iztreblje¬
nje, oziroma dražimo žrelo, da bol¬
nik izbljuje, če je še kaj v želodcu;
razen tega dajemo močno črno kavo
in alkohol a krepitev srca/
ošpice (morbili): najpogostnejša

otroška nalezljiva bolezen. Povzro¬
čitelj je neki virus. Sprejemljivost
za bolezen je izredno velika, razen
pri dojenčku do 5. .^eseca starosti.
Računa se, da umre pri nas na leto
20.000 otrok za ošpicami ai za nji¬
hovimi posledicami: dokaz, kako

resna je ta navidez »nedolžna« bo¬
lezen!. Inkubacija traja 10 dni, t. j.
čas od okuženja do prvega katarja,
totalna inkubacija, t. j. čas od oku¬
ženja do izbruha izpuščaja pa vedno
točno 14 dni. Bolezen se začenja z
vročino 39°, bolnik se počuti skrajno
slabo, muči ga hud glavobol. V očeh
ima vnetje in mižavico, v nosu na¬
hod, ki povzroča okoli nosnic in na
zgornji ustnici neprijeten izpuščaj.
14. dan po okuženju se pojavijo pege
na obrazu, najprej za ušesi, v 2 do
4 dneh se izpuščaj razširi po vsem
telesu. Čez 4 do 5 dni začne izpu¬
ščaj bledeti, vročina pada in bolnik
se počuti bolje Pri ošpicah doživi¬
mo razne komplikacije: pljučnico,

vnetje bronhusov in sapnika, vnetje
srednjega ušesa itd. Pri vnetju sap¬
nika muči bolnika kašelj, kakor pri
grlovki (krupu). Zdravljenje ošpic je
simptomatično, pri komplikacijah je
potrebna natančna zdravniška kon¬
trola. Ošpice ustvarjajo nagnjenje
k jetiki! Slabotna deca je zelo ogro¬

žena, medtem ko krepka navadno
preboli bolezen brez posledic. Sla¬
botno deco lahko zaščitimo z rekon-
valeseentskim serumom, obolelo mo¬
ramo izolirati. Kdor je ošpice pre¬
bolel, je proti njim trajno imun.

oteklina gl. otok. Porodna otek¬
lina: povečanje tkiva na plodovi gla¬
vici na predelu, ki j. bil med poro¬
dom spredaj. Porodno oteklino po¬
vzroči pritisk med porodom, zlasti
če je mehur počil zgodaj in je po¬
rod trajal dolgo. Porodna oteklina
izgine v nekaj dneh sama od sebe.

oteči, otekati: postajati večji za¬
radi zastoja krvi v tkivih, kar je
lahko vnetno, poškodbenostno itd.
Otekle noge nastanejo zaradi ploskih
stopal, krčnih ali vnetih žil, zaradi
poškodbe. Otekel obraz zaradi zo¬
bobola, pri mumpsu; zabuhel obraz
zaradi vnetja ledvic in dolgotrajne¬
ga stradanja. Otekle bezgavke l.pri
vnetju otečejo najbližje bezgavke,
n. pr. pri vnetju na nogi in pri spol¬
nih boleznih dimeljske, pri vnetju
na roki pazdušne, pri angini vratne
itd. in sicer zaradi tega, ker se v njih
zapredejo bakterije; 2. zločeste bule
se razpasejo tako, da najprej ohole
najbližje bezgavke; 3. pri pljučni je¬
tiki otečejo hilusne bezgavke, t. j.
bezgavke v pljučni odprtini.

otipavanje (palpacija): preiskova¬
nje z otipom, t. j. s prsti (pr. obti-
panje); otipanje: zaznavanje s tipa¬
njem. Otipljiv: kar se otiplje.

otisk, otiščanec: od obutve oti-

ščano, zadebeljeno ali ranjeno mesto
na nogi (pr. žulj).

otok, oteklina: zadebelina 1 . za¬
radi vnetja — vnetna zadebeljina;
2. gladovna zabuhlost zaradi nabi¬
ranja sokrvice v podkožju (podkožna
vodenica); 3. novotvorbeha a) nezlo-
česta: vezivnjak, mišičnjak, kakšnjak
itd., b) zldčesta: rak in raku podobne
bolezni.

otolkljaj gl. kontuzija.
otolaringolog: specialist za ušesne
in vratne bolezni.

otreba

153

otrpnjenje tilnika

otreba: posteljica in jajčne mrene
po porodu ali splavu (pr. iztrebki).
Otrebiti sc: izločiti iz rodil posteljico
in jajčne mrene.

otrobi: odpadki, ki nastanejo pri
mletju očiščenega žita. Ker vsebujejo
škrob, beljakovine in vitamine, se
uporabljajo za otrobov kruh za tiste,
ki trpe na zaprtju. Sicer pa člove¬
ška prebavila slabo izkoriščajo otro¬
be. Otrobi se uporabljajo tudi za
kopeli, ker osvežujejo kožo. Otrobovo
kopel pripravimo tako, da kopeli pri¬
damo zvarek iz 'A  do 1 Vi  kg pšenič¬
nih otrobov in 4 do 61 vode.. Zvarek
kuhamo pol ure.

' otroške bolezni najnavadnejše:

ošpice, škrlatinka, davica, oslovski
kašelj, mumps, nprice (varicele), red¬
kejše so rdečke.

otroški govor gl. govor. Otrok se
uči govoriti s tem, da sliši človeške
glasove, ki ga spodbujajo k posne¬
manju. Prvi poskusi govora se po¬
javljajo pri otroku proti koncu prve¬
ga leta starosti, v sredi drugega leta
otrok navadn.o že sestavlja kratke
govorne zveze, besedo »da« uporab¬
lja sredi tretjega leta. Ako otrok na
koncu drugega leta starosti še nič
ne govori, je treba vprašati specia¬
lista, pa četudi včasih tildi dobro
razviti otroci začno govoriti šele
v tretjem letu.

otroške igre naj bodo predvsem
skupne igre, da se otroci že zgodaj
privajajo na skupnost. Bojazen, da
se bodo od drugih otrok okužili, je
pretirana. Kakor mora v vo ( do tisti,
ki se hoče naučiti plavati, ptav tako
mora otrok med svet, med sv^je
vrstnike, da se že zmlada nauči raz¬
ločevati in si izbirati prijatelje ter
se izogibati sovražnikov. Proti ne¬
varnosti okuženja je treba otroke
navajati na čistočo, • s čimer se
zmanjšuje nevarnost okuženja. Za
otroke so najboljše igre take^v ka¬
terih se razvijajo um in telesna moč,
smisel za skupnost in za pomoč slab¬
šemu. V tem smislu je treba vplivati

na otroke, ne pa se vtikati v njihovo
igranje in jim kratiti samostojnost.
Otroke je treba študirati, ne pa kujo-
ni.rati!

otroška ohromelost gl. ohromelost,
otroška postelj naj ima čvrsto
ležišče, ker mehke žimnice lahko
povzroče izkrivi jen j e hrbtenice;
vzglavje naj bo nizko in trdo-, odeja
lahka in mehka, pozimi dovolj topla.
Dobro je, če ima otroška postelj
dovolj visoko ograjo okoli in okoli,
da otrok ne more pasti iz postelje
in da ne more sam iz nje. Postelj
naj bo nameščena tako, da je okoli
nje dovolj prostora.

otroška postelja gl. poporodna
doba.

otroška soba. Podnevi so otroci
v otroški sobi samo v slabem vre¬
menu in kadar se uče. Otroška soba
naj bo prostrana in svetla, oddeljena
od sobe odraslih, brez zaves in pre¬
prog, da se ne nabira prah, samo
z najpotrebnejšim pohištvom brez
ostrih robov, da se otroci'ne ranijo;
gleda naj proti jugu ali zapadli.

otroške telesne vaje so različne od
vaj odraslih, biti morajo primerne
otroškemu organizmu, t. j. predvsem
gimnastične igre. Njihov namen je,
disciplinirati telo in omogočiti pra¬
vilno harmonično rast organizma,
navajati otroke na potrebo telesnih
vaj v poznejši dobi, da preprečijo
slabe posledice sedenja v šoli itd.

otrplost vratu je lahko posledica
nerodnega giba ali pa je revmatična,
jetična ali poškodbena. Vsekakor je
pri dlje trajajoči otrplosti vratu
treba vprašati zdravnika, da dožene
njen vzrok in določi vzroku pri¬
merno zdravljenje.

otrpnjenje srca = srčna kap; otrp¬
la jenje možganov (pri poškodbah
glave).

otrpnjenje tjlnika (epidemični me¬
ningitis): zelo nalezljiva bolezen zla-
sti pozimi in v zgodnji pomladi
Inkubacija traja 2 do 3 dni. Začenja
se s hudim glavobolpm in visoko

ovitek

154

oiganost od sonca

vročina, tilnik postane trd, bolniku
se blede. Bolezen traja 3 do 4 tedne
in ivaj rada se ji pridruži pljučnica.
Bolnika je treba strogo ločiti od
drugih in takoj klicati, zdravnika
Zdravi se s serumom, s sulfonamidi
penicilinom in streptomicinom.

cvitpk: mrzel, t. j. uporaba mrzlote
s pomočjo brisače, rjuhe ipd.,’ ki jo
ovijemo okoli bolnega predela. Ovit¬
ki so celotni, ko ovijemo celo telo;
delni, ko ovijemo samo del telesa,
n. pr. vratni, prsni, trebušni. Priess-
nitzov (beri: Prisnicov ovitek) obstoji
iz rjuhe, katero pomočimo v hladno
vodo, jo toliko izžmemo, da voda
več ne teče iz nje; tako pripravljeno
rjuho ovijemo okoli bolnika in jo
pokrijemo -z. drugo suho rjuho ali
z volneno odejo tako, da robovi mo¬
kre nikjer ne gledajo izpod suhe,
da torej mokrota nikjer ne izpareva
navzven. Tak ovitek pustimo na te¬
lesu H  do A  ure, pri tem tempera¬
tura zelo pade, kar uporabljamo
zlasti pri bolnikih z visoko tempe¬
raturo Pri uporabi 'K- do 1 ure po¬
vzroča tak ovitek reaktivno ugretje
in odtok krvi. ter tako vpliva pomir¬
jajoče. Če traja ovitek preko ene
ure, povzroča močno znojenje. —
Namesto vroče vode, ki se. hitro
shladi, uporabljamo za vroč ovitek
različno kašo, ki drži toploto, n. pr
iz’ lanene moke, krompirja itd.

ovojnica ovija organ, n. pr. mišič¬
na mišico; možganske možgane: dve
mehki ovojnici ali mreni (žilrfica in
pajčevina) ter trda možganska ovoj¬
nica ali trda možganska opna; ovoj¬
nice so nadalje mrene: prsna, tre¬
bušna, srčna, sklepna'; očesne: mrež¬
nica, žilnica, beločnica; žilne: notra-
pja, srednja, vnanja; jajčne ovojnice
ali jajčne mrene: piodnik, resasta
mrena, minljiva mrena,

ovroSiniti: povzročiti umetno vro¬
čino ,s cepljenjem malarije, z injek¬
cijo tuberkulina, z diatermijo.

ovsena kura pri sladkorni bolezni:
ovsenih kosmičev 150 do 180 g z ma¬

lenkostnim dodatkom tolšče in soli,
včasih primes rumenjaka in solate
kot nekaka vmesna dieta.

ovulacija: sprostitev jajčeca iz po¬
čenega Graafovega mehurčka v jajč¬
niku vsakih 28 dni pri spolno godni
ženski, ki se izvrši nekako v sredi
med dvema mesečnima periloma Če
se jajček ne oplodi, se s prihodnjim
mesečnim perilom izplavi iz rodil.
Ovulacijski ciklus: ovulacija in men¬
struacija skupaj, .ki se ponavljata
v  določenih časovnih presledkih.

ozeba (kongelacija): poškodba tkiva
zavoljo mraza. Razlikujemo več sto¬
penj ozebe: I. stopnja kaže rdečino
in vnetno oteklino; II. stopnja me¬
hurje; ko se mehurji prepuste, na¬
stanejo odprtine; III. stopnja; zmrz¬
lina, mrtvina, odmiranje, tkiva. Oze¬
ba se najčešče pojavlja na telesnih
štrlinah: na nogah, na prstih rok,
na nosu, na uhljih, pri slabokrvnih
in- pri tesni ter vlažni obutvi. Po¬
vzroča srbenje, zlasti v vlažni zimi.
Zdravi se z izmeničnimi kopelmi in
.z raznimi mazili.

ozeblina (pernio); trajna posledica
ozebe na izteznih straneh udov v
obliki blazinastih izboklin plavkasto-
rdeče barve in nenavadnega bleska,
ki se včasih zmehčajo in .prepuste,
da nastanejo dolgotrajne gnoječe se
razjede. Pri izpremembi vremena
čutijo bolniki srbež in bolečine, ki
so včasih neznosne. Poleti ozebline
izginejo, jeseni in pozimi se ponove.
Tudi k ozeblinam so nagnjeni slabo¬
krvni, zato je treba najprej zdraviti
slabokrvnost. Drugače pa tudi pri
ozeblinah uporabljamo izmenične
kopeli, mazanje z dražečimi mazili,
obsevanje z rentgenom, višinskim
soncem itd.

ožganina: poškodba zavoljo vročine
s trdim vročim predmetom.

ožganost od sonca: posledica učin¬
kovanja ultravioletnih žarkov na
kožo. Črnol^sci so občutljivejši od,
plavolascev. Ker imajo več kožnega

i

ožilka 155 pžpula

barvila, hitreje počrne in počrnelost panaricij: zagnojen prst. Vzrok:

se pri njih drži dlje.

ožilka (namreč mišica), ki oži, n. pr.
zenico.

ožilje = žile.

oživljanje zamrtvih se vrši z umet¬
nim dihanjem in s kisikom.

P

pfidar: stari ljudski naziv za briv¬
ce, ki so skrbeli ne le za telesno či¬
stočo s tem, da so strigli lase in
brado ter' rezali nohte, ki so marveč
tudi zdravili predvsem kožne bo¬
lezni, stavili banjke, drli zobe, dro¬
bili in odstranjevali kamne iz seč¬
nega mehurja, uravnavali zlomljene
in izpahnjene ude itd. Padarji so
bili v vojnah brivci in bolniški strež¬
niki. Pozneje je ta naziv prešel na
mazače — danes padar = mazač,
padarica = mazačka, padarstvo =
maža št vo.

padavica gl. božjast.

pajčevnica (arahnoidea): srednja

možganska in hrbtnega mozga ovoj¬
nica.

palec na roki, nožni: prvi prst na
roki in,nogi, se razločuje od drugih
prstov tudi po tem, d:a ima samo dva
člena, medtem ko imajo ostali po
tri.

paliativen 1. zdravilo! ki bol obla-
žuje, 2. operacija, ki zlo obide, ne pa
odstrani, n. pr. operacija želodčnega
raka, ki napravi samo novo zvezo
med želodcem in tankim črevesom,
rakavo bulo pa pusti (nasprotje: radi¬
kalna operacija).

paličaste bakterije imajo obliko
paličice, n. pr. bacil jetike, daviice itd.

panaeea: zdravilo za vse (za vse
bolezni in za vsakogar). Takega zdra¬
vila ni. Ker imajo bolezni različne
vzroke, terjajo tudi različno zdrav¬
ljenje. Poskušati zdraviti, vse bolezni
in vse ljudi z istim zdravilom, je
padarstvo ali mazaštvo.

prisad (zanohtnica, kukec). Povzroča
hude kljuvajoče bolečine v prstu.
Zdravi se z operacijo. Proti boleči¬
nam pomagajo hladni ali alkoholni
obkladki; da pa vnetje čim prej do¬
zori, devamo na prst vroče obkladke,'
pandemija: epidemija, ki se je raz¬
krila po vsej deželi.

pantakan: domači preparat didit.ija
v tekočini (pr. pepein). -

pankreas (trebušna slinavka): pre¬
bavna žleza v trebuhu ob želodcu,
ki izloča svoj prebavni sok po po¬
sebnem odvodilu v dvanajstnik. Ra¬
zen prebavnega soka proizvaja hor¬
mon insulin, ki uravnava ravnotežje
sladkorja v krvi. Pomanjkanje insu-
. lina' povzroča sladkorno bolezen.

papatačijska mrzlica povzroča
hudo vročino, bolečine v križu in
udih, vnetje oiči, mišičevje je zelo
boleče, včasih ima bolnik drisko in
bljiffe. Bolezen je nalezljiva, traja
tri ani, razširjena je v Sredozemlju,
prenaša jo neki komar, povzročitelja
pa ne poznamo. Bolezen je zelo ne- -
.prijetna, toda smrtnih primerov za¬
voljo nje ni.

papigovka (psitakoza): virusna na¬
lezljiva bolezen papig, ki jo dobe,

tudi ljudje. Obolenje je podobno _

tifusu z glavnimi znaki: nekako

pljučnico, nabreknjeno vranico, bole¬
činami v žrelu, mehurčki v ustih
itd. Smrtnost je velika: 30 do 40 %>.
Zdravimo znake. Bolne papige so
čemerne, težko sopejo, ne zobljejo,
imajo našopirjeno perje, iztrebki so
sluzavi ali krvavi. '

papila 1. bradavica: prsna na

dojki, okušalna na jeziku, 2. slepa
pega na očesni mrežnici, 3. lasna,

4. tipalna brbončica v koži. Papi¬
larna črta drži skozi prsno bradavico
vzdolž trupa.

papula buneica: kožna vzboklina
raznolike oblike, okrogle, koničaste,
bradavičaste površine. Opažamo jo
pri raznih kožnih boleznih tn pri
sifilisu.

»

paraliza

156

parkljevka

f

Risba 96.

Prerez skozi kožo z bunčieO. Vrhnica (1).
usnjica (2), podkožje (3), bunčica (4)

♦

paradentoza: kronično obolenje

tkiva, ki obdaja zobno korenino. Ob-
zcbno tkivo gineva, zobje izgubljajo
svojo oporo in trdnost, se začno ma¬
jati in izpadajo; iz ust zaudarja, po¬
javlja se zobobol. Paradentozo po¬
vzročajo notranje bolezni, predvsem
motnje v presnavljanju, pa tudi bo¬
lezni zob zaradi nezadostne' nege zo¬
bovja, zaradi zobnega kamna, ne¬
pravilne plombe ali krone, potem za¬
radi zastrupljevanja n. pr. s svincem
z živim srebrom ipd. Bolezen se do¬
stikrat tudi podeduje. Najprej se
vnamejo dlesne, ki otečejo, pomod.re
in rade krvave; zobje se začno ma¬
jati, na pritisk prihaja od njih gnoi.
končno izpadejo. Paradentozo je
treba zdraviti, ker lahko preide na
druge zobe, razen tega pa postane
gnezdišče, iz katerega po krvnem
obtoku obolevajo drugi organi, na¬
stane tako zvana oralna sepsa, t. j.
zastrupi jen je krvi, katerega vzrok* je
v zobovju oziroma v ustih.

parafimoza, veznjena kožica na
moškem spolovilu: ozka kožica (fi-
moza) zažme glavico, ki je zaradi
prekinitve krvnega obtoka v nevar¬
nosti, da odmre, če se zažetost ne
odpravi. Potrebna je takojšnja ope¬
racija, pri kateri se' kožica zareže,
da zažetost popusti in se oživi krvni
obtok.

paraliza otroška gl. ohromelost.

paraliza progresivna: duševna bo¬
lezen, .posledica sifilisa, ki se pojav:
v razdobju 6 do 20 let po okuženju
s sifilisom. Za paralizo oboli pri¬
bližno vsak 20. sifilitik. Najprej za¬
čno ,u kihati duševne funkcije: inteli¬
genca in spomin upadata, javljajo

se motnje govora, izprememba zna¬
čaja, otopelost, včasih veličavica. V
začetku se da ozdraviti z umetnim
ovročinjenjem (cepljenje z malarijo)
Pred paralizo ščiti sifilitika skrbno
zdravljenje sifilisa.

paralysis agitans parkinsonovka),
tresavica: obolenje možganov, ki se
pojavlja v starejših letih, kaže sploš¬
no togost mišičja, obraz je liki ma¬
ska, roke in noge drhte, pri hoji
opotekavica. Bolezen je neozdrav¬
ljiva.

paranoja: duševna bolezen, pri ka¬
teri bolniki vse okoli sebe obračajo
nase, postajajo nezaupljivi in trpe
na preganjavici, t. j. bledejo, da jim
je vse nasprotno, da jih vse prega¬
nja. Kverulantska paranoja nastane
kot posledica zaresne ali namišljene
krivice na sodišču: bolniki si domiš¬
ljajo, da so bili sodniki podkupljeni,
da jih zalezujejo spijoni, da jih ho¬
čejo zapreti, da bi se resnica ne iz¬
kazala itd. Bolezen je neozdravljiva.

paratifus: tifusu podobna nalez¬
ljiva bolezen, ki jo povzročata bacil
paratifusa A in B,- ki se nahajata
na  pokvarjenem mesu. Tudi z mle¬
kom in mlečnimi izdelki (maslom,
sirom, izjemoma celo z jajci) se pre¬
naša .bolezen. Bolezen izbruhne več¬
krat nenadno: v nekaj urah obole
vsi člani družine, ki so uživali isto
jed, ali vsi, ki so se isti dan hranili
v istem gostišču. Bolezen povzroči
hudo in dolgotrajno vročino, na¬
breklo vranico, včasih' drisko in blju¬
vanje. Obvarovati se je moremo s
skrajno čistočo in previdnim izbira¬
njem hrane.

parazit gl. z.ajedavec. Parazitailie
bolezni: zajedavske bolezni

parere sodnozdravniški: mnenje

zdravnika pred sodiščem o poškodbi,
bolezni ali smrti.

parkinson (poimenovanje po an¬
gleškem zdravniku Parkinsonu) gl.
paralysis agitans.

parkljevka: kužna bolezen park¬
ljarjev (konj, govedi, svinj), ki kaže

f.aroksizem

157

patogen

razpadajoče mehurčke v gobcu (sli¬
navka), na parkljih in na vimenu
Človek se okuži z neprekuhanim
mlekom in surovim maslom od bol¬
nih živali (okuženje s sirom je manj
verjetno, ker kvašenje povzročite¬
lja zamori ali vsaj oslabi).

paroksizem; napad bolezni. Parok-
sizmalno stanje bolezni: poslabšanje
bolnikovega .stanja: hujše bolečine.
V l‘Cj  ja vročina ipd.

parne kopeli se uporabljajo proti
revmatizmu proti nekaterim kožnim
boleznim, za hujšanje. Pri boleznih
srca in ožilja so nevarne! Po parni
kopeli je treba mlačne vodne kopeli,
nato mirno ležati eno uro, potem
masaža telesa. — Parna kopel glave
osvežuje lasišče; napravimo jo tako.
da glavo nagnemo nad posodo, iz
katere hlapi para. Glava in posoda
s paro sta pokriti z rjuho,
parotis: obušesna slinavka,
parctitis epidemični gl. mumps,
pas 1 . gl. kilni pas; 2. trebušni:
pas s širokim sprednjim delom, kj
zajame ves trebuh in ga podpre.
Nosi se pri visečem'' trebuhu, pri
popkovi kili, v nosečnosti, po porodu
itd. Pasast občutek imajo tabiki in
histerični, kakor da bi bili v pasu
močno prevezani.

pasovec: pakasti izpuščaj, t. j. v
obliki pasu (gl. zoster).

Risba 97.

Pasovec (1).

pasjedlakci: -kosmatinci po vsem
životu in obrazu. Pri njih med po¬
raščenostjo na glavi in drugod v
dlakah ni razlike, vse dlake so enake,

navadno tanke kot svila. Pasjediakci
so hkrati tudi škrbasti (gl. opičjaki).

pasta: testenasta oblika zdravila
za vnanjo uporabo. - Pripravlja se z
mešanjem enega ali več zdravil v
prahu z oljem, vazelino, ianolinom,
svinjsko mastjo, hladetino, vodo

pasteriziranje mleka (poimenova¬
nje po francoskem kemiku Pasteur¬
ju): mleko segrejemo v zaprti po-
j  sodi na 63 do 65° C za 30 minut. Ta
postopek zamori bakterije, ki so v
mleku, mleka pa bistveno ne iz,pre¬
meni, t.»j. njegov okus ostane isti in
tudi vitamini se ne uničijo.

Pasteurjevi zavedi: ustanove, v

katerih cepijo tiste, ki jih je oklala
stekla žival. Pasteurjevo cepljenje
proti steklini se vrši s cepivom, dob¬
ljenim od kuncev, umetno okuženih
s steklino. Povzročitelj stekline se s
precepitvijo na kunce toliko oslabi,
da cepljencu ne povzroči bolezni,
pač pa izpodbudi njegov organizem,
da proizvaja protistrupe proti po¬
vzročiteljem stekline.

pastila, zdravilska kroglica: oblika
zdravila, navadno težka en gram
Dela se iz fino zmletega zdravila z
dodatkom sladkorja, škroba in dru¬
gih snovi. S predpisano tekočino se
iz tega napravi čvrsto in raztezljivo
testo, iz katefega se oblikujejo pa¬
stile.

patela, pogačica: kolenska kost, ki
je zapredena v kito štiriglave izte¬
govalke stegna. Patelarni refleks: od¬
ziv kolena, če udarimo po kiti štiri¬
glave iztegovalke stegna pod poga¬
čico. Paletarnega refleksa ni pri ne¬
katerih boleznih hrbtnega mozga,
n. pr. pri tabesu, potem pri poškod¬
bah dolnjega hrbtnega mozga, pri'
nekaterih boleznih hrbtnega mozga
pa je poj ačan.

patogen: bolezenski, bolezen po-
vzročujoč, n. pr. bakterija Pafoge-
neza: nastanek bolezni. Patogenost:
bolezenskost (lastnost povzročati bo¬
lezni).

patologija

158

penicilin

patologija: nauk ©boleznih in njih
vplivu na organe. Patološki: bole¬
zenski, n. pr. znak; fraktura: prelom
že prej bolne kosti; pijanost: nepre-
našanje alkohola.

, pazduha:’predal pod ramo. Pazdu-
šen v pazduhi: žile, živci, bezgavke,
kocine; pazdušna črta drži iz srede
pazduhe vzdolž trupa.

pecljata bula n. pr. jajčnikova, ki
lahko postane nevarna, ker ,se za¬
suče,

pečica: podvojek potrebušnice, ki
podobno predpasniku pokriva čre¬
vesje od prečnega debelega črevesa
do medenice. Mala pečica veže malo
krivino želodca s spodnjim delom
jeter.

pediatrija:-otroško zdravstvo, t. j.
veda, ki proučuje telesne in"duševne
lastnosti otroka v zdravju in bolezni.
Pediater: .otroški zdravnik.

pedikira: negovanje nog, prven¬
stveno nohtov na nogi.

pega: kožna vzbrst, ki se ne dviga
nad kožno površino, n. pr. sončna,
starostna, nosečnostna, sifilitična
pega. Rumena pega na očesni, mrež¬
nici.

pegavec, pegavka imata pege.
pega vica: zelo nevarna nalezljiva
bolezen, ki jo prenaša bela (obla¬
čilna) uš, povzroča pa .drobnoživka,
nazvana rikecija Prowazeki (poime¬
novanje po Howardu Tayloru Rik-
kettsu, angleškem biologu v Chikagu
.im Stanislavu v. Prowazeku, bakte-
riologu v Hamburgu, ki sta oba po¬
stala žrtev pegavice, s katero sta se
okužila, ko sta jo proučevala). Uš
se okuži na pegavično bolnem s pi¬
kom, pri čemer pridejo povzročitelji
v njeno črevo. Tam se razmnožujejo
in z iztrebki razširjajo. To se zgodi
petj dan potem, ko je uš sesala bolno
kri. Verjetno se potem človek okuži
sam s praskanjem, pri čemer zanaša
iztrebke uši v kožo, ali z vdihava¬
njem prahu, v katerem so iztrebki
okužene uši. — Pegavica je bolezen
revnih ljudskih slojev, kjer je higi¬

ena na nizki stopnji zlasti pozimi,
potem ob .času vojn, homatij, nesreč
in preseljevanja ljudskih množic. —
Čas od o-kužitve do izbruha bolezni
traja nekako 10 dni. Bolezen se
začne z visoko vročino in mrzlico,
glavobolom, bolečinami po vsem te¬
lesu. Med četrtim in šestim dnem se
pokaže po vsem telesu razen v obra¬
zu izpuščaj, t. j. za lečo velike pege
rjavordeče barve. Bolniki bledejo,
so sila nemirni, silijo skozi okno,,
zaradi. česar jim je potreben zanes¬
ljiv strežnik. Umrljivost za pegavico
znaša 3 do 30 "V Bolezen povzroči
stalno imunost. Obranimo se je, če
zatremo vse uši, t. j. one na bolniku
in oine, ki bi lahko prišle na bolnika.
Pomniti moramo, da tam ni pega¬
vice, kjer ni bele uši (pr. razuše-
vanje).

pelagra: bolezen revnih slojev v
južnih deželah, kjer se hranijo pre¬
težno s koruznim kruhom.in polento.
Vzrok bolezni je pomanjkanje vita¬
mina Bs v hrani, bolezen je torej
vitaminska nedostatnica in se zdravi
s primerno hrano (s svežim sadjem,
povrtnino, jajci) in s kvasom ter vi¬
taminom B-\ Bp-lezen povzroča vnetja
na koži, zlasti na predelih, na katere
vpliva sonce, razen tega razjede v
ustih, drisko, nespečnost, glavobol,
vnetje živcev in duševne motnje.

pelota: na kilnem pasu blazinica,
ki zapira kilno odprtino in tako pre¬
prečuje drobovju izstop.

pelvis 1. medenica; 2. renalni =
ledvični meh.

pemfigus vulgaris navadna me¬
hi urjevka: obolenje z mehurji po koži
kot črešnja velikimi. Ena izmed
redkih kožnih bolezni, ki so smrtne.
Najbrž jo povzroča kak virus.

penasto blato opažamo pri hudem
črevesnem katarju, ki ga povzročajo
bakterije.

penicilin: novodobno zdravilo, ki
mikrobe v njihovem razvoju hromi
in uničuje. Penicilin se dobiva iz

neke plesni im se rabi predvsem pri

penicilin aza

159

perniciozen

okuženih ranah, proti porodnemu
prisadu,. proti spolnim boleznim itd
(pr. antibiotiki)..

pejnicilinaza: 1 . pojav, da se mi¬
krobi branijo proti delovanju peni¬
cilina in drugih antibiotikov; 2. fil¬
trati iz kultur raznih mikrobov, ki
preprečujejo delovanje antibiotikov.

pepein: domači preparat diditija
v prahu (pr. pantakan).

pepsin: želodčni ferment, ki ob
navzočnosti kisline razkraja belja¬
kovine. Rabi se tudi kot zdravilo pri
želodčnih težavah.

perforacija 1. prebod, n. pr. ma¬
ternice z grebljico, prsi s sabljo; na¬
bod otroške lobanje s perforatorjem;

Risba 98.

Prebod maternice z grebljico. Maternica
(1). nožnica (2), jajčnik (3), grebljica (4).

2 proboj, n. pr. trebuha s kroglo;
3. prejeda, n. pr. želodčne razjede,
ki preje želodčno steno; 4. počenje,
n. pr. vnetega slepiča.

periferen: obkrajen, n. pr. živčevje
(nasprotje: centralen osrednji).

perilo 1. mesečno gl. menstrua¬
cija; 2. telesno mora biti čisto, za¬
radi tega je treba, da ga menjavamo
vsaj enkrat na teden. Pri pranju se
mora prekuhati, biti moj^i iz take
tvarine, da* ne zavira izparevanja
kože, najbolje iz platna, iz bombaža,
iz volne ali svile. Bolniško perilo
mora biti čisto in udobno, da rje
tišči, zlasti na vratu; treba ga je
pogosto menjati, zlasti po znojenju,
po bljuvanju, ponemarjenju, porodu

itd. Pri pranju ga .je treba lzku-
hati, da se gotovo zamore vse bole¬
zenske kali. Pri težko bolnih mo¬
ramo paziti, da ne dela gub, ki 'bol¬
nika tišče in mu povzročijo 'obleža-
nine.VJsto velja za .posteljno perilo.

perioda 1 . menstruacija, 2. obdobje.

periost: kostna ovojnica, pokost-
nica. PeriostaJen pokostničen, n. pr.
refleks.

peristaltika: samoupravno gibanje
želodca in črevesja, potekajoče proti
danki in potiskajoče hrano naprej.
Peristaltično se giblje tudi sečevod,
po katerem prehaja seč iz ledvic v
sečnik. Peristaltiko povzroča krče¬
nje mišic, ki se na zgornjem delu
ožijo ter to oženje valovi dalje,
medtem ko prejšnji del popusti. Tako
nastane peristaltično valovanje,, ka¬
terega namen je potiskati hrano
naprej, jo pregnesti in premešati s
prebavnimi sokovi (pr. antiperistšl-
tdka).

peritoneum potrebušnica: trebušna
mrena, katere ena pol^ pokriva tre¬
bušno steno (ostenska potrebušnica)
druga pola pa drobovje (drobovna
potrebušnica).

perkusija: pretrkavanje predelov
telesa. Po zvoku, ki ga dobimo, so-

Risba 99.

Perkusija ali pretrkavanje • s prsti.

dimo, kaj je v tistem predelu n .pr.
zdrava pljuča, napolnjena z zrakom,
dajo drug zvok kot bolna, napolnjena
s sluzjo ali zamašena ali preraščena
z bulo.

perkutan: skozkožen. n pr delo¬
vanje mazila, sončnih žarkov
perniciozen: poguben, nevaren.

Perniciozna anemija: pogubna sla¬
bokrvnost. Do pred nedavnim smrtna

perspiracija

160

pifee?sto krvavenje

bolezen, katero sedaj zdravimo uspe¬
šno z jetrnimi izvlečki.

perspiracija: izparevanje plinov

skozi kožo.

perverznost: izprevrženost, proti-
naravncast, zblojenost. Perverzna
spolnost: nenaravno spolno nagnje¬
nje.

per vias -naturales = po naravni
poti, n, pr. po-rod (nasprotje: carski
rež, t. j. porod z operacijo skozi
operacijsko odprtino).

pesar: obroček, navadno iz trdega
gumija, celuloida, ipd., ki se rabi za
to. da drži nepravilno ležečo mater¬
nico v pravilni legi. Pesar vstavi
zdravnik in ga vsakih 6 do 8 tednov
sname, da ga očisti. Okluzfvni pesar
je podoben kapici, ki zapre mater¬
nično ustje in ki naj bi preprečil
zanositev.

pesek ledvični (v ledvicah),, sečni
(v seču) se dela zaradi strjevanja
sečnih sestavin v sečilih. Kadar se
dela v večjih oblikah, n. pr. kot oreh
velik, se lahko uklešči v sečevodu
in zapre odtok seča.  V takem pri¬
meru nastanejo ledvične oziroma se-
čevodne kolike.

peščena kopel: bolnik leži v leseni
kadi, napolnjeni s suhim, 50 do 60°

■ vročim peskom. Rabi se za zdravlje¬
nje kroničnega revmatizma.

peščena vrečica 1. za obteženje
kakega organa, n. pr. po operaciji
kile, pri nategi, 2. napolnjena z vro¬
čim peskom kot termofor.

peščaj veliki in mali: na dlani
palčna in.mezinčna kepa mišic,
petnica = petna kost.
petna noga: stopalo je vpognjeno
tako, da bolnik stopa po zadnji plati
pete.

petodnevniča gl.' volinjska mrzlica,
pielitis gl. vnetje ledvičnega meha. •
piemija krvna gnojavica: zastrup-
ljenje krvi, ki se javlja z ognojki v
raznih organih; Zelo nevarna bole¬
zen. za katero včasih zbole tudi po-
lodnice. Začne se s hudo mrzlico in

visoko vročino, ki'se menjuje z nor¬
malno temperaturo. Pri piemičnem
obolenju je vedno potrebna zdrav¬
niška pomoč.

pigment gl. barvilo. Pigmentne
bakterije proizvajajo barvilo.

pijanost: akutno zastrupljanje s
kakšnim apojilom, n. pr. alkoholom,
etrom, kokainom. Znaki: zmedenost,
živahnost in nezanesljivost gibov,
opotekanje, v hujših primerih bes¬
nenje in blaznenje. Znaki so pri
raznih ljudeh različni, kakor p^č
kdo ©pojilo prenaša. Nazadnje opo-
jehec zaspi, bljuje in poti hladen
pot. Take ljudi je treba pazljivo
spraviti v postelj: ako so zaripli v
obraz, tedaj z glavo visoko, ako so
bledi, pa vodoravno. S pritiskom na
želodec jim pospešimo bljuvanje in
s tem izpraznjenje želodca; nato jim
z vročo kavo krepimo srce ter jih
nazadnje pustimo, da se prespe. Pi¬
janska blodnjavica, pijanska blaz¬
nost gl. delirium tremens.

pijavke: sesači, ki na koži sesajo
kri dn jo tako odtegujejo vnetemu
organu. Da se pijavka prime kože,
je treba kožo očistiti z vodo in mi¬
lom, ne smemo je pa namazati z
razkužili. Pijavka pije nekako eno
uro; ko se napije, odpade sama od
sebe, njen vgriz pa še krvavi delj
časa. ■ To krvavenje ni nevarno in
ga ni treba ustavljati.

/i

Prerez skozi kožo z gnojno piko. Gnojna
pika- (1), ognojen las (2).

pika gnojna: gnojni mehurček v
koži ali v sluznici. Pika na jeziku
gl. afta.

pikčasto krvavenje pod kožo in
pod sluznico; gl. purpura.


161

. plačljivost

piknični tip

piknični tip gl. konstitucija,
pilorus: želodčni vratar, odvodni
del želodca pri prehodu v dvanajst¬
nik.

pilula: zdravilska kroglica, bobika,
jagoda.

pinceta ščipka: zdravniški instru¬
ment za prijemanje manjših pred¬
metov Anatomična ima narezljane
konice, kirurgicna pa zobčaste.

Risba 101.

Pinceta anatomična (a), kirurgična (b).

piodermija: kožna gnojavica, n. pr.
tur, bradovec ipd.

pioreja alveolarna gl. paraden-
toza.

pipeta: steklena cev za vsesava-
nje tekočine. _

Risba 102.

Pipeta.

piramidna kost = skalnica (v lo¬
banji); piramidna proga: sistem živ¬
cev iz možganov skozi hrbtni mozeg.

pirogen 1 . nastal zaradi vročine,
2. vročino povzročujoč.
pircmanija gl. požigalica.
piščal: golenja kost (ljudstvo ne
razločuje, katera golenja kost je to
— zdravniki pravimo sprednji de¬
belejši golenica, odzadnji tanjši pa
mečnica).

piščiti se 1 . dobiti izpuščaj; 2.' lu¬
ščiti se, n. pr. kožni mehurčki.
Piščaj = mozolj.

piškavost 1 . zobna gniloba, zobni
karies, 2. kostna gniloba (kostna je¬
tika, vnetje kostnega mozga itd.).

pitanček: otrok, ki ga hranimo
umetno, ki torej ni pri .prsih.

pitje je potrebno, z njim nadome¬
stimo izgubo tekočine, ki jo izloči¬
mo s sečem, z dihanjem in potenjem.
Najboljše pijače so: voda, mleko,
sadni šoki, vino in pivo. Uživanje
preveč tekočine je škodljivo, zlasti
pri boleznih srca, ledvic, pri debe¬
losti itd. Pivsko zdravljenje t. j. s
pitjem, n. pr. slatine. Pivsko srce:
povečano in razširjeno srce zlasti
pri pivopivcih. Pivna kapavica: ka¬
tar sečnice zaradi piva (največ za¬
radi stare kapavice).

piurija: sečna gnojavica, gnojno-
sečnost, v seču gnojne celice. Vzroki
so različni: vnetje sečil, sečna kame-
navica ipd. Zdraviti je treba osnov¬
no bolezen:

placenta gl. posteljica,
planinsko zdravilišče je v višini
900 do 2000 m. V takih zdraviliščih
zdravimo predvsem jetieniike, zlasti
bolnike s kirurško jetiko;' planinska
zdravilišča so tudi izborna okrevali¬
šča za slabotno deco.

plapolanje srca: utripanje srca do
tristokrat v minuti (pr. migetanje
srca).

plastična operacija popravlja te¬
lesne nepravilnosti bodisi prirojene
ali okvare po poškodbah in boleznih.

plašljivost bojeenost. Plašljivostna
nervoza n. pr. nočno prestrašeno
vzklikanje otrok.

n

platica kostna

162

plinski prisad

platica kostna 1.« lamela: tanka
picočica v kosti; 2. na lobanji notra¬
nja ir, vnanja scelna plast kosti.

plavanje je najbolj zdrav šport,
pri katerem je golo telo v zvezi z
Vodo, zrakom in soncem, kar utrjuje
telo, gibanje v vodi pa krepi celotno
mišičje, pljuča in druge organe.

plazma: krvna tekočina brez krv¬
ničk, pač pa je v njej še krvna vlak¬
nina (fibrin).

plazmddij: protozoon, povzročitelj
malarije.

pleča: zgornji predel hrbta. Pleč-
nica. = lopatica:

Plenčičev nauk. Marko Anton
Plenčič, roj. 1705 v Solkanu ob Soči.
je postal profesor ha medicinski fa¬
kulteti na Dunaju, kjer je umrl leta
1786. Plenčič je spisal več zdravstve¬
nih knjig. Naj znamenitejša njegova
trditev je bila, da ima vsaka okužba
svojega posebnega povzročitelja —
»kakor iz določenega rastlinskega
semena vzklije in zraste samo temu
semenu ustrezna rastlina in nobena
druga, prav tako se razvije iz dolo¬
čene kužne^ klice tej kužni klici
ustrezno obolenje in nobeno drugo«
■Ta nauk je bil davno pred odkritjem
bakterij pravo razodetje, kateremu
so sledila še druga Plenčičeva do¬
gnanja, da namreč povzroča dolo¬
čeno k užilo obolenje le pri nekate¬
rih vrstah živali, pri drugih pa je
brez učinka; da obstoji skrita doba
bolezni, ko povzročitelj ne kaže ni-
kakih znakov življenja, in da se
povzročitelj bolezni prenaša in raz¬
množuje.

ples sv. Vida gl. vidovica.

plesavica: živčno obolenje, pri ka¬
terem se bolniki vedejo, kakor da
bi plesali.'

plesni: gobice ali glivice, ki hkrati
z bakterijami razkrajajo hrano in
povzročajo gnilobo. Plesniva hrana
je človeku škodljiva, plesnbbp je
treba pred uživanjem odstraniti. Z
mesa in mednih izdelkov jo odpra¬
vimo s tern, da jih natremo z močno

raztopino soli; s sira s tem, da ple¬
snivi del odrežemo; sadje in kompot
moramo prekuhati. Če kljub temu
ostane plesniv zadah; je to mak, da
je plesnoba prodrla v globino hrane;
tako hrano je treba uničiti, ker je
zdravju škodljiva.

plesni kožne: glivice ali gobice, ki
se razpasejo na človeški koži in po¬
vzročijo plesno bo.

plesen žarkovita povzroča žarko-
vitico, t. j. nalezljivo bolezen doma¬
čih živali, pa tudi človeka, ki se
kaže v razsežnem gnojenju na vratu,
na tilniku, na rebrih in hrbteničnih
vretencih, ki človeka hudo zdela.
Človek se okuži največkrat s tem,
da grize bilke, na katerih je bolezen¬
ski povzročitelj, s čimer rani ustno
sluznico in jo okuži, ali pa povzro¬
čiteljica vdre v piškav zob.

plesno: na podplatih izbočeni del
pred prsti (gl. risbo 82 na str. 131)
plesnoba lasna: kožna bolezen,

naj češ če pri otrokih na glavi (v la¬
sišču), pri odraslih na bradi, kjer
se napravijo kolobarji iz nežnih mer
hurčkov in luskinastih krast.

pletež 1. živčni: skupek hrbtnih
ali simpatičnih živcev (gangiion); 2.
zrast, n. pr. modnikov zrast obeh
modnikovih polovic,
plešavost gl. las j# izpadanje,
plin: črevesni se dela v črevesju
ob vplivu bakterij, ki pretvarjajo
hrano v blato in pline; omamni se
rabi pri .operacijah za omamljenje
bolnika; bojni plini so: solzivec po¬
vzroča solzenje, dušljivec duši, ki-
havec draži na kihanje, jedkovec
razjeda kožo; svetilni plin uporab¬
ljajo dostikrat samomorilai. Svetilni
plin je strupen, ker vsebuje oglji¬
kov monoksid; kadar je v kakem
zaprtem prostoru 8 do 19% svetil¬
nega plina, l&bko nastane eksplozija,
zaradi tega ne smemo v take pro¬
store z odprto svetilko.

plinski prisad: jako nevarno za-
strupljenje krvi po bakterijah, ki
so v zemlji in prahu in ki pridejo

t

pljuča 163  pljučna vodenica

v telo pri ranitvi ter se razbohotajo,
zlasti pri taki rani, kjer je v tkivu
mnogo krvi. Bakterije proizvajajo
plin, ki ga čutimo pod kožo, katera
na dotik šušti. Zdravi se s p-rotiplin-
skim serumom in z vrezi (operacijo),
dostikrat je za rešitev življenja po¬
trebna amputacija ranjenega uda.

pljuča: del dihal, obstoječ iz dveh
polovic, levega in desnega pljučnega
krila. Levo pljučno' krilo obstoji iz
dveh režnjev, desno iz treh. V pljuča

Risba 103.

Pljuča. Pljučni režnji (1—5), med-
pljučje (6).

pride zrak skozi no® oziroma usta,
žrelo in grlo po sapniku, ki se raz-
vejuje na vedno tanjše in tanjše sap¬
nice, na koncu sapnic so pljučni me¬
hurčki ali alveoli, v katerih se viži

Risba 104.

Pljučni mehurčki (1), sapnica (2).

dihanje. Hilus ali pljučna odprtina
je oni del pljuč, kjer prihajajo v
pljuča sapnice, žile itd. Tu so tudi
hilusne bezgavke, ki otečejo zlasti
pri jetiki. Pljuča obdaja popljučnica,
ki s porebrnico tvori poprsnico ali
pl evro. Med popij učni co in porebr¬

nico je prazen prostor, v katerem se
pljuča pri dihanju gibljejo.

pljučna embolija, pljučna kap gl.

embolija.

pljučni emfizem razširjena pljuča:
razširjenost pljuč ter zmanjšana nji¬
hova prožnost. Vzroki: kronični bron¬
hialni katar, naduha, dolgotrajni ka¬
šelj, igranje na pihala ipd. Pogla¬
vitna tegoba je težko dihanje, zlasti
izdihavanje. Emfizem sčasoma vpliva
tudi na srce in ga slabi. Bolniki
dobe široko, sodu podobno oprsje.
Zdravljenje mora zajeti predvsem
osnovno bolezen.

pljučna gangrena: gnitje in raz¬
padanje pljučnega tkiva, ki ga po¬
vzročajo bakterije. Najznačilnejša
znaka sta zadah iz ust in izkašlje-
vanje smrdljivih delov pljuč. Bol¬
nike trese mrzlica, kuha jih vročina,
pri tem hitro propadajo.

pljučni infarkt: odmiranje dela
pljučnega tkiva zavoljo zamašenja
arterije, ki oskrbuje ta del pljuč s
krvjo. Kadar se začepi primemo ve¬
lika pljučna arterija, je mogoča ta¬
kojšnja smrt zaradi zadušenja.

pljučna kapaciteta: količina zraka,
ki ga morejo zajeti pljuča. Razlo¬
čujemo vitalno kapaciteto pljuč,
t. j. količino zraka pri dihanju. Ta
znaša: vdihani zrak pri mirnem di¬
hanju Vt  litra; dodatni zrak, ki ga
še moremo vdihniti pri mirnem di¬
hanju, IH litra; rezervni zrak, ki
ga izdihnemo pri posebno globokem
izdihu, 114 litra; končno preostali
zrak, ki ga ne moremo izdihniti, ne¬
kako 114 litra.

pljučni katar (bronhitis) gl. bron¬
hialni katar.

pljučna kirurgija: operativno

zdravljenje pljučnih bolezni, n. pr.
jetike, ognojka, bule itd.

pljučni krvni obtok gl. cirkulacija
krvi.

pljučna vodenica, pljučni edem:
prodiranje tekočine iz pljučnih žilic
v pljučnih mehurčkih pri vnetju,
pni zastoju v krvnem obtoku, pri

u"

pljučnica

164

ploska noga

slabosti srca, predvsem v agoniji.
Znaki: vse težje dihanje, glasno hro¬
penje, penasta slina, bledost ali za-
ripljenost v obrazu.

pljučnica (pnevmonija): vnetje

pljuč, ki obseže pljučni reženj v ce¬
loti zaradi infekcije, ali pa samo
njegove posamezne dele, ki se vna¬
mejo zaradi bronhialnega katarja na
posameznem mestu. Prva zajame
edem ali več režnjev na enih ali obeh
pljučih, jih izloči iz dihanja, povzroči
vročino in mrzlico ter bodeč v prsih.
Temperatura nenadno naraste ter
polagoma pada po 7 do 13 dneh. Iz¬
pljunek je spočetka rjavkastardeč,
pozneje rumenkast. Vnetje preide
navadno tudi na poprsnieo. Pljuč¬
nica je nevarna za starejše ljudi in
za alkoholike in sicer zaradi kom¬
plikacij: zaradi »slabljenja srca,

gnojnega vnetja poprsnice, pljučne¬
ga abscesa, pljučne gangrene. —
Druga vrsta pljučnice nastane pri
mnogih nalezljivih boleznih, povzroča
podobne težave kot prva. — Razen
opisanih oblik pljučnice poznamo še
tako zvano zastojno pljučnico, zaradi
zaetajanja sluzi, ki nastane pristalih
ljudeh, ki svoja pljuča premalo pre¬
zračijo, ker se premalo gibljejo, ali
zaradi preslabega krvnega obtoka,
zlasti pri kužnih boleznih. Za stare
ljudi je dobro, da se dovolj gibljejo,
da s tem poglabljajo dihanje in po¬
življajo krvni obtok. Če pa morajo
ležati, naj lego večkrat menjajo, naj
skrbe za to, da se dobro izkašljajo
in iztrebijo, globoko naj dihajo in
se razgovarjajo. Pri vsakem sumu
na pljučnico je treba klicati zdrav¬
nika, zlasti pri starejših ljudeh.

pljuvalnik: posoda z vodo, kamor
.pljuvamo. Polniti pljuvalnik s pe¬
skom ni dobro, ker se pljunki v pe¬
sku posuše in se bacili s peskom
razširjajo Najboljši pljuvalniki so
taki, ki imajo pokrov, katerega pri¬
vzdignemo s pritiskam noge. Žepni
pljuvalnik je potreben bolnikom z
odprto jetiko pljuč. Biti mora vedno

napolnjen z vodo in treba ga je vsak
dan očistiti.

plod telesni: do II. meseca noseč¬
nosti se imenuje embrio, od III. me¬
seca dalje fetus. Plodova voda: seč
plodu v maternici. Plodovnica: teko¬
čina v jajčnem mehurju, ki obdaja
plod.

plodila (spolne žleze) 1 . moška:
moda; 2. ženska: .jajčniki. Moda pro¬
izvajajo semenčice, jajčniki jajčke.

plodnost: zmožnost živega bitja,
da zaplodi potomstvo. Plodnost je
zelo različna — pri živalih, ki se ne
brigajo za svoje potomstvo, n. pr.
pri ribah, je zelo velika; ptiči v div¬
jini znesejo največ 30 jajc na leto;
v človeškem jajčniku je približno
35.000 prajajčec, od katerih se jih
izloči v življenju ženske kakih 400,
če se jih oplodi 10, je to že veliko.

plombirati: izpolniti votlino, n. pr.
gnilega zoba, bolne kosti, kaverno v
jetičnih pljučih. Plomba zobna (za-
litek) je plastična (iz amalgama ali
cementa), masivna (iz kovine: iz
zlata, iz nerjavečega jekla), začasna
(iz gutaperhe).

ploska noga je prirojena, včasih
posledica rahitisa, največkrat pa na¬
stane zaradi mnogega poklicnega
stajanja, n. pr. pri pekih, natakar¬
jih, gospodinjah, zobarjih itd. ter
zaradi neprimerne obutve, t. j.
obutve z visokimi petami. Znaki:
obok stopala izgine, notranji gle¬
ženj se povesi, peta se izkrivi na¬
vzven, nožni palec se skrivi, noga
zateče zlasti pod vnanjim gležnjem
in na goleni; bolečine spočetka samo
v nogi, pozneje tudi v stegnu, križu
in ledjih; noge se hitro utrudijo,
hoja postaja težka, stopalo otrpne,
podkožno tlkivo in vene se vnamejo.
Bolezen se mnogokrat napačno zdra¬
vi kot revmatizem namesto orto-
pedično z vložkami, ki morajo biti
napravljene za vsakega bolnika po¬
sebej po mavčevem odlivku, potem
z ortopedičnimi čevlji, z gimnastič-

ploščica

16 j

podveza

nimi nožnimi vajami, z izmeničnimi
kopelmi, včasih z, operacijo.

ploščica 1. medvretenčna iz veziv¬
nega hrustanca med vretenci; 2.
krvna (kirvno telesce).

plus-steklo: izbočeno, ki svetlobne
žarke zbira (pr. miinus-steklo).

pnevmatična komora: hermetično
zaprt prostor z vrati in okni, v ka¬
terem zrak lahko razredčimo ali
zgostimo, t. j. v njem zračni tlak
zvišamo ali znižamo. Rabi nam za
zdravljenje kroničnega katarja di¬
hal, bronhialne astme, napihnjenih
pljuč itd.

pnevmokoki: . oblasti mikrobi, ka¬
kor n. pr’ oni, ki povzročajo pljuč¬
nico, vhetje možganskih mren, sred¬
njega ušesa, potrebušnice itd.
pnevmonija gl. pljučnica,
pnevmotoraks zračnjak: oprsje, v
katerem je v prostoru med popljuč-
nieo in porebrnico, ki je sicer brez¬
zračen, zrak. Um#tni pnevmotoraks
delamo; da pri pljučnih kavernah
stisnemo pljuča, ki se zgreznejo (ko-
labirajo) in onegihijo (se imobilizi-

Risba 105.

Pnevmotoraks. Zdrava pljuča (1). zgrez-
njena pljuča (2), zrak v prsni votlini (3).

rajo). Pnevmotoraks je lahko tudi
posledica zveze prsne votline z zu¬
nanjim svetom, n. pr. pri ranitvi
oprsja, ali s pljuči, n. pr. pri bolezni,
ki prodre v pljučno votlino.

podaljšani hrbtni mozeg: najzgor-
nji del hrbtnega mozga, del osred¬
njega živčevja, ki veže možgane s
hrbtnim mozgom
podančica gl. črvički.

podedovane bolezni (duševne in
živčne) kakor prirojena bebavost,
prirojena božjast, prirojena Vido¬
viča, krvavičeost ipd. Podedovano
nagnjenje k boleznim, n. pr. k raku.

podg, _i.no: zadnjii del stopala pod
gležnji. Podgležnice: podgležne ko¬
sti, katerih je sedem: skočni ca, pet¬
nica, ladjica, kocka in 3 klinaste
kasti.

podjezičnica: podjezična kost v mi¬
šičju med brado in jabolkom na
vratu.

podkožje ali mezdra: tkivo pod
kožo. Podkožna injekcija (pr. vko-
žen, skozkožen).

podlaket: del zgornjega uda od
lakta do zapestja.

podlaktnica (ulna): kost v pod-
laktu na mezinčni strani.

podlanka: spodnja, mečja in krajša
dlaka na živalski koži, ki je posebno
razvita pozimi, da ščiti žival pred
mrazom. Človek nima podlanke —
dlakice, s katerimi je poraščen plod
v maternici, so puh.

podočnik: koničasti zob, tretji "po
številu od srede čeljusti, med se¬
kalci an kočniki. Ima samo eno ko¬
renino. Večkrat zastane v rasti, da
ga sploh ni videti iiz dlesne,
podplat: spodnji del stopala,
podplutba: predvsem podkožna kr¬
vavitev, ki nima vidne meje; po¬
rodna: izliv krvi pod plodovo lo¬
banjsko pokostnico zaradi raztrganja
žilic med porodom.

podrebrje: predel pod rebrnim lo¬
kom.

podvesek možganski hipoflza: v
možganih žleza z notranjim izloče¬
vanjem.

podveza gl. ligatura (delo). Pod-
vežnja gl. ligatura (nit, s katero kaj
podvežemo). Pcdvežnje za nogavice
ne smejo stiskati noge, ker stiskanje
povzroča zastajanje krvi in razšir¬
janje ven; najboljši je pas z noga-
vičniki, ki drže nogavice, ne da bi
stiskali nogo.

podvita noga

166

pomanjkanje sape

podvita noga: podvrnjena noga,

znakažena noga, pri kateri bolnik
stopa na vnanji rob stopala.

podvržen biti bolezni: nagnjen biti
k bolezni.

pogačica gl. patela.
pogojni refleksi Pavlova (Ivan Pe¬
trovič Pavlov, slavni ruski fiziolog,
1849 do 1936): odzivi, ki se pojavijo
samo ob določenih pogojih, n. pr.
vonj po jedi povzroča slinjenje samo
pri lačnem.

pogostcsečncst: potreba iti mnogo¬
krat na votjo. četudi samo po kaplji¬
cah. Vzroki so zelo različni: vnetje
mehurja, mraz, starost itd.

pchrustančnica (perihondrij): ovoj¬
nica na hgrustancu (pr. pokostnica).

poizkus (eksperiment): preiskova¬
nje, kako kaka stvar deluje na žival
dli človeka, n. pr. zdravilo, operacija,
kužilo. S kužilom, t. j. s sumljivim
izločkom bolnega človeka cepimo po¬
izkusno žival — če oboli in pogine,
jo raztelesimo, da ugotovimo, za čem
je obolela .oziroma poginila (pr. vivi¬
sekcija).

pojav: manifestacija, simptom; iz¬
brisni pri škrlatinki: če bolniku

s škrlatinko vbrizgnemo v kožo 1 cm 3
seruma zdravega človeka ali škrla-
tinskega prebolevnika, izgine čez 6
do 8 ur na mestu vbrizga škrlatinski
izpuščaj v velikosti novca do dlani.

pokanje v sklepih ie posledica
sklepnih vnetij, pri čemer se napra¬
vijo tako zvane sklepne miške.

poklicne bolezni pr. obrtne bo¬
lezni.

poklopec sapnikov: v grlu n"ad vho¬
dom v sapnik organ, ki pri' požiranju
poklopi vhod v sapnik in tako pre¬
preči, da se nam hrana ali pijača
zaleti, t. j. da pride v dihala.

pokostnica (periost) kostna ovoj¬
nica (pr. kost, pohrustančnica). Po-
kostnični refleks: odziv, ki se pojavi,
če potrkamo na pokostnico nekaterih
kosti.

pokreten = mobilen, n. pr. v vojni
bolnik ali ranjenec, ki mu pri pre¬

mikih ni treba nosil ali vozila, ker
more hoditi sam; bolnica, ki je po
potrebi prestavljiva.

pokrivalce: stekelce, s katerim po¬
krijemo mikroskopski preparat na
objektniku.

t *

hi-6Da 106.

Objektnik (1 /, pokrivalce (2).

pola n. pr. vnanja in notranja ko¬
žice na moškem spolovilu; drobovin-
ska in ostenska potrebušnice; .pljučna
in porebrna poprsnice.

poliklinika: klinični ambulatorij

za zdravljenje neprentožnih.

polip: pecljat izrastek sluznice,
najpogosteje v nosu, črevesu, mater¬
nici, grlu. V nosu povzroča težave
pri dihanju, v črevesu in maternici
krvavenje, v grl* hripavost. Odstra¬
nimo ga operativno.

polivalentni serum deluje proti
več boleznim.

poljubljanje zdravih ljudi med se¬
boj ni nič hudega. Pomniti pa je
treba, da se s poljubljanjem prena¬
šajo bolezni, n. pr. gripa, jetika, sifi¬
lis; zaradi tega še je treba čuvati
poljubljanja z bolnimi in nepozna¬
nimi ljudmi.

polucija: nehoteni izliv semena,
zlasti v sanjah, ki se poj avtj a v kraj¬
ših ali daljših razdobjih. Normalen
pojav pri fantih v doba. spolnega
dozorevanja in pri.odraslih moških,
ki se vzdržujejo spolnega občevanja.
Pri živčno rahlih moških zavzemajo
polucije včasih večji obseg in tedaj
je treba zdraviti živčnost prvenstve¬
no z utrjevanjem telesa.

polž: v notranjem i&še®u .polžasta
spirala, v kateri je slušni organ.

pomanjkanje sape nastane pri 'na¬
porih, razburjenju ipd., ko je po¬
treba po kisiku večja kakor njegovo
dovajanje. Da se nesorazmerje

pomirila

167

poporodna doba

izravna, deluje srce hitreje, s čimer
dobiva telo več kisika. Sape pri¬
manjkuje tudi, če so dihala zožena
ali zamašena po tujku ali vnetju
sluznice, potem pri. obolenjih srca
(srčna astma), pri zastrupljenju krvi
itd.

pomirila: zdravila, ki bolnika po¬
mirjajo, n. pr. piramidon, bromovi
preparati ipd.

pomladanski očesni katar: vnetje
očesne veznice, ki se ponavlja vsako
.pomlad več let zaporedoma skoraj le
pri moških v deški dobu Bolezen je
zelo nadležna zaradi solzen ja, ble-*
ščavice in občutka, kakor da je
v očesu tujek. Vzrok ni znan —
obolenje je najbrž posledica vpliva
ultravioletnih žarkov. Zdravljenje je
zgolj simptomatično.

pomlajevanje: pobijanje starosti,
t. j. zadrževanje starostnih, znakov in
tegob ter poživljanje mladostnih
moči. Učinkovitega pomlajevanja ni.
Poskusi s spolnimi hormoni, s pod-
vezanjem semenovodov pri moškem
in presajevanjem opičjih mod na
človeka so pokazali, da se dajo sta¬
rostne nadloge za nekaj časa vsaj
deloma ublažiti.

ponečejanje: nezmožnost, držati

blato. Vzroki so lahko različni, naj¬
večkrat posledica živčnega obolenja,
pa tudi slabosti mišice zapiralke
zadnjika. Ponečedki: blato tistih, ki
se ponečejajo.

ponemarjanje = ponečejanje. Po-
nemarki = ponečedki.

ponvica sklepna: vbokli del sklepa,
v katerem se giblje sklepna glavica.

popadki: boleče krčenje maternice,
ki pripravljajo porod. Bolečine pre¬
hajajo iz l^riža v spodnje dele tre¬
buha. S,prva so rahle, poredke in
kratkotrajne, sčasoma postajajo moč¬
nejše, pogostnejše in dolgotrajnejše,
Krči se maternično telo, ki ima
mnogo gladkega mišičja, pri tem po¬
tiska plod proti izhodu maternice
v maternični vrat« Popadki so po¬

glavitna porodna sila, brez katerih
se plod ne more roditi.

poparek = čaj.

popek: okrogla kotanjica nekako
sredi trebuha na kraju, kjer je pri¬
hajala popkovnica iz plodovega te¬
lesa.

popkovne bolezni pri novorojenčku:
vnetje popka, ki .postane lahko zelo
dolgotrajno in nevarno (difterično,
tetanusno). Preprečimo ga s pred¬
pisano čistočo pri prevezanju in pre-
rezanju popkovnice ob porodu ter
pri, previjanju otroka po porodu.
Krvavenje iz popka pri nepravilni
oskrbi popkovnice ob .porodu ter
pri previjanju otroka po porodu.
Krvavenje iz popka pri nepravilnem
prerezan ju popkovnice ali če je pre¬
veza zdrknila z njenega strelja, pa
tudi pri sifilisu in sepsi. Popkovna
kila. Popkovna obolenja more pra¬
vilno zdraviti samo zdravnik.

popkovnica: kakega pol metra

dolgo povesimo, ki veže' plod s po¬
steljico, t. j. z materjo. V popkovnici
so živci in žile, .po katerih plod do¬
biva vse potrebno za življenje in
rast od matere (hranila, kisik itd.)
in po katerih oddaja maternemu or¬
ganizmu presnovne odpadke, n. or.
ogljikovo kislino. Popkovnico po po¬
rodu ploda n,a dveh mestih preve¬
žemo in med obema prevezama pre¬
režemo.

poporodna doba: doba, v katetri s*
telo otročndce, prvenstveno rodila,
povrne v stanje pred nosečnostjo, v
kolikor nosečnost in porod - ne pu¬
ščata trajnih posledic na njenem
telesu. Traja šest tednov. Zdrava
porodnica leži v postelji teden dni.
Prve dni leži samo vznak, od četrte¬
ga dne pa lahko leži tudi na strani.
Proti koncu prvega tedna se .prične
v postelji usedati, sedmi dan vstane
prvič samo za kratek čas. Prihodnje
dni vstaja večkrat in za dlje časa.
Iz hiše gre poleti po treh, pozimi po
štirih tednih. Ako je bil porod nra-
vilen in ako se otročnica počuti

poprsnlca

168

porod trajanje

dobro, sme vstati že pred sedmim
dnevom. Po težkih, z operacijo dokon¬
čanih porodih je zgodnje vstajanje
prepovedano. Zgodnje vstajanje ima
marsikatere prednosti:*delovanje mi¬
šičja poživlja telo, tek se zboljša,
krvni obtok je živahnejši, prebavila
delujejo pravilneje, žile se redkeje
vnamejo, nevarnost embolije je
manjša. Kvarnih posledic zgodnjega
vstajanja ni — viseči trebuh in zni¬
žana maternica nista posledica zgod¬
njega vstajanja. Gospodinjske posle
naj otročnica začne opravljati šele
v četrtem tednu. Spolno občevanje
je dovoljeno v sedmem tednu po
porodu. Ves ta čas mora porodnica
skrbeti za redno odvajanje in čistočo
spolovila, kakor jo pouči babica.

poprsnica: prsna mrena, obstoječa
iz dveh pol: iz popljučnice ali pljučne
mrene, ki obdaja pljuča, in porebrni-
ce ali rebrne mrene, ki pokriva
rebra oziroma notranjo stran prsne
stene. Med obema polama je praz¬
nina. ki omogoča pljučem, da se pri
vdihu razširijo. Desna in leva po¬
prsnica sta popolnoma ločeni, med
njima je medpljučje (mediastinum),
v katerem je srce z osrčnikom, velike
žile, požiralnik, sapnik, živci itd.

pore: majhne luknjice v koži, iz¬
vodila znojnic in lojnic.

porod: naravni pojav, s katerim
se iz maternične votline iztisnejo
plod, posteljica in jajčne mrene. Po¬
rod se začne, ko dozori' plod tako
daleč, da je sposoben za življenje
izven maternice, t. j. 40 tednov ali
10 luninih mesecev oziroma 280 dni
po prvem dnevu zadnjega perila
Porod je pravočasen, ako se začne
na koncu 40. tedna nosečnosti; ako
se začne prej, je predčasen ali pre¬
zgoden, ako pozneje, kasen, pozen.
Predčasni porod do 16. tedna noseč¬
nosti je splav; porod med 17. in

28. tednom nosečnosti je negoden,
plod je nesposoben za življenje, med

29. in 39. tednom nosečnosti pa pre¬
zgoden, plod je rojen prezgodaj, ven¬

dar ga je s primemo nego mogoče
ohraniti pri življenju.

porod dvojčkov: najprej se rodi
eden, za njim čez nekaj časa drugi.
Včasih se zgodi, da se glava enega
vklešči med trup drugega in vrat
maternice, kar je smrtnonevamo za
porodnico in oba dvojčka. V takih
primerih je zdravniška pomoč nujna.

porod: kdaj? gl. nosečnostni ko¬
ledar.

porod: kje? Vse nosečnice, pri ka¬
terih zdravniška preiskava ugotovi,
da je pričakovati pravilnega poroda,
in vse porodnice, pri katerih poteka
porod pravilno, lahko rodijo doma.
Vse nosečnice pa, pri katerih zdrav¬
nik ugotovi, da bodo mogoče težave,
in vse porodnice, pri katerih poteka
porod nepravilno, naj rode v porod¬
nišnici. Tudi prvesmicam, zlasti ta¬
kim, ki so že dosegle 30. leto, je sve¬
tovati, da gredo rodit v porodniš¬
nico, kjer je vse preskrbljeno za
morebitne težave.

porod nagli prehiti nosečnico na
potu ali na 'stranišču. Vzrok je pro¬
štoma maternica in močni popadki,
mogoč je pa tudi brez popadkov ali
z enim samim popadkom. Pri na¬
glem porodu sta v nevarnosti porod¬
nica in otrok. Presredek se rad raz¬
trga, ker se mora hitro raztegniti;
po porodu se pojavljajo krvavitve
v maternico. Otrok se lahko poško¬
duje, ako porod prehiti žensko na
polju, na cesti ali na stranišču in
otrok pade iz nje, lahko pa tudi
izkrvavi iz pretrgane popkovnice.
Porodnico po naglem porodu mora¬
mo spraviti čimprej v postelj, pop¬
kovnico prevezati in takoj poklicati
zdravnika #

porod trajanje; pravilni porod
traja pri prvesnicah do 24 ur, pri
mnogorodnicah največ 12 ur. Tra¬
janje je odvisno od starosti porod¬
nice, od jakosti popadkov, od kako¬
vosti porodne poti, od plodu (veli¬
kost, lega) itd.

porodne komplikacije

169

poskusna laparotomlja

porodne komplikacije 1 . porodni
prisad; 2. krvavitev pri ohla,penju
maternice, ko je mišičje oslabelo ter
se žile ne sfrknejo 'in ne zapro;
3. porodna božjast (gl. božjast).

porodne poškodbe na otroku 1.
krvna podplutba na glavi, ki nastane
tako, da se žilice pri prehodu skozi
medenico pretrgajo, in se iz njih
izlije kri v podkožno tkivo na glavi
Ako ostane pri tem koža cela, se
taka podplutba ozdravi sama od
sebe, kri se namreč vsrka, ako pa je
koža ranjena, se rana lahko prisadi
in postane nevarna. Treba je zdrav¬
niške pomoči; 2. kadar je treba otroka
izvleči iz maternice, se lahko pre¬
lomijo otrokove dolge kosti, pred¬
vsem nadlaktnica in stegnenica
Treba je klicati zdravnika; 3. včasih
se poškodujejo živci in ud ohromi.
Ohromelost živcev, posledica pritiska
med porodom, izgine sama od sebe
porodni prisad: okuženje rane ob
porodu na spolovilu in na rodilih
Dokler je okuženje samb na spolo¬
vilu in na rodilih, pravimo, da je
prisad krajeven, kadar pa se raz¬
širijo bolezenski mikrobi po vsem
telesu, gre za splošni prisad ali
sepso, t. j. za okuženje krvi. Splošni
prisad je zelo nevaren, še danes umi¬
rajo za splošnim prisadom 1 do 3
otročnice na tisoč. One ženske, ki
ostanejo pri življenju, pogosto bole¬
hajo za dolgotrajnim vnetjem rodil
in plodil ter jalovostjo. Porodni pri¬
sad nastane kaj rad tudi po splavu,
zlasti po hote povzročenem. Pogosto
opažamo po zločinskem splavu iz¬
redno težke splošne prisade, ki so
skoraj vedno smrtni. — Porodni
prisad povzročajo mikrobi, ki pridejo
v spolne organe od zunaj z nečistG
vodo, s katero se otročnica izmiva;
z nečistim životnim in posteljnim
perilom; s spolnim občevanjem v
zadnjih tednih nosečnosti in v prvih
tednih po porodu; največkrat pa ga
povzročijo nečisti prsti, ki porodnico
notranje preiskujejo. Porodni prisad

povzročajo včasih tudi bolezni po¬
rodnice, kakor angina, turi, gripa.
Bolezen se začenja tretji ali četrti
dan po porodu z mrzlico in z visoko
vročino, izločki iz maternice začnejo
smrdeti, trebuh je napihnjen, rahel
in boleč. Porodni prisad je huda bo¬
lezen, katero je mogoče preprečiti
s čistočo ob porodu, z opuščanjem
nepotrebnega notranjega preiskova¬
nja, z vzdržnostjo od spolnega obče¬
vanja zadnje tedne nosečnosti in
prve tedne po porodu. Važno je
tudi, da porodnica dobiva čim manj
obiskov, zlasti takih s kakršnokoli
boleznijo, pa četudi z najnedolžnej-
šim nahodom.

porodnišnica: zavod, kjer ženske
ob nadzorstvu zdravnikov rode.
Hkrati je to šola za babice.

portalna vena gl. vena.

portativni aparat: priprava, ki jo
bolnik nosi na svojem telesu, n. pr.
bandaža, ortopedični nosilni pripo¬
močki za ude, zlasti proteze ipd.

posilstvo: izvenzakonska spolna

združitev z žensko, ki je k temu
prisiljena, bodisi s silo ali z grož¬
njami, bodisi da Te brez zavesti ali
duševno abnormalna. Posiljujejo na¬
vadno alkoholiki, božjastniki in drugi
duševno bolni.

posip (puder): prašek iz riževe

moke, škroba, lojevca, različno obar¬
van, nam rabi za zdravljenje različ-
njh kožnih bolezni in za nego kože,
ako mu pridamo zdravilne primesi,
n. pr. cinkov oksid, borovo ali sali¬
cilno kislino, dermatol itd.

poskusna punkcija: nabddenje te¬
lesne dupline, n pr. prsne ali tre¬
bušne z votlo iglo, ki je nataknjena
na sesalko, dp potegnemo tekočino
iz nje. Ta tekočina (vnetni izcedek,
gnoj, kri) nam pomaga spoznati bo¬
lezen.

poskusna laparotomija 1 . kadar
ni moči drugače dognati kakega tre¬
bušnega obolenja, je treba trebuh
odpreti, da se najde vzrok; 2. pri.

poskusni zajtrk

170

povratna mrzlica

bulah, predvsem pri raku, pravimo
poskusna laparotomija trebušni ope¬
raciji tedaj, ko smo trebuh odprli,
se prepričali, da se operativno ne
da nič doseči, ter ga spet zaprli.

poskusni zajtrk: bolnik zaužije na-
tešče skodelico čaja in eno žemljo.
Čez določeni čas se mu želodec iz¬
prazni ž želodčno cevjo in njegova
vsebina preišče. Važna je zlasti ko¬
ličina solne kisline.

poskusne živali: zajčki, morski

prašički, psi, bele miši in bele pod¬
gane, opice itd., na katerih vršimo
razne zdravstvene poskuse, n. pr.
operacije za preizkušavanje funkcije
organov in novih načinov operira¬
nja, injekcije ipd. za preizkušava¬
nje novih zdravil. Pri zdravstvenih
poskusih živali omamijo oziroma
jih omrtvijo, da nimajo bolečin;
sploh je treba z njimi ravnati kakor
s človeškimi bolniki.

posteljica (placenta, materna po¬
tica, .pogača): velikemu kravajcu

podoben ploščat organ rjavordeče
barve, iz katerega izhaja popkov¬
nica.. ki veže plod z mater jo. Poste¬
ljica posreduje preko popkovnice
.prehrano plodu s hranili in kisikom
tej odstranjuje njegove presnovke;
posteljica izločuje hormone, zlasti
luteohormon, ki ščiti nosečnost in
plod pred okuženjem, le sifilis in
nekateri virusi gredo skozi placento
izr matere v plod.

posteljica spredaj ležeča pokriva
notranje ustje maternice. Taka po¬
steljica začne pri .porodu krvaveti in
je nevartiost, da porodnica izkrvavi,
če ni hitre zdravniške pomoči,
pcščivanje gl. močenje postelje,
poškodba: ranitev, zvin in izpah
v sklepu, prelom %kosti, opeklina
itd., nasploh učinek sile na organi¬
zem (pr. travma, okvara). Razloču¬
jemo' težke, in lahke poškodbe —
lahke so tiste, ki se ozdravijo v treh ■
tednih in ne puste^nikake okvare.

pet gl znoj. Potilo - potilno sred¬
stvo, n. pr. čaj, prašek.

potenca: zmožnost, zmogljivost,

n. pr. spolna; sposobnost, n. pr. um¬
ska.

potepavica: bolezenska sla psiho¬
patov, da se potepajo, da zginejo z
doma; včasih se pojavlja tudi pri
otrocih v spolnem dozorevanju.

petomske celice nastanejo iz ma¬
tične celice, kadar se razdeli.

potovke: potujoče celice, t. j. bele
krvničke, ki potujejo po organizmu
in napadejo bakterije, tujke itd.

potrebušnica: trebušna mrena. Ima
dve poli: ena pokriva steno trebušne
votline (ostenska potrebušnica), dru¬
ga ovija drobovje (drobovha potre¬
bušnica).

potrebušnica vnetje gl. vnetje po-
trebušnice.

povesiti se, znižati se: želodec in
drugi organi po naglem shujšanju,
maternica po težkem porodu ipd.
Poveš: maternice, želodca, trepal¬
nice, lica pri obolenju obraznega
živca.

pevesmo =. splet: semensko (se-
menovod in semenske žile ter živci);
popkovno == popkovnica.

povezek = splet: živčni, mišični,
povoj: obvezilni trak ali pasica,
s katero pričvrstimo gazo in vato
na rano. Povojev je več vrst: kali-
kojev, hidrofilni, škrobani, mavčni,
elastični (gumijev.).

povratna mrzlica (rekurens): sku¬
pina nalezljivih bolezni, razširjenih
po vsem svetu. Prenašajo jih uši in
klopi. Evropsko povratno mrzlico
povzroča posebna spiroheta, prenaša
pa jo samo bela uš s svojimi iztrebki
in s pikom. Neposredni prenos bo¬
lezni s človeka na človeka ni mo¬
goč. Po inkubaciji 5 do 7 dni Se
začne bolezen z visoko vročino (do
41°), bljuvanjem in bolečinami po
vsem 'telesu. Vročina in mrzlica tra¬
jata 5 do 7 dni, nakar prenehata, pa
• se čez 5 do 14 dni- ponovita. Ta pono¬
vitev je lahko večkratna. Bolezen
’ zdravimo zelo uspešno s salvarsa-
notn.

povrhnjica

171

prečna lega plodu

povrhnjica (epadermis, epitel): po¬
vrhnja plast kože.,

povrnitev bolezni/gl. recidiva,
pozobnica: pokostnica na zobnih
koreninah.

poželjek nenavadni, n. pr. noseč¬
nic, ki si požele stvari, katerih jim
pred nosečnostjo ni bilo mar, pred¬
vsem iedil in pijač.

požigalica (piromani j a): bolezenska
sla nekaterih duševno bolnih (bož-
jastnikov, bebcev), da podtaknejo
ogenj in povzroče požar.

požiralnik (ezofagus): mišična cev,
dolga kikih 25 cm, med žrelom in
želodcem. Pri požiranju polzi po
njeni zalogaj iz ust oziroma iz žrela
v želodec. Bolečine pri požiranju so
lahko nevarne, zato je treba, čim
prej zdravniške preiskave, da se
ugotovi njih vzrok in odredi pri¬
memo zdravljenje.

požiranje: gibanje, ki povzroči, da
pride hrana iz ust skozi žrelo in .po¬
žiralnik v želodec. Zrelo ali golt je
v zvezi z nosno duplino in grlom.
Da hrana pri požiranju ne pride v
nosno duplino, preprečuje mehko
nebo; da ne pride v grlo in 'sapnik,
onemogofrUje sapnikov poklcpec, ki
pri požiranju poklapa vhod. v grlo.
Tako preostane edina prosta pot v
požiralnik. Požiranje je otežkočeno
pri angini in drugih boleznih V vratu.

požiranje zraka (aerofagija) se
vrši pri požiranju hrane ali pa tudi
brez hrane, n. pr. iz navade, ali pri
histeričnih iz špekulacije. Zrak v
želodcu napihne želodec, ki potem
pritiska na prepono in srce, otežkoča
dihanje ter povzroča srčne težave.
Riganje stanje olajša, odpravi ga ne.

poživila (stimulansi) snovi, ki nas
požive: kava, čaj, vino, vdihanje
etra, salmiaka ipd.

pravcvidnost (emetropija): nor¬

malni vid.

praznotna grozavica gl. agorafo¬
bija.

prebava:,sprememba- zaužite hrane
v obliko, da jo more telo resorbi-

rati, t. i. razgrajevanje hrane v eno¬
stavne kemične spojine in pretvar¬
janje v telesne sokove. Prebava se
začne v ustih, kjer hrano zgrizemo,
prežvečimo in preslinimo; tu se že
začne prebavljanje ogljikovih hi¬
dratov "in izpreminjanje -škroba v
sladkor. Iz ust gre hrana skozi žrelo
in požiralnik v želodec, tu ostane 2
do 4 ure, lijer pepsin razkraja belja¬
kovine, steapsin pa maščobo. Iz že¬
lodca pride hrana v dvanajstnik,
kjer se pomeša z žolčem, • ki raz¬
kraja maščobo, in s  sokom iz tre¬
bušne slinavke. Tri.psin v soku tre¬
bušne slinavke dokonča razkroj eva-
nje beljakovin. Razen z žolčem in
s sokom trebušne slinavke se hrana
v črevesu premeša s črevesnimi šoki.
Vse snovi, ki so topne, se tope v čre¬
vesu, kjer se dela mlezivo, ki ga čre¬
vesne srkalke posrkajo in prevajajo
v kri. Prebava v črevesu traja 15
do 24 ur. Prebavke, ki se ne dajo
izkoristiti, iztreblja telo skozi danko
in zadnjik kot blato in pline.

prebavne motnje gl. črevesni ka¬
tar, zaprtje, zapeka, želodčni katar,
prehranjevalne motnje zaradi slabe
in nezadostne hrane.

prebclevanje: rekonvalescenca, t. j.
doba, ko se bolnik po prestani
bolezni popravlja in krepi. Prebo-
levniški serum gl. rekonvalescentska
serum.

precepka: kirurgi čni instrument,
s katerim zagrabimo krvavečo žilo
ali pretisnemo črevo in želodec po¬
dobno kot zgrabi kačar kačo v pre¬
cep.

prečna lega plodu v maternici na¬
mesto vzdolžne je skrajno nevarna
za porodnico in za plod. V takem
primeru je porod brez zdravniške
pomoči nemogoč. Posledica prečne
lege brez zdravniške pomoči je pre¬
trganje maternice, izkrvavitev po¬
rodnice in smrt otroka. Ce pride
zdravniška pomoč pravočasno, zdrav¬
nik plod obrne in uravna v pravo
lego.

preddvor srčni

172

prehrana dojenčka

Risba 108.

Zobčasta žilna precepka.

preddvor srčni. Srce ima dva
preddvora, levega in desnega. V le¬
vega prihaja kri iz pljuč, gre v levi
srčni prekat itd. Skozi desni pred¬
dvor gre kri iz obeh zbiralnih ven
v desni srčni' prekat.

predel na človeškem telesu n. pr.
operacijski, t. j. mesto, kjer bomo
operirali; kraj*, kjer leži kak organ.

predristiti: črevo dobro očistiti z
dristilom, n. pr. ricinusovim oljem.

predrtje jajčnega mehurja med
porodom je porodniška operacija, da
odteče plodovnica in se pospeši po¬
rod. Napravi se tudi takrat, kadar
je treba zgodnjega poroda.

preganjavica: blodnje bolnika, da
ga vse preganja, da mu je vse na¬
sprotno. ,

prehlad: okvara zdravja, ki jo
povzroči hitri prehod iz toplega oko¬
lja v mrzlo in vlažno oziroma pre¬
pih. Prehlad pravzaprav še ni bole¬
zen, pač pa poveča sprejemljivost za
bolezen, nagnjenje k bolezni. Pre¬
hlad povzroči skrčenje kožnih žilic,
kar napravi motnje v prehrani kože
in sluznic, to pa pospeši razvoj bo¬
lezenskih kali, ki so v koži in sluz¬
nicah. Marsikateri mikrobi postanejo
nevarni šele, ko se organizem pre¬
hladi. Tako nastajajo tako zvane
prehladne bolezni: vnetje obraznega
živca s povesom lica, če na železnici

sedimo pri odprtem oknu; vnetje
bedmega živca z ishiatičnimi bole¬
činami, če sedimo na vlažnem in
mrzlem; mišični revmatizem; vnetje
grla pri dihanju z odprtimi ustmi;
motnje mesečnega perila pri mrzlih
nogah; driske pri prehladu trebuha
itd. Prehlada se je treba čuvati s
primernim oblačenjem, z ogibanjem
krajev, kjer je zlasti v slabem vre¬
menu mnogo ljudi, ki trosijo mi¬
krobe z govorjenjem, kašljanjem, ki¬
hanjem; z utrjevanjem telesa itd.
Prehlad zdravimo z znojenjem in
ležanjem ali tako, da ostanemo doma.
prehrana gl. hrana,
prehrana dojenčka (gl. tudi -doje¬
nje) bodi materino mleko! Vsaka
mati je dolžna, dojiti sama svojega
otroka. Izjema je huda bolezen, n. p.
odprta pljučna jetika matere. Dete
pri materinih prsih se razvija mnogo
bolje od umetno hranjenega; z ma-
Iterinim mlekom namreč dobiva
mnogo varovalnih snovi, ki ga ščitijo
pred boleznimi in pred prebavnimi
motnjami. Važno je, de mati pravilno
daje detetu prsi, t. j. samo vsake tri
ure, ponoči pa nič, tako da imata
mgiti in otrok ponoči 7 do 8 ur miru.
Dojenček se na ta red kmalu pri¬
vadi. — Doječa mati lahko je vse,
napačno je namreč mnenje, da do¬
ječa mati ne bi smela jesti zele¬
njave, sadja itd., češ da to dojenčku
škodi, pa je ravno narobe — to je
za dojenčka koristno, saj tako že z
materinim mlekom srka vitamine.
V tretjem mesecu starosti je treba
dete polagoma navajati na dodatno
hrano s tem, da mu dajemo sadne
sokove in z njimi vitamine. S šestim
mesecem je treba polagoma začeti
otroka odstavljati in mu dajati raz¬
redčeno kravje mleko, zdrobovo
kašo, prikuhe (špinačo, korenček),
sadje itd. Z enim letom je treba dete
popolnoma odstaviti in ga hraniti z
navadno domačo hrano. Kadar mati
nima dovolj mleka, kar se vidi na
tem, da otrok ne uspeva, tedaj je

prehrana majhnega otroka

173

preležan ina

treba materinemu mleku dodajati
kravjega mleka, ki je po svojih se¬
stavinah najbližje materinemu mle¬
ku. Dobro je, če tako prehranjeva¬
nje otroka nadzira zdravnik.

prehrana majhnega otroka mora
skrbeti za to, da otrok dobiva za rast
dovolj najvažnejših hranilnih snovi:
beljakovin, masti, ogljikovih hidra¬
tov, zraven pa vitaminov, ki so mu
neogibno potrebni. Prod drugim letom
starosti otrokom ne dajemo jajc, ker
so nekateri preobčutljivi za beljak
in dobe srbeče izpuščaje. Otrok naj
je vsaj petkrat na dan.

prehrana umetna spravlja hrano
neposredno v želodec, v zgornje
tanko črevo, v danko, v ožilje. Upo¬
rabljamo jo pri duševno bolnih, ki
hrano odklanjajo, in pri bolnikih, ki
hrane ne morejo uživati. Največ se
rabi umetna prehrana v danko s kli¬
stir!, ki obstajajo iz sladkorne raz¬
topine in alkohola; potem prehrana
s sondo skozi ''‘usta ali nos, s katero
spravimo v želodec ali dvanajstnik
mešanico mleka, jajc, redilne moke
itd.; vlivi v žilo ali pod kožo, obsto¬
ječimi iz solne odnosno sladkorne
raztopine.

prehranjevalne motnje dojenčkov
nastajajo iz različnih vzrokov: do¬
jenček dobi materinega mleka pre¬
več ali premalo. v  Če preveč, tedaj
bljuje, grize ga f  mučijo ga vetrovi;
če premalo, je navadno zaprt, če pa
to traja dlje; dobi drisko. Pri umetno
hranjeni deci so motnje .pogostnejše
in težje. Znaki so: bljuvanje, driska,
namesto uspevanja hujšanje in pro¬
padanje. Posledice nepravilne pre¬
hrane dojenčkov so nevarne zlasti
v poletni vročini, zato se je treba
takoj posvetovati z zdravnikom.

prehranjevalne motnje zaradi slabe
ali nezadostne hrane. Glavni znaki
so: hujšanje, splošna oslabelost, že¬
lodčni in črevesni katar. Vse to se
pojavlja pri nedorasli deci, pa tudi
pri odraslih ljudeh, zlasti revnih
slojev, katerih hrana nima dovolj

hranilnih snovi. Navadno se zgoraj
naštetim tegobam pridružijo še avita¬
minoze, pri nas pelagra in skorbut,
kar se dogaja poglavitno v dobah
ekonomskih kriz, v vojni ipd. Pre¬
hranjevalne motnje nastanejo tudi
kot posledica težkih obolenj, n. pr.
pri vročinskih boleznih, pri raku na
prebavilih itd.

preiskava bolnika obsega pregled
kože, sluznic, razvitka, hranjenosti,
drže; potem preiskavo notranjih or¬
ganov z otepanjem 1 , osluškavanjem in
pretrkavanjem; z analizo seča, iz¬
ločkov in iztrebkov ter krvi; z rent-
gentskim presvetljenjem, če potreb¬
no, s slikanjem posameznih organov.

preizkus: dognanje, kako se orga¬
nizem odziva na določeno .preiskavo,
n. pr. krvni preizkus na Wasser-
manna, preizkus seča na beljakovino
in sladkor itd. (pr. poskus).

prekat 1. srčni. Srce ima dva pre¬
kata, levega in desnega. Skozi desni
prekat gre venozna kri iz desnega
.preddvora v pljuča, skozi levi pre¬
kat pa arterialna kri iz pljuč in iz
levega preddvora v aorto; 2. možgan¬
ski. Možgani imajo štiri prekate;
3. očesni: sprednji in odzadnji.

prekomerno hranjenje bodisi za¬
radi preobilnih ali preštevilnih obro¬
kov. Prekomerno hranjenje je škod¬
ljivo zlasti dojenčkom.

prekužitveni indeks: število oku¬
ženih s kako boleznijo v določenem
kraju in določene starostne dobe.

preležanina (dekubitus). Bolnik
ima zaradi oslabelosti srca slabo pre¬
krvljene organe, ki so manj odporni
za pritisk To se opaža zlasti na
plečih, na križu in na petah, kjer
se pri dolgem ležanju koža in pod¬
kožje prelezi, t j. postaja malokrvno
in odmre, zaradi česar nastanejo
rane, ki se zelo nerade celijo Da to
preprečimo, je treba, da se bolnik
ali sam večkrat na dan obme ozi¬
roma da ga strežnik preloži ter da
mu ogrožene dele natre z alkoholom

prelom kosti

174

presnavljanje

ali kolimsko vodo ter podloži z zrač¬
niki, svitki iz vate ipd.

prelom kosti (fraktura) nastane
zaradi udarca, padca itd. Znaki: na
kraju preloma bolečine, oteklina,
krvne podplutbe, razobličenje, t. j.
izpremenjena oblika. Če so sosedni
organi, n. pr. živci nepoškodovani in
je koža nad prelomom cela, je to
navaden prelom kosti; kadar je po¬
škodovan kak živec, kar se vidi na
ohromelosti, tedaj je to kompliciran

Prelom podlakta. Koželjnica (1), pod-
laktnica (2), lomiš če (3).

prelom; pri predrti koži pa odprt
prelom. Pri neodprtem 'prelomu je
prva pomoč v onegibitvi (imobiliza¬
ciji) uda, da poškodovanec ne trpi
nepotrebnih bolečin in da s premi¬
kanjem kostnih zlomkov ne nasta¬
nejo komplikacije. Pri odprtih pre¬
lomih je treba prvenstveno oskrbeti
rano. da se ne okuži, in hkrati ud
cnegibiti ter poskrbeti vse, da pride
poškodovanec čim prej v oskrbo
kirurga.

prelom reber navadno zaradi pad¬
ca, močnega sunka ali pritiska na
oprsje; povzroča hude bolečine pred¬
vsem pri dihanju, ko se zlomki reber
premikajo. Kadar so poškodovana
tudi pljuča, bolnik pljuje penasto
kri. Prelomljena rebra je treba čim
prej onegibiti, kar napravimo z obli-
ževo pasico.

prenosen: plod, otrok, ki ga je
mati nosila več kot 9 mesecev, kar
se rado dogaja pri starejših prves-
nicah. t ‘

preparšt: izdelek, n. pr. anatomični
(pripraviti kak organ tako, da je
dobro viden v svojem okolju); ke¬

mični (navadno v tovarni izgotov¬
ljeno zdravilo); mikroskopski za mi¬
kroskopski pregled.

prepečenec: lahko prebavljivo pe¬
civo iz moke, masla, sladkorja in
mleka y obliki keksov.

prepih nastane, kadar je v kakem
prostoru dvoje ali več odprtin (oken,
vrat itd.). Pravimo, da vleče. Večini
ljudi je prepih neprijeten, prav po¬
sebno, če so mokri alk potni. Prepih
sam na sebi ne povzroča bolezni, pač
pa že nastalo bolezen slabša s tem,
da telesu odteguje toploto. Obolenje
zaradi prepiha je n. pr. nevralgija
obraznega živca, ki jo dobimo, če
sedimo n. pr. v vlaku pri odprtem
oknu. — Prepih pa je potreben za
temeljito prezračenje zaprtih prosto¬
rov, ker samo prepih odstrani zrak
tudi iz vseh kotov.

prepona 1. trebušna (diafragma);
prečna mišica, ki deli trebušno vot¬
lino od prane; 2. žrelna: mehko nebo
z jezičkom. Preponski živec oživčuje
trebušno prepono. Pri zdravljenju
^pljučne jetike ga včasih prerežejo,
s čimer ohrome prepono in onegibijo
pljuča.

preprečevalno zdravstvo, t. j. pre¬
ventivna medicina,. higiena.

presaditev (transplantacija) n. pr.
kože na mesto, kjer je manjka za¬
radi poškodbe (pri opeklinah in opa-
rinah, pri velikih ranah in odrti-
nah), zaradi bolezni (vnetja), po ope¬
raciji. Tudi kost je mogoče presaditi
z enega kraja na drugega. Navadno
presajamo kožo in kost istega bol¬
nika, mogoče pa je presaditi kožo in
kost tudi drugega človeka, da, celo
organe živali, n. pr. .po metodi Voro-
nova preselitev opičjih mod ^ za po¬
mladitev.

presnovne bolezni t. j. zaradi mo¬
tenj v presnovi n. pr. sladkorna bo¬
lezen, tolščavica, mršavost.

presnavljanje, presnova (metabo¬
lizem): fizikalična in kemična raz¬
gradnja hrane tako, da je oanogo-

presredek

175

prisad' plinski

cena rast, vzdrževanje in delovanje
organizma.

presredek: predel med spolovilom
in danko. Presredek se pri porodu
rad natrga ali raztrga, treba ga je
takoj po porodu zašiti, da se prepreči
prisad- rane, pri hujšem pretrganju
pa kot posledica beli tok iz nožnice
in zdrknjenje maternice.

presvetljava z rentgenskimi žarki:
bolnik stoji pred ali leži nad rent¬
gensko cevjo, pred njim ali nad njim
je senčnik, na katerem opazujemo
senco raznih organov, ki je različna
pač po- gostoti organov. Votli organi
(želodec, črevo itd.) ne delajo sence,
zato jih napolnimo s kontrastnim
sredstvom, ki zadržuje rentgenske
žarke, da moremo opazovati njihove
razmere. -

preštevalica (aritmomanija): sla

nekaterih, da preštevajo n. pr. kamne
ob cesti, drevesa v drevoredu, okna
na hišah ipd.

pretegniti si mišico, kito: jo tako
napeti, da se nekatera vlakna pre¬
trgajo.

pretin: pregraja, n. pr. nosni pre-
tin = hripelj.
pretok krvi gl. transfuzija,
pretres možganov (pri poškodbi
glave). Znaki: poškodovanec je nekaj
časa nezavesten, bljuje, ima srčne,
dihalne in duševne motnje, razne
hromote itd. Živčni pretres gl. šok
pretrkovanje gl.'perkusija.
preventiven: preprečevalen, zašči¬
ten, varovalen, n. pr. zdravstvo (hi¬
giena); cepljenje,

prevezati: krvaveči ud s prevežnjo
stisniti tako, da ustavimo krvavenje.
Preveza: stisk uda; prevežnja: po¬
voj, trak ali vrv, s čimer prevežemo;
prevezalnik: priprava za stiskanje
krvavečega uda (pr. podvezah).

prevzdigniti se: pri prenaporni,

zlasti pri dvigu, se pokvariti, n. pr.
dobiti kilo, sd pretegniti kite ali raz¬
trgati mišico.

prha (tuš): polivanje telesa z vodo,
pršenje s paro &M z zrakom. Poli¬

vanju izmenično s hladno m toplo
vodo pravimo škotska kopel, ki do¬
bro učinkuje na presnavljanje.
Hladne prhe uporabljamo pri živč¬
nih, tople pri revmatičnih obolenjih.

prhaj: kožna luska, predvsem na
lasišču in £o vnetju kože. Prhalica:
.prekomerno luskanje kože.

pričvrstilo: sredstvo, s katerim pri
obvezi pričvrstimo gazo itd. na telo,
n. pr. prilepe-k, lepilo, povoj.

prijemalka: kleščam podoben in¬
strument, s katerim prijemamo. Pri-
jemalk je več vrst: ostra ali zobča¬
sta, njene zobe zasadimo v organ;
kljunasta, njo rabimo za prijemanje
tujkov, za gobice, s katerimi brišemo
v globini; zaporna ima pripravo na
zatik, da se ne more sama odpreti
(gl. precepka).

prilagoditev: izprememba načina
življenja po vnanjih okoliščinah,
n. pr' po podnebju, po prehranitve-
nih možnostih itd.

primarni afekt: mesto, kjer se po¬
javi prvi znak bolezni, n. pr pri
sifilisu trdi čankar, t. j. mesto, kjer
je vdrla bleda spiroheta v organi¬
zem; pri tuberkulozi pljuča (pr se¬
kundaren, terciaren).

pripona: prisesek na glavi trakulj,
s katerim se zasidrajo v črevesu.

prirastišče: kraj, kjer je kita ali
mišica priraščena na kost.

prir o dno zdravljenje: z vodo, zra¬
kom, soncem, dieto, pa b-re-z zdravil
oziroma samo z domačimi zdravili.

prirojeno bolezen prinese človek
s seboj na svet, bodisi kot prirojeno
■ nakažo ali kot okvaro iz maternič¬
nega življenja oziroma od rojstva
(pr. podedovana bolezen).

prisad (infekcija); okuženje rane
(gl. vranični prisad).

prisad plihski: nevarno okuženje
z bakterijami/ki so v zemlji in prahu
in ki pridejo v telo pri poškodbah,
predvsem pri .strelnih. Bakterije p-rp-
izvaiajo pline, ki tkivo napihnejo
tako, da pri otipavanju šušti.

prisad porodni

176

profilaksa

Zdravimo ga s serumom proti plin-
. skemu prisadu in z operacijami,
prisad porodni gl. porodni prisad
prisadnica: gnojni mehurčki ob

karbunklu.

prisilno gibanje n. pr. hoja v krogu
kot v cirkusu. Posledica* poškodbe
ali obolenja možganov, predvsem
malih možganov, n. pr. pri buli, oku-
ženju. Tudi krčeviti smeh in krčeviti
jok sta prisiljenostna pojava.

prisilno hranjenje je potrebno pri
duševno bolnih, ki se branijo jesti
Hranimo jih skozi cevko, ki jo vtak¬
nemo skozi nosnico v žrelo-, požiral¬
nik in želodec, ali pa s klistiri v
danko.

prisilni jopič ima tako dolge ro¬
kave, da jih je mogoče zavozlati na
trebuhu ali na hrbtu. Uporablja se
pri nemirnih bolnikih, da se jim one¬
mogoči kriljenje z rokami.

prisilne predstave se bolniku vsi¬
ljujejo venomer, ne more se jih iz¬
nebiti. Pogosto so nesmiselne, ven¬
dar ga kljub temu hudo vznemirjajo
Navadno so znak. prisilne nevroze,
včasih pa znak duševne bolezni.

prisluškovati n. pr. srčnim zvokom
pljučnim šumom (gl. avskultacija,
osluškovati).

prišč: vnetje foliklov, t. j. lasnih in
znoj ničnih mešičkov v koži. Pri-
ščavica gl. akna.

pritisk krvi gl. krvni tlak.
pritisk v glavi nastane od nabrane
tekočine zaradi vnetja, zaradi gnoje¬
nja v možganih, zaradi bule itd. Po¬
vzroča hude bolečine v  glavi, krče
po udih, bljuvanje, motnje vid j. one-
sveščanje itd. Zdravimo ga z ledve¬
no punkcijo in z operacijo.

pritisk v želodcu je navadno znak
želodčnega katarja.

pritlikavost: postava ljudi, manjših
od 1,15 m. Vzrok huda angleška bo¬
lezen v mladosti, motnje pri delo¬
vanju žlez notranjic, n. pr. pri ščit¬
nici (kretenski pritlikavci), pri hiipo-
fizi (hipofizni pritlikavci); hondro-
distrofični pritlikavci imajo kratke

ude zaradi motenj v rasti hrustanca
in veliko glavo z normalnim dušev¬
nim delovanjem. Pravi pritlikavci so
navadno potomci normalnih staršev,
imajo sorazmerno raščene organe in
ude, se zelo majhni že rode in ne
Zrastejo preko enega metra. '

privesek možganski (hiipoflza): žle¬
za v možganih z notranjim izloče¬
vanjem. Proizvaja več vrst hormo¬
nov.

priveski maternični gl. adneksi.

privid:, vidovna prevara, vizija.

priželjc (timus): žleza z notranjim
izločevanjem v oprsju za gornjim
koncem prsnice, zaradi tegc se ime¬
nuje tudi prsna žleza. Ko človek
spolno zori, začne priželjc ‘kmeti in
se spreminja v inaščevino. Včasih ta
zakrnitev ni popolna, kar slabo
vpliva na odpornost organizma. Ka¬
dar pa se priželjc poveča, pritiska
na dihala in otežkoča dihanje. Hor¬
moni priželjca vplivajo na rast, na
jačenje kosti in na razvoj spolnih
žlez.

p roba tor en, probatoričen: posku¬
sen, n. pr. punkcija, da še ugotovi,
če in kakšna je kje’tekočina; laparo-
tomija (trebušna operacija), da se
-dožene vzrok trebušnih tegob oziro¬
ma ali je kaka novotvorba še opsra-
bilna.

prodromi predhodniki: prvi znaki
bolezni, ki jih začutimo, preden se
zavemo, da smo bolni, t. j. prodro-
malni stadij bolezni.

profilaksa: varovanje, zaščita pred.
boleznijo je lahko aktivna in pasiv¬
na. Aktivna zajema vse zdravstvene
ukrepe proti bolezni nasploh in proti
obolenju posameznika, n. pr.. asana-
cija naselij, zaščitno cepljenje, raz-
uševanje, razmrčesenje, zdravstveno
poučevanje ljudstva ipd., pasivna se
izogiba bolnikov in krajev, kjer raz¬
saja kaka bolezen, uporablja zaščitila
proti povzročiteljem bolezni ozirorrta
proti njih raznaševalcem, n. j \ za-
mreži okna proti anofelesu ipd.

proftizen

177

prsnica

prcfuzen: obilen, n pr. krvavenje,

driska.

prčgenija: spodnja čeljust 'stoji
pred. zgornjo tako,, da se spodnji in
zgornji sekalci pri grizenju ne skle¬
pajo.

prognoza: napoved razvoja in kon¬
ca bolezni: dobra t. j. bolnik bo
ozdravel; slaba, neugodna t. j. bolnik
ne bo ozdravelali bo celo umrl.
dvomljiva t. j. po trehutnem stanju
bolezni se še ne da soditi.

prolaps: zdrknjenje, zdrk,, n. pr
maternice, ki štrli iz nožnice; dro¬
bovja pri ranah na trebuhu; pop¬
kovnice ali kakega plodovega uda
med rojstvom; možganov pri razbiti
lobanji; danke pri oslabljenih miši¬
cah zapornicah v zadnjiku
prcseniea (miliarija) 1 za proso
veliki vodeni mehurčki na koži i
rdečim kolobarjem pri nekaterih
boleznih, 2 samostojno obolenje
predvsem žensk srednje starosti, z
vročino, ki .ženske hudo zdela. Pri
nas je znana epidemija prosenice
1. 1911 in 1912 v novomeškem
okraju.

prostata podmehurnica: žleza na
prehodu moškega sečnika v sečnico^
Obstoji iz mišičevine, veznine in
žlezovine. Skozi njo gre sečnica, za¬
radi tega nastanejo pri povečanju
prostate motnje v puščanju seča.
ker prostata stiska sečnico in tako
ovira iztok seča. To se dogaja .po 50
letu starosti, Povečano podmehur-
nico je treba včasih operirati. Pro¬
stata izločuje poseben sok, v katerem
plavajo semenace.

proteza 1. umetni ud namesto iz¬
gubljenega. Dela se iz kože, jekla
aluminija, celuloida .ali lesa; pritrdi
se na udov štrcelj, 2. zobna gl. zo¬
bovje, 3. očesna; umetno oko iz por¬
celana, pečenega na poseben način,
obarvano približno tako kot drugo
oko.

protin gl giht.
protistrup gl. antitoksin.

protitelesa: zaščitne tvarine, ki

jih proizvaja človeško ali živalsko
telo. ki je obolelo za boleznijo, po¬
vzročeno po bakterijah odnogno po
bakterijskih strupih, ali ki je bilo
cepljeno z zamorjenimi bakterijami
oziroma oslabljenimi toksini. Bak¬
terije in njihovi strupi proizvajajo
protitelesa samo svoje vrste. Proti¬
telesa so n. pr. antitcksini, ki delu¬
jejo proti tisti infekciji; potem bak-
teriolizini, ki tope bakterije; opsonini
in bakteriotropini. ki izpremene bak¬
terije tako, da jih morejo bele krv¬
ničke požreti.

protoplazma pratvoriVo: glavna

sestavina živalske in rastlinske ce¬
lice. Obstoji predvsem iz vode in
beljakovine'. Protoplazma je nosilec
vseh življenjskih pojavov.

protozoon praživ: mikrcskcpdčna

žival, sestoječa iz ene same celice.
Nekateri protozoi povzročajo hude
bolezni, n. pr. malarijo, amebno grižo.

provokacija:, izzivanje. Včasih je
kaka nalezljiva bolezen v stadiju, da
ne vfemo, ali je bolnik še kužen,
n. pr. kapavični ali sifilitični bolnik
bi se rad poročil, treba ie dognati,
ali je še kužen ali ne, če bolezen ne
kaže nobenih znakov. Tedaj jo pro¬
vociramo tako, da' damo bolniku
razne injekcije ali da mu z instru¬
menti razdražimo sluznico v sečnici/
Bolnik reagira z izločanjem J;noja,
ki ga preiščemo na gonokoke.
prsi 1 . oprsje, 2. dojke,
prsna votlina: prostor v prsih, v
katerem so pljuča, srce in drugi
organi,

prsna žleza gl. priželjc,
prsnica (prsna kost) na oprsju
spredaj kost, obstoječa iz tr|h de¬
lov: zgornji del je podoben *meče-
vemu ročaju, ima na zgornjem
koncu vdolbino, jamico; srednji del
je ploščat kot meč; spodnji del je
podoben mečevi konici. Zgoraj je
prsnica v sklepni zvezi z obema
ključnicama, ob straneh pa z rebri.

12

prsti

178

pulz

prsti 1 . na roki: palec, kazalec,
sredinec, prstanec, mezinec, 2. na
nogi = nožni prsti. Tu označujemo
posebej samo palec in mezinec, po¬
leg njih pa drugi, tretji ali srednji
in četrti prst na nogi. Prsti imajo
člgne, vsak prst po tri, palci pa po
dva. Vsak prstni člen obstoji iz
prstne kosti ali prstnice kot osnove,
na katerih so pričvrščene kite mi¬
šic, ki gibljejo prste. Med boleznimi
prstov na roki je najvažnejša za-
nohtnica, na nožnem palcu pa za¬
raščen noht, skrivljen nožni palec ter
(Piščanci na drugih nožnih prstih.

pršica gl. garje.

prurigo gl. srbečica Pruriginozen
clrcem: srbeče vnetje kože.

prva pomoč: ukrepi, ki jih napra¬
vijo nezdravniki, preden pride zdrav¬
nik, oziroma da odpravijo ponesre¬
čenca ali bolnika v zdravstveni
zavod Najbolje je, da je v takih pri¬
merih čim manj ljudi okoli pone¬
srečenca ali bolnika, ker so le napoti
in s svojimi opazkami samo motijo.
Kadar je upravičen sum, da gre pri
poškodbi za zločin, je treba obve¬
stit: narodno milico in pustiti vse
stvari na njihovem mestu, da se ne
zabrišejo sledovi morebitnega zlo¬
čina. Nasploh je .treba pomniti:
dokler je ponesrečenec nezavesten,
ne sme dobiti skozi usta nikakega
zdravila, ne pijače, ker se mu lahko
zaleti in pride zdravilo ali pijača
v dihala, kar povzroči nevarno
pljučnico (pr. dihanje umetno, elek¬
trične poškodbe, obešenje, rana,
strela, strupenjača, utopitev, za¬
strupljen j e).

prvesirca (primipara): ženska, ki
prvič rodi oziroma ki je prvič no¬
sema. .

pseidjo-: predoonka z dvojnim po-,
menom, 1 . psevdoprerok = lažni pre¬
rok- psevdoučenjak = lažni učenjak,
2 psevdokriza = navidezna kriza,
t. j. v bolezni popuščanje bolečin,
znižanje telesne temperature, mirno
epanje, slast do jedi itd., pri čemer

pa se bolezenski znaki pojavijo
znova.

psihiater: specialist za duševne
bolezni. Psihiatrija veda o duševnih
boleznih. Psihiatrični oddelek, na
katerem se zdravijo duševno bolni.

psihoanaliza: iskanje podzavestnih
duševnih pojavov z namenbm, dvig¬
niti v zavest ono, kar po mnenju
psihoanalitikov bolezen povzroča
(pr. kompleks).

psihopatija: duševna abnormal¬

nost, t. j. prirojena degeneracija, ki
je ni mogoče izpremeniti, ali posle¬
dici slabih vplivov v mladosti. Psi¬
hopat: duševni iztirjenec, t. j. člo¬
vek med normalnim in duševno
bolnim (pr. psihotik).

psihoterapija: zdravljenje z vpli¬
vanjem na duševnost bolnika, n. pr.
s sugestijo, hipnozo, kueizmom, psi¬
hoanalizo.

psihoza: duševna bolezen, n. pr.
izčrpanostna pri prekomernem iz¬
črpanju, infekcijska, starostna. Psi¬
hotik: duševno bolan (pr. psihopat),
psitakoza gl. papigovka.
pscriaza gl. luskavica,
ptoza: znižanje, povešenje, n. pr.
želodca, črevesa, maternice, .trepal¬
nice, lica (pri ohromelosti obraznega
živca; pr. zdrkniti, prolaps),
puberteta gl. spolno dozorevanje,
puder gl. posip.

puerperij poporodna doba: čas od
poroda do takrat, ko rodila otročnice
dobe svojo prejšnjo obliko, t. j. ko
se maternica in nožnica normalizi¬
rata. Povprečno traja ta doba 6
tednov

puerperalna mrzlica gl. porodni
prisad.

puh flanugo): fine dlačice po koži,
ki pokrivajo plod v materničnem
življenju. Prezgodaj rojena deca
imajo na koži še puh, včasih ga ka¬
žejo tudi donošeni otroci.

pulz: utripanje žile, valovanje

utripanja srca. Tipljemo ga s konci
prstov v zapestju na palčni strani,
kjer poteka koželj nična utripalnica.

punčica

179

rak

Pulz odraslega’ človeka znaša 60 do
' 80 v minuti, pri deei okoli 100, pri

dojenčkih 130, pri starih ljudeh 60..
Pospešen je pulz pri razburjenju, ob
naporu, pri bazedovki, kadar imamo
vročino itd.; po številu znižan pri
pritisku na možgane, pri tifusu, pri
nekaterih boleznih srca itd. Za spo¬
znanje bolezni, bodisi srca bodisi
drugih organov, je poleg brzine pulza
važna tudi njegova kakovost (nape¬
tost, ritem itd.).

punčica (poimenovanje po tem, da
se na roženici vidi sličica onega, ki
gleda v oko; podobno tudi latinska
oznaka: puplla = majhna pupa, t. j.
punčka) zenica.

punkcija: nabod votline, v kateri
je tekočina (serum, gnoj, kri) z votlo
iglo,' skozi katero tekočino izpustimo.
Poskusna punkcija: z njo ugotav¬
ljamo, ali je tekočina tam, kjer su¬
mimo, da je, oziroma kakšna je ta
tekočina. Lumbalna punkcija: nabod
hrbteničnega rova, da dobimo mož¬
gansko tekočino. Uporabljamo jo za
Wassermannovo' reakcijo, za zdrav¬
ljenje meningitisa itd. Punktat: te¬
kočina, ki jo pri punkciji dobimo.

punktalna stekla: vrsta steklenih
leč za očala, ki dajejo tudi na robu
jasne slike.

pupila gl. punčica. Pupilarni re¬
fleks: zoženje zenice pri svetlobi,
razširjenje pri zatemnitvi. Ako ze¬
nice na svetlobo ne reagirajo, t. j.
ako so brez papilarnega refleksa,
je to znak obolenja možganov.

purgirati: čistiti črevo, odvajati,
dristiti. Purgans, purgatlv: črevesno
čistilo, odvajalo, driistilo.

purpura krvna pikčavica: pikčasto
krvavenje pod kožo in sluznico.
Vzroki: piki mrčesa, nalezljive bo¬
lezni (koze, sifilis), nekatera zdra¬
vila, starostne izpremembe.
purulenten: gnojen,
p us tula: gnojna pika, gnojni me¬
hurček. Pustula maligna: vranični
prisad (primarni efekt).


puščanje 1. vode oziroma seča gl.
kateteriziranje, 2. krvi, ki se izvršuje
pri boleznih srca in krvnega ožilja,
pri ledvičnih boleznih In pri ljudeh,
ki jim preti možganska kap, t. j. pri
polnokrvnežih, ki si privoščijo jedi
in pijače v obilni meri'. Svojčas so
puščali skoraj pri vsaki bolezni, ve¬
činoma so z brezglavim puščanjem
več škodovali kot koristili — na¬
ravno, saj kri ni brezpomemben sok!
putika: giht.

R

racanje: račji hoji podobno giba¬
nje v hoji, zlasti pri izkolčenju, t. j.
pri izpahu noge 'v»kolku, ki je na¬
vadno eno-, včasiin pa tudi oboje¬
stransko (pr. izkolčenje).

radialka: kozel jnična ■ utripalnica

na podlaktu, fxa kateri v zapestju
tipljemo utripanje žile.

radikalen: korenit, temeljit, i>. pr.
zdravljenje, ki se izvede do konca;
operacija, ki odstrani vzrok bolezni,
ne samo njene znake, n. pr. bulo na
črevesu izreže, ne pa obide s tem,
da napravi nad njo nov prehod za
blato in vetrove (nasprotje: palia-
tivna operacija).

radium: kemična prvina, ki ss do¬
biva iz uranovih rud in ki stalno
pomalem razpada. Ker pieni žarki
vplivajo na rast zdravega in bol¬
nega tkiva, še uporabljajo za zdrav-
ljAije .prvenstveno rakavih obolenj
in kroničnih obolenj v sklepih.
Radiumsi^o obsevanje: obsevanje z
radiumom. Radioaktivni vrelec: nje¬
gova voda vsebuje rad.iumske ele¬
mente in učinkuje podobno kakor
radium.

rahitis gl. angleška bolezen,
rak (karcinom) je zadnje čase jako
pogostna bolezen. Vzrok njegovi
pogostnosti je v tem, da se je živ¬
ljenjska doba človeka podaljšala,
ljudje dožive rakava leta (rak je ve¬
činoma starostna bolezen) ter v tem,
da raka v novejšem času laže

rak na dojki

180

rana

spoznamo. Najčešči je rak na želodcu,
petem na ženski dojki in maternici.
Začetni rak ie zatrdma, ki prodira
v okolje, se širi'.po mezgovnicah v
bezgavke in polagoma zastruplja or¬
ganizem. Razpaski raka gl. meta¬
staza. Raka zdravimo z operacijo,
z rentgenskim in radiumskim obse¬
vanjem. Dokler ie rak omejen na
napadeni organ, je ozdravljiv. Zato
je nujno, da se .pri vsakem sum¬
ljivem pojavu takoj obrnemo na
zdravnika za svet. Največja nevar¬
nost raka je v tem, da spočetka ne
povzroča bolečin; bolnik ga opazi
navadno šele, ko mu začne ovirati
delovanje organov, n. pr. na črevesu*
da mu zapira blato in vetrove.' Čim
mlajši je rakavi bolnik, tem nevar¬
nejša je njegova bolezen. Sčasoma
povzroča rak hujšanje in prsteno-
žolto barvo kože in sluznic (rakava
hiralica).

rak na dojki se pojavi kot zatr¬
dina na doiki, spočetka gibljiva na
vse strani, koža nad njo se da pre¬
mikati. Ženske mislijo navadno, da
je zatrdina posledica udarca pziro-
ma pritiska na dojko. Tudi moški
lahko dobi raka na dojki. Pri raku
na dojki kaj kmalu ’ otečejo bezgav¬
ke v pazduhi, potem one o>b ključ¬
nici, nakar se rak razširi v prsne
c ••gane. Rak na dojki je ozdravljiv,
dokler se ne razpase v notranje or¬
gane, zato ie treba pri. vsaki zatr¬
dim na dojki takoj k zdravniku. •
rak v grlu povzroča hripavost,
motnje pri dihanju in požiranju.
Navadno se pojavlja pri starejših
liudeh okoli 60. leta starosti. Vsako
dl ie trajajočo hripavost je treba dati
zdravniško pregledati! Rak v grlu
se zdravi z radiumskim obsevanjem,
pa tudi z operacija.

rak na jeziku: zlasti pri hudih
kadilcih na robu jezika kot zatrdina.
Čim prej k zdravniku!"

rak na maternici: za želodčnim
rakom in rakom na dojki najpogo¬
stejše obolenje. Javlja se ^z bole¬

činami v križu in spodnjem delu
telesa, s krvavitvami iz maternice
izven mesečnega perila, pri spolnem
občevanju itd. Zdravi se z operacijo
in obsevanjem. Za vsako najmanjšo
nepravilnost na maternici oziroma
na rodilih, plodilih in spolovilih je
treba vprašati zdravnika za svet.

rak na želodcu je pogostno obo¬
lenje ljudi okoli 50 let starosti. Spo¬
četka dolgo ne dela nobenih poseb¬
nih težav, kmalu pa bolnikom ne
diši več jesti, meso se jim gabi, po
vsaki jedi čutijo pritisk v želodcu,
izpahuje se jim in večkrat morajo
bljuvati, zraven začno hujšati. V
vsakem takem primeru je potrebna
čim prej natančna zdravniška pre¬
iskava, predvsem rentgenska, da se
ne zamudi ugodni čas za operacijo.

rakavica (karcinomatoza): rak 'na
stopnji, ko se. je že razpasel po or¬
ganizmu; tudi rak, ki se je po ope¬
raciji ali obsevanju ponovil.

ralo: ralu pri plugu podobna kost
v nosu.

rama: del trupa med vratom in
zgornjim udom. Ramenski ali ramski
sklep: med nadlaktnico in lopatico.
Ker je njegovh sklepna ponvica zelo
plitva, so izpahi prav tu pogostni.

ramenski obroč: sklop kosti, ki kot
obroč pokrivajo zgornjo odprtino
oprsja. Sestavljajo ga obe lopatici in
obe ključnici. ^

rana: prekinitev tkiva s silo. Rane
so različne po vzroku ip po kakovo¬
sti: strelne, vrezne, vgrizne, ožgane,
ozeble, opekle, probojne, odprte, ze¬
vajoče, zaceljene. Rana se zaceli z
brazgotino '(zabrazgotinjena rana).
Kadar je koža prekinjena, je rana
odprta, kadar je koža cela, pa pod--
kožna. Kjer so pretrgane krvne žile,
rana krvavi, nastane nevarnost ma¬
lokrvnosti, pri ranjeni večji žili pa
nevarnost izkrvavitve. Razen krva¬
venja je pri ranah še nevarnost
prisada, t. j. okužen j a rane z bolezen¬
skimi klicami. Rane ne smemo iz¬
pirati z vedo, najboljše je, če njene

s

ranski izloček

181

razgarjati

robove namažemo z jodovo tink¬
turo, rano samo pa obvežemo z brez-
kužnimi obvezili ali s čisto opranimi
in zlikanimi platnenimi krpami, ki
jih pritrdimo z obližem ali povo¬
jem. S tem rano obvarujemo pri¬
sada in ustavimo manjše krvavitve.
Pri večjih krvavitvah, ko kri brizga
iz rane, je treba rano čvrsto obve¬
zati ali pa ud trdo prevezati nad
rano tako, da krvavečo žilo stisne¬
mo. Ranjeni ud je treba držati kvi¬
šku, da priteka manj krvi vanj. Ra¬
njenca, ki močneje' krvavi, kar se
spozna na prekrvavljeni obvezi, na
bledosti obraza itd., je treba čim
prej izročiti zdravniku ali zdravstve¬
ne mu. za vodu.

ranski izloček: izcedek iz rane.

ranula žabica: na dnu ust pod ko¬
nico jezika cista, ki je podobna
majhni žabi. Odstranimo jo z ope¬
racijo.

rasa 1. živalska: pasma. 2. člove¬
ška: pleme,-1. j. skupina živih bitij,
ki imajo skupne telesne jn duševne
lastnosti, po katerih se razlikujejo
od drugih, n. pr. barvo kože, telesno
postavo itd. Rasne . lastnosti se po¬
dedujejo, vendar niso stalne, mar¬
več se izpreminjajo ob vnanjih vpli¬
vih, s križanjem z drugimi rasami,
z izpremembo življenjskih okolnosti.
Glavne človeške rase so: Kavkazijci,
črnci, Mongoli, Indijanci, Malajci.

rasna higiena gl. evgenika.

rast: razvoj telesa in njegovih
delov v dolgost in širokost. Moški
raste do .približno 25. leta starosti,
ženska do 20., poleti hitreje, pozimi
počasneje. Rast je normalen pojav,
ki ne povzroča bolečin; šport in pri¬
merna prehrana ga pospešujeta. Ne¬
pravilna rast. gl. dclginstvo, orja-
štvo, pritlikav ost.

rastne bolečine pri deci so posle¬
dica utrujenosti ali ploskih stopal.

ravnovesni aparat v notranjem
ušesu sestoji iz treh polkrožnih lo¬
kov in dveh 'mešičkov. Loki so po¬
vezani med seboj tako, da stoje drug

na drugem pravokotno. V njih je
tekočina. Na dnu lokov je razširina,
v kateri so končiči živcev. Nihanje
tekočine vzburja živce, t,i pa sredi¬
šče za ravnovesje v možganih.

Raynaudcva bolezen (izg. reno-
dcva) je posledica krčev v krvnih
žilicah na rokah in nogah. Znaki:
mravljinčavica v  v prstih, prsti so
bledi in hladni, pozneje pomodre,
končno lahko odmrejo. Bolezen zad¬
nje čase uspešno zdravimo z opera¬
cijo na ustreznem živcu.

raza 1. očesna: očesna odprtina;
sramna: odprtina na ženskem spolo¬
vilu, 2. poteza v obličju, n. pp mo¬
ške raze.

razbijanje srca (palpitaclja); ob¬
čutek, da srce hitro in nepravilno
deluje. Občutek je dostikrat zdru¬
žen s težavami pri dihanju, s plač¬
ljivostjo, omotico, mrgolenjem pred
očmi, šumenjem v ušesih, v hujših
primerih z znojenjem in smrtnim
strahom. Razbijanje srca se pojavlja
v napadih, ki trajajo nekaj minut,
pa tudi nekaj ur. Vzroki so jako raz¬
lični. Nastopa tudi pri zdravih lju¬
deh po zauživanju premočne kave,
preveč alkohola, nikotina, po raz¬
burjenju (spolnem, od ? veselj ; a, od
strahu ipd.); pri bazedovki in raznih
boleznih srca. Zdravi se skladno z
osnovno boleznijo.

razburjenje: telesni in duševni ne¬
mir, pri čemer se kažejo močni
afekti, kakor strah ali veselost. Raz¬
burjenje se vidi človeku na obrazu,
ki je rdeč, potem v hitrem dihanju,
v .pospešenem delovanju srca. Prav
posebno se opaža razburjenje pri
alkoholikih., pri duševno in živčno
bolnih.,

razbremeniti: odvzeti težo. n. pr.
poškodovani ali bolni spodnji ud
razbremenimo tako. da prenesemo
težo telesa na primemo obvezo, n. pr.
mavčevo ali na ortopedični aparat.

razgarjati: zdraviti garje. Razgar-
jevalnica: zavod za razgarjevanje.

razgibati

182

razpoklina

razgibati (mobilizirati) n. pr. trd,
še ne zakostenel sklep.

razgniditi: odpraviti gnide (pr.
razumevanje).

razjeda (ulkus) na koži ali votlih
organih,, prvenstveno na želodcu in
na črevesih. Na koži nastane' na¬
vadno tam, kjer se razširjene vene
odpro n. pr. golenja razjeda, na
črevesu pri kužnih boleznih (tifus,
jetika). Na želodcu je razjeda na-,
vastno posledica motenj v obtoku
krvi; tako mesto ne dobiva dovolj
hrane iz krvi in je zaradi tega manj
odporno proti učinku kislin, ki sča¬
soma tako mesto razjedo. Naj večja
nevarnost razjede je. v tem, da od¬
pre žilo in povzroči krvavenje, ter
v tem,, da .preje želodčno ali čre¬
vesno steno in povzroči vnetje po-
trebušnice. Razjeda na želodcu po¬
vzroča bolečine kmalu po jedi, na
dvanajstniku pa šele čez čas, ko se
želodec izprazni, tedaj nastane gla¬
dovna bolečina. Razjeda na želodcu
in črevesu se zdravi z mirovanjem
in dieto; pri krvavenju s transfuzijo
krvi; pri nevarnosti, da .preje steno,
ali da jo je že'prejela, s takojšnjo
operacij o.

razkuževanje dezinfekcija: uniče¬
nje bakterij, ki se drže raznih pred-
. metov, zlasti po končani nalezljivi
bolezni osebe, ki je bila v stiku s
temi. predmeti. Predmeti so okuženi
in morejo bolezen prenesti. Dezin-
ficiramo 1. fizikalno, t. j. s paro,
vročim zrakom, prekuhan jem. Oble¬
ka, posteljnina ipd. se razkužuje v
dezinfektorju (poseben aparat za
dezinficiranje); perilo 'in posodje se
prekuha; steklovina se da v vroč
zrak (kar je mogoče'tudi v krušni
peči), 2, kemično s sublimatom (1
.oastila na 1 .liter Vode). 2 do< 5%
lizoformom, za roke s 5% krezolnim
milom v topli vodi. Za razkuženje
iztrebkov (blata in seča), izpljunkov,
izmečka, izbljuvkov ir vsebine iz-
treblievalhika, nočne in nosteline
posode, kopalne banje, sten, poda

itd. se rabi apneno mlefto, t. j. 1 kg
nepogašenega apna pomešanega s
pol litra vode, kateremu se dodajo
še 3 do, 4 litri vode; s 3% karbolno
kislino zbrišemo vrata, okna, po-
steljnjake, slike ipd.

razmrčesenje (dezinsekcija): raz-
ušenje, razgnidenje, razsteničenje itd.
— uničenje mrčesa (ihsektov): ste¬
nic, bolh, uši, ščurkov ipd. Prostori
se razmrčesijo najlaže s ciklpniza-
cijo, kar izvrše izvežbani dezinfek-
torji z uporabo plinske maske, dru¬
gače pa namažemo vse razpoke v
zidu in podu z 20% krezolom (lizo¬
lom), obleko razmrčesimo z vročo
paro v dezinfekcijskih aparatih, pe¬
rilo prekuhamo, ščurke uničimo s
pariškim zelenilom.

razpliniti: odpraviti pline v ka¬
kem prostoru n , pr s prezracenjem.

razplojevanje: lastnost živih bitij,
s katero se obdrži vrsta. Žensko je
mogoče oploditi po njenem prvem
mesečnem perilu, po starostnem
prenehanju perila postane neplodna;
moški je ploden, ko spolno dozori,
t j. nekako s 16. do 18. letom, v
starosti (po 50 letu) njegova plod¬
nost polagoma usiha.

razpokana koža se pojavlja Dri
ljudeh, katerih koža izločuje, pre¬
malo masti ali pa' se ta mast pre¬
naglo, odstrani s slabim milom. Raz¬
pokano kožo povzročijo tudi vlaga,
veter in mraz. Zdravimo jo z bla¬
gimi mazili: z borovo mastjo ali z
glicerinom.; kadar to ne pomaga, je
treba vprašati za nasvet zdravnika,
ker gre najbrž za kožno bolezen.

razpokane ustnice rade krvave in
$ole. Vzrok je razvada, da jih z je¬
zikom vlažimo, potem, v ustni vodi,
ustni pasti ipd Razpokane ustnice
so vrata, skozi katera pridejo razni
mikrobi v organizem, zato jih je
treba skrbno in čim prej zdraviti.

razpoklina (ragada): kožna po¬

škodba. nastala zaradi preveč izsu¬
šene kože, povzroča precejšnje bole¬
čine. Navadno nastane okoli ust,

1

«

s

razpoloženje 183  razumevanje

okoli zadnjika, okoli ženske prsne
bradavice, v zgibih, med prati itd
Zdravimo ali vsaj hladimo jo z,  ma¬
zili, da postane koža voljnejša.

razpoloženje: duševno stanje ve¬
selosti, žalosti, potrtosti, ravnoduš¬
nosti itd. Odvisno je od duševnega
in telesnega zdravja, od tempera¬
menta, od okol.ia, od vremena itd
Razpoloženje se pogostokrat spremi¬
nja pri histeričnih. Črnogledo raz¬
položenje je melanholija, skrajno
veselo pa manija.

razpoznati: s spoznanjem ločiti
kaj od česa, n pr. razpoznava bo¬
lezni: opredelitev določene bolezni
od drugih podobnih ali sorodnih.

razpršenec: drobec izstrelka, ki

se je razpršil, oziroma drobec pred¬
meta, na katerega je izstrelek zadel
in ga razpršil.

razsmradenje (dezodorizacija): od¬
stranitev smradu s sredstvi, ki smrad
uničijo, vsrkajo ali prekrijejo. Smrad
uničimo s plini, vsrkamo ga z žival¬
skim ogljem ali s šoto, prekrijemo
ga z naftalinom, karbolom.
razsteničiti: uničiti stenice,
razstrupljevanje (dezintoksikatija)
odstrani ali napravi neškodljive vse
strupe, ki so v telesu, n. pr. s  pu¬
ščanjem, z znojenjem, z iztreblja¬
njem ipd.

razširjena aorta gl. anevrizma.
razširjena pljuča gl. pljučni em-
fizem.

razširjen želodec (dilatacij a):

ohlapnelost želodčnega mišičja zlasti'
pri mnogorodnicah. Znaki: pritisk v
želodcu, pomanjkanje apetita, izpa-
hovanje, včasih vzdigovanje iz že¬
lodca in bljuvanje. Take bolnice naj
jedo pomalem, .pa večkrat, in sicer
samo lahko prebavljive jedi. Po jedi
naj nekaj časa mirujejo, najbolje, če
se vležejo vsaj za četrt ure.
razširjenje žile gl. krčne žile.
raztelešen je (obdukcija, sekcij aj:
paranje mrliča, bodisi za proučeva¬
nje zgradbe človeškega telesa ali za

dognanje bolezni oziroma vzroka
smrti.

razuševanje (gl. tudi dezinsekcija):
1. naglavne ali sive uši odpravimo
tako, da otroke in moške ostrižemo.
Če delamo to v sobi, pogrnemo po
tleh rjuho, namočeno v razkužilo
(5% krezolovo milo), postrižene lase
sežgemo, lasišče natremo s petro¬
lejem, pa tudi z drugimi razkužili,
n. pr. z diditijevo emulzijo, s safoa-
dilnim octcm ipd. Ženske si morajo
razplesti kite in si lase namazati z
enim , izmed naštetih razušil, nakar
si pokrijejo glavo za 12 ur z ruto.
To ponovimo .po enem -ali dveh dneh,
da uničimo mlade uši, ki so se med¬
tem razvile iz gnid; 2. bele ali obla¬
čilne uši moramo uničiti tudi v obla¬
čilih, kar se zgodi v rjuhi ali vreči,
v katero vtaknemo obleko in perilo
ter nato vse skupaj razkužimo v
vreli pari. V istem času razušimo
vso’ neposredno okolico ušivca, nje¬
govo stanovanje, opremo, pohištvo,
posteljnino itd., njega samega pa
obrijemo od nog do temena in okop¬
ljemo v topli vodi z milom. Obutev
in druge kvarljive predmete iz
usnja, gumija, krzna oščetkamo z
raztopino krezolov^ga mila, nato
dobro otremo in posušimo. Odej'',
obleke in vse, česar ne moremo pre¬
kuhati, prelikamo preko vlažne
krpe z vročim likalnikom, s katerim
gremo po večkrat na notranji strani,
po šivih, žepih, ovratnikih in gubah,
da tako uničimo z vso gotovostjo
tudi gnide. Predmete brez posebne
vrednosti (slamo, ličkanje, pleve,
krpe itd.) ie najbolje sežgati. Tam,
kjer so' razuševalnicej otoravijo vsa
ta dela ti zavodi. Nasploh pa veli a,
da je pred ušivcstjo najboljša
obramba čistoča; 3. osramne uši ali
kršelje uničimo tako, da namažemo
kožo, kjer jih opazimo, s sublimato-
vim glicerinom, kupreksom, d.di-
tijevo emulzijo, kar po nekaj dneh
ponovimo. Sicer pa je najbolje, čo

rdečica

184

rekonvalescenca

se ušivec glede razušenja posvetuje
s svojim zdravnikom

rdečica je prehoden pojav — »rde¬
čica koga polije«: razširitev kožnih
kapilar zaradi razburjenja, vročine
itd. <

rdečina 1 . stalna oziroma dalj časa
trajajoča razširitev kožnih lasnic-
(eritem) zaradi vročine, mraza, 2
g<*sta prepreženost organa s krvnim'
lasnicami, n. pr. ustnična rdečina

rdečke (rubeole); kužna bolezen
katere znaki so podobni ošpicam
bolezen pa je milejša od ošpic. Doba
cd okuženja do -izbruha bolezni
traja 2 do 3 tedne. Začenja se z
lahkim glavobolom in nekoliko po¬
višano temperaturo, nato se pokaže
po vsem telesu izpuščaj, podoben
cšpjcam, ki po nekaj dneh izgine.
Barve je svetlordeče. Povzročitelj te
bolezni ni znan. Najpogosteje oboli
deca od 3. do 12 leta. Izpuščaj j^e
najjačji v obrazu, kjer rdečica za¬
vzema nos in obe lici v obliki me¬
tulja. Navadno otečejo tudi bezgavke
na vratu, včasih tudi one v paz¬
duhah. Komplikacij navadno ni; na¬
sploh so rdečke najmilejša otroška
bolezen, vendar je potrebna osami¬
tev bolnika 5 do 10 dni in lahka
hrana.

reakcija odziv 1 kemična: kisla,
bazična, nevtralna. 2. bolezenska:
krajevna in splošna: na kako injek¬
cijo organizem reagira na obolelem
mestu ali pa splošno s tem, da se
temperatura dvigne, bolečine poja-
čajo itd.; fekalna: na kotišču bo¬
lezni.

rebra: kosti, ki vežejo prsnico s
hrbtenico. Po številu jih je 12 p:.-
rov: zgornjih sedem parov so prava
rebra, 8. do 10. par so neprava rebra,
ki posamič rie segajo do prsnice,
marveč delajo skupen lok, rebrni lok,
ki je priraščen na sedmo rebro. Naj-
spodnjejša dva para so prosta relra,
ker se njihov sprednji konec kon¬
čuje'prosto. Prostore med .rgbri,
medrebrja, izpolnjujejo medrebrne

mišice, ki imajo važno vlogo pri raz¬
širjanju in oženju oprsja za dihanje.

recept: -dravnikov predpis za le¬
karnarja, da napravi in izda dolo¬
čeno zdravilo. Mnoga zdravila, zlasti
strupi, se smejo izdajati samo na
recept.

recesus: vboklina, mošnjica, n. pr.
v mandeljnih,

recidiva: povrnitev iste bolezni pri
istem bolniku, predvsem pojav nove
bule na mestu, kjer je bila prva od¬
stranjena, kar je značilno za zloče¬
sta obolenja (za raka ipd.).

refleks: trenuten, od, naše volje
-neodvisen odziv na dražljaj. Nastane
tako. da gre vzburjenje po čutilnem
živcu v hrbtni mozeg oziroma v mo¬
žgane, se tam prenese na gibalni
živec, ki sproži delovanje mišic ali
žleze. Refleksi so pri nekaterih obo¬
lenjih pojačani, pri drugih oslab¬
ljeni, kar nam rabi za spoznavanje
in razpoznavanje bolezni. Žrelni re¬
fleks: vzdigovanje iz želodca, ob do¬
tiku žrela s trdim predmetom; po-
kostnični refleks: »skrčenje uda pri
udarcu na pokostnico.

refrakteren: neobčutljiv, n. pr za
obsevanje; nesprejemljiv, n. pr. za
zdravilo.

regeneracija: ponovno tvorjenje

tkiva, ki se nepretrgoma pomalem
troši in uničuje -ter hkrati obnavlja.
Najhitreje se regenerirajo lasje in
nohti, tudi poškodovana in obolela
koža se hitro obnavlja, takisto živci.

reinfekcija: ponovno okuženje z
istimi povzročitelji bolezni.

rekonvalescenca (prebolevanje);
čas po bolezni, ko posledice bolezni
polagoma izginjajo in se bolnik po¬
pravlja. Rekonvalescent (prebolevnik)
potrebuje posebne nčge (dosti po¬
čitka in spanja, lahke in dobre hra¬
ne, čuvati se mora pred .prehladom
itd.) Bckonvalescenčna doba traja
razljčno dolgo, pač po kakovosti
bolezni / in odpornosti bolnika. Re-
konvalescentski serum (prebolev-
niški serum) dobivamo iz krvi

*

rektum

185

reženj

rekonvalescentov po kaki nalezljivi
bolezni in ga rabimo za zdravljenje
bolnih za isto boleznijo oziroma za
preprečevanje te bolezni zlasti pri
slabotnih otrocih, ki jih ta bolezen
ogroža.

• rektum gl. danka. Rektoskopija:
preiskava danke z rektoskopom, t. j
z aparatom za notranjo preiskavo
danke.

rekurens (namreč febris) gl. po¬
vratna mrzlica.

remisija: začasno popuščanje bo¬
lezenskih znakov, prvenstveno vro¬
čine in bolečin.

rentgenski žarki (poimenovanje
po Roentgenu, fiziku v Monakovem)
nevidljivi žarki, ki nastanejo v brez¬
zračni stekleni cevi, skozi katero gre
električni tok. Žarki imajo lastnost,
da prodirajo skozi snovi, vendar
snovi žarke zadržujejo in sicer raz¬
lično, skladno s svojo gostoto. Tako
n. pr, jih. kosti zadrže popolnoma,
mišice mnogo manj, zdrava pljuča,
polna zraka, pa‘ skoraj nič. Votli
organi jih prepuščajo, zato jih pred
preiskavo napolnimo s snovjo-, ki
žarke zadržuje, ter opazujemo obliko
te snovi, ki je seveda različna pri
zdravih in bolezensko izpremenjenih
organih. Na fotografski-plošči ali na
posebnem senčniku se vidijo slike
organov, iz teh slik sklepamo na bo¬
lezenske izpremembe. organov, spo¬
znavamo in razpoznavamo obolenja
poškodbe in okvare.»Razen za pre-
svetljevanje. in slikanje organov ra¬
bimo rentgenske žarke tudi za
zdravljenje različnih bolezni: škro-
fuloze, raka, raznih kožnih obolenj
itd. z obsevanjem.

' resekcija: izrezanje bolnega dela
kakega organa in sešitje preostalih
delov n. pr. resekcija čiravega ali
rakavega' dela želodca; resekcija ko¬
lena zaradi jetike .itd. (razlika: am¬
putacija odrezanje).

resice 1. črevesne sesajo črevesne
šoke in jih odvajajo v mezgovnice,
2. sklepne v sklepih, 3. bakterijske,

s katerimi se bakterije gibljejo,

4. vejice na trepalnicah.

rezorpcija: vsrkavanje tekočin in
sokov, n. pr. želodčne in črevesne
srkalice rezorbirajo hrano iz že¬
lodca in črevesa. Rezorbirati: srkati;
rezorbirati se: vsahniti, posušiti se.
inspiracija gl. dihanje,
rešetka = si tka (lobanjska kost),
retencija: za-stajanje, zastoj, n. pr.
-seča; ctrebe po porodu ali po splavu;
moda, ki ne zdrsi v modnik, mar¬
več zastane v dimljah ali v trebuhu.

retina: očesna mrežnica (gl. oko).

*  retorta: steklenka za kemične in
fizikalične poskuse in preizkuse.

retrehirati se: sfrkniti se, u?ko-
čiti-se. Refrakcija: sfrknjenje, usko-
čenje, t. j. skrajšanje, ko povrnitev
v prvotno stanje ni več mogoča (.pr.
skrčenje).

revakcinacija: ponovno cepljenje,
n. pr.  preti kozam, navadno v 12. letu
starosti, s ker traja zaščita prvega
cepljenja v 1. letu starc^ti navadno
12 let; pc-ncvno cepimo tudi takrat,,
kadar se kje .pojavi epidemija koz.

revmatizem ali revma je označba
za več bolezni v sklepih in mišičju.
Danes označujemo s to besedo obo¬
lenja sklepov in mišic, katera po¬
vzročajo bacili oziroma njih strupi,
ki se drže oziroma delujejo- v kakem
bolezenskem leglu, n. pr. v zobni ko¬
renini, v mandeljnih, v grlu ipd.
Bacili 'oziroma njihovi strupi po¬
vzročajo vnetje sklepov in mišic,
ki se kaže v bolečinah, v nabiranju
tekočine, v oteklinah, v iznakaže-
njih; v mišicah se delajo jrc-sebne
zartrdine. Revmatizem je dolgotrajno
obolenje, ki povzroča bolnikom mno¬
go muke. Revmatične bolnike zdra¬
vimo s kopelmi, z raznimi infekci¬
jami, z masažo, obsevanjem itd.
rezistenca gl. odpornost,
reže vica: krčeviti smeh pri teta¬
nusu (bolnik se reži).

reženj n. pr. pljučni (dva na 1 evi,
trije na desni strani); jetrni itd.

ribjo koščico

186

roka

ribjo koščico, ki se je zataknila
v žrelu, skušamo odpraviti ali na¬
vzven in sicer tako, da ne premočno
udarjamo po hrbtu med pleči, ali pa
jo spraviti, v želodec s tem, da damo
bolniku obilo zmečkanega krompirja,
krušne sredice, zelja ipd. Če s tem
ne uspemo, moramo bolnika napotiti
k zdravniku, da mu koščico odstrani
z instrumenti.

ribjekožncst (ihtioza): prirojeno,

čezmerno zaroženje vse kože z izjemo
sklepnih zgibov. Koža je podobna
ribji koži, od tod tudi oznaka. Bole¬
zen je neozdravljiva.

ribje olje se dobiva iz jeter pole¬
novke, je izborno zdravilo proti an¬
gleški bolezni, ker vsebuje vitamin
D. Razen tega tudi vitamin A, po¬
tem jod in fosfor, zaradi česar se
daje kot splošno krepilo pri boleznih
krvotvornih organov in pri jetiki
Ribje olje dajemo po žličkah trikrat
na dan. Ker ima neprijeten okus in
vonj, kanemo nanj kapljico limoni¬
nega soka ali kaj podobnega oziroma
ga damo s kruhom; tudi s tem
olajšamo uživanj e ribjega olja, da
stisnemo nosnice. — Ribje olje se
uporablja tudi pri zdravljenju pri-
sajenih ran in kožnih izpuščajev.

ricinusovo olje se dobiva iz semena
kloščevca, se rabi kot odvajalo, ki
ga dajemo po žličkah. Deci ga daje¬
mo v toplem mleku, čaju, kavi ali
juhi, pri tem ji stisnemo nosnice.
Odraslim kanemo vanj kapljico limo¬
ninega soka ali nekaj kapljic konja¬
ka, najlaže pa ga vzamemo v vroči
črni kavi. .

rigati se (izpahovati se): na usta
prihajajo plini. Riganje je normalno
po zaužitju tekočine z ogljikovo ki¬
slino, n. pr. sodavice, raztopljene sode
bikarbone, nekaterih slatin. Riganje
je navadno znak bolezni želodca,
predvsem želodčnega in črevesnega
katarja, pri katerem je riganje kislo
in zaudarja po gnilih jajcih. Riganje
je včasih znak nevroze, včasih pa
razvada: nervozni ljudje in histeriki

požirajo zrak, ki ga potem izpuščajo
z riganjem. V nekaterih ljudeh je
požrtega zraka toliko, da se želodec
napihne in pritiska na srce in pre¬
pono, s čimer otežuje njegovo delo¬
vanje.

rikeeije (poimenovanje po Rickett-
su, patologu v Chicagu): bakterijam
oziroma virusom podobne živi, ki
povzročajo bolezni rikecioze, t. j
akutne nalezljive bolezni z izpuščaji.
Rikečije prenaša mrčes.. Rikecija
Provvazeki (poimenovanje po Prowa-
zeku, biologu v Kottbusu) povzroča
pegavico.

ritem utripanja srca je pri zdra¬
vem odraslem človeku zmeraj enak,
udarci srca si sledijo v enakih raz¬
dobjih, njihova brzina se poveča pri
naporih, pri hitrejšem dihanju ipd.
Pri boleznih srca postane utripanje
aritmično, t. j. razdobja med posa¬
meznimi utripi srca 'so neenaka, po¬
javljajo se ekstrasistole (izredna
skrčenja srca), katerim sledi daljši
odmor. Če se to ponavlja stalno,
n. pr. po vsakem desetem utripu, na¬
vadno nima nikakega pomena, ka¬
dar pa postane neprijetno, je treba
vprašati zdravnika za svet,

ritnica: ena polovica zadnjice.

robec žepni je treba .pogosto me¬
njati. Pri pranju ga je treba preku¬
hati, da se zamore mikrobi v njem,
kar je zlasti potrebno po vsakem
katarju v nosu (pri nahodu, gripi
i.pd.). Robci jetičnikov se morajo pre¬
kuhavati ločeno od drugih.

rodila: prvenstveno maternica in
nožnica, nasploh pa ženski spolni
organi, t. j. jajčniki, jajcevodi, mater¬
nica, nožnica, vnanje spolovilo.

rcdoskrunstvo gl. krvoskrunstvo.

roka 1 . spodnji ddl gornjega uda
med zapestjem in prsti, 2. cel gornji
ud, katerega deli so: nadlaket, ko¬
molec, podlaket, zapestje, roka in
prsti. Nadlaket ima kost nadlakt-
nico; podlaket podlaktnico in koželj-
nico; zapestje obstoji iz _ dveh vrst
zapestnih kosti ali zapestnic; okostje

rotacija

187

samomor

Risba 110.

Okostje roke. I. zapesniee: ladjica (1).
lunica (2), trivogelnica (3), grašica (4),
velika mnogovogelnica (5), mala mnogo-
vogelnica (6). glavatica (7), kladivnica
(8). II. Diančnice. III. Prstnice (IV. pal-
čnici).

roke iz pet dlančnic in vsak prst iz
troje prstnic razen palca, ki ima
samo dve. Skladno s številom prst¬
nic imajo prsti po tri Siene razen
palca,'ki ima‘samo dva. Na spodnji
vnanji strani podlaktnice je kostna
zadebelina podlaktnični členek.

rotacija: sukanje, vrtenje. Rotirati:
sukati se, vrteti se, obračati se.
Rotatcr (namreč muskulus): mišica
vrtilka, sukalka. obračalka.

rcženica (komea): prozorpi del

očesne beločnice pred, zenico. Glej
risbo 91.

roženina: vrhnja plast kože iz

zaroženelih celic brez jedra. Rože¬
nina je posebno debela na podplatih
in dlaneh. Roženina sestavlja pri
človeku tudi lase, dlake, kocine,
nohte, pri živalih pa perje, roge,
kopita, parklje, kremplje.

rubor: rdečina (eden izmed glav¬
nih znakov vnetja; pr. rdečica).

rudiment: zakrnek. Rudimentargji
gl. zakrnel.

ruptura: raztrganje, n. pr. mišice,
kite, žile, maternice pri porodu.

3 '

sabadilni ccet: stolčena sabadilna
sena ena v octu in alkoholu. Rabi se
za "uničevanje naglavnih uši in gnid.
Sabadila je strupena rastlina, doma
v Mehiki.

sadizem: spolna izprevrženost; ki
se kaže v tem, da sadist čuti ugodje,
kadar povzroča komu bolečine.

sadje nipaa posebne hranljive
vrednosti, vendar je zelo važno zaradi
vitaminov in soli, ki jih vsebuje,
s čimer ugodno vpliva na presnav¬
ljanje. Uporabljamo, ga tudi pri
zdravljenju tolščavice oziroma pri
shujševalnem zdravljenju. Sadni
šoki vsebujejo del hranilnih snovi iz
. sadja in se uporabljajo prav zavoljo
vitaminov in soli. Najvažnejši sadni
sokovi so limonadni in pomarančni,
ki imajo protiskorbutne in proitirahi-
tisne vitamine.

saharin: bel prašek, ki se rabi na¬
mesti} sladkorja, ker je 550 kitat slajši
' od njega. Okusa ni dobrega, tudi ni
hranljiv, ker gre iz, telesa nerazkro¬
jen. Uživajo ga sladkorno bolni, ki
'sd ne smejo sladiti jedi in pijač
S sladkor jem.

saharum:. sladkor. V bolezenskih
zapiskih beremo: V seču saharum
negativen, po slovensko: Seč brez
slaidkorj a.

sakralen: križničen, n. pr. vreten¬
ce. Sakrum (namreč os, t. j. kost):
križnica.

salicilna kislina: beli iglasti kri¬
stali .brez duha, sladko-* islas t ega
okusa, težko topni v vodi; pa lahko
v alkoholu ali etru. Rabi se proti
revmatizmu ko£ prašek ali mazilo,
kot raztopina proti žuljem in kurjim
. očesom#.

salping 1. jajcevod, 2. ušesna
troblja. *

salvarsah: zdravilo proti sifilisu
Iznašla sta ga Nemec Ehrlich in
Japonec Hata, zaradi česar se ime-
nuje-tudi Ehrlich-Hata 606, t. j. 606
kemični preparat, ki jima je 'Uspel
kot zdravilo proti sifilisu.

samomor: prostovoljno uničenje

lastnega življenja. Samomor ie po¬
gosten pojav v času slabih življenj¬
skih razmer, potem pri mladostni¬
kih v času spolnega dozorevanja, ko
jim je živčevje zrahljano, ko imajo

samookužba

188

sečilni krč

navzkrižja zaradi »nesrečne« lju¬
bezni, slabega napredovanja v šoli
ipd. Tudi živčno in duševno bolni
so nagnjeni k samomoru, zlasti me¬
lanholiki. Vse take bolnike je treba
skrbno nadzirati oziroma jih izro¬
čiti v ustrezne zavode.

samockužba (avtoinfekcija) 1. na¬
stanek kake bolezni po bakterijah,
ki' so že bile v organizmu, pa so na¬
enkrat postale bolezenske, 2. razšir¬
jenje v telesu že obstoječe bolezni,
n. pr. z dotikom, po krvnem oziroma
mezgovneni obtoku.

samoskrunstvo (onanija, mastur¬
bacija): samozadovoljevanje spolne¬
ga nagona z draženjem spolovila.
Zelo pogosten pojav pri otrocih v
dobi spolnega dozorevanja. Nima
posebnega zdravstvenega pomena,
razen pri živčnih in duševnih neu-
ravnovešencih, pri katerih ostane
tudi pozneje, ko dorastejo. Zdravi
se s psihoterapijo.

samczastrupljevanje (avtointoksi-
kacija): zastrupljevanje s snovmi, ki
se tvorijo v ■ lastnem organizmu. Te
snovi so ali normalne, tcda v preve¬
liki meri, ali pa abnormalne, stru¬
pene, ki jih zdravo tel® ne proizvaja
oziroma jih hitro razkroji, Samo-
zastrupljevanje izhaja lahko iz raz¬
ličnih opganov, n. pr. iz kože ; ri
opeklinah in oparinah, iz jeter, le¬
dvic, želodca, črevesja itd.
sangvinik gl. temperament,,
saniteta: zdravstvene oblasti, ki

upravljajo zdravstvene zavode, n. pr.
državna 'saniteta, vojna saniteta ipd.

sanje: v spanju se pojavljajoči du¬
ševni doživljaji, katerih se v budno¬
sti samo spominjamo. Za sanje je
značilno, da sta v sanjah' razum in
velja skoraj popolnoma brez vpliva,
medtem kose močno uveljavlja pred¬
stavljanje. Vsebina sanj so večinoma
sedanja ali nekdanja, dostikrat de-
tinska, zavržena stremljenja in
neizpolnjene želje. Sanje se dajo
razlagati psihoanalitično. Da bi se

iz njih dala napovedati bodočnost,
znanstveno ne drži.

■ santonin: zdravilo zoper gliste,
sapa težka gl. naduha,
sapnik (trahea): del dihal in sicer
cev, ki drži iz grla v pljuča. Sestoji
iz, niza hrustančnatih obročkov. V vi-
_ šini -četrtega hrbtnega vretenca se
cepi v dva odtenka, v levi in desni
bronhus ali dušnico, dušnici se spet
vejita v tanjše, katerih končiči so
pljučni mehurčki ali alveoli.

sarkom: raku podobno obolenje,
ki sb pojavlja kot bula v koži ali v
notranjem organu. Sarkom zelo hitro
raste in se hitro razpase po vsem
telesu. Pogosten je pri mladih lju¬
deh, medtem ko je, rak v glavnem
obolenje starejših ljudi. Zdravi se s
čim prejšnjo operacijo oziroma z
obsevanjem, zato je zgodnja diagno¬
za nujna.

secirati: razteleševati, razuditi, pa¬
rati mrliča.

seč (urin, voda): izloček ledvic, s
katerim se iz telesa izplavljajo raz-
krojki beljakovin, voda in mineralne
snovi, Seč zdravega človeka je bistra
tekočina slamnatorumene barve. Člo¬
vek izloči približno 1200 do 1500 g
na dan. Količina in kakovost seča
se pri nekaterih boleznih izpremi-
njata. zlasti pri ledvičnih boleznih,
pri katerih seč vsebuje kri, gnoj,'
pesek ipd.

seč krvavi, krvosečnost, krvomoč-

nost:~kri v seču pri boležnih (pri
vnetju, kamenavici, pri bulah itd.).
Takoj je treba klicati zdravnika, do
njegovega prihoda pa naj bolnik leži
in si deva na spodnji del trebuha
hladne obkladke.

'sečevod: cev med ledvico in seč¬
nikom; po njej prehaja seč iz ledvic
•v sečnik.

sečila: sečetvorni organi in organi,
ki izločujejo seč, t. j. ledvice, seče¬
vodi, sečnik, sečnica.

sečilni krč: bolezensko tiščanje na
vodo s krči v sečniku. Seč gre samo
po kapljicah ali pa se sploh zapre,

sečna kameriavica

189

seksualni hormoni

Hisba 111.

Sečila (ženska). Ledvica, leva vzdolž
prerezana (1), nadobistnica (2), sečevod
(3). ledvične žile (1), sečnik (5), vrh
maternice (6), velike trebušne žile (7).
jajčnik (8), danka (9).

puščanje vode hudo peče. Pojavlja
se največkrat pri vnetju sečnika, pa
tudi pri povečani podmehumici.
Zdravi se s toploto na trebuhu ipd.

sečna kamenavica: pojav, da se v
sečiLih delajo pesek in kamni, ki
dražijo sluznico, povzročajo bolečine
ih krvavenje. Pogosto onemogočajo
puščanje vode s tem, da se zakle-
ščijo, n. pr. v sečevodu. Včasih se
kamenčki izločijo sami, včasih jih
je treba odstraniti operativno.

sečna kislina: sestavina V seču
zdravih ljudi. Motnje v izločevanju
sečne kisline povzročajo protin (gl.
giht).

sečna usedlina: trdi deli seča, kise
sesedajo na dnu posode ali pri cen¬
trifugiranju seča. V usedlini so nor¬
malni deli seča, n. pr. soli, pa tudi
bolezenski, n. pr. krvničke, gnoj-
ničke itd.

sečnica- ali sečna cev: cev med
sečnikom ip vnanjim svetom, po ka¬
teri puščamo vodo. Pri moškem je
sečnica kakih 20 do 25 cm dolga
cev, po kateri priteka semenska te¬
kočina; ženska sečnica je kratka,
dolga samo kake 4 cm in se odpira
med nožnico in ščegetavčkom.

sečnik ali sečni mehur: zbiralnik
seča/ ležeč v spofinjem delu trebuha

za sramničnim stikom, pri moškem
pred danko, pri ženski pred mater¬
nico. Sečnik navadno drži pol litra
tekočinb, more je pa tudi več, ker
so njegove stene zelo raztegljive.

sečnina: razkrojek beljakovine (se¬
stavina seča, ki mu daje oster duh
po amoniaku).

sedežna kopel, pri njej je v vodi
samo spodnji del trupa,
sediment gl. usedlina,
sedimentacija rdečih krvničk: se¬
sedanje rdečih krvničk. Brzina se¬
sedanja nam rabi za diagnozo in
prognozo nekaterih bolezni, ker je
pri nekaterih pospešena, n. pr. pri
jetiki, pri akutnem revmatizmu, pri
zločestih bulah, pri drugih pa upo¬
časnjena, n. pr. pri ulkusu, pri ka-
taraliičnem ikterusu itd.

sedlast nos: vdrtina v nosni kosti,
največkrat posledica nezgode (padec
z nosom na rob česa ali udarec po
nosu), včasih znak sifilisa, ki je na¬
stal zaradi zmehčanja nosne kosti
v tretjem obdobju sifilisa.

sednica ali sedna kost: spodnji del
bočnice.

sekalec gl. zobovje,
sekcija gl. raztelešenje.
sekrccija: izločevanje, n. pr. sline,
želodčnega soka, žolča, solz, znoja
itd. Sekret gl. izloček.

seksus: spolnost. Seksualen: spo¬
len, n. pr. hormon, ki sproži in vodi
Spolnost. Seksualnost izprevržena gl.
perverznost.

seksualni hormoni: kemične snovi
različne sestave, ki se tvorijo v spol¬
nih žlezah, t. j. v modih in jajčnikih,
pa tudi v možganskem privesku.
Krvni obtok jih raznaša po vsem
telesu. Hkrati z živčevjem uprav¬
ljajo spolnost. Vse spolno dogajanje
je odvisno od delovanja spolnih hor¬
monov: pri ženski mesečno perilo,
zanositev, porod, izločevanje ml$ka
itd., pri moškem spolna zmogljivost,
pri obeh spolih pa razvoja sekundar¬
nih spolnih znakov Kadar organi¬
zem ne proizvaja, dovolj spolnih

sekundaren

190

septum nosni

hormonov, nastanejo razne motnje
spolnosti, ki jih zdravimo s hormoni
ustreznih živalskih, žlez.

^sekundaren 1. drugoten, posledi¬
čen, n. pr. bolezni in okvare, ki jih
puste nekatere bolezni,, prvenstveno
nalezljive, n. pr. vnetje ledvic- pri
škrlatimki, jetika po pljučnici itd.
Sekundarne bolezni so pogosto zelo
nevarne, ker je telo oslabljeno že
od prve bolezni, 2. drugo obolenje
nekaterih bolezni, n. pr. sekundami
sifilis.

sekundami spolni znaki 1 . pri

ženski: napetost dojk, mesečno pe¬
rilo, poraslost na osramju in v pa¬
zduhah, oblike telesa postanejo polne
in okrogle, 2. pri moškem: izpre-
memba glasu, rast brkov in brade,
poraslost na osramju in v pazduhah
Razen tega imamo še duševne se¬
kundarne spolne znake: preobčutlji¬
vost, osornost, jezljivost; pri dekle¬
tih odtujenost in solzavost Starši in
vzgojitelji naj to stanje upoštevajo
in otrokom obrazlože vse to kot na¬
ravni pojav.

sekvester, trhlina: košček kosti, ki
je odmrl zaradi gnojenja. Navadno
se izloči sam z gnojem, če ne, ga
mora odstraniti zdravnik.

selekcija, gl. izbor. Selekcijski
nauk gl. darvinizem.

seme (sperma): spolni izliv ek, t. j:
belosiva tekočina, ki ima duh po
kostanju. Vsebuje semenčice in iz¬
loček raznih žlez, v katerih semen¬
čice plavajo.

semenčica (spermij, stara oznaka:
spermatozoon): semenska celica, ka¬
tere nastanek je v modu. Dolga je
0,02 do 0.03 mm in vidljiva samo s
povečalom. Njeni deli so: 'glavica,
vrat, repek in osama. Z repkom in
osino se premika v semenski teko¬
čimi in se  vrta v ženskih rodilih do
jajčeca. Semenčica, oplodi ženski
jajček in prenese moške lastnosti
na -potomca. Semenčice lahko žive
v rodilih 3 do 8 dni

Risba" 112.

Vdor semenčice v jajček (1). glavica
semenčice (2), repek semenčice (3),
jajček (4), jajčkovo jedro (5).

t

semenotok (spermatoreja): izloče¬
vanje semena brez spolnega draže¬
nja, n. pr. pri iztrebljanju blata in
puščanju seča. Znak hude nevraste-
nije, pa tudi posledica kapavice; po¬
treben je posvet z zdravnikom.

semenovod: semenska ceyka, ki
drži iz obmodka v sečnico, po njej
gre seme.

semensko povesmo obstoji iz se-
menovoda, semenskih žil itd.

sence: predel na glavi med očesom
in uhljem.

senčna kost ali senčnica: lobanj¬
ska kost, v kateri je organ slujia in
ravnovesja.

senčna utripalnica: arterija, ki se
vidi in otiplje na sencu.

senčnik rentgenski: na njem opa¬
zujemo pri rentgenskem presvetlje-
vanju sence organov,
senilen: star, starikav,
senen drobir je iz sena. Senska
mrzlica se dobi od trav; senska gri-
nja živi v travi (tudi travna grinja
imenovana) in povzroča posebno
kožno bolezen s hudim srbenjem
senzorij: zavest, občutnost. Sen-
zorij jasen. t. j. bolnik se zaveda,
je priseben.

sepsa gl. zastrupljenje krvi. Sepsa
oralna ima izvor v ustnih organih.

septičen 1 . kužen, okužen, n. pr.
bolnik, 2. nečist, n. pr. oddelek (pr.
ase,psa, aseptika).

septum nosni: nosmi pretim, t. j.

pregrada, ki deli fiosno votMmo na

serčza

191

sfrkovanje

dva dela. Deviacija septuma: skriv¬
ljeni e nosnega pretina, ki otežuje in
včasih onemogoča dihanje s-kozi nos¬
nico, na katere stran je septum
skrivljen. Treba je operativne po¬
moči.

scroza mrena: možganska, prsna,
srčna, trebušna, sklepna.

serozen 1. mrenski, n. pr. votlina,
ki jo obdaja seroza, 2. sokrvičen,
Serozna tekočina je bistra rumen¬
kasta tekočina v telesnih votlinah
Serozne kožice ali mrene! možgan¬
ski -mreni (žitnica in pajčevmca)
porebrnica, popljučnica, potrebuš-
nica* osrčnik, sklepne mrene. Se-
rozno vnetje izCeja serum v večjih
količinah, n. pr. vnetje porebrnice.
osrčnika itd.

serum 1 . sokrvica (del krvi), 2
zdravilni, ki ga dobivamo iz živali
katere simo cepili s povzročiteljem
bolezni. Cepljene živali proizvajajo
protistrup, ki ga uporabljamo bodisi
kot zaščitilo ali kot zdravilo, n. pr
piri daviti, tetanusu, vnetju možgan¬
skih mren, pri kačjem piku itd.
3. prebolevniški (rekonvalescentski):
ljudje, ki so preboleli kako nalez¬
ljivo bolezen, imajo v svoji krvi
snovi, ki isto bolezen zdravijo ozi¬
roma zaščitijo človek?! pred to bo¬
leznijo.

serumska bolezen: bolezenski po¬
javi po injekciji seruma, zlasti po po¬
novni. Ti so ali takojšnji: bledica,
pomanjkanje sape, nezavest, žnižana
telesna temperatura, ali .pa pozni,
t. j. 8 do 10 dni po injekciji: kopriv-
ničast izpuščaj po koži, močno srt
benje, vročina, oteklina sklepov in
bezgavk.

sesalka steklena: steklen zvon z
votlim nastavkom na vrhu, na ka¬
terem je pritrjen balon. Rabi nam
za izsesavanje mleka iz dojke ipd.

sesamska kost: kost, ki je zapre¬
dena v kito ali mišico, n. pr. poga¬
čica na kolenu.

sesesti se 1 . kolabirati, n. pr. bol¬
nik od slabosti 2. kri. Krvni sesedek.

Risba 113.

Sesalka za mleko.

sesljanje prsta: razvada dojenčkov
in majhnih otrok, ki-zdravstveno ni
posebno škodljiva, vendar postane
prst sčasoma tanjši; tudi na zobovje
vpliva sesanje lahko t  neugodno.
Otroka je treba zamotiti in ga s tem
odvaditi. -

sesedanje krvi (koagulšcija): iz

krvi nastane krvni sesedek ali krvna
pogača (krvničke in vlaknina) ter
sokrvica (krvni serum).

sezonske bolezni se pojavljajo ob
določenih letnih časih, n. pr. spo¬
mladi: tetanija, rahitis, pelagra,

hitra jetika, giht; jeseni: bronhialna
astma, revmatizem, tabes.

sežig opeklinski: III. stopnja ope¬
kline, kjer je vrhnjica kože zaradi
vročine popolnoma uničena, kožna
usnjica pa se spremeni v sivkasto-
rjavo čvrsto tvarino.

sežiganje mrličev gl. upepeljeva¬
nje mrličev.

sfinkter: krožna mišica zapiralka
n. pik na zenici, na danki itd.

sfrkovanje: ginevanje tkiva v ka¬
kem organu, .pri čemer se organ
manjša. Vzrok so navadno dolgo¬
trajne bolezni. Sfrkovanje ali usko-
čenje je izprememba, ki ostane,
medtem ko je krč izprememba, pri
kateri postane organ spet normalen,
ko krč popusti: Sfrknejo se navadno
jetra ali ledvice (pr. ciroza). Vzrok
so razne bolezni: zaapnelost žil, za¬
strupljevanje (s svincem, živim sre¬
brom, alkoholom), sifilis, vnetja itd.
Kaže se v otekanju nog. težki =api,
glavobolu, vrtoglavici, krvavenju iz

shizofrenija/

192

sifilis

nosa, pomanjkanju apetita. Treba se
je posvetovati z zdravnikom.

shizofrenija duševna razklanost',
propadanj® duševnosti: duševna bo¬
lezen navadno v dobi do 20. leta.
Bolezen se podeduje, povzročajo jo
pa tudi duševni pretresi. Poglavitni
znaki so v značaju: bolnik je odlju¬
den in občutljiv, brezbrižen za drugi
spol, plah, top,. čudaški. Mnogokrat
so taki bolniki posebne konstitucije.
Mnogi ozdravijo oziroma bolezen se
jim vsaj ne poslabša, vendaj se zelo
rada .ponovi. Zdravijo se taki bolniki
z zaposlenjem. z umetno vročino, s
hormoni in insulinom. Najbolje je,
dati take bolnike v zavod za du¬
ševno olne.

shujševalno zdravljenje ima na¬
men, zmanjšati množino maščobe in
tekočine v telesu. Pri zamaščenosti,
povzročeni -zaradi preveč zaužite
hrane ali premajhne porabe ener¬
gije pri normalni prehrani, t. j. če se
premalo' gibljemo, se dajejo sred¬
stva. ki pospešujejo iztrebljanje
blata in izločanje tekočine (seča,
znoja). Poleg zdravil se uporablja
tudi primerna hrana, ki jo pred¬
piše in nadzira zdravnik, ter telesno
gibanje (šport). Pri tolščavici, po¬
vzročeni po nepravilnem delovanju
žlez nctranjic, se dajejo zdravila,
vsebujoča ekstrakte ščitnice, mo¬
žganskega priveska, trebušne sli¬
navke in kličnih žlez.

sifilis (lues, spolna kuga): nalezlji¬
va bolezen, ki jo povzroča mikrob z
imenom bleda spiroheta. Sifilis se
navadno dobi na spolovilu pri spol¬
nem občevanju, pa tudi na drug
način, n. pr. na ustnicah z jelilnim
priborom oziroma s poljubljanjem,
na licu in bradi pri britju z oku¬
ženo britvijo, na prstu pri zdravni¬
ški preiskavi itd. Sifilis se ne po¬
deduje, pač pa se plod v maternici
sifilitične ženske okuži z bledo spi-
rrbeto ki pride vanj skozi poste¬
ljico, Tak plod navadno umre že

v maternici, če pa ostane živ, je to
prirojeni sifilis. Otroka vsake sifili¬
tične porodnice ie treba zdraviti,
zakaj če je sifilitičen in se ne zdravi,
se kmalu pojavi vnetje očesne ro-
ženice in otrok lahko oslepi ali pa
vnetje ušes in otrok ogluši; pokažejo
se tudi nepravilnosti zobovja Jtd.
Sifilitičnega otroka ne sme dojiti'
zdrava dojilja, ker se od njega oku¬
ži. — Prvi znak sifilisa (prvi stadij
obolenja) »se pojavi tri tedne po
okužbi v obliki trdega Cankarja na
mestu, kjer je spiroheta prišla v
telo, torej na spolovilu, na ustnicah,
na obrazu, na prstu itd. Hkrati ote¬
čejo najbližje bezgavke: pri Cankarju
na spolovilu dimeljske, pri Cankarju
na obrazu pod čeljustne, pri onem
na prstu bezgavke v komolčnem
zgibu. Trdi Cankar je sila nalezljiv,
ker v njem mrgoli bledih spirohet.
6 do 8 tednov po okužbi (drugi sta¬
dij bolezni) se pojavijo sifilitični
znaki na koži, v obliki sifilitičnih
peg in bunčic ter na ustni sluznici v
obliki bunčic ter vnetja žrelnice.
Tretji stadij obolenja se pojavi na¬
vadno šele črez nekaj let, ki so
minila brez znakov, v obliki sifilitič¬
nih bul ha, koži, na kosteh in notra¬
njih, organih; te bule, gume imeno¬
vane,) so različne velikosti, razpa¬
dajo, se potem v sredi celijo, proti
okolju .pa razširjajo. Kot četrti sta¬
dij sifilisa se končno pojavijo čez
kakih 20 let po okužbi sušica hrbt¬
nega mezga (tabes) oziroma mehča¬
nje možganov (progresivna para¬
liza) pač. po tem, ali se spirohete
zasidrajo v hrbtnem mozgu ali mož¬
ganih. Sifilis se lahko pojavi na prav
vseh organih in povzroča na vsakem
organu svojstvene znake in okvare.
Sifilis je ozdravljiva bolezen, čim
prej se začne zdraviti, tem zaneslji¬
vejši je uspeh. Zdravi se z živiA
srebrom, jodom, bismutom in neo-
salvarsancm. Uspeh zdravljenja nad¬
ziramo z Wassermannovo preizkuš-
njo krvi.. Zastarani primeri sifijisa

sigma

193

se zdravijo z vročino, ki spirohete
zamori, v ta namen bolnike načrtno
okužimo z malarijo. Najnovejše
zdravilo proti sifilisu so antibiotiki.

sigma: esasti del debelega črevesa
med navzdolnjim debelim črevesom
in danko

simfiza sramnična zrast: stik leve
in desne kosti sramnice spredaj na
spodnjem delu trebuha pred seč¬
nikom.

simpatično vnetje očesa: prehod

gnojnega vnetja iz obolelega očesa
po krvnem obtoku v zdravo oko. Da
se preprečiti s 'tem, da se obolelo
oko pravočasno operativno odstrani.

simpatikus (namreč nervus): oni
del živčevja, ki upravlja prebavila,
krvni obtok, delovanje žlez itd. Nje¬
govo delovanje je samoupravno (av¬
tonomno), t. j. neodvisno od naše
volje. Simpatikus ima nasprotno
delovanje od parasimpatikusa, t. j.
desetega možganskega živca (va-
gusa): simpatikus pospešuje utripa¬
nje srca, parasimpatikus ga zavira;
simpatikus zavira gibanje čreves,
parasimpatikus ga poživlja; simpa¬
tikus širi zenico, parasimpatikus jo
oži, itd.

simptom: znak bolezni. Simptom-
ski kompleks; skupek znakov, zna¬
čilnih za kako bolezen. Simptoma¬
tično zdravljenje: zdravljenje zgolj
bolezenskih znakov, n. pr. vročine,
bolečin itd. (razlika: etiološko zdrav¬
ljenje, t. j. zdravljenje vzrokov bo¬
lezni).

simulirati: hliniti, delati se bol¬
nega. Simulacija: hlinjenje, pretvar¬
janje. Simulant: pretvarjalec, na¬

mišljen bolnik (slika tegobe, ki jih
nima, oziroma jih hudo povečuje)i

sirilo: ferment, ki povzroča sesir¬
jeni e mleka. Proizvajajo ga želodčne
žlezice in je sestavina želodčnega
soka.

sirotka: sirna voda, ki ostane, ko
se napravi sir. Rabi se kot hrana za
deeo. ker vsebuje beljakovino, mast,
sladkor ip soli.

skalp

sirup: raztopina sladkorja,
sistem skupek organov za enotno
delovanje, živčni živčevje; pre¬
bavni — prebavila; spolni = spolo¬
vila itd.

sistola: skrčenje srca (nasprotje:
diastola, raztez srca). Sistoličen zvok
slišimo na srcu ob njegovem skrče-
hju. , •'

sitka =. rešetka (lobanjska kost),
situacija: položaj, stanje. Situacij¬
ska psihoza: duševno iztiri en j e v do¬
ločenem stanju, n. pr. v zaporu.

situs: lega. n. pr. ploda v mater¬
nici, srca itd. Situs organov je od¬
visen od njih razvoja, pa tudi od
raznih bolezni n pr. nabiranje te¬
kočine v prsni votlini na levi strani
lahko potisne srce čisto na desno
stran prsne votline; naglo -shujša-
nje zmanjša maščobno podlago led¬
vicam, da zgube svojo oporo in po¬
stanejo nestalne; po težkih porodih
se maternica zniža (descensus) ali
celo zdrkne navzven (prolapsus).

siva mast vsebuje 30% živega
srebra, 30% lanolina brez vede in
40% masti. Rabimo jo za vtiranje
v kožo pri sifilisu, za uničevanje
osramnih uši itd.

sivenje je normalen pojav v sta¬
rosti. Navadno se začn# na sencih,
preide na teme ter se končno i  az-
širi na vso glavo in brado. Najpo¬
zneje osive kocine v pazduhi, na
osramju in na drugih delih tele:.a.
Sivenje v mladosti je največkrat
prirojena rodbinska lastnost. Sivi
lasje nimajo barvila, so navadno
močnejši in čvrstejši od normalnih.
Vzrok mladostnega sivenja je naj¬
brž v motnjah delovanja žlez no-
tranjic. — Osivenje od strahu ni
popolnoma dokazan p:
skabies gl. garje.

skalnica (piramidna kost); del ko¬
sti senčnice, v katerem je organ za
ravnovesje in sluh.

skalp: krpa kože na glavi, k ;  je
na treh straneh odtrgana tako, da

u

skalpel

194

skorbut

se drži samo na enem koncu liki
jezik.

skalpel: operacijski nož.
skarifirirati: razpraskati, n. pr.

kožo, da vanjo vtremo cepilo proti
kozam. ,

skelet gl. okostnjak. Skeletno mi¬
šičje: pokoetno, ki nam je na voljo
(nasprotje: samoupravno mišičje na,
obtočilih-, prebavilih., spolovilih, žle¬
zah itd.., ki nam ni na voljo),
sklenina: zobna emajl (gl. zob),
sklep: stik dveh ali več kosti, ka¬
terih okraj ki so med seboj pove¬
zani s sklepno gožvo, ki izločuje
sklepno maz. Mišice, ki so pričvr-

a. 6

Risba 114.

Sklep: a. od zunaj, b. v vzdolžnem

prerezu. — Sklepne vezi (1), sklepna
votlina (S), hrustanec (3).

jčene na kosteh, gibljejo .kosti v
sklepih in ^sicer one na upogibni
/ strani ga upogibljejo (upogibalke),
ene na iztezni strani ga iztegujejo
(iztegovalke).

sklepati se n. pr. 'zgornji in spod¬
nji zobje se sklepajo, kadar se pri
grizenju prilegajo drugi k drugim.

sklep nepravi (.psevdartroza) na¬
stane, kadar se kosti na kraju pre¬
loma ne zrastejo, marveč se zlomki
med seboj premikajo.

sklera: beločnica (gl. oko),
skleroza: ©trditev, n. pr. arterio¬
skleroza zaapnenje arterij. Multipla
skleroza: bolezen možganov in hrbt¬
nega mozga, kjer se pojavijo zatr-
d ; ne zaradi bohotanja veziva ter gi-
nevanja živčnih celic in živčnega-
tkiva. Znaki: tresavica, očesna mi-
gavica, videnje dvojnih slik, zlogu-

ječe govorjenje, motnje pri puščanju
seča itd. Vzrok je neznan. Obolenje
je kronično, vendar je izboljšanje
mogoče.

skočnica: najzgornejša kost v pod-
gležnu, z golenico tvori skočni sklep.

skolioza: skrivljenost hrbtenice na
levo ali desno (pr. kifoza, lordoza).

skopiti (kastrirati): uničiti spolne
žleze, moškemu moda, ženski jajč¬
nike z operacijo ali rentgenskim ob¬
sevanjem. Skopljenec, skopljenka
(kastrat, kastratka; gl. evnuh, pr.
sterilizacija). Ker so moda in jajč¬
niki žleze z notranjim izločevanjem,
nastanejo pri njih uničenju pred
spolno godnostjo ali v dobi spolne
godnosti v organizmu velike izpre-
membe. V prvem primeru se ne
razvijejo tako imenovani sekundarni
spolni znaki: moški ostane svoj živ
dan fantek brez brk in z deškim
glasom, udi mu zrastejo nesoraz¬
merno dolgi, ker okrajki dolgih
kosti pozno zakostene; pri skop¬
ljencih v spolni zrelosti nastanejo
motnje v presnovi (tolščavica) in
motnje duševnosti. Pri ženski usahne
tudi mesečno perilo. Zanimivo je,
da spolnost pri kastratih ne izgine
popolnoma. — Skopljenje je včasih
potrebno zaradi obolenja plodil. x

skepitev (kastracija): uničenje

rodnih žlez (pri moškem mod, pri
ženski jajčnikov), bodisi operativna
odstranitev ali okvara 'z rentgen¬
skim obsevanjem,
skopljenec gl. evnuh,
skorbut je posledica pomanjkanja
vitamina C v hrani. Svoj čas po¬
gostno obolenje v zaporih, vojašni¬
cah, na ladjah, skratka povsod, kjer
.se navadno ne hranijo s svežo hrano-,
marveč s konzervami. Znaki: krva¬
venje v kožo, podkožje, mišice, pod
pokostnico, zraven vnetje dlesen, ki
pomodre, postanejo mehke, gubave,
boleče, rade krvave in razpadajo.
Hkrati se pojavi slabokrvnost., vča¬
sih tudi hiravica Zdravi se s hrano,
ki ima obilo vitamina C: svež

skorja možganska

195

sladkorna bolezen

krompir, povrtnina, zlasti špinača,
solata, regrat, korenje, čebula, sadje,
pr edvsem pa limonin sok. Razen tega
je potrebno skrbno negovanje zob

skorja možganska: vnanja plast
možganov.

skritcmodje (kriptorhizem). Moda
nastanejo pri plodu v matemiči
v trebušni votlini in se še za ma¬
terničnega življenja spuščajo skozi
dimlje v modnik. Ako se to spu¬
ščanje ne izvrši ali samo delno,
ostanejo moda skrita ali v trebušni
votlini ali pa v dimeljskem zgibu,
medtem ko je modnik prazen. Več¬
krat se stvar popravi sama od sebe,
če ne, je potrebna operacija.

skrofuloza: jetično obolenje bez¬
gavk, prvenstveno pri deci, živeči v
slabih zdravstvenih razmerah. Skro¬
fuloza se pojavlja zlasti na vratu,
kjer bezgavke otečejo, se ognoje in
prepuste, nakar se iz njih dolgo časa
izceja gnoj. Ko se rane celijo, osta¬
nejo za njimi obrunki za vse življe¬
nje. Skrofulozno deco mora redno
zdraviti -zdravnik, nasploh pa je po¬
trebna primerna hrana, siuho in
sončno stanovanje, dosti gibanja na
zraku ipd.

slabokrvnost (anemija): bolezen

krvo tvornih organov, t. j. kostnega
mozga in vranice (razlika: malokrv¬
nost, t. j. posledica krvavenja, iz¬
gube krvi).-

slabost spolna gl. impotenca.

slabost srčna: posledica srčnih bo¬
lezni (,pr. hiba srčna). Oslabelo srce
ne more izvrševati svojega dela, za¬
radi tega se pojavijo motnje v krv¬
nem obtoku: tkiva dobijo manj ki¬
sika, kar se vidi na tem, da koža in
sluznice pomodre. S pojačanim in
pospešenim dihanjem si organizem
prizadeva, da to izenači. Take bol¬
nike .prav rad muči kašelj in dobi¬
vajo nočne napade, tako zvano srčno
naduho: srce jim začne, močno tolči,
okoli srca čutijo pritisk in bolečine,
strah jih prevzema, sape jim zmanj¬
kuje, da planejo iz postelje in gredo

13’

odpirat okna, da dobe svežega zraka.
Srčna slabost okvari tudi druge
organe, n. pr. ledvice in jetra, noge
začno otekati, v trebuhu se nabira
voda (trebušna vodenica) Vsekakor
je treba, da je bolnik s srčno'sla¬
bostjo stalno pod nadzorstvom zdrav- /
nika.

slabost živčna (nevrastenija) kaže
kaj različne znake: duševni nemir
ali duševno pobitost, pozabljivost,
raztresenost, plahost, utrudljivost,
drhtavico, slabo spanje, pritisk v
glavi in križu, motnje spolnosti (im¬
potenco, špermatorejo). Vzroki so
različni: .prirojena konstitucija, du¬
ševni konflikti, nepravilnost spolnih
odnosov (onanija, koitus interuptus
ipd.). Zdravi se s psihoterapijo, z
mirovanjem, dobro prehrano ipd. -

slaboumnost (demenca, pridobljena
bebavost): izguba pameti zaradi iz-
prememfo v možganih, n. pr. pri pro-
gresr/ni paralizi zavoljo sifilitične
okvare možganov, starostna ali se¬
nilna zavoljo zaapnenja žil. Tudi
mladostna bebavost (dementia prae-
cox) se šteje semkaj.

slabovidnost: slab vid, kateremu
ne vemo vzroka in katerega ne mo- •
remo zboljšati z naočniki.

sladila: kemično pripravljene sno¬
vi, ki nadomeščajo sladkor, n. pr.
saharin. Saharin ni hranivo kakor
sladkor, je pa mnogo slajši od njega
in se rabi za slajenje jedi in pijač
pri sladkorni bolezni, pri kateri je
sladkor prepovedan.

sladkorna bolezen (diabetes, cu-
krovka): motnje v presnavljanju
sladkorja in drugih ogljikovih hi¬
dratov. Vzrok je obolenje tistega
dela trebušne slinavke, ki proizvaja
insulin. Insulin namreč uravnava
ravnotežje sladkorja v organizmu.
Organizmu je treba sladkorja za de¬
lovanje mišic in za stalno telesno
temperaturo. Telo sestavlja svoj
sladkor iz sladkorja v hrani in iz
drugih ogljikovih hidratov ter ga
kopiči v jetrih. Kadar je kopičenje

slepič

196

slepič

sladkorja v jetrih moteno, preide
sladkbr v kri, od tod v seč ter za
telo v zgubo. Kolika je ta zguba,
vidimo iz tega, da je v seču sladkor¬
no bolnih sladkorja 1 do 10 %.  V
seču, izločenem v 24 urah, znaša
torej množina sladkorja več stotin
gramov; včasih celo cel kg. Ig
sladkorja daje 4.1 kalorij toplote.
Ce sladkorno bolni izloči' na dan
recimo 500 g sladkorja, znaša to
2050 kalorij. Kakšna zguba, če po¬
mislimo, da potrebuje odraščen in
zdrav človek pid srednje težkem delu
22(10 do 3000 kalorij! Zaradi izgub¬
ljanja sladkorja mora bolnik več in
, več jesti ter piti, da nadomesti iz¬
gubljeni sladkor. Tak bolnik čuti
utrujenost, ker mišičje ne dobiva
dovolj sladkorja; hujša, ker v orga¬
nizmu namesto sladkorja izgoreva
maščoba, trpi na mnog osebnosti, t. j.
mora pogosto in veliko na vodo.
Sladkor v krvi ih druge strupene
snovi (ocetna kislina, aceton) po¬
vzročajo glavobol, srbenje, različne
kožne izpuščaje, majavost zob, mot¬
nje spolnosti itd. V najhujšem pri¬
meru se pojavi tako zvana diabe¬
tična koma (sladkorna nezavest), ki
bolnika usmrti, . če ni takojšnje po¬
moči z injekcijo Lnsulma. Razen z
insulinotm, ki sladkorne bolezni sicer
ne ozdravi, zdravimo cuk rovko z
dieto, ki jo sproti odreja zdravnik.

slepič: slepiču podobni privesek na
slepem črevesu. N a j pogostnejša bo¬
lezen slepiča je vnetje slepiča, ki ga
povzročajo bacili, ki so sicer vedno
v črevesu in ki naenkrat postanejo
nevarni. To niso nikaki svojski ba¬
cili, kakor na primer pri tifusu,
griži, koleri, marveč vsakdanji čre¬
vesni bacili. Redkejše je okuženje
slepiča po krvnem obtoku iz okuže¬
nih drugih organo^, n. pr. pri angini.
Vnetje slepiča (apendicitis) je obole¬
nje predvsem mladih ljudi, nekako
od 5. do 50. leta. Obolenje j« zelo
nevarno, saj lahko spravi človeka
v nekaj urah v smrtno nevarnost.

Risba 115.

Slepo črevo (1), slepič (2),
tanko črevo (3).
navzgornje debelo črevo (4).

i

Njegovi znaki so: bolečine na desni
spodnji strani trebuha med popkom
in bokom, povišana temperatura,
kolcanje, vzdigovanje iz želodca in
bljuvanje, zastoj blata, vetrov in
seča, napihnjen in napet trebuh, po¬
spešeno utripanje srca. Prav posebno
opozarjam na temperaturo, ker je
splošno razširjeno napačno mnenje,
da vnetje slepiča povzroča visoko
vročino, najmanj 39°. To ne drži,
med tisoči in tisoči bolnikov z vnet¬
jem slepiča, ki sem jih videl, so imeli
taki z gnilim in počenim slepičem,
od 37,5 do 38,5°. Vnetje slepiča se
zdravi samo s čimprejšnjo operacijo,
katero priporočam takoj in v vsakem
primeru, kakor hitro se pojavijo
znaki, ki kažejo, da je slepič vnet.
Ni prav, dajati bolnikom z vnetjem
slepiča toploto, ki stanje prej po¬
slabša — na vneti trebuh je treba
marveč dati hladne obkladke, ki jih
menjavamo vsake pol ure. Torej: pri
bolečinah v trebuhu ž zgoraj našte¬
timi znaki je treba takoj klicati
kirurga, bolnika pa spraviti v po¬
steljo, mu dajati na trebuh hladne
obkladke ter mu ne dovoliti ne jedi,
ne pijače, ne zdravila, dokler ne
pride zdravnik.

slepih pisava

197

slinavka

slepih pisava, ki jo slepi bero
s tipanjem, obstoji iz izbočenih točk,
katerih sestava daje poedine črke,
slepo črevo: začetni del debelega
črevesa, ki leži na desni strani tre¬
buha. Vanj prehaja spodnje tanko
črevo, na njegovi spodnji strani pa
je privesek, slepič.

slepota: pomanjkanje vida Vzroki:
prirojene nepravilnosti v očesu, očes¬
na kapavica pri rojstvu, sifilis in
tuberkuloza očesa, koze, trahom,
obolenja vidnega živca, histerija itd.
Histerična slepota se da ozdraviti,
slepota iz drugih vzrokov se da zelo
redkokdaj popraviti.

slepota barvna: zmanjšanje barv¬
nega čuta ali pomanjkanje čuta za
eno barvo. Najpogbstnejše je po¬
manjkanje čuta za rdečo in zeleno
barvo, katerih barvno slepi ne raz¬
ločujejo. Barvna slepota se podeduje
na moške člane. Razlikovanje barv
je važno zlasti za železničarje za raz¬
poznavanje raznobarvnih signalov.
Barvna slepota je neozdravljiva.

slepota kurja: slabo videnje v

mraku kakor pri kurah, najbrž za¬
radi zmanjšanja občutljivosti očes¬
ne mrežnice. Mnogokrat povzroča
zmanjšano občutljivost n. pr. na sne¬
gu in na ledenikih (pr. snežna sle¬
pota). Kurja slepota je neozdrav¬
ljiva.

slina: izloček iz ustnih slinavk,
slinavka: stalno slinjenje zaradi
obolenja slinavk, večkrat v noseč¬
nosti, pri živčnih obolenjih in v sta¬
rosti. Zdravi se z izpiranjem ust in
z atropinom, ki zmanjšuje izločeva¬
nje sline.

slinavka 1. žleza, ki izločuje slino
v usta (ob ušesna, pod jezična, pod-
čeljustna žleza), 2. trebušna gl. pan-
kreas), 3. nalezljiva bolezen živali
(konj, govedi,, 'prašičev, divjadi; gl.
parkljevka). Za prenašanje slinavke
in parkljevke na človeka so najnevar¬
nejši mleko in mlečni proizvodi. To so
že pred sto leti dokazali nekateri raz¬

iskovalci s tem, da so pili nepreku¬
hano mleko bolnih krav. Ze naslednji
dan so dobili vročino, v ustih in po
rokah so se jiim kmalu izpahnili
mehurji. V splošnem lahko rečemo,
da prodre virus slinavke v človeka
največkrat skozi ranice na koži in
skozi očesno, nosno ter ustno sluz¬
nico. Za okužbo z virusom slinavke
so mnogo bolj sprejemljivi ljudje, ki
imajo že kakšne bolezenske spre¬
membe ali ranice v ustih ali na pre¬
bavilih ali ki so oslabeli in izčrpani
zaradi pravkar prestanih bolezni, pa
tudi osebe, ki bolehajo za kako kro¬
nično boleznijo, n: pr. za sladkorno,
za vnetjem ledvic ipd. Od človeka
do človeka se slinavka ne prenaša.
Od okužen ja do izbruha bolezni tra j a
pri človeku navadno 4 do 8 dni.
Preden se v ustih izpahnejo me¬
hurčki, se okuženec ne počuti dobro,
jesti mu ne diši, boli ga glava, .sni
nemirno, telesna temperatura je ne¬
koliko povišana. Kmalu se bolnik
začne sliniti, v ustih ga peče, muči
ga občutek, kakor da je vsa sluznic'!)
v ustih nabrekla, tudi požiranje je
otežkočeno. Če zdaj bolniku pogle¬
damo v usta, vidimo, da je vsa sluz¬
nica sočnejša, svetlejša in otečena,
jezik je bolj mesnat, krvne žilice na
njem pa razširjene. Kmalu se na
robu jezilka izpahnejo zrnaste izlo-
čine, nato pa še' na dlaneh in na
prepojeni sluznici gornje in spodrre
ustnice. Izbočena mesta dobe kmalu
belkast oblog, k j čez nekaj časa od¬
pade, nakar 'se pokažejo z bistro
tekočino napolnjeni mehurčki, ki ser
ponekod zlivajo v večje mehurje.
Hkrati se temperatura zviša, bolni¬
kovo stanje pa .poslabša. Oboleli zdaj
le s težavo je, težko žveči, požira pa
le z bolečinami; razen 'tega se močno
poti in iz ust se mu poceja slpzasta
vlečna slina. Ko mehurčki počim,
ostanejo na ustni Sluznici ranice, ki
še bolj bolijo. Čez čas otečejo tudi
bezgavke pod spodnjo čeljustjo in
na vratu. Ker bolniki te«ko požirajo,

stinovod

198

smrad iz ust

hudo hujšajo Kmalu po nastanku
mehurčkov v ustih se pokažejo po-
dcbne izbokline tudi na robu prstov
in pod nohti, na dlani, med nožnimi
prsti, pri ženskah tudi na dojkah in
na spolovilu. Tu in tam opažamo
ošpicam podoben izpuščaj na licu in
trupu, na udih pa zlasti na dlaneh
in podplatih. Vročina traja navadno
7 do 8 dni, nakar temperatura hitro
pade. Tudi splošni bolezenski znaki
izginjajo: bolečine v ustih prenehajo,
bolnik laže .požira, umiri se, koža
pa se mu lušči. Slinavki se ognemo,
če se ne dotikamo bolnih živali,
zlasti, če ne uživamo neprekuhanega
mleka, smetane in surovega masla
Meso bolne živine se ne sme upo¬
rabljati za človeško hrano, če ni
dobro prekuhano ali prepečeno Po¬
sebno važno je, da vsak primer obo¬
lenja nemudoma javimo oblasti.

slinovod: odvadilo iz^ žleze sli¬
navke.

slcnavica '(elefantiaza): zadebele-

nost kože in podkožja tako, da je
koža podobna, slonovi koži. Bolezen
je posledica dolgotrajnih, v globino
segajočih vnetij, zlasti pri razjedah
na nogi.

sluh: čut, katerega organ je slu
halo, t. j. uho, slušni živec in slušno
središče v možganih (pr. uho).

sluhovod: vnanji in notranji, t. j
votli deli ušesa, po katerih se širijo
zračni valovi.

slušalo, slušalka: priprava za oslu-
škovanje organov, prvenstveno srca
in pljuč. Priprava je različne oblike
in iz različne tvarine. Naj preproste j-
ša je lijasta iz lesa.

slušne koščice: kladivce, nakoval¬
ce in stremence, leže v srednjem
ušesu in prevajajo zračne valove od
bobniča v'perilimfo v kožnem labi¬
rintu (pr. uho).

sluz: izločki žlez v sluznicah. Sluz
je gosta, vlecljiva, brezbarvna teko¬
čina. Pri nalezljivih boleznih je polna
mikrobov in zaradi tega zelo kužna.

sluznica: tanka nežna kožica, ki

obdaja usta, nos, žrelo. grlOj sapnik,
požiralnik, želodec - in črevesa, plo¬
dila in rodila. Zaradi izločevanja
sluzi iz svojih žlez je sluznica zmeraj
vlažna.

sluznik: mešiček, ležeč navadno
v bližini sklepov in tam, kjer pote¬
kajo kite preko kosti; napolnjen je
s tekočino (z mazjo), ki ublažuje
trenj® med kitami, sklepno gožvo in
kostmi.

smegma: spolno maslo, na moškem
in ženskem spolovilu. Če se spolo¬
vila redno ne čistijo, se maslo raz¬
kraja, povzroča neprijetno srbenje in
zadah. Tudi spolovila je treba po¬
dobno kot obraz, roke, zobovje itd
redno umivati!'

smeh krčeviti: nenehno smejanje
brez veselosti pri histeričnih in ne¬
vrozah, včasih znak vnetja možga¬
nov, tudi pri tetanusu (režavica).

smehcvec: plin, ki povzroča vese¬
lost.

sme ja vica: nenehno smejanje živ¬
čno bolnih brez povoda za smeh.

smola 1. ušesna se nabira v vna¬
njem sluhovodu, povzroča šumenje
v ušesih in naglušnost. Kadar se
posuši, jo mora zdravnik odpraviti
s tem, da jo najprej z oljem ali
vodikovim prekisom razmehča in
nato s toplo vodo izpere, 2. otroška:
prvo smolasto črno blato novo¬
rojenčka.

smrad iz ust pri.dihanju in govor¬
jenju povzročajo slabo negovano in
piškavo Zobovje, vneta dlesna, bolni
mandeljni, zlasti davični, tudi že¬
lodčni in črevesni katar. Iz ust za¬
udarja tudi težko bolnim, ki dihajo
z odprtimi usti, potem ledvično in
sladkorno bolnim, takim z gnijočimi
pljuči in onim, ki so se jim zaprli
vetrovi in blato. Smrad iz ust od¬
pravimo s tem, da odpravimo nje¬
gove vzroke, prvenstveno pa, da si
damo urediti zobovje in da zobe pri¬
merno negujemo.

smradnica

199

smukec

smradnica: žleza, ki proizvaja in
razširja smrad (zlasti pri živalih, ka¬
dar se parijo).

smradljivica nesna (ozena): obole¬
nje ndsne sluznice, ki izceja smrdeč
zelenkast sekret. Bolniki tožijo, da
imajo suh nos in da nič ne vohajo.
Vzrok je bakterialen (jetika ali sifi¬
lis). Zdramiti je treba osnovno bo¬
lezen. »

smrčanje: v spanju glasno dihanje
skozi usta. Deca z adenoidnimi vege¬
tacijami v žrelu in nosu smrči v spa¬
nju — treba ji je dati operirati
adenaidne vegetacije. Gl. adenoidne
vegetacije.

smrkavost (maleus): kužna bole¬
zen konj, oslov in mul, ki se včasih
prenese tudi na človeka, največ na
konjarje, konjederce, živinozdrav-
nike itd. Okuženje nastane navadno
skozi ranjeno kožo, mogoče je pa
tudi z vdihavanjem prahu, ki vsebuje
strupene bacile. Doba od okuženja
do izbruha bolezni traja 3 do 5 dni,
na okuženem mestu se pojavi naj¬
prej zatrdina, potem razjeda. Od tod
se širijo rdeči prameni vnetih mez-
govnic do prvih bezgavk. Proti smr¬
kavosti je najvažnejša profilaksa:
osamitev bolnika, sprotno razkuževa¬
nje vsega, kar pride z njim v stik,
ter posebna previdnost pri vseh lju¬
deh, ki imajo opravka z okuženimi
živalmi. Pri zaščiti pred smrkavostjo
je važna čimprejšnja ugotovitev bo¬
lezni tako' pri živalih kot pri človeku.
Zlasti je treba paziti na to, da trupla
poginulih živali odstranimo - z vso
potrebno previdnostjo. Smrkave in
sumljive konje je prepovedano klati
v klavnicah. Najbolje je, če obolele
živali takoj pobijemo, trupla pa se¬
žgemo. Hlev, kjer je bila obolela
žival, je treba temeljito razkužiti,
sumljive živali .pa osamiti in nad¬
zorovati devet mesecev. Najbolj ne¬
varen za človeka je smrkav konj,
ker -s flvo-fm izcedkom iz nosa in
prhanjem izločuje in razpršuje

ogromne množine bacilov. Ljudje, ki
imajo posla z bolnimi konji, se ubra¬
nijo smrkavosti le z najstrožjo pre¬
vidnostjo in z osebno čistočo. Po
vsakem opravilu v hlevu si morajo
temeljito razkužiti reke. — Vsak
primer živalske ali človeške smrka¬
vosti je treba takoj javiti pristojni
oblasti.

smrt: dokončno prenehanje vseh
življenjskih pojavov. Naravna smrt:
smrt zaradi bolezni oziroma starosti.
Nezgodna smrt: smrt zaradi nezgode.
Nasilna smrt: smrt zaradi nasilja,
t. j. usmrtitve. Navidezna smrt:
smrti podobno stanje, pri katerem
pa srce še utriplje in pljuča še di¬
hajo. Navidezno mrtev (zšmrtev)
človek je bled, brez zavesti, negib¬
ljiv in neobčutljiv, žila se da komaj
otipati, dihanje komaj dognati. Vzro¬
ki. navidezne smrti so: zastruplje¬
ni e, električna nezgoda, krvavenje,
pretres možganov itd. Pri navidezni
smrti ie treba takoj začeti z umet¬
nim dihanjem ter z drugimi načini
oživljanja (otiranjem z mrzlo vodo
itd.). Ko se bolnik zave, mu damo
vroče kave, čaja, vina itd.

smrt znaki: dihanja in utripanja
srca ni, obraz se povesi, oči so mot¬
ne in se ne za.oro, če se dotaknemo
rcženice. pozneje se pojavijo mrtva¬
ška odrevenelost, mrtvaške lise ter
pege.

smrt lahka (evtanazija): zdravnk
umirajočemu olajša smrt s tem, da
mu da sredstva proti smrtnim, mu¬
kam.

smrtna poškodba je tista, za katero
poškodovanec umre. Smrtnonevarna
poškodba: za njo bi poškodovanec
umrl, če ga ne bi rešila zdravnika
pomoč. Smrtonosno orožje: z niim ie
mogoče povzročiti smrt n. pr. strelno
orožje, sablja, bodalo ipd.

smrtnost (mortalnost): razmeri e

med številom umrlih in številom
prebivalstva.

smukec gl. lojevec.

snežna slepota

200

soda

snežna slepota nastane pri dalj¬
šem gledanju na snežno pokrajino,
kar povzroča preobčutljivost mrež¬
nice, vnetje veznice in blišča v ico
Proti snežni slepoti se varujemo z
•zaščitnimi očali.

sccialep: družben, sožitnosten. So¬
cialna medicina: panoga zdravstva,
ki se bavi s proučevanjem vpliva¬
nja življenjskih razmer na zdravje
ljudstva in z izboljšanjem teh raz¬
mer (higiena socialna). Socialne bo¬
lezni: sožitnostne bolezni, n. pr. je¬
tika, trahom, pegavica ipd.

socialna medicina preiskuje raz¬
merje med zdravstvenim stanjem
ljudstva in razmerami, v katerih
ljudstvo živi. Znanstveno skuša do¬
gnati, kako bi se dale te razmere
izboljšati in s tem dvigniti zdrav¬
stveno stanje ljudstva. Socialne me¬
dicine najvažnejši del je socialna
higiena, ki se bavi prvenstveno s pro¬
blemi alkoholizma, jetike, spolnih
bolezni, nege dojenčkov in zaščite
materinstva, pobijanja nalezljivih
bolezni, zdravstvenega izboljšanja
naselij itd.

socialno skrbstvo. Federativna

ljudska republika Jugoslavija in
v njenem sklopu Federativna ljud¬
ska republika Slovenija se odli¬
kujeta z najmodernejšim socialnim
zavarovanjem. Zakon o socialnem
zavarovanju delavcev in uslužbencev
in hjihovih družin z dne 21. januar¬
ja 1950 nudi več ugodnosti • zavaro¬
vancem kot v katerikoli drugi državi
na svetu, vključno Sovjetsko zvezo.
Pravice, ki jih daie ta zakon, so:
pravica do zdravstvene oskrbe; pra¬
vica do oskrbnine ob začasni ne¬
zmožnosti zaradi bolezni; pravica do
oskrbnine ob porodniškem dopustu;
pravica do podpore za otroke: -pra¬
vica do oskrbnine ob zmanjšani de¬
lavni zmožnosti (pravica do invalid¬
nine); pravica do drugega dela in
pravica do izučitve za delo v drugi
stroki (pravica do prekvalifikacije)
ob zmanjšani delovni zmožnosti;

pravica do invalidske, starostne in
družinske pokojnine; pravica do po¬
grebnine. — Poleg socialnega zava¬
rovanja imamo pri nas še najrazlič¬
nejše socialne ustanove, kakor n. pr.
Dečje jasli, katerih namen je, mater
oprostiti'skrbi za otroka v času, ko
. je sama v službi, in nuditi njenim
do ’ tri leta starim otrokom vso
oskrbo in nego; otroški vrtci, vzgoj¬
ne ustanove za otroke v predšolski
dobi od tretjega leta starosti naprej;
dečje domove s popolno oskrbo za
zdravstveno ogrožene otroke do
tretjega leta starosti. Materinska
domova, v Ljubljani in Mariboru
imata namen, dajati pomoč zdrav¬
stveno ogroženim nosečnicam v zad¬
njih mesecih nosečnosti in socialno
nepreskrbljenim materam po porodu
glede njihove preskrbe in vključitve
v gospodarstvo. Zaščita matere in
otroka se torej izvaja že v Materin¬
skem domu, potem v posvetovalni¬
cah za bodoče matere, razen tega je
dolžnost babic in zdravstvenih po¬
močnic, da se brigajo zanje in so
jim na voljo z nasveti in v pomoč
v nosečnosti, ob porodu, pri dojenju,
oskrbi dojenčka itd. V socialno- skrb¬
stvo se štejejo tudi domovi one¬
moglih, prehodni domovi za deco
brez strehe, dokler ne pride v stalno
oskrbo, čakalnice za matere 'n
otroke na kolodvorih, posebni od¬
delki za matere in otroke v vlakih
itd.

sočivje: grah, fižol, leča, soja ipd.
Preden dozori, ko so torej zrna še
v stročju, zelo priljubljena lahka
hrana; dozorela zrna so težka hrana,
ker imajo trdo 'ovojnico iz celuloze,
pač pa izdatna hrana, ker vsebujejo
mnogo beljakovine in ogljikovih vo¬
dikov. Če dodamo vodi, v kateri ku¬
hamo sočivje, sode bikarbone,'se so¬
čivje hitreje in bolje skuha.

soda (natrijev karbonat); v vodi
lahko topni, brezbarvni kristali za
čiščenje posodja, perila. Soda jedilna-
(soda bikarbona, natrijev hidrckar-

sodčku

201

•otnnolčnet

boraat): bel prašek nekoliko slanega
okusa, v vodi topen; rabi se proti
zgagi, torej proti preobilni želodčni
kislini.

sodčku: nalezljiva bolezen, zlasti
na Japonskem, ki jo prenašajo pod¬
gane, mačke in podlasice z vgrizom.
Povzroča jo neka spilila.

sodomija: nečistovanje z živalmi,
mnogokrat pri slaboumnih. Sodo¬
mija je kazniva.

sok: želodčni vsebuje solino kisli¬
no, pepsin, sirilo; sadni vsebuje zelo
mnogo vitaminov in mineralnih
snovi.

sokrvica (krvni sčrum); krma te¬
kočina brez krvničk in krvne vlak¬
nine.

sokrvje: ploditev med sorodniki.
Sokrvje postane lahko neugodno,
ker povzroča sokrvnostno izrojenje,
ka.r se- zlasti opaža pri duševnih in
živčnih boleznih, ki se na potomcih
poslabšajo, če so že v rodu.

sokrvnostna degeneracija gl. so¬
krvnostno izrojenje.

sol: grenka (magnezijev sulfat),
se rabi proti zaprtju črevesa in si¬
cer ena žlica raztopljene grenke
soli v vodi pol ure pred zajtrkom;
karlovarska se rabi v isti namen,
ena do dve žličici v kozarcu tople
vode natešče.

solna kislina v želodčnem soku za
prebavljanje hrane. Razredčena sol¬
na kislina se uporablja pri bolnikih,
ki imajo v želodčnem soku premalo
solne kisline, 10 d-o 20 kapljic v ko¬
zarcu vode po jedi za pospešen j e
prebave. Nerazredčena solna kislina
je strup.

solza vica: stalno solzen j e. Vzroki
so različni: draženje oči s .prahom,
dimom; tujki; vnetje očesa; žarka
svetloba; otežkcčeno odtakanje solz
po nosnem solzovodu; starost ipd.
Zdravljenje se ravna po vzrokih.

solze: slana tekočina, ki jo izlo¬
čujejo solzne žleze. Solze vlažijo
sprednji del očesa in prehajajo po

solzovodu v hos, od tod pogosto
vsekovanj« pri jokanju.

Risba 118.

Solzila. Solzna, žleza (1), solznik (Z),
sol7.ovod (S), nosna votlina (4)

solzila: so! zrnca (solzna žleza),

solani-k in solzovod.

solzivci: bojni strupi, izmed vseh
bojnih strupov najmanj nevarni,
dražijo solzila in dihala, povzročajo
torej solzenje in kašljanje. Solzivci
se dolgo drže obleke, perila in pro¬
storov, kjer se uporabljajo. Odpra¬
vimo jih z zračenjem obleke, z zra¬
čenjem in kurjenjem prostorov Za¬
strupljene e s solzivci spravimo na
'sveži zrak. Proti solzivcem se brani¬
mo z navadno plinsko- masko, ki
ima ogljeno cedilce.

solzniea: solzna žleza nad očeso-m,
ki izločuje solze,
solznica: solzna kost v lobanji,
sclznik: solzni mešiček.

. solzovod: cev, po kateri polže sol¬
ze iz očesa v nos.

soluks-žarnica: električna sve¬

tilka, s katero obsevamo kožna in.
podkožna vnetja, boleče sklepe ipd.
Daje toplotne žarke.

»omotičen: telesen (nasprotje, psi¬
hičen, duševen).

smn telopi ja: nauk o ustroju in
delovanju človeškega telesa,
somnambulizem gl. mesečnost.
somnolenca: dremavica, bolezen¬
ska zaspanost, pri kateri bolnika za¬
časno zbudimo z rahlim dotikom ali

r

sončarica

202

spalna bolezen

polglasnim pozivom (pr. sopor, ko¬
ma).

sončarica (insolacija): obolenje in
okvara osrednjega živčevja zavoljo
premočnega obsevanja s sončnimi
žarki zlasti pri napornem delu, Zna¬
ki: blodnje, prividi, halucinacije, na
ladji skok v vodo itd. Bolnika je
treba sleči, ga položiti na hladen
kraj, ga čuvati, da si kaj ne naredi,
dajati mu hladne obkladke na glavo,
krepiti mu srce z močno kavo ipd.

senčenje (helioterapija): obseva¬

nje s Sončnimi žarki se uporablja
za rezorpcijo raznih izcedkov, pri
rahitisu, zlasti pa pri kirurgieni je¬
tiki, t. j. pri jetiki kosti in sklepov.
Sončiti se je treba previdno — pri
pljučni jetiki je sončenje zelo ne¬
varno, ker povzroča krvavo kašlja¬
nje! Zdravi ljudje začno s sonče¬
njem celega telesa po 5 minut na
dan ki nadaljujejo vsak dan po a
minut več, bolniki pa tako, da son¬
čijo prvi dan 5 minut samo stopala;
drugi dan stopala 10 minut, goleni
pa 5 minut; tretji dan stopala 15, go¬
leni 10,' stegna 5 minut; četrti dan
5 minut trebuh do popka itd., peti
dan oprsje itd. Glava mora biti
vedno zaščitena pred soncem.

sončne pege dobe poleti prven¬
stveno plavolasi ljudje in sicer na
mestih, kamor pridejo sončni žarki,
torej na obrazu, na vratu, na raz¬
galjenem delu prsi, na rokah itd.
Pozimi .pege zblede. Zdravljenje je
težavno, navadno se sončne pege
zdravijo z luščenjem kože. Bolje je
kož,o mazati z mazili že spomladi in
se tako čuvati pred pegami,

sonda: priprava te stekla, kovine
ali 1  gumija v obliki šibi k e” ki jo
vtaknemo v telesne dupline, narav¬
ne in bolezenske, da z nio preizku¬
šamo njih kakovost. Sonda ima na
koncu glavico (glavičasta sonda),
druga oblika je žlebas.+ a. žlebiča.
Sondirati: preiskovati kai. na tudi
s «on rt o razficiati kako duplino ali
kak telesni vod. 1

soobčutek: občutek v enem čutilu
pri vzburjenju drugega čutila, n. pr.
občutek bolečine pri ostrih zvokih;
videnje zvezd pri bolečini; dražljaj
v nosu pri žarki svetlobi.

sopor: omamica, hujša bolezenska
zaspanost od somnolence. Bolnika
je mogoče začasno zbuditi le z moč¬
nim stresenjem oziroma z glasnim
pozivom (pr. somnolenca, koma).

ser (ustne gobice): bolezen ustne
sluznice, predvsem pri dojenčkih, pa
tudi pri neodpornih odraslih, zlasti
pri sladkorno bolnih in tifoznih. Po¬
vzroča jo glivica oidium albikans,

. ki se naseli na nebnicah in dela bel¬
kaste obloge, ki jih lahko odstra¬
nimo. Glivice pridejo včasih tudi v
nos in v uho, redkeje v sečnik, v
nožnico, na prsne bradavice, na kožo
pri shiranih dojenčkih, med prste
nog in rok itd. Obolenje samo po
sebi ni zločesto, vendar zahteva
skrbne nege. Če se razbohota in
pridejo glivice v krvni obtok, na¬
stane splošna glivičavica (mikoza),
ki je smrtna. Pri dojenčkih se po¬
javlja sot  zaradi razpok v ustni sluz¬
nici, jiastalih pri čiščenju ust s kr¬
pami in prsti. Sor more zdraviti
samo zdravnik.

Scxletov lonec: aparat za razku¬
ženje obroka mleka za deco.

spaček (monstrum) nastane zaradi
motenja razvoja organizma ali ka¬
kega njegovega dela v maternici.
Vzroki: že v eni ali drugi spolni ce¬
lici (v jajčku ali semenčici — včasih
tudi podedovan) ali vnanji (pritisk
jajčnih ovojev, fizikalni ali kemični
učinki, predrojstne bolezni). Ljud¬
sko mnenje, da nosečnica porodi
spačka, če ga je med nosečnostjo kje
videla, je bosa.

spaka 1.-spačenost, 2. sna ček. Sem
šteicmo tudi zajčio ustnico, volčje
žrelo, žabjeglavost. večprstnost, zra¬
ščenost dvoičkov ipd.

spalna bolezen (tripanozomiaza);
kužna holezen v tromčnih deželah,
ki jo povzroča posebni krvni zajeda-

spanje

203

splav

vec, tripanoizom, in jo prenašajo
neki obadi s pikom.

spanje: stanje začasne, delne ali
popolne nezavesti iri .mirovanja mi¬
šičja (razen dihalnega in obtočilne-
ga). V spanju je vzburljivost živ¬
čevja zmanjšana zaradi utrujenosti,
katero je povzročilo delovanje mo¬
žganov v budnem stanju. Spanj
odpravlja to utrujenost, je torej od¬
mor za osrednje živčevje. Spanje
upravlja središče za spanje v mo-,
žganih. V spanju imamo oči zaprte,
zenice so zožene, bitje žile in dihanje
sta počasnejša, pritisk krvi in telesna
temperatura sta znižana. Spanje je
najbolj globoko v začetku, pozneje
je rahlejše. Največ spi deca (do¬
jenčki skoraj neprestano), večja
deca potrebuje 9 do 10 ur spanja na
dan, odrasli 6 do 7, v starosti je
potreba po spanju manjša, vendar
pa stari ljudje kaj radi: zadremljejo,
kakor hitro sedejo in imajo mir.

spazem: krč. Kakor hitro krč po¬
pusti, nastanejo v tkivo in organih
spet normalne razmere (pr sfrknje-
nje in uskočenje, pri katerih osta¬
nejo trajne okvare).

specialist: zdravnik za kako po¬
sebno stroko zdravstva za razliko od
praktičnega zdravnika, ki se bavi
s celotnim zdravstvom, n. pr.: inter¬
nist, t. j. za notranje bolezni, kirurg
za operativne, pediater za otroško
zdravstvo, ginekolog-, in porodničar
za ženske bolezni in porodništvo,
dermato-veneroiog za kožne in spol¬
ne bolezni, nevrolog za živčne bo¬
lezni, psihiater za duševne, ort?6ped
za bolezni gibal (mišičja, kosti in
sklepov), urolog za bolezni sečil,
oftalmolog ali okulist za očesne bo¬
lezni. oto-rino-la-ringolog za bolezni
ušes. nosa in grla. potem rentgeno¬
log. zobozdravnik in balneolog ali
kopališki zdravnik. \

specialiteta 1. posebna stroka.

'2 tovarniško izdelano zdravilo.

specifičen: poseben, svojski, n. pr.
izpuščaj, t.j. sifilitični; gnoj: kapa-

vični oz. jetični. Specifikum: posebno
zdravilo zoper kako bolezen, n. .pr.
kinin zoper malarijo, salvarsan zoper
sifilis, streptomicin zoper jetiko.

spirila: zavojita bakterija v obliki
svedrca, n. pr. spiroheta povzročite¬
ljica sifilisa, ali vejice, n. pr. vejičasti
bacil kolere. Niso vse spirile bole¬
zenske, n. pr. ustne so neškodljive.;

spircheta: svedrasta bakterija. Spi-
rcheta palida (bleda szflroheta): po¬
vzročiteljica sifilisa:

splav abortus: pri ženski izguba
telesnega plodu do 28. tedna noseč¬
nosti, ko plod še ni sposoben za iz-
venmaternično življenje. Človeški
splavljeni plod ja splavek, živalski
pa izvržek — žival izvrže. Splav
v prvih 12 tednih nosečnosti se  pri¬
čne s krvavenjem iz rodil in spolovil,
s slabostjo itd. in zahteva strokov¬
nega nadzorstva, ker je nevarnost,
da pritisne .prisad in zaradi izgube
krvi nastane malokrvnost. Po 12 ted¬
nih nesečnerti' je splav zelo podoben
porodu: .popadki, razpok jajčnega

mehurja, odtekanje plodovnice, po¬
rod plodu in posteljice. Tak splav
zahteva zdravniško pomoč Vzroki
splava so kaj različni. Notranji
vzroki: nepravilni razvoj plodu in

njegovih delov, nepravilnost rodil,
akutne nalezljive bolezni nosečnice,
njene kronične nalezljive in druge
težke bolezni, duševni pretresi (raz¬
burjenje, strah, preveliko veselje,
prehudo žalovanje), pomanjkanje vi¬
taminov C, D, E — vnanji vzroki:
pretres telesa nosečnice (padec, uda¬
rec v trebuh, pretirano spolno obče¬
vanje itd.), prenaporno delo, poklicno
zastrupljevanje v industriji (z živim
srebrom, s svincem ipd.), uživanje
preveč alkohola, jemanje odvajal,
stradanje, toplotni ' učinki. Razen
tega .poznamo zločinski splav (krimi¬
nalni abortus), t. j. odpravo plodu. ,
ko nosečnica odpravi plod sama ali
pa ga da odpraviti po osebah, ki se
pečajo s takimi zločinskimi in ,ore-
povedanimi stvarmi. Taki zločinski

splavilo

204

spolna hladnost pr! Jenski

spl a v uh i in splavuše ne samo oško¬
dujejo narod za podmladek, marveč
v največji meri ogrožajo tudi noseč¬
nico samo, saj marsikatera nosi po¬
sledice svoj živ dan, ko dobi prisad
in postane jalova, t. j. nesposobna za
zanositev takrat, ko si to najbolj želi;
nič koliko nosečnic je že plačalo tako
svojo nespamet celo z življenjem.
Poleg samoodsebnega (spontanega) in
zločinskega splava poznamo še zdrav¬
stveni splav, ki ga po pravilih zdrav¬
stvene umetnosti in vede izvrši
zdravnik, kadar je nosečnica tako
bolna, da nosečnost in porod ogro¬
žata njeno zdravje ali celo življenje.
Za tak splav 'je potrebna po pred¬
pisih natančna zdravniška preiskava
več zdravnikov. Pri poglavju o Spla¬
vu ne smemo pozabiti tudi na to, da
se v naši novi državi ni treba bati
za usodo morebitnega nezakonskega
otroka, saj naši zakoni ne poznajo
razlike med zakonskim jn nezakon¬
skim otrokom, med zakonsko in ne¬
zakonsko materjo, oboji so enaki po
pravicah in dolžnostih.

splavilo: sredstvo za povzročenje
splava. Vsako splavilo je nevarno,
že marsikatera ženska je ne samo
z zdravjem, marveč celo z življe¬
njem plačala svojo lahkomiselnost,
ko je s splavili odpravljala svoj
plod.

splavni bacil povzroča izvrženje
pri govedi (gl. Ban.gov a bolezen).

splavuštvo: zločinsko odpravljanje
telesnega plodu. Z njim se bavijo
splavuhi in splavuše.

splošno zdravljenje se vrši s sred¬
stvi, ki učinkujejo na ves organizem,
n.nr. sončenje. Splošno okuženje =
zastrupljenje krvi. Splošna reakcija:
na kak dražljaj povišanje tempera¬
ture. bolečine, zbithst. nespečnost,
neješčnost ipd. (razlika: krajevna ali
lokalna reakcija, t. j. na mestu, kjer
se je izvršil dražljaj, ali na leglu
bolezni).

. spcdek: spodnji del česa. n. pr.
možganski (baza možganov), srčni,

jetrni (podobno: zadek, t. j. zadnji
del česa).

spol: moški in ženski. Izbiranje
spola nerojencev je nemogoče. Spol
je določen po spolnih hroimozomih,
ki so nosilci dedme, in spolnih hor¬
monih. Zdravst.vo do zdaj še nima
sredstva, s katerim bi moglo vplivati
na spol otroka.

spolne bolezni se prenašajo prven¬
stveno s spolnim občevanjem in se
vsaj v prvih razdobjih kažejo na
spolovilih. Spolne bdlezni so: kapa¬
vica, mehki čankar, trdi čankar ali
sifilis, četrta spolna bolezen ali di-
meljska bezgavkavica.

spolno dozorevanje (puberteta); pri
dekletih doba okoli 12. in 13. leta,
pri fantih okoli 14. in 15. leta. Za¬
četek spolnega dozorevanja je odvi¬
sen od rase, podnebja, prehrane itd.
Južnjakinje spolno dozorevajo prej
kakor severnjakinje. Pri spolnem do¬
zorevanju se najbolj 'razvijajo spolo¬
vila, to so tako zvani primarni spolni
znaki, medtem ko so sekundarni
spolni znaki obraslost na osramju,
v pazduhah, pri fantih mah pod
nosom ter na bradi, pri dekletih na¬
breknejo dojke in pojavi se mesečno
perilo. S telesnimi spremembami se
kažejo tudi duševne spremembe: ne¬
kateri so v tej dobi nervozni in
zadirčni, dekleta so zaprta vasie in
rada jokajo. Treba je, da to starši
in vzgojitelji vedo in upoštevajo.

spolna godnost: konec spolnega
dozorevanja, ko deklica postane de¬
kle, fantek pa fant.

spolna higiena obsega vse, kar se
nanaša na spolno življenje ter vpliva
na duševno in telesno zdravje, prven¬
stveno način spolnega izživljanja,
preprečevanje spolnih bolezni, plo¬
ditev potomstva itd.

spolna hladnost pri ženski (frigid¬
nost). Vzrok: nepopolna razvitost

spolovil, rodil in plodil; neprijetni
doživljaji v zvezi s spolnostjo; bole-»
čine pri prvem spolnem občevanju,
odvratnost in brutalnost moškega,

spolni hormdni

205

srbečica

njegova oslabljena zmogljivost ali
nerodnost; napačna- spolna vzgoja
ipd. Frigidnost ne povzroča jalovosti
V vsakem primeru se je treba "po¬
svetovati z zdravnikom.

spolni hormoni: izločki nekaterih
žlez, prvenstveno možganskega pri¬
veska in spolnih žlez (mod in jajčni¬
kov), ki pridejo naravnost v krvni
obtok in z njim po vsem organizmu.
Od spolnih hormonov je odvisno vse
spolno delovanje, pri ženski spolno
zorenje, mesečno perilo, zanositev,
porod, izločevanje mleka; pri mo¬
škem potenca; pri obeh spolih razvoj
spolnih znakov. Ako telo ne tvori
dovolj -spolnih hormonov, nastanejo
motnje, ki j ih' zdravimo s tem, da
jemljemo zdravila iz ustreznih hor¬
monov, ki se dobivajo od živali.

spolni nagon: naravna težnja po
razmnoževanju človeškega rodu in
naravna potreba po izpraznjenju se¬
mena oziroma po spolnem združenju
z bitjem drugega spola. Spolni nagon
se javlja v spolni godnosti, prebu¬
jajo in vzburjajo ga duševni (ljube¬
zen) in telesni občutki (vidni, slušni,
dotikalni). Povečava se z uživanjem
dražeče hrane in mesa, z alkoholom,
z branjem erotičnih knjig in sestav¬
kov, povečan je tudi pri raznih živč¬
nih boleznih; umirja ga šport in
zmerno življenje.

spolni pouk mladostniku je potre¬
ben. Otrokom je treba pojasniti to,
kar sprašujejo. Ce ne dobe pojasnila
$ri starših in pri vzgojiteljih, se
obračajo na druge, ki jim dajo vča¬
sih strašne odgovore.

spolni znaki označujejo moškega
in žensko in se kažejo v ustroju te¬
lesa ter njega delovanju. Razloču¬
jemo primarne spolne znake, to so
izpremembe na plodilih (modih in
jajčnikih), rodilih (maternici in nož¬
nici) ter vnanjih spolovilih od sekun¬
darnih: pri moškem bolj razvito
mišičje, manj razvita podkožna ma-
ščevina. večja izrazitost obraza, trupa
in udov, ozka medenica, rast brkov

in brade; globok glas; pri ženski večja
okroglost trupa in udov, široka me¬
denica, dojke, visok glas itd

spolne žleze: pri moškem moda,
pri ženski jajčniki. Oboje proizva¬
jajo celice (moda semenčice, jajčniki
jajčka) in hormone.

spolovila (genitala) 1. moška:
moda, obmodki, semenovodi, ud ali
moško spolovilo, 2. ženska: jajčniki,
jajcevodi, maternica, nožnica, sram-
nica ali žensko spolovilo.

spominjanje: sposobnost možganov,
da ofodrže spomin na prejšnje do¬
godke in jih ob potrebi obude. Do-
življeni dogodki puste v možganski
skorji sledove (engrame), ki so med
seboj povezani z 'živčnimi progami
tako, da spomin na en dogodek
vzbudi tudi spomin na drugega, ki
je s prvim v zvezi. Spominjanje je
pri raznih ljudeh različno, z vajo ga
lahko pospešujemo do neke mere.
V starosti začne spominjanje pešati,
predvsem za novejše dogodke, med¬
tem ko je za prejšnje še živo. Spo¬
minjanje slabi zaradi zastrupljevanja
z alkoholom, s plini, zaradi bolezni
možganov, zaradi poškodb lobanje
itd.

spontšn: samodseben n. pr. solav,
nastal brez namernega vplivanja;
fraktura: prelom bolne kosti,
spčre gl. trosi.

spoznava bolezni gl. diagnoza,
sprejemljivost za bolezen gl dis¬
pozicija.

sprotno razkuževanje n. pr. iztreb¬
kov bolnikov se vrši sproti brez od¬
lašanja,

sprtia: v tropičnih krajih zlasti ori
Evropejcih se pojavljajoče obolenje
prebavil.

sputum gl. izmeček,
sramnica: kost v sklopu medenice.
Sramnična zrast: stik obeh sramnic
(gl. simfiza).
srbeč (pršica) gl. garje,
srbečica (prurigo): kožna bolezen
večinoma otrok, živečih v slab h
socialnih razmerah s pomanjkljivo

srbež, srbenja

206

srce razširjeno

higieno. Poleg nehigiene vpliva na
obolenje tudi enostranska prehrana.
Bolezeh se začenja s srbenjem, na¬
kar se pojavijo .prav majhne, izredno
srbeče bunčice, predvsem na izteznih
straneh udov, n. pr. na podlaktih,
komolcih, kolenih, golenih, včasih
celo na licih in po vsem životu. Za¬
radi srbenja se otroci razpraskajo
do krvi, s čimer poškodujejo usfojico
kože, ki se okuži; najbližje bezgav¬
ke v pazduhi in dimljah nabreknejo.
Srbečični otroci so navadno slabotni,
bolehni in bledi. Če jih spravimo
v primemo zdravstveno okolje, se
kaj hitro popravijo.

srbež, srbenje: kronično draženje
kožnih živcev, ki ga povzročajo
razni vzroki, n. pr. različne kožne
Lzpremembe, dostikrat nevidne n. .pr.
starostne, potem pri živčno bolnih,
zaradi hlada pozimi, pri kronični za¬
peki, pri sladkorni bolezni, pri zlate¬
nici, gihtu, zlati žili, pri črvičkih na
danki in na ženskem spolovilu, vča¬
sih tudi zaradi izcejanja iz mater¬
nice. Zdraviti je treba najprej bole¬
zen, ki srbež povzroča; kožo samo
vtiramo z mentolovim špiritom, po¬
sipavamo s praškom, mažemo z bo¬
rovim vazelinom.

srce: votel organ hruškaste oblike,
velik približno tako, kakor je velika
pest tistega človeka. Srce leži v prsni
votlini v medpljučju, t. j. .med levo
iin desno pljučno polovico tako, da
sta ga dve tretjini na levi in ena
tretjina na desni strani. Obdaja ga
srčna mrena ali osrčnik. Srce sestoji
iz leve in desne polovice, ki sta po¬
polnoma ločeni druga od druge.
Vsaka srčna polovica, ima preddvor
in prekat, ki sta med seboj spojena
z odprtino, na kateri so zaklopnice
za reguliranje krvnega obtoka. V
desni preddvor prihaja venozna kri
po obeh zbiralnih venah, iz pred¬
dvora gre v desni prekat in v plju¬
ča. kjer se arterializira, t. j. odda
ogljikovo kislino in prejme kisik; Iz
pljuč gre arterialna kri v levi pred¬

dvor, odtod v levi prekat ter po aorti
in arterijah po vsem telesu. Srce se
krči in razteza, krčenje ali sistola
polje arterialno kri ,po arterijah, raz¬
tezanje ali diastola sesa venozno kri
v srce. Krčenje in raztezanje, t. j.
utripanje srca se opazi na levi strani

Srce vzdolž prerezano. Aorta (1). pljučna
arterija (2), pljučna vena (3), zgi. n j a
vena kava ali zgornja zbiralna vena
(4), spodnja vena kava ali spodnja zbi¬
ralna vena (5), desni preddvor (6), desni
prekat (7), levi preddvor (8), levi prekat
(9), žepaste zaklopnice (10), jadraste
zaklopnice (11).

oprsja med prsno bradavico in prs¬
nico, vidno in tipljivo pa je tudi na
arterijah na raznih mestih. Zdravniki
tipljemo pulz, t. j. utripanje žile na¬
vadno v zapestju, kjer poteka koželj-
n.ična arterija tako povrhno, da j6
dobro tipljiva. Arterije utripajo, za¬
radi tega jim pravimo tudi utripal-
nice, vene ne utripajo, so torej ne-
utripalnice. Srce ie osrednji organ
krvnega obtoka, ki polje kri po
telesu (gl. dovodnice, odvodnice).

srce razširjeno in povečano: bole¬
zensko povečanje srčne votline, ene
ali več zaradi slabosti srca, da polje
kri po ožilju/ ali zavoljo kake
ovire v krvnem obtoku, pri čemer
kri v srcu zastaja, ga sčasoma razširi-
in poveča. Razširjeno srce ni samo¬
stojna bolezen, marveč posledica mo¬
tenj v krvnem obtoku. Včasih ne
dela skoraj nikakih težav, včasih pa
bolnik občuti razbijanje srca. dobiva
težko sapo, zlasti pri hoji navzgor

,rčna hiba

207

iredstva za pomirjenje

in pri napornem delu, pozneje se
pridruži srčna naduha in vodenica.
Tak bolnik se mora varovati napo¬
rov in živeti zmerno; zdravi se naj¬
bolje z digitalisom.

srčna hiba: prirojena ali pridob¬
ljena nepravilnost v zgradnji srca,
povzroča motnje v krvnem obtoku.
Prirojena nepravilnost se navadno
kaže v sinjavici, razbijanju srca in
težki sapi, pridobljena pa je posle¬
dica vnetja srčnih zaklopnic. Posle¬
dica vnetja zaklopnic je, da se za-
klopnice ne zapirajo popolnoma, da
torej ne preprečujejo odtoka krvi
nazaj pri krčenju srca (srčna insufi-
cienca) ali pa, da je prehod skozi
odprtino zadebelen in zožen (srčna
stenoza).

srčna kap: nenadna Smrt zaradi
otrpnenja srca. Vzroki: zaapnenje

venčnih arterij na srcu, zamašitev
večje veje ene izmed venčnih arte¬
rij, raztrganje srčne anevrizme ali
srca, krvavenje v osrčnik, električni
tok, hudo zastrupljenje pri kužnih
boleznih, n. pr. pri d^ici.
srčni krč gl. angina pectords.
srčna nevroza: obolenje srca brez
organičnih izprememb. Javlja se z
razbijanjem srca, bolnik ima obču¬
tek, kakor da bi mu srce preneha-
valo biti, čuti pritisk na prsi, tesnobo
in strah, ima pomanjkanje sape, bo¬
lečine in zbadanje v osrčju. Vzroki
so: nervozna konstitucija, razburje¬
nja, psnenapoiri, telesna preutrujenost,
pretirano izvajanje športa, prebavne
motnje, zlasti napihovanje, preveč
kavp in tobaka. Zdravljenje: odprava
vzrokov, pomirjenje, ureditev pre¬
bave, opustitev ali vsaj bistvena
omejitev uživanja kave in nikotina.
Druga zdravila predpiše zdravnik.

srčna slabost: popuščanje srčne
moči, posledica tega je zastajanje
krvi v organih in vodenica.

srčne zaklopnice: mrene na pre¬
hodih iz srčnih preddvorov v srčne
prekate in na ustjih prekatov Za¬
klopnice regulirajo krvni obtok.

Ohole navadno zaradi vnetja, posle¬
dica tega je, da se ne zapirajo' po¬
polnoma in pri krčenju srca puščajo
kri nazaj ali pa da zadebede in po¬
vzroče zoženi e, s čimer otežkočajo
prehod krvi.
srebrov nitrat gl. lapds.
sredstva za čiščenje čreva, odva¬
jala ali dristila se rabijo za odvaja¬
nje, kadar so čreva iz raznih vzro¬
kov leniva. Mila sredstva so: med,
sadne mezge, sadje (zlasti grozdje,
jabolka, suhe slive); močnejša: rici¬
nusovo olje, rabarbara itd. Ta se
smejo jemati samo ob zdravniškem
nadzorstvu, ker je nevarnost, da se
črevesa nanje navadijo in postanejo
še bolj leniva. Nasploh je najbolje,
da črevesa navadimo na iztrebljeva-
nje ob določeni uri, n. pr. takoj ko
vstanemo, ali po kosilu ali večerji.
Razen tega s primernim gibanjem
in primerno hrano (mnogo povrtnine
in sadja). Tudi otroke je treba zmlada
navajati na redno iztrebljevanje.

sredstva za čiščenje krvi; teh ni,
ker tudi ni »nečiste« krvi. Tega, kar
ljudje navadno mislijo pod to ozna¬
ko, namreč kožne ogrce, mozolje
ipd., ne povzroča »nečista kri«, mar¬
več okuženje kože in zastajanje loja
v lojnicah, največ zaradi zanikrnega
negovanja kože (pomanjkanje kopeli
in telesne čistoče).

sredstva proti driski se smejo
uporabljati samo po zdravnikovem
predpisu, zakaj driska je največkrat
posledica črevesne okužbe, pa je
treba najprej odstranit' vzrok.

sredstva za oživljanje pri nezave¬
sti, pri nenadni slabosti srca: škrop¬
ljenje s hladno vodo, hladen obkla¬
dek na čelo in osrčje, kolinska voda
ali amoniak pod nos, Hoffmannove
kapljice (po 20 kapljic na vodi ali
kocki sladkorja).

sredstVa za pomirjenje, pomirila

se rabijo, če je bolnik razburjen in
se ne more pomiriti. Najmilejša po¬
mirila so: mirna in zastrta soba,

sredstva za puščanje seča

208

starostna bebavost

topla kopel; morebiti potrebna zdra¬
vila predpiše zdravnik.

sredstva za puščanje seča se jem¬
ljejo pri boleznih srca, ledvic itd.
največ v obliki znojil in odvajal.

sredstva za spanje, uspavala pred¬
piše zdravnik. Domača sredstva so:
kozarec vina ali čaša piva, lipov čaj,
baldrijanove kapljice.

sredstva proti vročini: otiranje

s hladno vodo, hladni ovitki, hladne
kopeli (20° do 26» C).

sredstva proti zanositvi predpisuje
po. potrebi zdravnik. Tu je potrebna
prav posebna opreznost, ker so vsa
sredstva tudi nevarna in marsikatera
ženska je svojo neprevidnost in lah¬
kovernost plačala s svojim zdravjem,
celo, z življenjem. Zanositev, ' tudi
nezakonska, ni nikaka nesreča, saj
naša država ščiti nezakonsko mater
in nezakonskega potomca prav tako
kot zakonsko mater in zakonskega
potomca.

• sredstva za znojenje, znojila: topli
ovitki, vroče, parne in sončne kopeli,
vreče pijače (čaji, kuhano vino), sa¬
licilni praški.

stafilekokus: 6b lasti mikrob, ki
se mikroskopsko kaže v skupinah,
razvrščenih podobno jagodam na
grozdu. Stafilokčki povzročajo gno¬
jenje (pr. streptokbki).

stagnacija: zastoj, n. pr. venozne
krvi, seča itd.

stajica: posebna priprava z ograjo,
v kateri se otroci uče stati in hoditi,
stanica gl. celica,
staničevina gl. celičnima,
stanovanje: kraj^ kjer ljudje pre¬
žive večino svojega življenja podnevi
in ponoči, zlasti pozimi: Stanovanje
mora biti zaradi tega zdravstveno
primerno urejeno in udobno. Pod¬
zemski stanovanjski prostori morajo
segati vsaj poldrugi meter nad
zemljo. Stanovanjske hiše morajo
imeti upeijamo pitno vodo in kana¬
lizacijo, Hodniki in stopnišča morajo
biti dovolj zračni in svetli. Zelo ne^
zdr ave so spalnice, v katerih je šte¬

dilnik — kuhinja mora biti vedno
sama za se! Vlažna in temna stano¬
vanja pospešujejo razvoj in razmno¬
ževanje bacilov, zlasti bacila jetike,
hkrati še v njih razvija angleška
bolezen pri deci, ki nima prilike, da
bi se dovolj razgibala na zraku in
soncu.

staranje: starostne izpremembe,

kakor so slabljenje oči, sivenje las
in kocin, grbančenje kože, ker izpod
nje izginja maščoba, trdota udov, iz¬
padanje zob, duševno pešanje, zlasti
pozabljivost ipd. Stari ljudje so kaj
malo odporni, zato se morajo čuvati
prehlada, skrbeti morajo za redno
iztrebljanje, hrano naj imajo lahko
prebavljivo, alkohol smejo uživati,
če so bili prej navajeni nanj. Ogib¬
ljejo naj se hudih naporov,' vendar
je primarno delo tudi za stare ljudi
dobro. Staranje pospešujejo skrbi in
napori, razburjenja, nezmernost v
uživanju jedi in pijač. Proti staranju
se borimo ,s pametnim življenjem,
z mnogo gibanja na svežem zraku,
s primerno gohtvijo športa' itd.

staranje rano: izpadanje las pred
starostio, sivenje las in kocin, ne-
elastičnost in nagubanost kože ipd.
Vse to je posledica nepravilnega de¬
lovanja žlez notranjic. Včasih se da
nanje vplivati vsaj začasno z elektri-
ziranjem, z zdravili iz ustrezajočih
živalskih žlez, s presaditvijo žlez.

starost: doba po 60. letu. V zmerno
hladnih in suhih deželah doživljajo
ljudje višjo starost kot v vročih in
vlažnih. Tudi ugodne socialne in go¬
spodarske razmere dobro ' vplivajo
na dolgost življenja. Seveda je dol¬
gost življenja odvisna tudi od načina
življenja, od zmernosti oziroma ne¬
zmernosti ipd.

starostna bebavost: duševno in
telesno propadanje starih ljudi, ki ,
se javlja v tem, da razum peša, da
postajajo vedno bolj pozabljivi, da
se ne morejo spomniti nedavnih
stvari, da se slabo znajdejo v času
in prostoru, da včasih napravijo

starostne bolezni

209

stendza

kazniva dejanja, n. pr da oskrunijo
mladoletno deco, da jim govor po¬
staja vedno bolj nejasen. Bolezen se
ne' da ustaviti, propadanje se nada¬
ljuje do smrti.

starostne bolezni gl. obrabljenost-

ne bolezni.

starostni lok: motnjava v roženici
starih ljudi, ki v končni obliki kot
kolobar obdaja roženieni rob. Mot¬
njava se prične ob zgornjem robu,
se pozneje pojavi tudi ob spodnjem
in se sčasoma strne z zgornjim. Sta¬
rostni lok je starostni poj-av in je
neozdravljiv.

starovidnost gl. daljnovidnost.

stas: postava, ki je pri človeku od¬
visna od dedine, vendar je mogoče
precej vplivati nanj s telesnimi va¬
jami, pri čemer debeluhi shujšajo,
suhci pa ojačajo svoje mišičje. Iz¬
jema je, če je stas bolezenski ter je
posledica nepravilnega delovanja ne¬
katerih žlez.

steblo: glavnina dolgih kosti (pr.
okraj ek).

stegnenica, tudi bedrnica: stegen¬
ska, bedma kost. Na zgornjem kon¬
cu ima glavico in vrat, ki se zlasti
pri starih ljudeh rad prelomi.

stegno: zgornji del spodnjega uda
med kolkom in kolenom. Stegenski
zgib = dimeljski zgib. V stegenskem
zgibu je stegenski rov, po katerem
gredo velike žile in živci iz trebuha
na stegno. Pri razširjenem stegen¬
skem rovu nastane stegenska kila
(pr. bedro).

stegenski živec (nervus femoralis)
poteka na sprednji strani stegna
skupaj s stegensko arterijo in veno
(pr. bedrni živec na zadnji strani
bedra).

steklen 1 . kar je iz stekla, 2 pre¬
neseno, n. pr oči umirajočega. Stek¬
last: steklu podoben, n. pr sluz iz
maternice.

steklenica 1 . zdravilska, t. j. za
zdravila, 2, urinska = sečna.

steklina: huda nalezljiva bolezen
živali (psov in mačk, konj, govedi,

svinj, koz in ovc ter divjadi: volkov,
lisic, zajcev itd.), ki se prenese na
človeka ponajveč z ugrizom. Povzro¬
ča jo svojstveni virus. Čas od okužbe
do izbruha bolezni traja 3 do 6 ted¬
nov, včasih samo en teden, včasih
pa tudi več mescev. Stekli pes se
v prvi dobi bolezni vede drugače kot
poprej: postaja nemiren, žre malo,
požira razne neprebavne stvari (les,
slamo, cunje ipd.) — tb je doba po¬
trtosti. Čez eden, dva ali tri dni
pride doba zdražljivosti: pes se s pod-
vitim repom potepa daleč okoli in
vse obliže; v žrelu dobiva krče, ki
onemogočajo požiranje, zaradi tega.
se pes boji vode. Potem pride doba'
ohromelosti: zadnji udi in čeljusti

ohrorne, iz gobca se mu cedi slina.
Čez kake 4 do 6 dni žival pogine.
Virus stekline se prenaša največ
s slino, t. j. z ugrizom stekle živali
ali z njenim lizanjem. Pri človeku
traja doba do izbruha bolezni 20 do
70 dni. Najprej se pojavi glavobol,
nemir in nespečnost, nenavadni ob¬
čutki v morebitni stari rani (bole¬
čine, krč), težko požiranje, zaradi
tega od,por proti hrani in pijači; po¬
tem 1 do 3 dni doba besnosti: krči
požiralnega mišičja, groza pred teko¬
čino, huda žeja, slinavica, krči dihal
in udov, zlasti pri nenadnih vzne¬
mirjenjih, nemir, bledenje, visoka
temperatura, izčrpanost in smrt za¬
radi otrpnjenja srca in dihal. —
Vsak, ki ga je ugriznila stekla ali
stekline sumljiva žival, se mora dati
takoj cepiti proti steklini in pomniti,
da zaščitenost nastopi šele 2 do 4
tedne po končanem cepljenju, zaradi
česar je možno, da pride cepljenje
prepozno, če je izbruh bolezni zgo¬
den. — Vsak primer stekline je treba
takoj javiti pristojnemu živinozdrav-
niku oziroma zdravstveni oblasti.

steklovina: žoličasta gmota, ki na¬
polnjuje odzadnji predel očesnega
zrkla (pr. zrklina).

steno/a: zoženje, ožina. n. .or na
srčnih zaklopnicah po vnetju, na

14

sterilen

210

strditi se

črevesu zaradi brazgotine po razjedi
ali zaradi rakave bule. Stemoza po¬
vzroča motnje v delovanju zoženega
organa, ker ovira prehod skozi zaženi
del in povzroča zastajanje tekočine,
plinov, blata.

sterilen 1 . brezkužen, t. j. brez klic,
2 .  jalov, neploden.

sterilizacija 1. obrezkuženje instru¬
mentov, cbvezil, operacijskega perila
itd. s kuhanjem v vodi, pregreva¬
njem v vroči pari odnosno z vročim
zrakom, 2. ojalovljanje: umetno iz¬
vršena neplodnost pri moškem s pod-
vezanjem semenovodov, pri ženski
jajcevodov. Sterilizacija se sime iz¬
vršiti samo iz strogo določenih vzro¬
kov, n. pr. pri neozdravljivi bolezni,
da se prepreči bolno potomstvo. Ste¬
rilizacija ne vpliva na spolno zmož¬
nost bolnika (pr. kastracija).

sterilnost 1 . brezkužfnoist, n. pr.
operacijskih instrumentov, 2. jalovost,
neplodnost.

sternum gl. prsnica. Sternalna
punkcija: nabod prsnice.

stetoskop: slušalka iz lesa v obliki
lijaka, ki ima na ožjem koncu prečno
ploščico. Stetoskop rabijo zdravniki
za osluškovanje organov (gl. avskul-
tacija).

stigma: znamenje, žig n. pr. pri¬
rojeno znamenje na koži itd. Svojčas
so stigme imele v zdravstvu veliko
vlogo, n. pr. nizko čelo, sedlast nos,
celo preklano ustnico so imeli za
znamenja rojenih zločincev.

stimulirati: spodbosti, poživiti,

n. pr. delovanje kakega organa.
Sredstvo^, s katerim to napravimo,
je stimulans (spodbudilo, poživilo,
dražilo).

stisnjenina: stisnjena rana, je po¬
sebno nevarna, ker je iz raztrganih
žilic prišla kri V tkivo, kar ustvarja
ugodne pogoje za razvoj bakterij,
stomatologija nauk o zobovju,
stopalo: končni del spodnjega uda
od gležnjev do prstov. Na stopalu
naročujemo podgležno, peto , nart
ali hrbet stopala, podplat, plesno

(pred prsti) in prste. Kosti v stopalu
so: 7 podgležnic, 5 stopalnic, po
3 prstnicfe na vsakem prstu razen na
palcu, ki ima samo 2.

Okostje stopala. I. Podgležnice: skočnica
(1), petnica (2), ladjica (3), kocka (4),
zagozdnice (5). II. Stopalnice. III. Prst-
nice.

stepalo razmaknjeno (SpreitzfuB).
Zaradi mnogega stanja, teže telesa
itd. oslabe sčasoma stepalne vezi,
stopalnice se razmaknejo, kar po¬
vzroča bolečine najprej v stopalih,
pozneje tudi v mečih, kolenih, steg¬
nih ter celo v križu in ledju. Tako
okvarjeno stopalo zdravimo z ma¬
sažo, z umavčenjem za nekaj tednov
ipd. Pr. noga znakažena.

stopnja obolenja: začetna, razvita,
končna; akutna, kronična.

strah: pri človeku in živali obču¬
tek nevarnosti, spojen s telesnimi in
duševnimi spremembami — z nava¬
lom krvi v glavo, s potenjem, raz¬
bijanjem srca, nemirom, plačljivostjo
ipd. Strah se pojavlja tudi brez po¬
voda pri nevrozah in pri nekaterih
duševnih boleznih, n. pr. pri melan¬
holiji. Bolniki z angino pektoris ob¬
čutijo velik strah pred uničenjem,
t. j. pred smrtjo. Nevrotične bolnike
zdravimo s psihoterapijo, melanho¬
like pa v zavodih za duševno bolne,
ker jih je treba budno nadzorovati,
da v navalu strahu ne poškodujejo
sebe in drugih

strangulacija 1 . davljenje s stiska¬
njem vrata od zunaj, n. pr. pri obe-
šenju, 2. zažemanje, n. pr. črevesa pri
zadrgnjeni kili.

strditi se 1. koagulirati, n. pr. kri,
mleko. Strdek krvni koagulum, 2. po¬
stati trd: mavčeva obveza. Strjeno

strela

211

strupenjača

bakterijsko gojišče ni tekoče (juha),
ne trdo (kuhan krompir), marveč
žoličasto.

strela. Udarec strele je smrten pri
približno vsakem tretjem ponesre¬
čencu. Smrt povzroči, da otrpnejo
možgani in preneha dihanje. Na
koži se vidijo znaki poškodbe od
strele: cikcakaste ožganine v obliki
strele, ki ostanejo pri preživelih kot
brazgotine. Od strele zadete je treba
takoj sleči; če so brez zavesti, mo¬
ramo takoj začeti z umetnim diha¬
njem, ki ga je včasih treba izvajati
cele ure. Ko se ponesrečenec zave,
mu dajemo razna krepčila: vročo
močno kavo, alkohol itd. Takoj je
treba klicati zdravnika. — Pred
strelo se je treba ob nevihti zateči
v kako poslopje, ne pa ostati na
prostem ali iti pod kako drevo.

strelne rane povzročajo na vhodu
(na ustrelim) majhno odprtino, pri
kateri je koža vdrta v podkožno
tkivo, na izhodu (na izstrelim) večjo
razcefrano rano, katere raztrganine
gledajo navzven: Ako je izstrelek na
svoji poti zadel na kost, nasiane raz-
rivna rana, ker strel zbliza kost raz¬
prši, kostni drobci pa tkivo razrijejo;
pri tem se tudi izstrelek sam zma¬
liči, vse skupaj pa izstrelno rano
zelo poveča. Pri strelnih ranah je
treba ustaviti krvavitev in preprečiti
prisad — to napravimo s sterilno
obvezo in z onegifoitvijo ranjenega
mesta. Pri strelih v prsi naj poško¬
dovanec sedi in naj ne govori; pri
strelih v trebuh naj leži vznak s skr¬
čenimi spodnjimi udi v bokih in
kolenih. Ne pri prsnih ne pri tre¬
bušnih strelih 'naj ranjenec ničesar
ne uživa, ne jedi, ne pijače, ne zdra¬
vila, dokler zdravnik ne ugotovi, ka¬
teri organi so ranjeni.

stremence gl. slušne koščice.

streptokoki: oblasti mikrobi, ki jih
v mikroskopu vidimo podobne čle¬
nom verige. Streptokoki povzročajo
nevarne prisade: šen. zastrupljen j e
krvi itd. (pr. stafilakoki).

streptomicm: novodobno zdravilo,
ki ga pridobivajo iz neke glivice.
Rabi se za zdravljenje jetike, proti
spolnim boleznim ipd. (gl. antibio¬
tiki).

striktura: ožina, nastala Zaradi

brazgotin po vnetju ali poškodbi,
. n. pr. v požiralniku po ožganinah,
v sečnici zaradi kapavice, v črevesu
zaradi razjede ipd._ Posledica strik-
ture je otežen prehod tekočine in
plinov skozi ožino ter zastajanje te¬
kočine in plinov pred njo. Zdravimo
jo ali z razširjanjem ali z operacijo.

strtima gl. golša.

strupen n. pr. prašek,, tekočina,
rastlina, kača. Strupen n. pr. cena
strupa; imunost, t. j. nesprejemlji¬
vost za strup; strupni zob = strup¬
nik.

strupene rastline vsebujejo ali
cele ali v svojih delih (koreninah,
steblu, listju, cvetovih, sadežih, se¬
menju) strupene snovi, prvenstveno
alkaloide.

strupene živali imajo strup pro¬
izvajajoče žleze (strupne žleze ali
strupnice), n. pr. kače strupenj ače,
gosenice, pajki, škorpijoni, ribe,
mravlje, čebele, ose, sršeni itd. Strup
jim rabi za branabo in za lovljenje
plena.

strupenjača: strupena kača (v na¬
ših krajih gad in modras). V gobcu
ima žlezo strupnieo za proizvajamo
strupa in dva votla zoba strupnika,
ki vsekata po svoji žrtvi, nakar se
skozi njuno votlino pocedi strup
v ranici. Kačji pik se spozna po tem,
da sta v koži vidni dve vbodni ra¬
nici. Kačji pik je treba takoj zdra¬
viti, ker je življenjsko nevaren. Prva
pomoč je trda preveza uda med pi¬
kom in srcem, da se prepreči širjenje
strupa po venah navzgor. Takoj je
treba klicati zdravnika, da da serum
proti kačjemu strupu. Do njegovega
prihoda naj kdo, ki nima razpokanih
ustnic ali kake rane v ustih, ranici
izsesa. Pri tem se mu ni treba bati
ničesar, ker kačji strup deluje samo

14*

strupi

212

svečka

v krvi, v želodcu je neškodljiv. Do¬
bro je, pičenemu krepiti srce s črno
kavo in požirkom konjaka ali žganja.
Pri tem pa se moramo izogibati na¬
pačnega mnenja, da je treba piče¬
nega zalivati z žganjem — preveč
alkohola srce slabi!

strupi: snovi, ki s svojim kemič¬
nim delovanjem škodijo organizmu
ali ga celo usmrtijo. Strupi so po
učinkovanju različni 1. jedkovine
(kisline, lugi) razjedajo, 2. mamila ali
narkotiki (opij, hašiš, volčja črešnja
itd.) omamljajo, hrome in usmrtijo
zaradi otrpnjenja dihalnega središča.
Podobno učinkuje kačji strup, 3. krv¬
ni ali razkrojevalni strupi (ogljikov
d vek is) razkrajajo rdeče krvničke,
da. ne morejo prenašati kisika iz
pljuč v tkiva, 4. septični strupi (iz-
živalski: kačji, škorpdijonski, mrčesni;
mesni, simi, ribji strupi in bakterij¬
ski toksini) povzročajo gnojenje in
gnitje. Učinek strupa je odvisen od
njegove množine — marsikateri
strup je v majhni množini zdravilo,
mnoge nenevarne tvarine pa so v
veliki množini strup; potem od tega,
ali ga vzamemo na prazen ali na
poln želodec. Marsikdo se na strup
navadi, n. pr. morfinist, kokainist itd.
N kateri strupi ne učinkujejo v že¬
lodcu, medtem ko so  v krvi hud
strup, n. ,t>r. kačji strup, bakterijski
toksmi Razen našfetih vnanjih (ekso-
genih) strupov poznamo tudi pre¬
snovne strupe, ki nastajajo pri pre¬
snavljanju v organizmu, n. pr. pri
sladkorni bolezni ipd.

stržen: zaradi prisada odmrlo tkivo
v obliki drevesnega stržena, n. pr. na
prstu kukec.

subacidni želodčni sok nima do¬
volj kisline. Subacidnostna krivulja

ponazoruje spreminjanje subacid-
nci!?.tnih vrednot.

subakuten n. pr. bolezen, ki se ne
razvija naglo, ki pa tudi ni kronična.

subfebrilen: z nekoliko p>ovišano
vročino, t. j. od 36,5° do 37,5°.'

subkutan: podkožen, n. pr. krva-
, vitev, injekcija.

sublimat: klorid živega srebra,

hud strup in močno razkužilo. Na¬
vadno v obliki tablet. V raztopini
(ena tableta na en liter vode) se
sublimat uporablja za razkuženje
rok, zlasti pri nalezljivih bolnikih.

substitucijska terapija: nadomestno
zdravljenje, n. pr. pri hormonskih
nedostatnicah z izvlečki iz žlez ali
z njih transplantacijo.

suficienten: zadosten, n. pr. delo¬
vanje kakega organa; zmogljiv, n. pr.
organ.

sugestija: vplivanje na duševno
delovanje, ki ga je kdo deležen od
drugega človeka ali pa tudi od sa¬
mega sebe, avtosugestija. Sugestija
je brez kritičnega premisleka in
stvarnega pretresanja, nekako slepo
verovanje in mišljenje z možgani
drugega. Sugerirati komu kaj: vce¬
piti mu svoje misli. Sugestiven člo¬
vek vpliva na druge; sugestljilen
človek si da vplivati od drugih.

sulfonamidi: žveplene organske

spojine, novodobna zdravila proti
bakterialnim boleznim. Skupno z
antibiotiki se z njimi dosegajo iz¬
redni zdravilni uspehi.

surova hrana se uživa pripravlje¬
na na različne načine. Zdi se, da je
v njej količina vitaminov in mine¬
ralnih soli večja kakor v kuhani
hrani, razen tega surova hrana (sadje,
solata itd.) pospešuje delovanje čre-
ves. Zdrav človek potrebuje mešano
hrano.

suspenzorij: opora, n. pr. mošenj-
ski za onegibljenje vnetih mod, da
jih njih lastna teža ne draži in s tem
vnetje poslabša; dojkin za onegibi-
tev in dvig vnete dojke.

sušica: jetika. Sušica hrbtnega

mozga gl. tafoes.

svečka (supozitorij); iz kakaa na¬
pravljen čepek za v danko, nožnico
in druge telesne votline. Čepku so
primešana ustrezajoča zdravila. Sve¬
čke so pri sobni temperaturi trde,

svetlina

213

Škrlatica

pri telesni temperaturi pa se raztepe,
pri čemer se zdravilo sprosti.

svetlina: na rentgenski sliki svet¬
lejše mesto

svinčena dlesna: umazanosiv rob
dlesne pri zastrupljenju s svincem
Svinčena voda se rabi za obkladke
proti ozebam, poškodbam, vnetju.

svojstven: specifičen, n. pr. znak
kake bolezni.

š

šarenica: očesna membrana z okro¬
glo odprtino v sredi (zenico ali pun¬
čico). Barva šarenice je barva očesa.

ščitnica: spredaj na vratu med ja¬
bolkom in jamico ležeča žleza z no¬
tranjim izločevanjem. Proizvaja hor-

Risba 119.

Ščitnica. Desni reženj (1), levi reženj
(2), istnius ali mostiček (3), sapnik (4),
podjezična kost (5).

mane, ki vplivajo na presnavljanje
in na pravilno delovanje možganov.
Njena najpogostnejša obolenja so:
golša, bazedovka, kretinizem, mik-
sedem.

šen (erizipel): nalezljiva bolezen,
katero povzročajo streptokoki in ki
nastane s tem, da se rana prisadi.
Navadno obole slabotni ljudje. In-
kubacija traja nekaj ur do tri dni.
Bolezen se začenja z mrzlico in vi¬
soko vročino (do 40° in več). Spo¬
četka bolniki večkrat bljujejo. Pri-
sajena rana oziroma njeno okolje je
rdeče, zatrdelo, koža napeta. Šen se
pojavi največkrat na obrazu in na
glavi, pa se ne razširi na lasišče.
Bolniki se počutijo hudo bolne. Bo¬

lezen' traja eden do dva tedna m je
zelo nalezljiva, zaradi česar je treba
bolnike oddvojiti in jih skrbno ne¬
govati. Obolele predele mažemo z
zdravili, notranje pa dajemo sulfa-
namide, penicilin itd.

šepanje: neenaka zibajoča se hoja.
Vzroki so različni. 1. skrajšanje ene
noge zaradi prirojenega izkolčenja,
t. j. zaradi prirojenega izpaha v
kolčnem sklepu; zaradi slabo zia-
ščenega preloma dolgih kosti spod¬
njega uda, 2. zaradi bolečin pri
poškodbi im vnetju sklepov, zlasti
pri jetiki v sklepih na spodnjem udu,
3’. krč v ožilju pri začetni -arterio¬
sklerozi ipd. Vsiikdar je treba ugo¬
toviti vzrok šepanja in po njem
usmeriti zdravljenje.

šibika: paličica, n. pr. zdravilo v
obliki paličice, ki jo vtaknemo v
votle organe; pr. lamiharka.

širilka: mišica, ki razširja, n. pr.
zenico (nasprotje: ožilka, ki oži).

šiv 1. rane, 2. stik lobanjskih ko¬
sti,

šivanka kirurgična nam rab; za
šivanje pri operacijah. Različna je,
pač po tem, za kaj nam rabi: kožna,
mišična, črevesna itd.

škiljenje: stanje, kjer zorna Ois
enega očesa ni naravnana na pred¬
met, kii ga motrimo, pri čemer eno
oko gleda na predmet, drugo pa mi¬
mo njega. Škiljenje je navadno pri¬
rojeno, vzrok je ohromelost očesnih
mišic, visoka kratkovidnost oziroma
daljnovidnost. Pri škiljenju v m’a-
dosti zaradi kratkovidnosti se upo¬
rabljajo očala; ako očala škiljenja
ne odpravijo, je notrebna operacija,
za katero je najobljši čas sedmo
leto starosti otroka. Pri odraslih ne¬
nadno nastalo škiljenje kaže na
resno obolenje možganov.

škripanje 1 . v sklepih pri vnetju
sklepov, 2. z zrbrri zlasti ponoči nri
deci z velikimi mandeljni.' Vprašati
zdravnika za'svet.

Škrlatica ali škrlatinka: nalezljiva
bolezen zlasti otrok med 3. in 8. lc-

školjka nosna

214

škrtanje z zobmi

toni starosti; tudi starejši otroci,
pa celo odrasli obole. Bolezen
povzroča krvorazkrojni streptokokus.
Skrlatinka se največ .pojavlja spo¬
mladi in jeseni. Prenaša se nepo¬
sredno z dotikom, pa tudi posredno
po osebah in predmetih, katerih se
je bolnik dotaknil. Inkubacija traja
eden do 7 dni. Bolezen pride naglo.
Prvi znaki so bljuvanje, bolečine v
grlu, huda vročina (40°). Nekaj ur
po začetku obolenja se ookaže
svetlordeč izpuščaj, najprej na vratu
in na prsih, potem po celem telesu
razen na nosu, na bradi in okoli ust
Naiizrazitejši je izpuščaj v sklepnih
zgibih. Izpuščaj traja 3 do 4 dni
Nebnice v ustih so rdeče z belimi
lisami. Jezik je spočetka obložen,
pozneje rdeč kot malina. V težkih
primerih se napravijo v vratu siv-,
kaste obloge, ki se razširijo po ce¬
lem žrelu ter razkrajajo tkivo. Huda
vročina traja 3 do 4 dni, potem se
v kakih 8 dneh spusti na normalno
telesno temperaturo. Čez 2 do 3
tedne se začne koža luščiti v velikih
krpah, najbolj na dlaneh in podpla¬
tih, Bolezen kaj rada povzroča kom¬
plikacije: vnetje ledvic, revmatizem,
vnetje srednjega ušesa, vnetje bez¬
gavk na vratu, bolezni srca itd Škr-
latično bolni potrebuje najskrbnejše
nege in zdravniškega nadzorstva
Hrani naj se spočetka samo z mle¬
kom, Dozneje z mlekom in zelenja¬
vo. Stalno je treba preiskovati seč
*

zaradi morebitnega vnetja ledvic.
Paziti je treba na nego kože; ko se
lušči, io je treba mazati z vazelino
— Da se razširjenje bolezni pre¬
preči, je najboljše oddati bolnega v
bolnico. Kadar to ni mogoče, ga je
treba strogo oddvojiti od zdravih
za 6 tednov, pa še pozneje naj kaka
dva tedna ne pride v stik z zdra¬
vimi. Bolezen zapušča skoraj popolno
imunost '

školjka nosna. V nosu so na vsaki
strani po 3 nosne školjke.

škrob: ogljikov hidrat, ki ga pro¬
izvajajo rastline ob vplivu sončne
svetlobe in rastlinskega zelenila
(klorofila) Škrob je važna sesta¬
vina izrastlinske hrane. V ustih sr
s slinskim fermentom pretvarja v
sladkor

škrofuloza: jetika kože, sluznice
in bezgavk na vratu pri deci. Znaki:
kronični katar nosa z nabreklim no¬
som in nabreklo gornjo ustnico;
vnetje očesne veznice in roženice z
mežikavico in bleščavico (otrokom
se blešči, zaradi tega, mežikajo in
se zatekajo v temo); solzavica; ne¬
močnost, gledati v svetlobo; otečene
bezgavke pod spodnjo čeljustjo, pod
brado, na vratu za uhlji, včasih tudi
drugod. Bezgavke so spočetka po¬
večane in trde, sčasoma se zmehčajo,

Skrofulozni tip. Bramor, otekla bezgav¬
ka (X), fistula (2).

zgnojijo in se odpro. Potem teče iz
njih mesece, nazadnje se zarastejo
in puste za vse življenje obrunke.
Škrofuloza spremlja nehigienske
razmere, v katerih je prisiljeno ži¬
veti revno ljudstvo: temna in vlažna
stanovanja brez dovolj svežega zra¬
ka, nezadostna prehrana in pomanj¬
kljiva skrb za otroke. Škrofuloze se
je mnogo laže ogibati s primernimi
zdravstvenimi ukrepi kot pa jo
zdraviti.

škrtanje z zobmi. Vzroki: krč v
čeljustnih mišicah, mrzlica, strah,
nervoznost. Škrtanje ima lahko ‘za

šok

215

tahikardija

posledico hudo okvaro zobovja, zo¬
bovje se začne majati.

šok: nenadni živčni pretres zlasti
pri notranjih poškodbah. Poškodo¬
vani je sicer pri zavesti, toda brez
zanimanja za, stvari okoli sebe, bled
j S in upadlih lic, mrzel pot ga po¬
liva, žila je tenka in prekoštevilna.
Šokirana potrebuje čim prej zdrav¬
niške pomoči. Do .prihoda zdravnika
mu je potreben mir in gorkota v
obliki grelcev na noge in okoli ži¬
vota ter vroča pijača.

šok zdravilni: pri nekaterih du¬
ševno bolnih se uporabljajo injek¬
cije insuiina in kardiazola ter elek¬
trika, s čimer še povzroči 'ok, ki
ugodno vpliva na duševno bolezen.

španska muha: mrčes, ki se .po¬
javlja od maja do junija na špan¬
skem bezgu, na jesenu, na malinah
itd. Od nje dobivamo kantaridin,
strup, ki povzroča vnetje kože in
sluznice. Včasih so ga rabili za
vzbujanje spolnosti, danes samo za
vtiranje pri nevralgijah, pri vnetju
pop-rsnice itd.

špičke = oš.pice.

špirit denaturirani ali gorilni: 90%

špirit z dodatkom strupenega me-
tilnega alkohola, acetona in piridiina.
Rabi nam samo kot gorivo in sve¬
tilo.

šport: različno telesno vežbanje,
ki ugodno vpliva na naše telesno
in duševno zdravje. Vrši se na pro¬
stem, zaradi tega zdravstveno pre¬
sega telovadbo, če se ta izvaja v za¬
prtih prostorih.

športna posvetovalnica: zdravstve¬
ni zavod, v katerem športnike zdrav¬
niško preiščejo, .preden začno s špor¬
tom, da doženejo, za katero vrsto
športa so sposobni oziroma ali so
sploh za kak šport. Razen tega pa
športnike nadzirajo pri treningih, t. j.
pri vežbanjih za tekme. Namen
posvetovanja je, da se pri športni¬
kih preprečijo okvare, ki so posle¬
dica prevelikih naporov.

športno srce: povečano srce kot
posledica naporov pri športu. Šport¬
no srce ne dela težav.

štrcelj: amputacijski (kar ostane
po amputaciji uda); slepičev (kar
ostane po i-zrezanju slepiča); žilni
(kar ostane po podvezi in prerezanju
žile).

štrleči uhlji so lepotna motnja. Pri
majhnih otrocih jih popravljamo
tako, da jih čez noč z zalepkom pri¬
lepimo na zaušesno kožo ali pove¬
žemo z obvezo, pri odraslih je po¬
trebna operacija.

štrlina: to, kar štrli, n. pr. nos,
jabolko na vratu i.pd.

šuštavec: podkožni napih, nabira¬
nje plina v podkožju pri plinskem
prisadu. Če tako s plinom prepojeno
tkivo- potipljemo, ob&uitLmo šuštenje.

T

tabes (sulica hrbtnega mozga);
obolenje hrbtnega mozga, ki se po¬
javi 5 do 15 let po okuženju s sifili-
. som. Nekako 5 %  sifilitikov dobi ta¬
bes. Znaki tabesa so: nesigurna hoja
(ataksija), bo-le-čine v spodnjih udih,
napadi želodčnih krčev (želodčne
krize), slabšanje vida, bolnik nehote
.pušča vodo, ima motnje spolnosti,
vsi udje mu slabe itd. Zdravi se s
salvarsanom, z umetno malarijo ipd.

tablete: zdravila v obliki trd ; h

okroglih ploščic. Delajo se tako, da
se dobro posušeni zdravilni praški,
pomešani s škrobom, mlečnim slad¬
korjem, lojevce-m itd. stisnejo v plo¬
ščice. Ako je okus zdravila neugo¬
den, se tablete prevlečem s slad¬
korjem, čokolado, želatino ipd.

taboriščne bolezni se razpasejo po
taboriščih, kjer je higiena pomanj¬
kljiva. Naipcgostnejše so: tifus, re-
gavica, povratna mrzlica.

tahikardija: pospešeno utripanje

srca do dvestokrat v minuti. Pojav¬
lja se zlasti pri vročin skih bo 1  ozir h
(nasprotje: br5dikardija c-počasnjeno
utripanje srca).

tajna poklicna

216  teža In višina odraslega človeka

tajna poklicna: dolžnost zdravni¬
kov in zdravstvenega kadra, da ne
izdajo stvari, ki so jih zvedeli ali
videli v svojem poklicu.

talkum gl. lojevec, smukec,
talus: skočnica (najvrhnejša iz¬
med podgležnih kosti).

tampon: šop vate ali zvitek gaze,
s katerim zatrpamo rano ali kak vo¬
tel organ (nos, maternico, nožnico,
operacijsko rano), da ustavimo krva¬
venje. Tamponada: zatrpanje, zama¬
šitev.

tančica gl. gaza.
tanjina gl. atrofija,
tanin: čreslčna kislina,
tankoglavec: črevesni zajedavec,

ki se drži največ v slepem črevesu
in slepiču, kjer se zarije v sluznico
in pije kri, povzročajoč s tem malo¬
krvnost Način okuženja je podoben
onemu pri otroški glisti.

tarantela: pajek, ki živi v južni
Evropi, tudi v Jugoslaviji so ga že
našli, n. pr v Puli Njegov'pik po¬
vzroča hudo obolenje, tarantizem.

tžrzus: podgležno, t j. oni del sto- •
pala, ki leži pod gležnji. Tarzalne
kosti: podgležne kosti, podgležnice.
Po številu jih je sedem: skočnica,
petnica, čolniček, kocka in 3 klinaste
kosti.

t b c: okrajšava za tuberkulozo

(jetiko).

tehnika dihanja: umetnost dihanja
pri telesnih vajah in pri športu, pri
govorjenju, petju ipd., s katero na
naraven in ekonomičen način diha¬
mo tako. da se ne okvarijo pljuča
in srce kljub večkrat velikim napo¬
rom. Najvažnejši je ritem dihanja.
Razločujemo površno in globoko, po¬
tem trebušno in prsno dihanje itd.
tein gl. kofein,
tek gl. apetit.

tehtanje novorojenčkov in dojenč¬
kov je važno zaradi opazovanja, kako
otrok uspeva. Otroka tehtamo spo¬
četka vsakih 14 dni, pozneje vsak
mesec. Tehtamo, ko se otrok iztrebi.

S tehtanjem pred dojenjem in po

dojenju doženemo, koliko mleka
otrok posesa. Tehtanje se izvrši tako,
da je otrok gol, ali pa da ima pri
vsakem tehtanju popolnoma isto na
sebi.

tekunica: prenašalka tularemije

(podlasici podobna živalca).

telepatija 1 . vpliv enega človeka
na drugega brez pomoči normalnih
čutov, 2. prenos volje in misli na
drugega človeka

telesni tipi

217

tenčzem

telesni tipi gl. konstitucija.

telesna vzgoja (fizkultura): vse

vrste telesnega vežbanja (šport, telo¬
vadba itd.). Telesna vzgoja je iz¬
redno važna za zdravje in dobro po¬
čutje zlasti pri ljudeh, katere sili
poklic, da se malo gibljejo, da
jim manjka svežega zraka, sončne
svetlobe, kopanja. Taki ljudje so
duševni delavci, uradniki, obrtniki,
tovarniški delavci itd. Telesne vzgoje
ne more nadomestiti n. pr. žaganje in
cepanje drv, ker je to delo preeno-
stransko, telesna vzgoja pa razvija
cel človeški organizem vsestransko
v skladu z znanstvenimi dognanji
(z anatomskimi, fiziološkimi, higien¬
skimi, zdravstvenimi itd.). Razen na¬
črtnega telesnega izpopolnjevanja
stremi telesna vzgoja tudi za dosego
višjih duševnih lastnosti po načelu,
da je človeško telo izvor duševne
dejavnosti, torej: zdrav duh v zdra¬
vem telesu. Telesna vzgoja izpopol¬
njuje človeka, mu krepi zdravje, ga
dela vedrega, samozavestnega, svo¬
bodoljubnega in razširja njegove
zmožnosti za uživanje življenjskih
radosti. Telesno vzgojo je treba za¬
četi že v rani mladosti, ker šport in
telovadba krepita telo in ga delata
odpornega proti boleznim. Pomniti
pa je treba, da vsako pretiravanje
lahko škodi.

telovadba med odmorom (v šoli,
v tovarni itd.) stremi za tem, da pre¬
preči in odpravi slabe posledice eno¬
stranskega dela in pomanjkanja sve¬
žega zraka. Odmoru a telovadba ne
sme biti naporna. Zato so najboljše
razne igre, zlasti igre z žogo, seveda
n.a prostem.

teme: vrh glave. Temenska kost =
temenica: kost vrh lobanje.

temenice maščobne: krastaste lu¬
skine na glavi novorojenčkov.

temno polje: način osvetljave, da
se predmet pokaže svetel na temnem
ozadju. Ta način osvetljave se upo¬
rablja pri preiskavi z mikroskopom,

zlasti pri preiskavi sdfilisnih bledih
spirohet.

temperament: skupek značilnih

duševnih lastnosti, odvisnih od de¬
lovanja možganov, konstitucije in
presnavljanja. Razločujemo: sangvi-
nični temperament (človek, ki se ne¬
navadno razburi, pa se hitro pomiri);
kolerični (ki se hitro razburi, raz¬
burjenje traja dolgo); flegmatični
(človek, katerega nič ne razburi, ki
ostane miren tudii pri najhujših pri¬
likah); melanholični (duševno potla¬
čen človek).

temperatura telesna je pri zdra¬
vem človeku stalna, pod pazduho
merjena 36° do 37° C. Toplota se raz¬
vija v telesu pri presnavljanju in
z delom mišic, krvni obtok pa jo
prenaša in enakomerno razporeja po
vseh organih. Telesna temperatura
je za nekaj desetin stopinje višja
popoldne od one po polnoči. Pri vro¬
činskih boleznih je temperatura po¬
višana, bolnik ima vročino oziroma
bolnika kuha vročina; pri tem ga na¬
vadno, vsaj spočetka, trese mrzlica.
Najvišja, temperatura, kf jo človek
prenese, je 42°, najnižja 24°. — Ra¬
zen pod pazduho merimo tempera¬
turo tudi v telesnih duplinah: v
ustih, v danki. Ta temperatura je
približno za 1° višja od pazdušne.

temperaturna krivulja na tempe¬
raturni tabeli nam ponazoruje teles¬
no temperaturo.

temporalka: utripalnica na sencu,
ki jo otipljemo in navadno tudi vi¬
dimo.

tendenca: težnja, n. pr. bolezni k
zboljšanju, rane k zaceljenju.

tenezem 1 . krč v danki pri vnetju
črevesa (pri driski, zlasti pri griži),
ko bolnika tišči na blato, namesto
blata pa pride samo malce sluzi, krvi
in gnoja, 2. krč v sečniku pri vnetju
sečnika, Tenezem je zelo neprijeten
in boleč, najbolje ga blažimo z gor-
koto.

tčnija

218

tetoviranje

teni ja: t akulja. Teniaze trakulj a-
vice, t. j. bolezni, ki jih povzročajo
trakulje.

terapija gl. zdravljenje.

terciana: tretjednevnica, t. j. ma¬
larija z vročino vsak drugi dan (med
dvema napadoma je en dan brez
vročine).

terciarni stadij bolezni: tretje raz¬
dobje v razvoju bolezni, n. pr. pri
sifilisu in jetiki (pr. primaren, se¬
kundaren).

terensko zdravljenje: gibanje in
hoja na prostem, s čimer si krepimo
srce, poživljamo obtok krvi in pre¬
bavo.

terma: topli vrelec, zdravilišče s
toplimi vrelci, toplice. Termalen to¬
pel, n. pr. vrelec. Termičen toploten,
n. pr. učinek.

termofor grelec: priprava za ogre¬
vanje telesa Najpreprostejši termo¬
for je segreta in v krpe zavita opeka,
boljši je gumijev ali kovinski s toplo
vodo, najpripravnejši pa električni.
Pri električnem je treba paziti, da
ne nastane kratki stik, zaradi tega
ga ne smemo zaviti v vlažne krpe in
ne pustiti predolgo na telesu, da se
telo ne oznoji. Proti'temu se zava¬
rujemo tako, da električni termofor
denemo v vrečico iz batista, ki ne
prepušča vlage.

termostat: omarica s pripravami

za .talno temperaturo, kakor je po¬
trebna v valilnikih za perjad, potem
v laboratorijih za shranjevanje teko¬
čin, za gojenje bakterij itd.

test 1 . duševni preizkus, n. pr. do¬
ločitev duševnih lastnosti, in sicer
spomina, domiselnosti, fantazije, kon¬
centracije. odločnosti, brzine reak¬
cije, spretnosti, tehnične sposobnosti
itd pri tistem, ki ga testiramo, ki ga
torej preizkušamo. Test nam rabi
zlasti pri poklicnem posvetovanju.
Testiranje upošteva starost, duševni
razvoj, izobrazbo itd testiranega
2. tvarina, s katero preizkušamo in
tvarina, ki jo preizkušamo Testen
strup nam rabi za imuniziranje proti

strupom; testne bakterije za imuni¬
ziranje proti bakterijam.

tetanija mrtvičavica: bolezen z bo¬
lečimi krči v mišicah in udih brez
izgube zavesti, pri deci navadno
hkrati s krči v grlu in dečio bož-
jastjo. Vzrok so motnje v presnovi
apna in fosforja pri rahitičnih otro¬
cih, pri odraslih nepravilno delova¬
nje obščitnic. Tetanija se pojavi vča¬
sih tudi po operaciji na vratu, če se
pri tem okvarijo obščitnice.

tetanus mrtvični krč: jako nevar¬
no prisadno obolenje. Povzroča ga
bacil tetanusa, ki živi v konjskih
figah, v gnoju,, v vrtni zemlji, v cest¬
nem prahu itd. Prisad se pojavi, če
pride rana v stik s stvarmi, na ka¬
terih se drži tetanusov bacil. Inku¬
bacijska doba znaša 4 do 14 dni. Prvi
znaki prisada so krči v čeljustnih
mišicah in režavica (bolniku se krči
obraz na režanje) ter otežkočeno od¬
piranje ust. Krči prehajajo na ves
obraz, na vrat, v hrbet, včasih tudi
na ude ter na mišice v grlu in pre¬
poni, da se bolnik duši. Bolniki hudo
trpe zaradi krčev, zaradi negpanja
in znojenja. Temperatura navadno ni
visoka. Bolezen traja včasih nekaj
dni, včasih nekaj tednov. Umrljivost
je zelo visoka. Za zaščito pred teta¬
nusom dajemo pri vsaki nečisti rani,
zlasti pri strelnih ranah, injekcijo
tetanusovega seruma, rano samo pa
oskrbimo po kirurgičnih načelih.
Vsekakor je treba zdravniške pomoči
pri vsaki nečisti rani, prav posebno
pa pri izbruhu tetanusa, ki ga zdra¬
vimo^ velikimi injekcijami seruma
in s trajno narkozo skozi danko.

tetoviranje: načrtna prepojitev

kože in podkožja bodisi zaradi lepo¬
tičenja ali zakritja kakega zname¬
nja. Tetoviranje se vrši s sajami,
oljem, tušem ali’cinobrom. Prav po¬
gosten pojav pri neomikanih ljudeh,
pri mornarjih in vojakih, pri slabo¬
umnih in kriminalcih. Tetoviranje
se da težko odstraniti, celo zdravni¬
kom dela preglavice, nezdravnik pa

težave pri učenju

219

tireoidča

navadno napravi več škode kot ko¬
risti.

težave pri učenju imajo različne
vzroke: 1. pomanjkanje razboritosti
zaradi slaboumnosti, potem zaradi
posledic vnetja možganov in možgan¬
skih mren, 2. duševni vzroki: nezani¬
manje, otročjost, trma, neuravnove¬
šenost za spolnega dozorevanja, ne¬
urejene razmere v rodbini ipd. Ni
prav, otroke skušati s kaznimi pri¬
praviti do učnih uspehov Slaboumne
otroke je marveč treba dati v po¬
sebne zavode, pri drugih pa mora
dober učitelj znati zlepa prebroditi
učne težave, ki jih povzroča otrokov
značaj.

tibia: golenica (debelejša kost v
goleni), Tibialen goleničen, n. pr
gleženj (pr. fibula).

tifozen bolnik ima tifus. Tifusni
bacil: povzročitelj tifusa.

tifus: kužno obolenje, ki ga po¬
vzroča posebni bacil, bacil tifusa ali
tifusni bacil. Ponekod je tifus ende¬
mičen, t. j. zmeraj kdo oboli za tifu¬
som. Tifus se širi ali z neposrednim
dotikom bolnika a)j z njegovimi iz¬
trebki. Bacili pridejo na povrtnino,
na sadje, v studence in vodnjake;
tako se bolezen širi ter se včasih
razplamti v epidemijo. Najnevarnejši
raznašalci tifusa so bacilonosci, t. j.
ljudje, ki so preboleli tako lahek
tifus, da svoje bolezni niti opazili
niso. pa imajo bacile tifusa v svo¬
jih organih, oziroma prebolevniki,
ki so bolezen prestali, pa se ba¬
cilov še niso znebili. Za pobijanje
tifusa je izredno važno, da bacilo
nosce izsledimo, jih oddvojimo od
zdravih ljudi ter tako napravimo
neškodljive. Bacili tifusa se drže
v sluznici črevesa in tam povzročajo
razjede. Bolniki imajo pon aj več
drisko, le včasih so zaprti. Tifusni
bacili izločajo strupe, ki preidejo
v druge organe, povzročajo' glavobol,
živčnost, nespečnost, neješčnost, zbi-
tost, vročino do 40°, ki se polagoma
dviga ter ostane na višini nekako

dva tedna, nakar polagoma pada.
Bolezen traja kake štiri tedne, toda
bolnik mora tudi po tem času še
ležati in biti pod zdravniškim nad¬
zorstvom, ker se bolezen rada po¬
vrne in povzroči komplikacije: krva¬
venje iz črevesa, prejedo črevesa,
gnojno vnetje kosti itd. Bolnike je
treba strogo osamiti; njihovi iztrebki
in perilo se morajo sproti razkuže-
vati; strežništvo si mora po vsakem
dotiku z njimi razkužiti roke. Zdrav¬
ljenje tifusa obstoji prvenstveno v
ležanju in v lahki hrani. Proti vro¬
čini se rabijo mlačne kopeli in ’ ce¬
lotni ovitki. Ob epidemijah je po¬
trebno zaščitno cepljenje.

tic (izg.: tik); krči v mišicah, zlasti
na obrazu. Tik je živčno obolenje iz
raznih vzrokov, ki jih je treba od¬
kriti in zdraviti,
tfmus gl. priželjc,
timpanum: ušesna votliha (gl. uho),
tindalizirati (poimenovanje po lon¬
donskem fiziku Tyndallu). kužilo se¬
grejemo na 100° C, kar čez nekaj dni
ponovimo, da zamorimo tudi^ tiste
mikrobe, ki so prvič kot trdoživi
trosi ostali nezamorjeni.

tinktura: tekoči izvleček iz zelišč¬
nih ali živalskih snovi s pomočjo
alkohola, etra, vina ali vode, n. pr.
jodova tinktura za razkuževanje;
opijeva tinktura za pomirjeni e že¬
lodčnih krčev; tinktura kine za
vzbujanje apetita itd.

tintni svinčnik vsebuje metilensko
violetno barvilo 1 , ki je strupeno; če
pride v oko ali sečnico, povzroči
hudo vnetje.

tip: tipalni čut. Tipalo: organ tipa¬
nja. Tipalne brbončice so zlasti raz¬
vite v prstnih jagodicah na roki.
tipi človeški gl. konstitucija,
tireoidea gl. ščitnica. Tireoidizem:
zdravstvene motnje zaradi premoč¬
nega delovanja ščitnice. Znaki: huj¬
šanje, pojačano in pospešeno delova¬
nje srca — torej nekaka prva stop¬
nja bazedovke. Pogosto nastane za-

tkanina

220

totdlen

radi uporabe joda, kar se dogaja pri
zdravljenju golše.

tkanina: neorganska snov. n. pr.
volnena, svilena, bombažna.

tkivo: organska snov, obstoječa iz
istovetnih celic za enotno delovanje,
n. pr. kostno tkivo ali kostnina iz
kostnih celic; mišično ali mišičnina
iz mišičnih; živčno ali živčnina iz
živčnih itd.

tobak: strupeno zelišče, ki ga upo¬
rabljamo za vzbujanje ugodja (kaje¬
nje, žvečenje, njuhanje). Njegova
učinkovina je nikotin, ki resda v
prvem trenutku pomirja, toda'sča¬
soma organizem zastruplja. Nikotin
škoduje delavcem v tobačnih tovar¬
nah, ki pri svojem delu vdihavajo
tobačni prah — posledica je nervoz¬
nost, slabokrvnost, prebavne motnje,
pri nosečih ženskah pogosto splav
tofus: žmula 1. artritični: zadebe-
line ob malih sklepih (pri gihtu^
2. sifilitični: sifilitično pokostnično
vnetje zlasti na golenici, prsnici in
lobanji,
tok gl. fluor.

toksičen: strupen. Toksičnost: stru¬
penost.

toksini: stru.pi, ki jih tvorijo rast¬
line (alkaloidi); živalski .strupi (kačji,
čebelji itd.); bakterijski strupi, ki
jih proizvajajo bakterije. Bakterij¬
skih strupov sta dve vrsti: ekto-
toksini, ki jih povzročajo žive bak¬
terije, n. pr. bacil davice ostane v
žrelu, tam izloča toksine, ki se širijo
po organizmu in ga zastrupljajo, ter
endotoksini, t. j. struni, ki se sproste
in učinkujejo šele, ko bakterije po¬
ginejo. n. pr. pri tifusu.

toksogen: nastal po strupu, stru¬
pen n. pr. motnje zavesti.

toleranca 1 . prenašljivost, n. pr.
hrane, zdravil, klime, duševnih pre¬
tresov. Pri sladkorno bolnih je tole¬
ranca količina ogljikovih, hidratov,
ki jih bolnik še prenaša, ne da bi pri
tem izločal sladkor, 2. odpornost or¬
ganizma proti škodilu, n. pr. proti
strupu, boleznim itd.

tolščavost: debelost, ki nastane za¬
radi preobile hrane, pa premajhne
uporabe energije.

tolščavica: prirojena debelost za¬
radi nepravilnega delovanja žlez z
notranjim izločevanjem.

tdničen 1. krč, ki drži mišičje na¬
peto (nasprotje: klonični krč, ki

stresa in vije), 2. zdravilo — tonikum,
povišuje napetost in delovanje orga¬
nov.

tonus: napetost, n. pr. kože, napon,
n. pr. očesa.

tonzile (mandeljni) gl. nebnice,
žrelnica.

toplomer (termometer): priprava

za merjenje temperature, ki je na¬
pravljena tako, da živo srebro ostane
na najvišji točki, ki jo doseže med
merjenjem (maksimalni termome¬
ter). Zaradi tega je treba termo¬
meter pred uporabo stresti, da spra¬
vimo živo srebro na normalo. Te¬
lesno temperaturo merimo pod paz¬
duho, v ustih, v nožnici ali v danki.
V nožnici in danki je za pol do ene
stopinje višja kot pod pazduho. Po
uporabi je treba toplomer obrisati
ž alkoholom in spraviti v škatlici. —
Kopalni in zidni toplomer nista
maksimalna; pri teh gre živo srebro
takoj samo na višino temperature
zraka.

toraks: oprsje, prsnjak (na ske¬
letu).

torakoplastika: operacija oprsja,

pri kateri se odstrani nekaj reber
in s tem odpre prsna votlina. Torako¬
plastika se dela pri gnojnem vnetju
poprsnice, da dobi gnoj odtok, in pri
pljučni jetiki, da se bolni pljučni
reženj onegibi.

torpiden 1 . brezčuten, top (neka¬
teri duševno bolni), 2. slabo se zdra-
več, n. pr. razjeda.

torzija: sukanje, zasuk. Torzijska
fraktura kosti: zavojit prelom kosti.

totalen: celoten n. pr. totalna od¬
stranitev kakega organa (maternice
ipd.).

trahea

221

trakulje

trahea: sapnik. Trahealen: sapni¬
kov, sapniški.

traheotomija: .prerezanje sapnika,
kadar je onemogočeno dihanje skozi
grlo zavoljo vnetja, n. pr. pri davici,
ali zavoljo tujka, ki ga ni mogoče
hipoma odstraniti, tudi zavoljo ka¬
kega izrastka v grlu. Traheotomija
je operacija, ki marsikoga reši stra¬
šne smrti zavoljo zadušenja.

trahom gl. egiptovska očesna bo¬
lezen.

trajnica bakterijska gl. trosi,
trakulje so, kakor že ime ■ pove,
traku podobni členoviti zajedavci,
t. j. obstoječi iz členov? ki so na¬
nizani drug na drugega liki členi
verige. Trakulje nimajo prebavil,
hranijo se tako, da prehaja hrana iz
gostitelja vanje endoos;motično, t. j.
telo v celoti srka hrano. Trakulje
imajo glavo s posebnim priseskom,
s katerim se zasidrajo na steni čre¬
vesa. Členi ali proglotisi rastejo iz
vratu trakulje, prvi členi so ozki,
potem čedalje širši; njih število gre
včasih v tisoče. Stari členi na koncu
verige se odločijo in se z blatom go¬
stitelja iztrebijo. Če pridejo zdaj v
vmesnega gostitelja, n. .pr prašiča,
goved, ribo, gostiteljevi prebavni

Risba 121.

Trihina (1), mišična vlakna (2), trihina
v ovojnici (3).

šoki prebavijo ovojnico člena, nakar
se iz jajčeca izležejo ličinke, ki pro-
dro črevesno steno gostitelja, pridejo
v njegovo kri in z njo v notranje
organe, navadno v jetra in mišičje.
Tu nastanejo ikre, t. j. s tekočino
napolnjen mehurček, v katerem je
glavica novega zajedavca. To ikro

zavžije dokončni gostitelj z ne do¬
volj prekuhanim odnosno pečenim
mesord in se okuži. Poznamo več vrst
trakulj, s katerimi se lahko človek

A .i S

■  Risba 122. ,

Goveja trakulja (a), svinjska trakulja
Ib). Prisesek (1), glava (2), členi (3).
venček kaveljčkov (4).

okuži; ozka ali svinjska trakulja,
njene ikre žive v mesu svinje, mačke,
psa; progasta ali goveja trakulja,

njene ikre žive v mesu govedi, vča¬
sih tudi koz in ovc; pasja trakulja
ali ehinckokus. Odrasla pasja tra¬
kulja živi v črevesu psa, volka, ša¬
kala, včasih tudi mačke, njene ikre

Risba 123

Pasja trakulj? PrPe^el* (1). glava (2).
členi (3).

t

.pa v notranjih organih (jetrih, dju-
čih, možganih), človeka, govedi, svi¬
nje, konja kot mehurnjak ali cistični
ehinokokus. Človek se okuži največ
od psa. Zdravljenje trakuljav'ce. t j.
odpravljanje trakulje, mora nadzi¬
rati zdravnik.

tr&nsa

222

trebušni govorec

transa 1. stanje zamaknjenosti,
n. pr. pri spiritisti finih sejah, ko me¬
dij začne delovati, 2, stanje, ko volja
ne obvlada telesa, n. pr. v hipnozi,
pri mesečnosti, v zanosu ipd.

transfuzija krvi: pretok krvi iz
žile krvodajalca v žilo krvojemalca
zaradi velike izgube krvi n. pr. pri
poškodbi ali operaciji, pa tudi pri
zastrupljanju. Kri krvodajalca mora
biti iz skupine, ki se prenaša s krvjo
krvojemalca (gl. krvne skupine). Za¬
radi tega je treba pri vsaki trans¬
fuziji določiti krvno skupino obeh;
krvodajalca je treba tudi preiskati,
ali morda nima sifilisa, jetike, ma¬
larije.

transpiracija izparevanje: izloče¬
vanje znoja skozi kožo.

travma: vsakršna poškodba in ne¬
zgoda, torej ranitev, padec, udarec,
opeklina, oparina — sploh učinek
sile na organizem. Psihična travma:
duševni pretres kot vzrok duševne
ali živčne bolezni. Seksualna travma:
psihična travma, izvirajoča iz ne¬
ugodnega spolnega doživetja.

travna pršica živi v travi. Ob žetvi
velikokrat piči poljske delavce, tak¬
isto turiste, ko počivajo v travi. Njen
vgriz povzroči rdečino na koži, ko-
privkam podobni izpuščaj, ki hudo
srbi. Srbeča mesta natremo z benci¬
nom, mentolom ipd.

trd sklep je bolezensko okvarjen,
trden sklep je < zdrav (nasprotje:
ohlapen, na kolenu klecav).

trda možganska opna: vnanja

ovojnica možganov in hrbtnega moz¬
ga, ki je priraščena na notrino loba¬
nje, je torej njena lobanjska pokost-
nica. Trda možganska opna se raz¬
likuje od drugih dveh možganskih
ovojnic, mrežnice in pajčevnice, ki
sta možganski mreni.

trebiti se: čistiti .se, n. pr. mater¬
nica po porodu ali .splavu (pr. otre-
ba, iztrebki).

trebuh: spodnji del trupa s tre¬
bušno votlino, v kateri so trebušni

organi. Trebušno votlino loči od

prsne votline prepona, t. j. prečna
mišica. V trebušni votlini so: jetra
z žolčnikom, želodec, dvanajstnik,
zgornje in spodnje tanko črevo, slepo
črevo s slepičem, navzgornje, prečno,
navzdolnje in esasto debelo črevo, ki
prehaja v danko; za želodcem je
trebušna slinavka, levo od njega
vranica. Od prečnega debelega čre¬
vesa visi pečica, ki pokriva črevesa.
V trebuhu so še ledvice z nadobist-
nicami, sečevodi s sečnikom, ki pre¬
hajajo v sečnico; pri ženskah tudi
jajčniki, jajcevodi in maternica.

trebušne bolečine povzročajo bo¬
lezni želodca, črevesja, žolčnika in
žolčevodov, slepiča, ledvic itd. Ne¬
nadne bolečine v trebuhu so lahko
posledica zastrupljanja s pokvarjeno
hrano ali vnetja, n. pr. slepiča in
žolčnika, potem znaki želodčne ali
črevesne prejede, zadrgnjene kile,
pri ženskah izvenmatemične noseč¬
nosti. Pri trebušnih bolečinah je
najbolje se vleči in si devati na
trebuh grelec, če pa imamo vročino
nad 37,5°, tedaj hladne obkladke.
Dokler ne poznamo vzroka bolečine,
je najbolje ne zaužiti ničesar, ne
zdravil, ne jedi, ne pijače. Ako bo¬
lečine kmalu ne ponehajo, n. pr. v
eni uri, ali če se jim pridruži kol¬
canje, vzdigovanje iz želodca, blju¬
vanje, je treba nemudoma klicati
zdravnika oziroma prepeljati bolnika
v bolnico.

trebušni govorec (ventrilokvist) si
z vajo prisvoji zmožnost, da govori,
ne da bi premikal ustnice, .pri čemer
ima poslušalec vtis, da prihaja glas
od drugod in ne iz ust. Poimenova¬
nje takega umetnika je povzročila
misel, da glas nastaja, v trebuhu,
zlasti še, ko se trebušni govorci
igrajo z lutko, da laže zamotijo po¬
slušalca. Spretnost trebušnega go¬
vorca je v tem, da najprej globoko
zajame zrak, ga počasi izdihuje in
pri tem z mišicami v grlu ter pred¬
vsem z žrelno prepono zvok glasu
tako izpreminja, da se zdi, kakor da

trebušna nosečnost

223

trepalnice

Risba 124.

Navpični prerez skozi trebuh od spred navzad. Sprednja stena trebuha (1), popek
(2), trebušna prepona (3), hrbtenica (4), trebušna votlina (5), želodec (6). jetrno-
želodčna vez (7), pečica (8). pečična votlina (9), debelo črevo (10). opornjak debelega
črevesa (11), tanko črevo (12), opornjak tankega črevesa (13). esasto črevo (14),
danka (15), zadnjik (16), sečni mehur (17), sečna cev (18), podmehurnica (19).

prihaja zdaj iz daljine, zdaj iz bli¬
žine. Držanje in kretanje glave ter
izraz v obličju podpirata varanje.

trebušna nosečnost gl. nosečnost
izvenma terni čna.
trebušni pas gl. pas.
trebušna slinavka: žleza notranji-
ea, katere posebna važnost je v tem,
da izločuje insulin, ki upravlja sta¬
nje sladkorja v organizmu. Ce tre¬

bušna slinavka ne deluje pravilno,
nastane sladkorna bolezen.

trepalnice: na vsakem očesu .po
dve (zgornja in spodnja) ščitijo oko
zlasti proti prahu. Na njihovem robu
so vejice ter žleze, katerih obolenje
povzroča ječmen ček (žleze na vna¬
njem robu) oziroma točnico (žleze
na notranjem robu). Vnete trepalnice
se lepijo in oko postane krmežljavo.

trepavica očesna

224

trčpika

Puljenje trepalnic lahko povzroči
okuženje, barvanje trepalnic pa
vnetje roženice in veznice.

trepavica očesna je posledica dra¬
ženja očesa zaradi vnetja, prežarke
svetlobe, zaradi tujka (prah v očesu)
ali nervozno trepanje pri krčih v
obraznih mišicah. Vsekakor se je
treba posvetovati z zdravnikom. '
trepanacija: operacija, pri kateri
navrtamo lobanjo, da pridemo do
možganov.

tresavica 1. nehoteno tresenje rok,
nog. glave ali trupa. Ponajveč re-ak-,
cija na velike katastrofe, n. pr. po¬
tres. železniško trčenje, zasutje ipd.
Zdravi se z elektriko in psihotera¬
pijo. 2. pri histeričnih drhtenje celega
telesa ali poedinih njegovih delov
trganje: bolečine v mišičju in
sklepih. Vzrok največkrat revmati¬
zem.

trias: troje znakov kake bolezni,
n. pr. bazedovski trias: golša, bol¬
ščeče oči, razbijanje srca.

tridnevna mrzlica gl. papatačijska
mrzlica.

trigerninus (namreč nervus): tro-
delni možganski živec, ki se na obra¬
zu razveji v tri dele, katerih eden
oživčuje čelo, drugi zgornjo, tretji
sopdnjo čeljust. Bolečinam v trodel-
nem živcu so vzrok gripa, revmati¬
zem. malarija, bule in izrastki. V
prvih primerih se bolniki zdravijo
s toplimi 'obkladki, z rentgenskim
obsevanjem in s tem, da se zdravi
osnovna bolezen. Pri bulah in izrast¬
kih ie potrebna operacija.

triftma: v mišičju z ovojnico ob¬
dana ličinka zajedavca, živečega v
črevesu človeka in nekaterih živali
(podgan in prašičev). Človek se okuži
z uživanjem neprekuhane svinjine.
Odpravljanje trihine mora nadzirati
zdravnik.

tripanozom: vrteljec (krvni zaje¬
davec, povzročitelj afriške spalne
bolezni).

tripsin: ferment v soku trebušne
slinavke, razkraja beljakovine.

trikvetrurp (namreč os, t. j. kost):
kost trivogelnica v zapestju.

trivogelna ruta se rabi za oporo
bolnega ali poškodovanega gornjega
uda.

troblja ušesna: cev, ki veže sred¬
nje uho z žrelom.

trchanter obrtec: na zgornjem

koncu stegnenice, veliki in mali,
spaja ju cbrtčni greben. Na obrtcih
so pričvrščene mišice, ki obračajo
stegno.

trohlea: valj (spodnji okraj ek nad-
laktnice).

trokar bodež: instrument, s kate¬
rim prebodemo steno kake votline,
da izpustimo tekočino, n. pr. pri. tre¬
bušni vodenici.

tromboza: sesedanje krvi v žilah
zaživa. Največkrat se pojavi trom¬
boza pri vnetju ven, potem pri po-
' škodbah, ko so žile zmečkane itd.
Trombozirani predel povzroča hude
bolečine. Trombozo zdravimo z le¬
žanjem, s hladnimi obkladki, s hla¬
dilnimi mazili itd. ob nadzorstvu
zdravnika. Če se trombozirani del
okuži, je nevarnost, da nastane oku¬
ženje krvi. Od trombusa se včasih
odtrga košček, ki ga krvni tok za¬
nese drugam, kjer se napravi nov
trombus (pr. embolija). Ako pride
tak košček trombusa v srce ali plju¬
ča, lahko povzroči nenadno smrt za¬
radi zastoja srca ali zadušenja.

trombus: sesedek krvi, ki se na¬
pravi v veni zaživa (pr. embolus).

tropične nalezljive bolezni 1. ka¬
tere prenaša v tropičnih krajih
mrčes, n. pr. kuga (prenašajo jo pod¬
ganje bolhe), rumena mrzlica (pre¬
našalec neki komar), malarija (komar
anofeles), tripanozomiaza (obad tse-
tse), papatačijska mrzlica (neka
muha), 2. ki se prenašajo z nepo¬
srednim ali posrednim stikom z bol¬
nikom: kolera, amebna griža, gobe,
paipigovka, 'frambezija.

tropika (namreč malarija): tro-

pična malarija je najnevarnejša vrsta
malarije (pr. malarija).

trosi

225

tvor

trosi (spore): posebno trdoživi deli
bakterij, iz katerih se razvijejo nove
bakterije. Trosi nekaterih bakterij,
žive tudi 10 let in več brez vode in
hrane, tudi vročina do 100° C jih
tako hitro ne zamori. S trosi se
množi n pr. bacil vraničnega pri¬
sada, zaradi tega je mrhovina za
vraničnim prisadom poginulih živali
tako nevarna in jo moramo ali upe¬
peliti ali globoko zakopati.

trtica: konec hrbtenice, obstoječ

navadno iz 4 do 5 vretenc, ki so
nanizana na koncu križnice. •
trzavica (nistagmus): nehoteno hi¬
tro tresenje očesnega zrkla v raznih
smereh (vodoravno, navpično, krož¬
no). Vzrok: razne živčne motnje.

tsetse bolezen: kužna bolezen v
tmpičnl Afriki, ki napada konje, osle,
goved, svinje in druge živali in ka¬
tero prenašajo obadi tudi na člo¬
veka.

tsetse brencelj: prenašalec tsetse
bolezni.

tuba cev: maternična ■= jajcevod;
žrelna = ušesna troblja. Tubama
gravidnost: nosečnost v jajcevodu.

tuberkulid: kožno obolenje, ki ga
najbrž povzroča tuberkuloza.

tuberkulin: toksin (strup) bacila

tuberkuloze. Tuberkulinski preizkus,
ako je po>zitiven, nam pove, da je
bil preizkušenec nekoč okužen z je¬
tiko-, nikakor pa to ni dokaz, da je
jetičen. Tuberkulinski preizkus pri
odraslih in pri večji deci nima dia¬
gnostičnega pomena, pač pa pozi¬
tivni pri dojenčku dokazuje aktivno
tuberkulozo. Preizkus izvršimo tako,
da tuberkulin vbrizgnemo v kožo ali
pa da kožo opraskamo kakor pri cep¬
ljenju proti kozam in vanjo vtremo
tuberkulin. Pri pozitivnem preizkusu
se čez 48 ur pokaže na mestu pre¬
izkusa majhna zatrdina in okoli nje
rdečina.

tuberkuloza gl. jetika: kostna' =
karies; sklepna = fungus; kožna =
lupus; mšliarna = hitra jetika. Ta
nastane pri vdoru bacilov jetike v

krvni obtok in z njim v vse telo-.
Najčešče se to zgodi, kadar je je¬
tično gnezdišče v steni kake žile ali
v pljučih in bezgavkah ob sapniku.
Poimenovanje te vrste jetike je od
tod, ker je v vseh organih polno
prcsenastih grčic (milium, t. j. proso).
Bolezen je skoraj vedno smrtna in
pobere bolnika v 3 do 4 tednih.

tuberkulum: grčica (prosenemu

zrnu podobna jetična tvorba v orga¬
nih).

tujek: trda stvar, ki je prišla od
zunaj v telesno tkivo ali v kak votel
organ. Tujek je treba čim prej od¬
straniti, ker lahko povzroči veliko
nevarnost: v požiralniku ali grlu
človeka lahko zaduši, drugod po¬
vzroči prisad. Tujek v prebavilih
odpravimo tako, da damo bolniku
jesti mnogo zmečkanega krompirja,
sredice kruha, kislega zelja ipd., kar
da mnogo blata, ki tuiek obda, da
ne poškoduje črevesa. Tujke iz ušesa,
nosa, grla najlaže odstrani zdravnik,
ki ima za to priprave. Tujek iz očesa
odstranimo z robom čistega žepnega
robca, če obrnemo zgornjo trepal¬
nico.

tularerr.ija: kužna bolezen glojlav-
cev. Človek jo dobi od zajcev ali
s pikom mrčesa. Ponajvee ohole pro¬
dajalci divjačine, krznarji itd., ki
imajo posla z zajčjimi kožicami/ In-
kubacija traja eden do tri dni, nakar
pritisne hud glavobol z mrzlico in
visoko vročino,- z bljuvanjem in bo¬
lečinami po vsem životu ter oteka¬
njem bezgavk. Na kraju okužbe se
napravi razjeda. Bolezen traja dolgo
in napravlja bolnika za delo nespo¬
sobnega.

tumor 1 . gl. bula, 2. bunka po
udarcu, padcu itd., 3. zatrdina po
vnetju.

tunika 1. mukozna = sluznica,
2. se rožna = mrena.

tvor (furunkel); akutno vnetje las¬
nega mešička in njegovega okolja,
.pri čemer nastane buliča.sta, zatrdina
s strženom v sredi, t. j. z nekrozo

15

tvora vica

226

umrljivost

tkiva. Mnenje, da tvore povzroča
»nečista kri«, je napačno. Nečiste
krvi ni. Tvor je posledica okuženja
od zunaj zaradi premajhne nege
kože (kopanje v topli vodi vsaj vsak
teden enkrat, pri umazanem opravilu
pa vsak dan, menjavanje .perila itd.).
Na tvor (tovarno najprej obkladke
z burovo raztopino ali alkoholne
ovitke; če ga ne odpravimo s tem,
skušamo z vročimi ovitki, n. pr. z
vročo laneno kašo ali čimerkoli, kar
dolgo drži toploto, pospešiti zorenje;
ko se napravi stržen, ga odstranimo
in rano obvežemo. Če je tvor večji,
če povzroča bolečine, otekanje bez¬
gavk, vročino itd.,, je nevarnost za
zastrupljenje krvi, zlasti pri tvoru
na zgornji ustnici, ki lahko preide
na možganske mrene. V takih pri¬
merih je treba klicati zdravnika.

tvoravica furunkuloza: več tvorov
hkrati na več krajih. Množični tvor
ima več strženov — karbunkel (pr.
prisaidnica).

tvorba: to, kar se je kje napra¬
vilo, n. pr. kožna tvorba — kožna
vzbrst; tvorba kamnov = kamema-
vica; novotvorba = bula.

tr

ugriz mrčesni (čebele, ose, komarja
ipd.) povzroči na mestu ugriza
rdečino, koprivko in močan • šrbež.
V mnogih primerih srbež preneha,
če takoj po ugrizu namažemo ugriz-
njeno mesto s sladkorno raztopino.
Pri piku čebele in ose je treba naj¬
prej izdreti želo in na to dati burov
obkladek, pri piku drugega mrčesa,
n. pr. komarja, sršena ipd. pa na¬
mazati pičeno mesto s salmiakom. .

uhelj: hrustančnati lijasti del vna¬
njega ušesa, v katerega se love zra¬
čni valovi.

uho: organ sluha, siuhalo. Sestoji
iz vnanjega, srednjega in notranjega
ušesa. Vnanje uho sestavljata uhelj
in vnanji sluhovod. Srednje uho tvo¬
rijo bobnič, ušesna votlina, ušesna

troblja in zračne celice kosti senč¬
nice; v srednjem ušesu so ušesne
koščice (kladivce, nakovalce in stre-
menee), ki se nizajo na bobnič. No¬
tranje uho obstoji iz labirinta s pred¬
dvorom, tremi polkrožnimi loki, sto¬
ječimi pravokotno drug na drugem,


Risba 125.

Uho. I. vnanje uho, II. srednje uho,
III. notranje uho. Uhelj (1), vnanji
sluhovod (2), bobnič (3), ušesna votlina
(4), ušesna troblja (5), slušne koščice:
kladivce, nakovalce, stremence (6), loki
(7), polž (8), slušni živec (9), uhvica (10).

in iz polža. V labirintu je tekočina.
Kadar se bobnič zamaje od zračnih
valov, se njegovo gibanje prenese po
slušnih koščicah na to tekočino in
po njej na čutne celice v polžu.
Vzburjenje slušnih čutnih celic pre¬
nese slušni živec na slušno središče
v možganih.

uhvica: spodnji mehki del uhlja
(kožni podvojek brez hrustanca),
ulkus gl. želodčna razjeda,
ulna: podlaktnica, podlaktna kost
na^nezinčni strani.

ultrardeč: izven rdečega pasu le¬
žeči neviidljivi del sončnega spek-
truma. Ultrardeči žarki so dolgo¬
valovni in prvenstveno toplotni.

ultravioleten: vijoličastemu pasu
sončnega spektruma sledeči nevid-
ljivi del. Ultravioletni žarki so krat¬
kovalovni, delujejo kemično ter
povzročajo pri sončenju tvorjenje
barvila v koži.

umrljivost gl... totalnost.

umrljivost otrok

227

usta

umrljivost otrok je največja v
prvem letu starosti, pa tudi takrat
je različna, največja je v prvem
tednu življenja in sicer zaradi ne-
donooenosti, življenjske slabosti ipd.
Velik vpliv na umrljivost ima način
prehrane otrok; pri otrocih, hranje¬
nih pri prsih, je umrljivost mnogo
manjša od one pri umetno hranjenih.
Razen prehrane vpliva na umrljivost
otrok tudi letna doba: poleti jih
umira mnogo več kot pozimi. Tudi
družbene razmere znatno vplivajo
na umrljivost malih otrok, ker so
otroci v slabih družbenih razmerah
slabo negovani, nepravilno hranjeni,
žive v nezdravih stanovanjih itd.
Med kroničnimi boleznimi pokosita
največ dece jetika in sifilis.

umrtviti, umrtvičiti: napraviti

tkivo mrtvo, neobčutljivo (gl. ane¬
stezija). Umrtvilo, umrtvičilo: sred¬
stvo, s katerim to napravimo (pr.
omama).

upepeljevanje mrličev je uvedeno
v vseh naprednih državah kot naj¬
boljši način za odstranjevanje mrli¬
čev, predvsem kužnih, ker se z upe¬
peljen jem zamore tudi vse klice.
Upepeljevanje se vrši v posebnih za¬
vodih, upepeliščih ali krematorijih,
ki razvijajo vročino do 1650° C. Upe¬
peljevanje traja pol ure; nazadnje
ostane od mrliča za prgišče pepela
iz kosti, ki se da v žaro. Žare pone¬
kod spravljajo v tako zvanih ko-
lumbarijih ali hramih za žare. Ju¬
goslavija do zdaj v  še nima svojega
krematorija; pred vojno smo mrliče
pošiljali v krematorij v Gradec.

upogibalka: mišica, ki upogiba

(nasprotje: iztegovalka). ■ '

upornostna gimnastika: telesne

vaje z uporom, ki ga nudijo strež¬
niki ali aparati.

uravnava (repozidja): izpahnjeni
sklep ali zlomljeno kost uravnamo
tako, da spravimo sklepno glavico v
sklepno ponvico oziroma da premak¬
njene kostne zlomke spravimo v pra¬
vilno lego.

uremija: zastrupljenje s sečem za¬
radi zastajanja seča v organizmu pri
nekaterih ledvičnih boleznih.

ureter: sečevod (zveza med ledvi¬
co in sečnikom).

uretra: sečna cev, sečnica (po njej
priteka seč iz sečnika navzven).

urin gl. seč. Urinirati: puščati

vodo, t. j. izprazniti sečnik, kar se
dogaja nekako petkrat na dan, pri
čemer se izpusti skupno približno
poldrugi liter seča.
urtikarija gl. koprivnica,
usedanje krvi se opaža pri dlje
ležečih bolnikih na nekaterih mestih,
n. pr. na koži na hrbtu, v pljučih itd.
Pri mrliču se kri usede na hrbtu,
kjer se v koži pojavijo mrtvaške
pege, lise in maroge.

usedlina (sediment): gošča, ki se
napravi na dnu posode, če seč stoji
dlje časa. Pri boleznih so v usedlini
razne primesi, n. pr. gnojne celice,
krvničke, bakterije itd., ki so zdrav¬
niku važni znaka za spoznavo in raz¬
poznavo bolezni. Da se usedlina na¬
pravi hitreje, seč centrifugiramo.
usek ledveni gl. lumbčgo.
usekovanje: odstranjevanje sluzi
iz nosa z močnim pritiskom oziroma
pihom skozi nos. Zelo močno usekom
vanje povzroča naval krvi v glavo,
vrtoglavico, včasih krvavenje iz no-a.

usmrtilo: sredstvo za usmrčenje,
n. .pr. strup.

usnjica: kožna .plast med vrhnjicp
in podkožjem.

uspavala (hipnotiki): sredstva za
uspavanje.

ustje: odprtina kakega votlega or¬
gana ali prehod kakega organa v vo¬
tel organ, n. pr. ustje požiralnika
v želodec, ustje žolčevoda. ustje ma¬
ternice itd. Ustje ima včasih krožno
mišico, ki ga zapira (mišica zapi¬
ralka).

usta: votlina med obema čeljusti-
ma. V ustih so jezik in zobje. Usta
nam rabijo za jemanje in žvečenje
hrane, v njih se vrši prva stopnia
prebave; skozi usta tudi dihamo, z

u*

ustna gniloba

228

njimi oblikujemo glasove. Usta so
tudi vhod za mnoga okuženja, za¬
radi tega in zavoljo ohranjevanja
zob je nega ust silno važna. Usta je
treba izpirati z mlačno vodo, z zob¬
nim praškom ali zobno pasto na
zobni krtačici vsak dan vsaj enkrat,

Risba 126.

Navpični prerez od spred navzad skozi
usta in vrat. Ustna votlina -(1), žrelo
ali golt (2), sapnikov poklopec (3), grlo
(4), sapnik (5), požiralnik (6), jeziček (7),
trdo in mehko nebo (8), prehod v nosno
votlino (9), hrbtenica (10), jezik (11).

z mlačno vodo pa po vsaki jedi, prav
gotovo pa pred spanjem, da odstra¬
nimo ostanke hrane, •. ki se v ustih
razkrajajo in kvarijo zobovje,
ustna gniloba gl. skorbut,
ustilaginizem je bolezen otrok, ki
jo je odkril profesor zagrebške dečje
klinike Mayerhofer. Bolezen nastane
.pri otrocih, ki se hranijo pretežno
s koruznim kruhom in polento. V
koruzni moki namreč ostanejo trosi
koruzne sneti, ki jih mletje ni za¬
morilo. Bolezen se začenja tako, da
postanejo dlani iri podplati obolele
dece rdeči, otečeni in vroči, da vča¬
sih kar gore. Pozneje se koža levi
v velikih krpah. Bolnika dlani ; n
podplati hudo srbe, mišičje je zelo
boleče in ohlapno, bolniki ne morejo
ne stati in ne sedeti. Sluznica ust in
dlesni je rdeča, zelo nabrekla in
srbeča. Taki otroci zaostajajo v raz¬
voju in hujšajo, spočetka imajo
drisko in bljuvajo. Tudi živčno so
zelo »zpremenjeni: nemirni so, ble¬

uš

dejo, srčno utripanje je pospešeno,
krvni pritisk povišan. Zdravljenje
ustilaginizma je zelo preprosto: bol¬
nikom je treba dati normalno hrano.

ustnice sprednji del ust. Ustnice
tvorijo vhod v usta. Zunaj jih po¬
kriva koža, znotraj sluznica, na robu
je ustnična rdečina, ki je želo pre¬
krvljena, t. j. polna žilic lasnic. Ust¬
nice (zgornjo in spodnjo) rabimo za
prejemanje hrane, za pitje, za obli¬
kovanje glasu. Najčešče bolezni na
ustnicah so: razpoke- zaradi mraza
in suhote; ustnični izpis, t. j. vodeni
in gnojni mehurčki pri vročinskih
boleznih; furunkli; rak. Razpokane
ustnice in ustnični izpiš namažemo
z vazelino ali glicerino; furunkel in
raka mora zdraviti zdravnik; oboje
je nevarno obolenje.

ustroj organizma: zgradba orga¬
nizma'.

uš 1. naglavna ali siva je do 2 mm
dolga in živi v laseh, v (pradi in
v obrvih. Povzroča hud s-rbež, zaradi
česar se ušivci praskajo, praske se
prisadijd, najbližje bezgavke otečejo.
Uš se zelo hitro razmnožuje s ,tem,
da samica leže gnide, ki jih prileplja
na lase in kodine, 50 do 150 ena uš.
Ušenki (nilade uši) so v dveh do treh

Risba 127.

Naglavna uš.

tednih spolno godni. Naglavne uši
sesajo kri samo na človeku. 2. obla¬
čilna ali bela uš meri do 4 mm in
živi v oblačilih. Samica izleže 6 d<p
14 gnid na dan, v vsem svojem živ¬
ljenju, ki traja nekako 5 tednov,
torej 200 do 300 gnid, katere polaga

ušesne bolezni

229

ušivost

po šivih in gubah oblatil. Bela uš
je ne samo nadležen mrčes, marveč
tudi nevaren prenašalec bolezni: pe-
gavice; povratne in petdnevne mrzli¬
ce. 3. osramna uš ali kršelj se drži
osramja, pazduhe, obrvi. Samica iz-

Risba 128 .

Oblačilna uš.

leže tri ali več gnid na dan, v svojem
življenju nekako 50. Osramnih uši
se. človek naleze pri spolnem obče¬
vanju, pri uporabi skupnih ležišč
ipd. Glede odprave uši gl. ušivost.

ušesne bolezni 1 . na vnanjem
ušesu: ekcemd uhlja, tvori v sluho¬
vodu, zamašitev po ušesnem maslu.
Tvor mora zdravnik včasih prere¬
zati, ako se ne prepusti sam. Čep iz
ušesnega masla, ki povzroča motnje
sluha, mora zdravnik najprdj zmeh¬
čati in odstraniti z izpiranjem ušesa.
Podobno napravi s tujki, n. pr. pri
otrocih s fižolom ipd. 2. Najpogost-
nejše obolenje srednjega ušesa je
njegovo vnetje, ki je ali samostojno
obolenje ■ ali pa komplikacija pri
Škrlatici, ošpicah, davici. Začenja se
z visoko vročino, hudimi bolečinami
v ušesu in motnjami sluha. Takoj, je
treba po zdravnika, da predre bob¬
nič in izpusti gnoj, ker je nevarnost,
da gnoj vdre navznoter in povzroči
vnetje možganskih mren. 3. Bolezni
notranjega ušesa povzročijo bolezni
srednjega ušesa, petem sifilis, kužne
bolezni, razna zastrupi jen j a. Bolezni
notranjega ušesa povzročajo motnje
v .ravnovesju in vrtoglavico. Pri obo¬
lenju slušnega živca nastane nagluš-
nost ali gluhota ter šumenje v ušesu.

Tako zvana otoskleroza je degenera¬
tivno obolenje notranjega ušesa, ka¬
terega najvažnejši znak je šumenje
v ušesu in počasno izgubljanje sluha.
Bolezen je dedna in neozdravljiva
(zadnje čase jo v. Ameriki zdravijo
z operacijo)^ pri ženskah se ob po¬
rodih poslabša. 1

ušesno maslo: žolta mastna tvari¬
na, ki se nabira v vnanjem sluho¬
vodu. Včasih se je nabere toliko, da
zamaši sluhovod in povzroči slušne
motnje. S pravilnim negovanjem
ušesa se preprečuje nabiranje ušes¬
nega masla. Če se pa kljub temu
nabere, je treba k zdravniku, ki uho
izpere in nabrane maslo izplavi.
Odstranjevati ušesno maslo s tako
zvanimi ušesnimi žličicami je ne¬
varno, ker s tem lahko poškodujemo
bobnič.

ušesna nega je potrebna: vsak dan
si je treba umiti ušesa, najbolje
z mlačno vodofušesa izbrišemo naj¬
prej z mehko brisačo, nato vzamemo
n. pr. žepni robec, ga ovijemo na
prst in si s tem izbrišemo vnanji
sluhovod.

ušesni tok: znak vnetja sluznice
srednjega ušesa. Iz nosa ali iz vna¬
njega ušesa, včasih tudi po krvi, se
zanesejo povzročitelji bolezni v sred¬
nje uho in povzročijo vnetje njegove
sluznice. Obolenje je pogostno pri
nalezljivih boleznih, n. pr. ošpicah,
Škrlatici, davici, gripi. Obolenje lah¬
ko preide na sluznico v bradavičniku
in se razširi na možganskp mrene.
Zdravi se operativno s tem, da
zdravnik prebode bobnič, s čimer
dobi gnoj odtok; pri komplikacijah
v bradavičniku in na možganskih
mrenah je treba specialnega zdrav¬
ljenja.

ušivost povzročajo uši. Kadar. se
uši razpasejo tako, da povzročajo,
komplikacije: praske, kraste, oteče¬
ne bezgavke, zlepljene lase polne
gnid, ali kadar ima človek več vrst
uši, tedaj je to ušivica. Pr. razuše-
vanje.

literus

vagotonfja

230

uterus: maternica. Miomatozni ute-
rus: maternica z bulami iz mišič¬
nega tkiva. Taka maternica povzroča
neredno perilo in je zelo pogosto
vzrok jalovosti. Zdravi se z obseva¬
njem in operacijo.

utopitev: smrt v vodi. Primeri se
ali zavoljo otrpnjenja možganov za¬
radi preobilice krvi v možganih, kar
se zgodi, če pride razgreto telo v
mrzlo vodo — v tem primeru je
vsaka pomoč zaman — ali zaradi za¬
dušitve, če voda vdre v pljuča in
jih zalije. V takih primerih je pomoč
mogoča, če je pravočasna: utopljen¬
ca je treba sleči in ga položiti z
obrazom navzdol preko svojega ko¬
lena tako, da gornji život visi, da
more voda laže iz pljuč. Potem je
treba začeti z umetnim dihanjem
vse dotlej, dokler se ne prepričamo,
da je utopljenec res mptev. Ko po¬
nesrečenec začne dihati, ga je treba
soraviti v toplo postelj, mu dajati
grelce okoli života. Ko se zave, naj
dobi po požirkih' vroče tekočine:"
kave. čaja, vina itd.

utor lobanje (impresija): potisnje-
nje lobanjskih'zlomkov v lobanjsko
votlino.

utripalnica: arterija (nasprotje:

neutripalnica, vena).

utrjevanje: privajanje človeka na
vnanje, zlasti vremenske vplive, na
napore in pomanjkanje. Pri tem se
je treba zavedati, da postane vsak
organ močnejši in do neke mere
zmožen vedno večje dejavnosti pri
zmernem stopnjevanju utrjevanja,
ki mu sledi primeren odpočitek,
medtem ko prenapor okvari organ.
Utrjevanje je treba začeti previdno,
ga nadaljevati polagoma in posto¬
poma. pa takoj prenehati, če se na¬
mesto -utrjen osti pojavi povišanje
občutljivosti ipd. Utrjevati je treba
že otroka in sicer v svežem, čistem
zraku, v mrzli vodi (umivanje, ko¬
panje v rekah, jezerih, morju; prhe);
z lahkimi oblačTi, s trdim in ne-
preloplim ležiščem; z gibanjem, s

hojo, telovadbo, športom; s prepro¬
sto, toda ne preenolično hrano itd.

utrujenost: splošna oslabelost za¬
radi velikega telesnega ■ ali dušev¬
nega napora oziroma razburjenja.
Vzrok utrujenosti pri telesnem na¬
poru je nabiranje nekih snovi v tki¬
vih, zlasti v mišičevju, prvenstveno
mlečne kisline, ki je nastala iz gli¬
kogena Te snovi pridejo s -krvnim
obtokom v osrednje živčevje (v mo¬
žgane in v hrbtni mozeg) ter hrome
njegovo delovanje. Predvsem zmanj¬
šujejo pazljivost, kar opažamo, da
postaja delo utrujenih neurejeno.
Tudi utrujenost zaradi duševnega
prenapora nastaja bržčas zavoljo iz¬
črpane presnove v možganskih ce¬
licah. Pri nevrastenikih se utruje¬
nost pojavlja pri najmanjših povo¬
dih. Zdravimo jih z jačanjem, neka¬
tere pomirimo z ležanjem, s spre¬
hodi, z branjem lahkega čtiva, s
kavo ali čajem.

iivula: jeziček (podaljšek mehkega
neba v ustih).

"V

vagina: nožnica. Vaginalna pre¬
iskava, n. pr. maternice, jajčnikov
itd. skozi vagino.

vaginizem: krč mišic, ki obkrožajo
vhod v nožnico in s tem v zvezi stik
stegen ter izmikanje .pred preiskavo
ali spolno združitvijo. Vzrok so
vnetno boleča mesta na tem predelu
ali splošna živčnost. Odpraviti je
treba vnetje in postopoma v omami
ali omrtvičenju razširjati vhod v
nožnico.

vagotonija: povišana vzburljivost
živca vagusa, ki oživčuje žrelo, po¬
žiralnik, želodec, črevesa itd. in ki
apočasnjuje utripanje srca. Znaki:
mrzle roke in noge, znojavica, sli¬
navka, počasno in nepravilno utripa¬
nje srca, prekisanost želodca, krči
želodčnih in črevesnih mišic, krči
bronhusov z bronhialno astmo. Tudi
bazedovko štejemo k vagotoniji.

vagotdnik

231

vegetarijanstvo

Zdravimo jo z zdravili, ki dražijo
živec simpatikus, katerega delova¬
nje je nasprotno delovanju vagusa.
vagotonik: bolnik z vagotonijo.
vakcina gl. cepljenje,
vakuum: praznina, brezzračni pro¬
stor. Vakuumska cev je rentgenska
cev, ker je v njej zrak razredčen.

valvula: zaklopnica, zapornica,

n. pr. srčna, venska,
varicele gl. norice,
variksi ali varice: razširjene vene
ali krone žile, nastanejo največ na
spodnjem udu in sicer na notranji
plati goleni in stegna, redkeje na
vnanji plati zaradi zastajanja ve¬
nozne krvi. Vzrok zastajanja krvi
je n. pr. maternica v nosečnosti, ki
pritiska na vene in zavira odtok ve¬
nozne krvi; podvežnje nogavic; plo¬
ska noga itd. Spleti krčnih žil so
krotice. Če se krčne žile odpro, na¬
stanejo varikczne razjede, ki se zelo
nerade celijo, povzročajo sirbež, ek-
cem, krvavenja, vnetja itd. Krčne
žile more zdraviti samo zdravnik.
Vhetje variksov. flebilis, nastane
lahko iz okuženega okolja ali po
krvnem obtoku in napravi trde bo¬
leče trakove .po vsem udu, mnogo¬
krat zateče ves u;d. Varikse zdravimo
z mii^pm in hladnimi obkladki, vča¬
sih z operacijo,, s katero odpremo
abscese ali pcdvežemo vene, da pre¬
prečimo širjenje vnetja. Prepreče¬
valno vpliva na tvorjenje krčnih
žil telovadba,
varicla: koze, osepnice.
variolois kozice: lahke koze, pri
katerih je izpuščaj mnogo slabši kot
pri kozah, se hitro suši in odpade
ter ne pusti skoraj nikakih brazgot-
tin. 2a vatioloisom zbole ljudje, ki
so bili uspešno cepljeni proti kozam,
pa so svojo imunost sčasoma izgu¬
bili.

vata: razmaščena in beljena bom¬
baževa vlakna, katera prvenstveno
rabimo kot obvezilo.

vazelina: mineralna maščoba, dob¬
ljena pri destilaciji nafte.

vazcmctorni živci upravljajo po¬
razdelitev krvi po žilah in so samo¬
upravni živci. Tisti, ki žile razšir¬
jajo, so vazodilatatorji, oni, ki jih
ožijo, Vazokcnstriktorji.
vbokel gl. konkaven,
vbod: mesto, kjer vbodemo. Vbod-
nina = vbodna 'rana.

vbodljaj n. pr. z iglo (za punkcijo,
za injekcijo). Ledveni vbodljaj v
ledveno hrbtenico.

vbrizgniti (injicirati) komu kako
zdravilo moremo z vbodom votle
igle skozi kožo. Igla je nataknjena
na brizgalko, v kateri je zdravilo.
Vbrizg napravimo ali v kožo (intra-
kutanc), ali .pod kožo (subkutano), v
mišičje (intramuskulamo), v veno
(intravenozno), v arterijo (intraarte-
rialnc), v srce (intrakardialno). Pred
vbrizgom moramo kožo,' kjer vbode¬
mo, razkužiti, kar navadno napravi¬
mo z jodovo tinkturo, alkoholom
ali etrom,.

vdihavati (inhalirati) n. pr. so¬
paro ali v sopari se nahajajoče zdra¬
vilo, največkrat za zmehčan; e ali
za utekočinjanje katarja v dihalih.
Kadilci inhalirajo nikotin, če vdiha¬
vajo tobačni dim.

vdolbina, n. pr. na želodcu po
razjedi, ki se vidi v rentgenu.

vdrtina na lobanji: vdrto mesto
po udarcu ali padcu. Vdrtek: kostni
zlomek, ki se je vdrl v lobanjsko
votlino.

vegetabilična hrana: izrastlinska

hrana, ki jo dobivamo iz rastlin.

vegetabilne funkcije: prehrana, di¬
hanje in plojenje,- medtem ko sta
gibanje in čutenje animalni funkciji.
Prve funkcije vrše živi in rastline,
animalne pa samo živi.

vegetarijanstvo: prizadevanje, hra¬
niti se izključno ali po večini z iz-
rastlinsko hrano. Prehranitveni fi¬
ziologi opozarjajo, da je za n,as za¬
radi naših prebavil, zlasti zobovja
in kratkih čreves, najboljša mešana
hrana.

vegetativno živčevje

232

veznica

vegetativno živčevje: oni del živ¬
čevja, ki upravlja prebavila, žleze,
krvni obtok in nam ni na voljo, t. j.
je samoupravno (avtonomno).

vejice: kocine, n. pr. na robu tre¬
palnic.

veka ‘= trepalnica,
velecelica ali velestanica: večje-
drna celica, katere jedro ie nastalo
z delitvijo ene celice ali s spojitvijo
več celic, kakor se dogaja n. pr. pri
vnetju ali okoli tujka. 1

veličavica (megalomanija): bolniki
z veličavico, megalomani, precenju¬
jejo sebe in svoje zmožnosti, se imajo
za prav posebno s.ocsobne, za izredno
nadarjene, za sila bogate, za po¬
tomce izrednih prednikov itd. Za
veličavico trpe duževno bolni s pa¬
ranojo, manijo, paralizo, pa tudi
psihopati ih marsikateri drugače
zdravi ljudje.

vena: žila dovodnica. ki srcu kri
dovaja, ali neutripalnica, ker ne
utriplje Po venah se pretaka ve¬
nozna kri, t. j. taka z malo kisika
in z mnogo ogljikove kisline. Vene
imajo zafeJrpke, ki preprečujejo krvi
tok nazaj. Razširjene vene se ime¬
nu'ejo krčne žile ali variksi. Por-
talna vena zbira kri iz želodca, čre¬
vesa. trebušne slinavke, žolčnika in
vranice in jo dovaja jetrom. Dolga
ie 2 do 3 cm in .ooteka od glave tre¬
bušne slinavke do jetrnega spodka
Zbiralni veni: zgomia zbira kri iz
glave in gornjih udov. spodnia iz
trebuha in spodnjih udov. Kri iz
zbiralnih ven se izliva v desni srčni
preddvor.

venčni šiv: kostni stik med čel¬
nico in temenicama. Venčne žile:
žile srčnega mišičja.

venepiinkcija: puščanje krvi s tem,
da nabodemo veno z votlo iglo
veneričen: spolno bolan. Venerič¬
ni venec: sifilitični izpuščaj na čelu
bolnikov, podoben vencu. '

venesekcija: puščanje krvi tako,
da veno odpremo.

ventilacija gl. zračenje Ventila¬
tor: zračnik, vetrilo,
ventrikel prekat: srčni, možganski,
verska blaznost: duševna bolezen,
pri kateri imajo verske ideje glavno
vlogo (bolniki neprestano molijo, se
imajo za svetnike ipd.).

verigasti mikrobi: streptokoki, ker
jih v mikroskopu vidima v obliki ve¬
rige.

vertebra gl. vretence Vertebra-
len: vretenčen.

veterinar: živinozdravnik Vete¬
rina (namreč medicina) ali veteri¬
narstvo: živinozdravstvo.

vetrovi: plini v želodcu in v čre¬
vesju, nastali iz zraka, ki ga po¬
goltnemo z jedjo, pijačo in slino,
največ pa se tvorijo iz hrane in pi¬
jače, ki se v črevesju razkraja. Če
je plinov preveč, nas napihujejo in
napenjajo (meteorizem), kar se zlasti
dogaja pri zauživanju hrane, ki na¬
pihuje, n. pr. stročnice, ohrovt itd.
Proti vetrom dajemo kamilični čaj,
sladki janež in poprovo meto. Če se
vetrovi zapro, t. j. ne gredo skozi
danko navzven, tedaj bolnika mu¬
čijo črevesni krči, izpahuje se mu
in vzdiguje iz želodca, čez čas začne
bljuvati, v najhuišem primeru lastno
blato. Le takojšnja operacija ga
more še rešiti.

vezi: pasice iz veziva, ki obdajajo
sklepe in nekatere organe, n. pr.
maternico. Sklepne vezi dajejo skle¬
pu čvrstost, maternične pa drže ma¬
ternico v njeni legi.

vezfka: mehur Vezikula: mehur¬
ček. Vezikulozen: poln mehurčkov
n. pr. vezikulozna glandula gl. me-
hurčnica.

vezivo ali vezivno tkivo ve^e,
ovija ter ščiti organe.

veznica: sluznica očesa, ki obdaja
notranjo -plat trepalnic in zrklo do
roba roženice Vnetje veznice po¬
vzroča rdečino veznice in izločeva¬
nje vodene,' sluzaste ali gnojne te¬
kočine, pri tem pekoč in srbeč ob¬
čutek, kakor da bi človek imel v

veznjena kila 233 viseči trebuh

očesu pesek, ter bleščavi co. Vzrok
so pogosto mikrobi (gonokoki, pnev¬
mokoki, bacili davice itd.) ter dra¬
ženje zaradi dima, prahu itd. Ne¬
varnost bakterialnega vnetja veznice
je v tem, da se lahko prenese na
drugo oko oziroma drugega človeka.
Zdravi se skladno s povzročiteljem.

veznjena kila se ne da uravnati,
ker je ali vneta ali'pa je njena vse¬
bina zlepljena in priraščena. Vez-
njen kamen (žolčni, sečni): vkle-

ščen.

vgrizno rano ali vgrizriino je treba
takoj razkužiti, ker je navadno oku¬
žena. Po vgrizu psa ali mačke se je
treba takoj zateči k zdravniku, ker
ni nemogoče, da sta bila stekla, dasi
nista kazala nobenih znakov, saj
potepajoči se stekli pes lahko okolje
domačega psa, ki je celo privezan.

vibrioni: svedraste bakterije (spi-
rile) z enim samim zavojem tako,
da so podobne vejici (ločilu!), n. pr
vejičasti vibrio kolere ali kpmabacil
Vibrioni so zelo gibljivi.

vibrirati: tresti se. Vibracijska

masaža: tresenje.

vid: zmožnost, zaznavati predmete
z očmi. Vidna zmogljivost: vid oči
brez poprave z očali; vidna ostrina:
vid oči z ustreznimi očali. Sposob¬
nost oči, tvoriti na mrežnici ostre
slike, je odvisna od anatomičnega
ustroja očesa: predolgo oko je kratko¬
vidno, prekratko daljnovidno, nor¬
malno oko je pravovidno.

vidilo: organ za vid. Sestoji iz
prejemnika, t. j. očesa; iz vidnega
živca, ki prevaja dražljaje; iz vid¬
nega možganskega središča, ki leži
V zatilnem režnju možganov.

' vidno je to, kar vidimo (nasprotje
nevidno, česar iz kateregakoli vzro¬
ka ne vidimo); vidljivo je to, 'kar se
videti da (nasprotje: nevidljdvo, in-
vizibilno, kar se videti sploh ne da)

vidno polje: tisti del vnanjega

sveta, ,ki ga vidi naše oko, kadar
nepremično" motri kako točko v
prostoru. Zmanjšano vidno polje je

posledica obolenja mrežnice, vidnega
živca ali možganskega središča.

vidni živec veže oko z možgan¬
skim središčem. Na svojem potu v
za.tilne možgane se vidna živca kri¬
žata, zaradi česar pride vnetje ene¬
ga očesa lahko na drugo oko.

vidovna prevara (optična preva¬
ra); motnje zaznavanja pri presoja¬
nju velikosti in usmerjenosti pred¬
metov.

vidovica ali sv. Vida ples (poime¬
novanje po tem, da so svoj čas kli¬
cali na pomoč sv. Vida): bliskovita
trzavica-mišic, ki niso napete, mar¬
več ohlapne. Vidovica nastane pri
obolenju določenega dela možganov;
pojavlja se v nosečnosti, pri mo¬
žganskih in raznih kužnih boleznih
(pri teh kot zastrupljen; e s toksini),
vijuga: črevesna; možganska,
vino kina ali kina-vino: vino z ne¬
koliko kinina ali s kininpim in žele¬
zom. Rabi se kot krepilo pri oslabe¬
losti in slabokrvnosti. Uporabo pa
mora odrediti in nadzirati zdravnik,
ker sta oslabelost in malokrvnost
dostikrat znak bolezni, ki jo je treba
zdraviti na čisto drug način.

virulenca: zmožnost mikrobov, da
se množe in povzroče bolezen. Vi¬
rulenten bacil: ’ strupen in napada¬
len (nasprotje: avirulenten nestru¬
pen in nenapadalen).

virus: kužilo. Prvotno oznaka -za
strupeni sok rastlin in za kačji strup,
danes označujemo tako .strupene
mikroorganizmfe, katerih z navadni-
■ mi mikroskopi ne moremo videti,
n. pr. povzročitelje stekline, koz,
ošpic itd., ki so torej ultramikro-
skppični. Filtrabilni virus je tako
majhen, da gre pri filtriranju celo
skozi porcelanske sveče, t. j. T iltre
z luknjicami, ki merijo 0.2 mikrona.

viseči trebuh: pri ženskah, ki so
mriogokrat rodile, ki imajo zaradi
tega ohlapne trebušne mišice, ter
pri ljudeh s prekomerno podkožno
maščobo na trebuhu. Ljudje z vjse-
čim trebuhom nosijo trebušni pas,

visokofrekvenčni električni tok

234

vivisekcija

ki jim trebuh podpira, včasih pa se
dajo operirati.

visokofrekvenčni električni tok 1.

arsonvalizacija, t. j. tok visoke na¬
petosti in slabe intenzivnosti za
zdravljenje bolezni sklepov in viso¬
kega krvnega pritiska, 2. diatermija,
t. j. nizka napetost in velika inten¬
zivnost.

višinska bolezen se pojavlja na vi¬
sokih hribih in pri poletih v letalih
zavoljo razredčenega zraka odnosno
motenj v organu za ravnovesje.
Znaki: slabosti, vrtoglavica, vzdigo-
vanje iz želodca ali bljuvanje. Proti
višinski bolezni imamo zdravila: va-
sano, nautisan, zdravimo jo pa s
hladnimi obkladki na čelo, s čvrstim
povezanjem čela itd.

višinsko sonce: aparat za obseva¬
nje. ki ima ultravioletne žarke. Naj-
navadnejša je kremenska svetilka
in umetno višinsko sonce, ki se bi¬
stveno razločuje od naravnega vi¬
šinskega sonca po tem, da nima rde¬
čih in infrardečih toplotnih žarkov
Z višinskim soncem obsevamo rane
in razjede, kožna obolenja (furunkle,
ekceme, akno), kožo pri izpadanju
las. Obsevanje celega telesa koristi
pri lupusu, pri oslabelosti, preslabi
hranjenosti, rahitisu? jetiki itd., ker
pp^pešuje tek in dviga splošno raz¬
položenje Tudi ie koristno pri ne-
vralgiiah. revmatizmu, boleznih srca
in ožilja itd Učinek višinskega sonca
je kemičen: v koži nastajajo pigment
in vitamini, v kožnem ožilju razpa¬
dajo rdeče krvničke, njihovi raz-
padki posoešuiejo presnavljanje in
tvorjenie zaščitil v telesu; v globin¬
skem ožilju se .poviša število krv¬
ničk srce hitreje utriplje, krvni ob¬
tok v organih se zviša in dihanje
postane globlje.

višinsko zdravilišče gl. klimatična
zdravilišča.

višnjev (cianotičen) je organ, v ka¬
terem zastaja venozna kri, n. pr. pri
srčmh hibah, pri zastrupi jen ju, v
agoniji.

vitalen: življenjski, n. pr. vitalna
indikacija za operacijo, t. j. življenj¬
sko-nujna operacija, brez katere
bolnik umre, n. pr. počeni slepič,
zadrgnjena kila ipd.

vitamini: snovi, ki jih dobivamo
s hrano in ki so neogibno potrebne
z a' rast in prospevanje organizma
ter za dobro počutje. Pomanjkanje
vitaminov povzroča avitaminoze t. j.
vitaminske nedostatnice (gl. avita¬
minoze). Vitamin A nastaja v zele¬
nilu rastline ob vplivu sončne svet¬
lobe. Nahaja se -v zelenjavi, t,. j. v
solati, špinači., ohrovtu, paradižni¬
kih, potem v !  oranžah, korenju, v
rdečem sadju (jagodah, črešnjah),
tudi v kuhanem, celo v konzervah;
izživalski vitamin A se dobi v mleku
in v mlečnih izdelkih, v maščevini,
jetrih, srcu, krvi, rumenjaku, sla¬
niku in posebno v ribjem olju. Vi¬
tamin B se nahaja v vsaki zelenjavi,
v sadju, krompirju in mesu, zelo
veliko ga je v kvasu, rumenjaku,
špinači, ohrovtu, korenčku, ni ga pa
v masti in v olju; vitamin B, se
nahaja v riževih luščinah; vitamin
B, v kajmaku, jajcih, sadju, mleku.
Vitamin C ima vsa surova zelenja¬
va, sadje in krompir, največ ga je
y ogrski papriki, v citronah in po¬
marančah, v jagodah in paradižni¬
kih. Vitamin C se pri'kuhanju uniči,
še najbolj neizpremenjen ostane v
krompirju. Vitamin D vsebujeta zla¬
sti ribje olje in rumenjak, ima ga
slanik, v rastlinah ga skoraj nikdar
ni, razen v nekaterih gobah. Vitamin
E se nahaja zlasti v klicah rastlin
(koruze, pšenice, riža), v medu. —
Iz vsega navedenega sledi, da nam
je potrebna mešana hrana.

vivisekcija: operacije n'a živih ži¬
valih za poizkuse (za proučevanje
delovanja organov, za preizkušanje
novih zdravil in novih načinov ope¬
racij itd.). Vivisekcije je treba vr¬
šiti humano v omami ali umrtviče-
nju, operirane živali pa oskrbovati
tako kot operirane ljudi.

vlaga

235

vnetje debelega črevesa

vlaga: množina vodne pare v zra¬
ku. Vlaga v zraku je odvisna od
podnebnih in vremenskih razmer ter
v veliki meri olajšava širjenje gri¬
pe in angine. Vlaga v stanovanjih
olajšava širjenje bacila tuberkuloze,
zaradi 'nje postane človeški organi¬
zem manj odporen in bolj sprejem¬
ljiv za vse škodljive vplive; posebno
je vlažno stanovanje škodljivo za
malo deco, ki v vlažnih stanovanjih
oboli za rahitisom in jetiko. — Vlaž¬
ni oziroma močvirnati kraji so legla
komarjev in drugega mrčesa, ki pre¬
naša bolezenske povzročitelje, n., pr.
komar anofeles malarijo.

vleknjen križ: v križu naspred iz¬
bočena hrbtenica tako, da je v , križu
odzadaj vboiklina.

vliv črevesni (klistir, brigad j a) se
dela z mlačno vodo, ki ji dodamo
žlico olja ali »glicerina, potem s ka¬
miličnim čajem ipd. Najlaže se daje,
če bolnik leži na levi strani in skrči
spodnje ude v kolkih in kolenih. .Za
vlivanje potrebujemo stekleno ali
kovinsko posodo z gumijevo cevko
in trdim nastavkom. Posodo obesimo
dober meter visoko nad bolnikom,
nastavek namažemo z vazelino ali
oljem in ga vtaknemo v danko. Od¬
rasli bolniki dobijo eno polovico do
tri četrtine litra, deca pa eno četrtino
litra tekočine. Vlivati moramo po¬
časi in pazljivo Črevesni vlivi nam
služijo za izpraznjevanje danke pri
zaprtju — čistilni vlivi, potem za
dajanje zdravil in hrane — zdravil¬
ski in hranilni vlivi. Hranilni vlivi
se pripravijo takole: dva. do tri
rumenjake stepemo z malo vode, čez
eno uro dodamo malce soli in vse
skupaj raztopimo v četrt litra mleka
ali raztopine grozdnega sladkorja;
dobro je, dati v mešanico tudi žlico
konjaka (pr. enterokliner).

vnetje: reakcija tkiva na raznolike
učinke. Vnetje torej ni bolezen, mar¬
več samoobramba. Znaki vnetja
(vnetni znaki): rdečina, nabreklina,
vročina, bolečina in otežkočeno de¬

lovanje vnetega organa. Vse 10 na¬
stane zavoljo mnogokrvja na mestu,
ki je razdraženo. Bele krvničke si
prizadevaj o,-d a uničijo bakterije, pri
čemer jih podpro zaščitila, ki se
delajo v telesu v veliki količini.
Kadar se organizmu posreči, da
bakterije zamori, vnetje preneha,
kadar pa v borbi zmagajo bakterije,
nastane flegmona oziroma absces, v
telesnih votlinah pa empiem (gl.
gnojnjak). Vnetje je akutno ali kro¬
nično; potem serozno (v tkivu' vnetna
vodenica, na sluznicah katar); 1 'ibri-
nozno (na sluznicah fibvin.sk; eksu-
.dat); 'hemoragično (v eksudatu so
rdeče krvničke); gnojno (v eksudatu
je mnogo belih krvničk); absces ali
ognojek (krajevno omejeno gnoje¬
nje, flegmona, t. j. razširjajoče se
gnojenje); nekrotizirajoče (tkivo od¬
mira); produktivno ali proliferativno
(v tkivu se delajo nove celice na
veliko); specifično n. pr. jetično, si¬
filitično, davit no itd. Vzroki vnetja
so: fizikalični (žarki, vročina), ke¬
mični (strupi), največ pa živalski
mikroorganizmi (protozoi) in prven¬
stveno rastlinski, bakterije. Zdrav¬
ljenje vnetja obstoji v tem, da pod¬
premo borbo organizma, prvenstveno
proti bakterijam: spočetka dajemo
hladne obkladke odnosno ovitke,
pozneje vroče, da s tem pospešimo
zgnojenje. Absces, flegmono, empiem
operativno odpremo.

vnetje čelne votline nastane zaradi
okuženja iz nosa, največkrat po
gripi, ter povzroča glavobol, bole¬
čine v čelu, pritisk v glavi, vročino.
V čelni votlini se nabira gnoj, ki ga
je treba prepustiti.

vnetje čeljustne votline največkrat
od bolnega zoba v zgornji čeljusti.
Kadar se nabere v votlini gnoj, ga
je treba operativno prepustita.

vnetje debelega črevesa (kolitis):
akutno pri nalezljivih boleznih, ka¬
kor so tifus, kolera, griža, jetika,
sifilis, kapavica itd. Iztrebljanje je
boleče, z 'blatom prihajajo gnojne ali

vnetje dlesne

236

vnetje kostnega mozga

krvave sluzi. Sluznica se po vnetju
večkrat sfrkne, črevo se zoži, posle¬
dica zožitve so motnje v prebavi: na¬
pihovanje in pretakanje, ker blato
in vetrovi ne morejo nemoteno na¬
prej. Kadar je zožitev hujše stopnje,
je potrebna operacija.

vnetje dlesne (gingivitis) gl. dlesna,
vnetje dojke (mastitis) navadno pri
otroinicah zaradi nečistoče, ko mi¬
krobi pridejo v mlečne vode, zlasti
če je mlečna bradavica razpokana,
ter pri zastajanju mleka. Dojka po¬
stane trda, rdeča, boleča, vroča. Ka¬
dar se vnetina ognoji, je treba gnoj
prepustiti, drugače pa zdravimo
vnetje dojke s hladnimi obkladki in
s tem, da z ruto, ki jo zavežemo na
zdravi rami, bolno dojko podpremo,
s tem dojko onegibimo in izločimo
draženje zaradi njene lastne teže. ,
vnetje grla' (laringitis); pri davici,
jetiki, sifilisu, raku itd. Poglavitni
znak: hripavost.

vnetje jajčnikov in jajcevodov na¬
stane zaradi kapavice, potem po po¬
rodu in splavu, zlasti po nestrokov-
njaškem ravnanju pri tem. Vnetje
se začne v maternici ter prodira po
jajcevodih v jajčnike. Včasih je
vzrok vnetja desnega jajčnika vnetje
slepiča. Znaki vnetja jajčnikov: bo¬
lečine v rodilih, neredno perilo, spo¬
četka visoka vročina, pozneje pri
kapavici nekoliko manjša, pri gnoj¬
nem vnetju pa vse večja. Bolnica
mora ležati, na trebuh si devati
hladpe obkladke, imeti lahko hrano,
skrbeti za redno odvajanje. Vsekakor
je treba klicati zdravnika, ki v po¬
lnejšem stadiju odredi tudi kopali¬
ško itd. zdravljenje.

vnetje jetert zaradi prebavnih mo¬
tenj, kužnih bolezni, sladkorne bo¬
lezni itd. Znaki: bolečine pod des¬
nim rebrnim lokom, zaprtje, pogosto¬
krat Zlatenica. Zdravljenje: ležanje;
če je telesna temperatura povišana,
hladni, drugače topli ovitki okoli
trebuha, karlovarska sol za čiščenje
črevesja; dieta brez mastnih in pa¬

priciranih jedi! Včasih povzroča
vnetje jeter tudi sifilis; v takih pri¬
merih je zdravljenje seveda anti-
sifilisno.

vnetje kitnice povzroča največkrat
prenapor pri ročnem delu, n. pr. na
podlaktu pri zidarjih, tipkaricah, te-
. niških igralcih, pericah zaradi zvi¬
janja perila itd. ter okuženje. Znaki:
bolečine, oteklina, rdečina in zmanj¬
šana funkcija. Če je vnetje suho, se
pri otipu čuti škripanje. Takemu
vnetju pravimo škripavec.

vnetje kolkov (koksitis): navadno
posledica okuženja, pri deci jetič¬
nega, pri odraslih gnojnega, pri sta¬
rih ljudeh zaradi starostnega po¬
manjkanja hrustanca in starostnega
izmaličenja kosti. Jetične koksitise
zdravimo z onegibitviio kolka v na¬
tegi ali mavčevi obvezi, potem s son¬
čenjem; gnojne z operacijo; starostne
s toploto, masažo in z ortopedičnimi
aparati.

vnetje kosti povzroče bolezni no¬
tranjih organov, ko pridejo mikrobi
iz njih po krvnem obtoku v kost,
n. pr. pri tifusu, ali poškodbe, ki' se
prisade. Vnetje je lahko samo na
pokostnici (periostitis), zlasti pri po¬
škodbah, pri sifilisu in jetiki ali pa
zajame kost v celoti (ostitis). Vnetje
povzroča vrtajoče bolečine v kosteh,
vročino, oteklino, rdečino kože. Ka¬
dar se zgnoji, deli kosti odmora in se
z gnojem odločijo. Vnetje kosti zdra¬
vimo spočetka z . mrzlimi obkladki,
z ležanjem in z onegibitvijo bolnega
dela, zagnojenje z operacijo.

vnetje kostnega mozga (osteomieli-
tis) je dolgotrajna bolezen, ki nastane
‘po okuženju iz notranjih organov,
n. pr. ' po angini, gripi ipd. ali pri
prisadu po p-oškodbah. Osteomielitis
povzroča visoko vročino, mrzlico,
hude bolečine. Kost razpada, nastane
gnojenje in izločevanje, kostnih mrt-
vin. Največkrat obolijo dolge kosti,
prvenstveno golenica. Zdravi se ope¬
rativno, v novejšem času tudi s peni¬
cilinom.


vnetje kože

237

vnetje obmodka

vnetje kože gl. dermatitis

vnetje ledvic (nefritis) se pojavi
po akutnih nalezljivih boleznih: po
Škrlatici, angini, davici, tifusu, jetiki
itd., potem pri zastrupljenju in ozebi.
Znaki akutnega vnetja ledvic: zbi-
tost, nenavadna utrudljivost, neješč-
nost, bolečine v ledjih, žeja, kdajpa¬
kdaj tudi zvišana temperatura, tre¬
palnice otekajo, obraz zabuhne, noge
otečejo, seč je moten in z beljako¬
vino, po količini ga je manj kot nor¬
malno, včasih je rdeč ali rdečkast od
primesi krvi. Bolnik z vnetjem ledvic
mora ležati in se držati stroge diete,
zlasti se izogibati soli. — Pri kronič¬
nem vnetju ledvic se zgoraj naštetim
tegobam pridružijo še srčne motnje,
potem spremembe očesne mrežnice
in povišani krvni pritisk. Pri zdrav¬
ljenju je najvažnejša prehrana, ki
jo mora predpisati in nadzirati
zdravnik.

vnetje ledvičnega meha (pielitis)
se pojavi navadno zaradi kužnega
obolenja sečnika, potem v nosečno¬
sti, pa tudi kot samostojno obolenje.
Zlasti ženske kaj rade obole za tem.
Kadar je vnetje gnojno, je seč mo¬
ten, telesna temperatura visoka, po¬
javijo se bolečine v ledjih. Bolezen
se rada ponavlja. Potrebna je zdrav¬
niška pomoč.

vnetje mandeljnov gl. angina.

vnetje maternice (metritis) nastane
v zvezi z obolenjem ženskih vnanjih
in notranjih spolovil. Največkrat ga
povzroči kapavica, včasih drugi mi-
krohi, zelo redkokdaj jetika. Znaki:
hude bolečine v spodnjem delu tre¬
buha, vročina in vročica, gnojni iz¬
tok iz maternice. Bolnica mora le¬
žati; dokler ima povišano tempera¬
turo nad 37°, dobiva hladne ovitke
okoli trebuha, pozneje termofor.
Važna je lahka dieta in redno odva¬
janje ter popolna spolna vzdržnost!
Tudi vsako ljubimkanje je prepo¬
vedano, ker spolno vznemirja! Ako
se vnetje maternice zanemari, po¬
stane kronično, pojavi se beli tok/

ki nikdar več ne izgine, potem bo¬
lečine v trebuhu, neredno .perih ja¬
lovost. Kronično vnetje maternice
lahko prodre tudi na jajcevode in
jajčnike, čelov trebušno votlino, kjer
povzroča vnetje potrebušnice.

vnetje maternične sluznice gl. en-
dometritis.

vnetje mišice (miozitis) se Kaže
z oteklostjo, zatrdmo, bolečinami.
Vzrok: okuženje, n. pr. ikravcst.

Zdravi se z mirovanjem, včasih z
operacijo, nasploh pa -z zdravljenjem
osnovne bolezni.

vnetje meda (orhitis) je navadno
posledica drugih bolezni, n. pr sifi¬
lisa. Modo oteče, pojavijo se hude
bolečine in visoka vročina. Zdravi
se z ležanjem, suspenžorijem. hlad¬
nimi obkladki in zdravljenjem
osnovne ^bolezni. Pr. mumps,
vnetje možganov gl. encefalitis,
vnetje možganskih mren gl. me¬
ningitis.

vnetje mrežnice (retinitis) je znak
splošnih obolenj, n. pr. vnetja ledvic,
sladkorne bolezni itd. Bolnikom se
blešči pred očmi, vid jim peša. Zdra¬
viti je treba glavno bolezen,
vnetje nohta gl. zanohtnica. I
vnetje nožnice je posledica okuže-
nja s gnojniokami (s kapavico, jetiko
itd.), potem draženja nožnične sluz¬
nice s prekomernim izpiranjem nož¬
nice, s pesarom, z onanijo itd. Sluz¬
nica je boleča, nabrekla, ^ rdeč a. iz¬
ločuje mnogo sluzi in rada krvavi.
Sluz prihaja še dolgo potem, ko je
bolezen ozdravljena, ter povzroča na
stegnih ekcem, srbenje itd. Zdraviti
vnetje nožnice mora zdravnik.

vnetje obmodka (epididimitis) je
največkrat kapavično. Nastane v
akutnem stadiju kapavice, predvsem
pri telesnih naporih, spolnem draže¬
nju in ako kapavice ne zdravimo.
Pojavijo se hude bolečine, moda ote¬
čejo, telesna temperatura se zviša.
Vnetje zdravimo s hladnimi ibklad-
ki, moda podpremo s sus.oenzorijem,
da jih lastna teža ne draži, z leža-

vnetje očesne roženice

238

vnetje semenovoda

njem, z brezmesno, nepapricirano
lahko dieto, s popolno alkoholično
vzdržnostjo. Skrbeti je treba za do¬
bro odvajanje s karlovarsko soljo.
Popolna spolna vzdržnost in izogi¬
banje vsakega spolnega draženja!
Razen kapavice povzroča vnetje ob¬
rne dka tudi jetika. V takih primerih
je večin,orna treba izvršiti skopitev,
t. j. odstranitev bolnega obmodka
z modom vred.

vnetje očesne roženice (keratitis)
nastane zaradi poškodbe oziroma
okuženja roženice, od obolele očesne
veznice, od nekaterih splošnih bo¬
lezni, kakor so jetika, sifilis, koze.
Roženica postane- motna, trepalnice
por d e, bolnik ne prenaša svetlobe in
meži, v očesu čuti zbadanje. Staln
posledica vnetja roženice so dosti¬
krat roženične pege, t. j. motorne na
roženici, ki kvarijo vid. Bolezen je
resna, zaradi tega potrebuje skrb¬
nega zdravljenja že spočetka.

vnetje očesne veznice (konjunktd-
vitis) povzroči okuženje z gnojnič-
kami, ki so v zraku, ki se drže tuj¬
kov, prišlih v oko, potem draženje
s plini itd. Znaki: bolečine v očesu,
solzen j e, lepljenje trepaLniičnih ro¬
bov itd. Zdravi se s kapljicami in
mazili za oči, ki jih predpiše zdrav¬
nik.

vnetje očesne žilnice je navadno
posledica kužnih bolezni: jetike, sifi¬
lisa. ošpic, Škrlatice ipd. Povzroča
hude bolečine v očesu, oiko je rdeče
in meži, ker ne prenaša svetlobe, ki
ga draži. Treba se je posvetovali
z zdravnikom specialistom, ker je
velika nevarnost za vid.

vnetje osrčnika (perikarditis) je
dostikrat posledica bolezni sosednih
organov: vnetja porebmice, različnih
kužnih bolezni, akutnega revmatiz¬
ma. Vnetje povzroči, da se v osrč¬
niku nabira tekočina, kii povzroča
motnje v delovanju srca, težko diha¬
nje, pritisk in bodeč v osrčju. Zdrav¬
ljenje odpravi tekočino, toda osta¬

nejo zarastline, ki za vse življenje
okvarijo srce.

, vnetje pljuč gl. pljučnica.

vnetje pokostnice (perinstitis) gl.
vnetje kosti.

vnetje pcprsnice (plevritis) je po¬
gostno obolenje kot posledica jetike,
pljučnice, prehlada. Povzroča zbada¬
nje v prsih, posebno pri globokem
dihanju; vročino, ki se povzpne po¬
sebno visoko pri nabiranju izcedkov
(izcedno vnetje poprsnice ali eksuda-
tivni plevritis) ali gnoja v prsni vot¬
lini (prsna empiem ali gnojnjak).
Vnetje poprsnice lahko traja več
tednov. Posledica vnetja so pogosto
zarastline med porebmico in popij uč-
nico. ki bolniku dolgo nagajajo. Pri
suhem vnetju poprsnice (pleuritis
sdcca) je potrebno mirovanje, vroči
ovitki okoli oprsja oziroma potenje,
pri izcednem in gnojnem je treba
izcedek in gnoj odstraniti.

vnetje potrebušnice (peritonitis)
nastane največkrat zaradi vnetja
raznih trebušnih organov: zaradi

vnetja in počenja slepiča, prejede na
želodcu in dvanajstniku, vnetja žolč¬
nega mehurja, vnetja plodil in rodil,
potem po poškodbah trebušnih orga¬
nov itd. Akutno vnetje potrebušnice
povzroča hude bolečine, vročino,
bljuvanje itd. V največ primerih je
rešitev samb v čimprejšnji operaciji.
Kronično vnetje potrebušnice je naj¬
večkrat jetično.

vnetje sečnice (uretritis) je naj¬
večkrat kapavično, so pa tudi drugi
vzroki za to bolezen, n. pr. onanija,
tujki v sečnici, razne bakterije za¬
radi nečistoče itd. Znaki: gnojenje
iz sečnice, moten seč, pekoče teko¬
čine pri puščanju vode. Vnetje seč¬
nice preide dostikrat na sečnik in
povzroči vnetje sečnika (cistitis). V
vsakem primeru se je treba posve¬
tovati z zdravnikom.

vnetje semenovoda: navadno del
kapavičnega vnetja moških spolovil.
Semenovod je zadebeljen in boleč.
Zdravi se hkrati s kapavico.

I

vnetje sklepov 239 vnetje srčnega mišičja

vnetje sklepov (poliartrftis; enega
sklepa: artritis) povzročajo klice, ki
se ali same naselijo v sklepih ali pa
pridejo njihovi strupi v sklepe; razen
tega motnje v presnovi, pri kateri se
v sklepih nabirajo neke snovi. Raz¬
ločujemo 1. akutni revmatizem ko f
posledico kužnih obolenj (angine,
gripe, Škrlatice itd.). Znaki: visoka
vročina, sklepi so otečeni, rdeči,
vroči, silno boleči, v njih se nabira
tekočina; sklepi obolevajo drug za
drugim, bolezen traja več tednov.
Nevamcpt je, da pri tem oboli srce
In ledvice, 2. kronični revmatizem se
razvije iz akutnega ali pa, tudi kot
samostojna bolezen. Začenja se na¬
vadno na prstih: sklepi postanejo za¬
debeljeni in Izkrivljeni. Razen tega
poznamo vnetje sklepov, ki jih po¬
vzroča kapavica, sifilis, jetika: spe¬
cifično vnetje sklepov. Protin gl. giht.
Pri ženskah v meni nastanejo veli¬
kokrat izpremem.be v sklepih kot
posledica motenj v delovanju žlez
notranjic. Javljajo se v kolenih,
prvenstveno pri ploskih stopalih kot
oteklina, bolečine in otrplost. Zdra¬
vimo jih s toplimi kopelmi, masažo,
gibanjem, pa tudi z ortopedskimi
aparati.

vnetje slepiča (apepdicitis) je naj-
češča izmed bolezni trebušnih orga¬
nov, ki napada ljudi v najboljši dobi
(do 5. leta starosti je redka in po
40 letu se pojavlja zmeraj redkeje,
je pa v teh letih tem bolj nevarna).
D 'der je niso zdravili operativno,
je terjala mnogo žrtev in pri »ozdra¬
velih«. povzročala mnogo težav. Od¬
kar pa se držimo pravila, da takoj
operiramo vsakega slepiča, kakor
hitro se pojavi kak znak njegovega
obolenja, je nastala veliki zpre-
memba, ki pomeni zmagoslavje mo¬
derne kirurgije. Vzrok vnetja slepiča
je infekcija, pa ne kaka svojska,
kakor n. pr pri' tifusu, griži itd.,
marveč mikrobi, ki so stalno v sle¬
piču in slepem črevesu, začno boho-
tatd in povzroče vnetje. Znaki akut¬

nega vnetja slepiča so: nenadne hude
bolečine zlasti v desnem spodnjem
delu trebuha; povišana telesna tem¬
peratura, ki pa ni posebno visoka —
najhuje vneti, že gnili slepiči imajo
navadno temperaturo 37,5 do 38,5°;
kolcanje in bljuvanje; zaprtje; po¬
spešen pulz. Takoj je treba klicati
zdravnika. Do njegovega prihoda naj
oboleli leži in dobiva hladne ob¬
kladke na desno spodnjo stran tre¬
buha, sicer pa naj ne vzame ničesar,
ne zdravila (ne lekarniškega in ne
domačega), ne jedi in ne pijače, tudi
klistira ne, ker ni nemogoče, da bi
klistir povzročil počenje vnetega sle¬
piča. Vnetje slepiča je čisto opera¬
tivno obolenje, t. j. vnetje slepiča
moremo dokončno ozdraviti samo
z operacijo.

vnetje sluznika, predvsem obsklep-
nega, nastane zaradi okužbe in stal¬
nega pritiska, n. pr. od obutve, od
klečanja ipd. Znaki so: oteklina,
rdečina, bolečina. Vnetje preide do¬
stikrat v gnojenje. Zdravi se z od¬
stranjevanjem vzroka s hladnimi
ovitki, pri ognojenju je treba gnoj
prepustiti.

vnetje solzil (solzne žleze in solzo-
voda) nastane zaradi zamašenega ali
zoženega solzovoda, ki povzroči za¬
stoj solz v solznipi, potem zaradi
vnetja drugih očesnih delov, zaradi
očesne jetike itd. Notranji očesni kot
je zatečen, na pritisk se pokaže gnoj.
Včasih se gnoi izceja neprestano:
solzna fistula. Za zdravljenje je po¬
gosto potrebna operacija.

vnetje srčnega mišičja (miokardi-
tis) je posledica nalezljivih bolezni:
gripe, tifusa, Škrlatice, pa tudi po¬
sledica zaapnenja srčnih arterij, ker
srčno mišičje ne dobi dovolj hrane;
dalje posledica alkoholizma in za-
strupljenja s svincem. Srčno mišičje
oslabi, ne more vršiti svojega posla,
srce začne hitreje utripati, sapa .po¬
staja krajša, bolnik občuti pritisk
v osrčju in vrtoglavico Obolenje ; ma
lahko jako resne posledice, zato je

vnetje srčnih zaklopnic

240 vnetje zobnega živca

potrebno, se v vsakem primeru po¬
svetovati z zdravnikom.

vnetje srčnih zaklopnic in vnetje
notranje srčne mrene (endokardltis)
se .pojavlja največkrat pri akutnem
vnetju sklepov in pri kužnih bolez¬
nih. Znaki: povišana temperatura,
pritisk in bolečine v osrčju, razbija¬
nje srca, utripanje žile je povišano
Bolezen rada povzroči razne srqne
hibe. Zlasti nevarno je vnetje srca
pri sepsah. Vsekakor morajo bolniki
ležati, se skrbno čuvati ter biti pod
stalnim zdravniškim nadzorstvom.

vnetje srednjega ušesa je včasih
samostojno obolenje, včasih posle¬
dica Škrlatice, ošpic, davioe. Začenja
se z visoko vročino, s hudimi bole¬
činami v ušesu in naglušnostjo
Zdravi se tako, da se prebode bob¬
nič, da izteče gnoj, ki se je nabral
v srednjem ušesu. Če se to ne zgodi,
je nevarnost, da gnoj prodre v lo¬
banjo in povzroči vnetje možganov
ter možganskih mren. Tudi katar
ušesne cevi je posledica vnetja sred¬
njega ušesa, pid tem njena sluznica
nabrekne, bolniki ne slišijo, šumi jim
v ušesih in v glavi.

vnetje šarenice (iritis) nastane pri
vnetju roženice in pri splošnih bo¬
leznih: pri revmatizmu, jetiki, sifi¬
lisu. Povzroča hude bolečine v očesu:
solzenje, mežavdeo, oko je rdeče; v
hudih primerih visoko vročino in
bljuvanje. Bolezen traja včasih dol¬
go, zapušča zarastline, ki zajamejo
tudi lečo, ter oslabljen vid. Zdraviti
more to bolezen samo zdravnik.

vnetje trepalničnih robov je po¬
gostno obolenje zlasti pri deci zaradi
slabokrvnosti, jetike, draženja tre¬
palnic, obolenja veznice in solzil.
Trepalnice so rdeče, zlasti na robo¬
vih, iz njih polzi gnoj, ki se čez noč
posuši v kraste, s katerimi se tre¬
palnice zlepijo. Pri težkih stopnjah
vnetja se pojavijo na robovih trepal¬
nic razjede. Kraste odstranimo z ma¬
zanjem s toplim oljem, bolezen samo

pa z mazili za oči, ki jih predpiše
zdravnik.

vnetje ustne sluznice (stomatitis)
je ali navadni katar v ustih ali me¬
hurčki na nebu, jezičku, dlesni, je¬
ziku, ki se razpočijo in na njihovem
mestu se pojavijo razjede (afte).
Prehranjevanje bolnika je otežko-
čeno, iz ust mu prihaja neprijeten
zadah, dlesna rada krvavi, pojavi se
vročina, bezgavke na vratu otečejo,
. Bolezen se prenaša z neposrednim
dotikom, z uporabo istega kuhinj¬
skega in namiznega posodja, s polju-
bovanjem ipd. Zdravi se z lahko te¬
kočo hladno dieto, z izpiranjem ust,
najbolje s kamiličnim čajem.

vnetje ven (flebitis) se pojavlja
pri krčnih žilah, je boleče in dolgo¬
trajno trdovratno obolenje zlasti na
goleni. Vneti predeli okoli ven ote¬
čejo, postanejo rdeči in vroči, bolniki
dobe visoko vročino, včasih se vnetje
ognoji. Zdravi se z ležanjem, z one-
gibljenjem privzdignjenih obolelih
udov, s hladnimi obkladki ipd.

vnetje vidnega živca nastane od
vnetja mrežnice in žilnice, n. pr. za¬
radi jetike, sifilisa, zastrupljenja 'z
nikotinom itd. Glavna težava« so
motnje vida, včasih oslepitev. Zelo
resna očesna bolezen, ki jo more
zdraviti samo specialist za oči.

vnetje zobne pokostnice nastane
zaradi vnetja zobnega živca, pa tudi
pri zdravljenju zobnega živca kot
pooparaeijska okužba. Obolenje je
zelo boleče, povzroča otok lica. Ako
se ne ozdravi, nastane granulom ali
zobna fistula ali zobna cista. Da
zmanjšamo bolečine, devamo na
oteklo 1  lice hladne obkladke in da¬
jemo sredstva proti bolečinam, n. pr.
pi:ramid«n ipd.

vnetje zobnega živca (pulpltis) je
navadno posledica pokvarjenega
zoba. Spočetka povzroča bolečine,
kadar pride na zob toplota ali mrzlo-
ta, pozneje kljuvanje v zobu, zlasti
ponoči. Nujno je zobozdravniško
zdravljenje.

vnetje živca

241

vodenica

vnetje živca (nevritis; živcev: poli-
nevrltis) nastane iz različnih vzro¬
kov: zaradi infekcije pri gripi, da-
vici, jetiki, sifilisu, pri prisadu itd.;
pri zastrupljen ju in obrtnem za¬
strupljevanju: s svincem, alkoholom,
tobakom; pri vitaminskih nedostat-
nicah, n. pr. pri pelagri. Živčno
vnetje je zelo boleče obolenje vzdolž
poteka živca; mišice, ki jih vneti
živec vživčuje, slabe in dostikrat
ohroime; koža postaj^ neobčutljiva,
pojavita se mravljinčavica ter paso-
vec na koži. Obolenje se zdravi
različno, prvenstveno po vzroku:
opustitev alkohola, nikotina, dela s
svincem, potem elektriziranje, ko¬
peli, masaža ipd.

vnetje žolčnika (holecistitis) po¬
vzročajo mikrobi, ki pridejo iz čre¬
vesa v žolčnik Znaki: hude bolečine
pod desnim rebrnim lokom, ki iz¬
žarevajo v desno ramo; mučne bole¬
čine po vsem trebuhu; kolcanje in
bljuvanje; vročina in zlatenica, ako
je prehod žolča v dvanajstnik otež-
kočen ali nemogoč zaradi vtietnega
zoženja oziroma kamnatega zamaše-
nja žolčevodov. Zdravljenje: ležanje,
hladni obkladki na trebuh, prven¬
stveno pa dobro odvajanje, najbolje
s karlovarsko soljo; lahka, nemastna
dieta brez stročnic in kislih ter pa¬
priciranih jedi; nič alkohola in močne
kave! Vsekakor je treba posveta z
zdravnikom, ker je možnost, da se
obolenje razvije tako, da je potrebna
operacija.

vnetje žrela gl. faringltis.

vod: org a n,_ ki kaj »vodi«, skozi
katerega kaj gre, n. pr. solzovod za
solze, sluhovod za sluh, slinovod za
slino, mezgovod za mezgo, žolčevod
za žolč, jajcevod za jajčeca, semeno-
vod za semenčice, sečevod za seč
ipd.

voda talna (podtalna) se nabira
pod površino zemlje tam, kjer pride
na nepredirno plast ilovice, ki ji
brani pronicati dalje v globino. Taka
voda si išče izhoda in ko ga najde,

pride kot vrelec na dan. Prodirajoč
skozi prod in pesek se voda čisti
(se filtrira), dobiva apna in postaja
pitna razen v primerih, ko prodira
v globino skozi globoke razpoke ali
pronica skozi okuženo zemljo. Tam,
kjer ni vrelcev, kopljejo vodnjake,
da pridejo do podtalne vode, ki jo
potem črpajo na različne način,e.

voda — pitje vode na sadje je
neškodljivo. Dokazano je, da je deca,
ki se je napila na sadje, zbolela ne
zaradi vode, marveč zaradi nezrelega
ali okuženega sadja.

vodena kila (hidrokela): nabiranje
vode v modniku zaradi vnetja mod-
nikovih ovojni^. Vodeno kilo zdra¬
vimo s punkcijo, vendar se voda
nabira znova, zato je potrebna za
radikalno ozdravljenje posebna ope¬
racija.

vodenica: bolezensko nabiranje

vodene tekočine v tkivu in telesnih
votlinah. Splošni vzroki za vodenico
so ali v ledvicah zavoljo izpreme-
njene propustljivosti in premajhnega
izločevanja vode, v oslabelosti srca
ali v krajevnih motnjah krvnega ob¬
toka, n. pr. zaradi začepljen j a žil po
embolusu, pritiska kake bule na žile,
sfrknjenosti tkiva pri jetrni cirozi
itd. Vodenica ima na različnih orga¬
nih različne oznake: kožna vodenica,
trebušna, prsna, srčna, sklepna, mo¬
žganska. Vodenica se začenja na
naj nižjih predelih telesa, n.a stopalih
in gležnjih, pri obolenju ledvic na
trepalnicah. Vodenična koža je meh¬
ka, zabuhla, bleda, gladka, brez gub;
vsak pritisk nanjo povzroči jamico,
ki se le polagoma izgladi. Zdravlje¬
nje vodenice obstoji prvenstveno v
zdravljenju vzrokov, potem v tem,
da odstranimo nabrano tekočino
s pospešenim izločevanjem seča. z iz¬
trebljanjem, znojenjem, s primernim
položajem obolelega uda ter pri
večji množini nabrane tekočine v te¬
lesnih votlinah s puščanjem, n, pr.
iz oprsg a in trebuha.

16

vodenjak

242

vranifni prisad

vodenjak (hidrot6raks): nabiranje
bistre tekočine v prsni votlini, Vzrok:
obolenje prsne mrene -ali pljuč, srca
ali ledvic. Zdraviti moramo vzroke
nabiranja tekočine; kadar pa se vo¬
de nabere toliko, da moti delovanje
prsnih ali trebušnih organov, tedaj
moramo vodo izprazniti s punkcijo.

vodenoglaviea (hidroeefalija): na¬
biranje vode v možganskih prekatih
in med možganskimi ovojnicami.
Prirojena vodenoglaviea v majhni
meri ne dela. težkoč, večja razširja
lobanjo, s tem otežuje porod, pozneje
pa zaradi pritiska na možgane po¬
vzroča večjo ali manjšo bebavost,
hromote, krče, motnje vida, glavo¬
bol, vrtoglavico itd. Vzroki so motnje
v krvnem obtoku, vnetje možgan¬
skih mren pred rojstvom, prirojeni
sifilis,- , Pridobljena vodenoglaviea
nastane zaradi vnetja možganov ali
možganskih mren, zaradi lobanjskih
izrastkov in bul, ki pritiskajo na
možganske žile. Vodenoglavioo sku¬
šamo Zdraviti s tem, da izpraznimo
vodo in tako zmanjšamo pritisk na
možgane.

vodikov peroksid (H, OJ — nje¬
gova 1 do 3% raztopina se uporablja
za čiščenje ran, za njihovo razku¬
ženje in razsmradanje.,

voh: čut za zaznavanje kemičnih
izprememb v zraku.

vohalo: čutilo za vohanje, t. j. nos
(vohalni prejemnik), vohalni živci
(vohalni prevajalci), vohalno sredi¬
šče v možganih.

volčji glad: bolezenska sla po jedi
pri nekaterih želodčnih, živčnih in
duševnih boleznih. Volčji glad se
pojavlja tudi po nekaterih zdravilih,
n. pr. injekcijah insulina, streptomi-
'cina.

volčje žrelo: prirojena preklana

oziroma nezraščena ustnica, čeljust,
trdo in mehko nebo ter jeziček.
Otroci z volčjim žrelom ne morejo
sesati, ker nimajo žrelne prespane,
da bi z njo pri sesanju zaprli nosno
votlino; tak« otrok* j* treba hraniti

/ '

z žličko. Tudi govore težko in neraz-
. ločno, ker jim zrak uhaja skozi nos,
zato Skušamo odprtino zapreti bo¬
disi s protezo ali z. operacijo.

vclinjska mrzlica (petodnevnica';
poimenovanje po ruski pokrajini
Voliniji): nalezljiva bolezen, ki se
pojavlja riekako vsakih pet, dni z
vročino, trajajočo dva do tri dni, s
hudimi, revmatizmu podobnimi bo¬
lečinami, zlasti v golenih, z glavo¬
bolom, nabreklimi jetri in vranico,
Bplezen prenašajo oblačilne in na¬
glavne uši. ' *

volk: .ljudska oznaka za vneto
kožo med dvema organoma, kjer je
izparevanje, otežkočeno, n. pr. v
mednožju, pod dojko, med prsti.
Zdravimo ga z vazelino in pudra-
njem.

, vonj: duh po čem.

vonjalo: organ, ki razširja vonj,
n. pr. znojnice pri človeku, žleza
smradnica pri živalih itd.

votlina: votel prostor, v katerem je
kak organ, n. pr. možganska za mo¬
žgane; jprsna za srce in pljuča; tre¬
bušna za prebavila; medenična za seč¬
ni mehur, danko Za ženska plodila
in rodila; maternična, sklepna itd,
vračunljiv oziroma nevračunljiv
bolnik, ki zna ali ne zna presoditi
svojega stanja.

vranica ali slezena: krvna žleza v
levem podrebrju. V embrionalnem
stadiju se v vranici tvorijo rdeče
krvničke, in mladostne oblike belih,
pozneje samo še bele krvničke, ka¬
terih število je zelo povečano pri
kužnih obolenjih, ko se rabijo za
obrambo. Vranična obolenja so ali
obolenja sama zase ali znak drugih
obolenj, ki se kaže prvenstveno v
teni. da vranica nabrekne, da jo je
mogoče otipati' pod levim rebrnim
lokom, česar pri zdravi vranici ni.

vranični prisad (antraks): kužna

bolezen kopitarjev, govedi, ovc in
svinj, ki jo povzroča bacil vranič¬
nega prisada. Človek se okuži z me¬
som in drugimi deli živali, ki so

vraščen noht

243

vrat krivi

zbolele ali poginile za vraničnim
prisadom, kakor tudi pri predelovan
nju živalskih kož, dlake, ščetin itd. iz
okuženih krajev. Navadno razloču¬
jemo tri. vrste vraničnega prisada
po tem, kako se človek'z njim okuži:

1. vranični prisad na koži pri klav¬
cih, konjačih, ovčarjih, živinskih
prekupčevalcih, kmetih, živinozdrav-
nikih, ščetinarjih itd., torej pri lju¬
deh, katerim pride kužilo v kožo,

2. z vdihavanjem kužila nastane vra¬
nični prisad pljuč, ki je zelo redek,

3. z uživanjem okuženega mesa in
surovega mleka okuženih živali. Po¬
sledica tega okužertja je hudo čre¬
vesno vnetje, ki se skoraj vedno
konča s smrtjo. Pri najpogostnejšem,
pri kožnem okuženju se pojavi 8 do
14 dni po okužbi na mestu okužbe
karbunkel z gnojnim mehurjem pla-
vordeče barve na vrhu, bolnik dobi
vročino, boli ga glava, truden je,
vranica mu nabreka, splošno Slabi.
Bolezen se zdravi s serumom proti
vraničnemu prisadu ter z neosalvar-
sanom. — Zastrupljanje krvi je po¬
gostna posledica vraničnega prisada.
Če množina bacilov, ki so prišli v kri,
ni prevelika, tudi znaki obolenja niso
preveč burni. Kadar pa je kri pre¬
plavljena s povzročitelji vraničnega
prisada, tedaj je bolnik hipoma brez
moči in 'bolezen ga hitro zdela. Za¬
strupljeni e krvi po vraničnem pri¬
sadu najbolj gotovo dokažemo, če
vzgojimo bacile iz bolnikove krvi.
Za hitro ugotovitev vraničnega pri¬
sada pri človeku je nujno potrebna
preiskava tkivnih sokov ali gnoja iz
kožnih karbunklov. Preiskujemo jih
z drobnogledom ali pa po vzrejanju
bacilov na gojišču. Zanesljivo dože-
nemo bacile vraničnega prisada tudi,
če bolezensko snov vcepimo poskus¬
nim živalcam. — Za zatiranje vra¬
ničnega prisada pri ljudeh in živalih
je zlasti potrebno pravilno odstranje¬
vanje poginulih živali: politi jih
moramo s petrolejem ter sežgati
ali pa jih zakopati najmanj 2 do

3 metre globoko in jih politi z ga¬
šenim apnom. Razen tega je treba
nadzirati kotnjedernice in klavnice,
čim prej osamiti sumljive živali in
pravilno razkužiti hleve obolele ži¬
vine. Slamo, seno in gnoj v okuže¬
nem hlevu je 'treba sežgati. Živino¬
rejce moramo poučiti o hudih posle¬
dicah nepravilnega ravnanja z bolno
živaljo in o porabi kužnih izdelkov.
Očistiti moramo živinska napajališča
in nadzorovati čistilne naprave od¬
padita pri strojamah, opozarjati
na prepreči tv ene ukrepe (izključiti
od dela na kožah vse osebe z ranami
na rokah). Delavci, ki nakladajo in
razkladajo prašni živalski material,
si morajo natakniti zaščitne krinke.
Po vsakem dotiku sumljive živali ali
snovi si je treba skrbno umiti roke
z vodo in milom in jih potlej teme¬
ljito razkužiti. Bolnike, ki so sum¬
ljivi, da bolehajo za vraničnim pri¬
sadom, je treba takoj poslati v bol¬
nico. Vsako t&ko obolenje živali
ali človeka moramo javiti pristojni
oblasti.'

vraščen noht na nožnem palcu po¬
vzroča preozka obutev. Posledica:
bolečine, vnetje okoli nohta in gno¬
jenje pod njim. Noht je treba
operirati ter se varovati nove vra-
ščenasti' s primemo obutvijo in
•pravočasnim ter pravilnim obrezo¬
vanjem nbhtov.

vrat: del telesa, ki spaja glavo
s  trupom. Odzadnji del vrata se ime¬
nuje tudi tilnik. Spredaj na vratu je
Adamovo jabolko, ki se pri požira¬
nju premika navzgor in navzdol. Pod
jabolkom je ščitnica z obščitnicami,
še niže je jamica. V vratu je spredaj
grlo z glasilkami, odzadaj žrelo ali
golt, ki drži navzdol po požiralniku
v želodec, navzgor pa v ustno in
nosno votldno. Vratna hrbtenica ob¬
stoji iz vratnih vretenc in je kostno
ogrodje vrata.

vrat krivi: drža glave tako, da je
eno Me« bliža rami kot drugo. Vzrok

ur

vratna žila

244

vročina umetna

je prirojen, pri rojstvu se namreč
raztrga mišica obračalke glave in se
potem v njej napravi čvrsta brazgo¬
tina, ki mišico skrajša; razen tega

Risba 129.

Krivi vrat.

nastane 'krivi vrat pri obolenju
hrbtenice, navadno jetičnem, potem
otj, revmatizma, zaradi večjih kožnih
brazgotin po opeklinah in oparinah
itd. Zdravi se operativno.

vratna žila (karotis): leva in desna
vratna utripalnica, ki oskrbuje gla¬
vo s krvjo ter se vejči na vnanjo in
notranjo vratno žilo.

vrat debel: na videz povečana

ščitnica v mladosti, ko sd vratne mi¬
šice in maščoba na vratu še neraz¬
vite. Ko mladec . oziroma mladenka
odraste, se debel vrat nič več ne
vidi. Če pa se pojavi golša, je po¬
trebna operacija (pr. golša).

vrat kostni n. pr. na zgornjem
koncu nadlaktnice in stegnenice.

vrat maternični: ozki del mater-'
niče med glavnino in uštjem.

vrenje: razpadanje organskih spo¬
jin v enostavnejše spojine ob vplivu
raznih fermentov, n. pr.' alkoholno
vrenje, pri čemer iz sladkorja na¬
stane alkohol in ogljikova kislina;
mlečno vrenje (razkrajanje mlečnega
sladkorja) itd.

vretence (vertebra): člen hrbte¬

nice, ki ima telo ali kolutec; lok ali
locen, ki obdaja votlino, v kateri je
hrbtni mozeg; dva para prečnih rog¬
ljev ter na hrbtni strani trnek, ki se
vidi pri sklonjenem trupu na hrbtu;
razen tega sklepne ploskve za rebra.
Razločujemo vratnih vretenc .7,

prsnih 12, ledvenih 5, križnih 5 ter
trtičnih 4 do 5. Križna vretenca so
zraščena v kost križnico 1 , trtična v
trtico. Med vretenci so medvretenčne
ploščice, ki so iz veziva ter omogo¬
čajo pregibanje v hrbtenici,
vrhnjica gl. epidermis.
vročica: občutek vročine, n. pr.
pri razburjenju, po zaužitju vročih
pijač itd., toplomer pa. ne. pokaže po¬
višane telesne temperature.

vročina: povišana telesna tempe¬
ratura. Normalna telešna tempera¬
tura, merjena pod pazduho, znaša 36°
do 37° C, merjena v ustih odnosno
v nožnici ali v danki je za nekaj de¬
setink višja. Vročina se pojavlja pri
kužnih boleznih, pri prisadnih ranah,
pri vsrkavanju izcedkov iz sklepov
in drugih organov, pri vsrkavanju
krvi pri porodu, po ■ poškodbah in
operacijah itd. Vročina ni bolezen,
marveč znak reakcije organizma zo¬
per povzročitelja bolezni — danes
zdravimo mnoge bolezni z umetno
napravljeno vročino — vročinsko
zdravljenje n. pr. progresivne para¬
lize z malarijsko vročino, revma¬
tizma z električno itd. Vročino pobi¬
jamo samo, kadar bi lahko postala
nevarna za življenje. Vročina deluje
na ves organizem: srce utriplje hi¬
treje, dihanje je pospešeno, bolnika
boli glava, bolečine ima po udih in
trzavico; jezik, žrelo in grlo so suhi;
žeja ga, seč je izpremenjen, v njem
se večkrat dela gošča. Kožne žile se
krčijo, koža postane malokrvna, bol¬
nika začne zebsti in stresa ga mrzli¬
ca. Huda vročina deluje tudi na mo¬
žgane; bolnik ima privide in delirije.
V takih primerih pobijamo vročino
s salicilnimi zdravili, s hladnimi
ovitki, s hladnimi kopelmi itd.

vročina umetna: povzročitev vro¬
čine s hotenim okuženjem bolnika
z malarijo, z injekcijami tuberku-
lina, z električnim pregrevanjem.
Z umetno vročino zdravimo nekatere
bolezni, ki so bile prej neozdrav¬
ljive, n. pr. pogresivno paralizo. ...

vročinska bolezen

243

Wassermannova reakcija

vročinska bolezen: nasploh bolezen
z vročino, navadno pa kužna bole-
zen, prvenstveno tifus,
vročinska kap gl. kap.
vršiček pljučni: zgornji konec

pljuč. Katar pljučnih vršičkov je
sumljiv na jetiko.

vrtanje po nosu: neokusna raz¬
vada dece in odraslih, da s prstom
vrtajo po nosu, pri čemer z nohtom
lahko ranijo nosno sluznico in jo
okužijo. Treba je s potrpežljivim
opozarjanjem na nespodobnost, od¬
vratnost in nevarnost tega početja
skušati razvado odpraviti.

vrtenec ali vrtel j lasni: na teme¬
nu glavč razvrščeni lasje v obliki
zavoja.

vrtoglavica (omotica; vertigo): ob¬
čutek nesigumosti v hoji in stoji ter
neravnotežja zaradi obolenja notra¬
njega ušesa, kjer so organi ravno¬
težja, potem zaradi obolenja malih
možganov, zaradi živčnih bolezni, za-
apmelosti arterij, malokrvnosti, že¬
lodčnih bolezni, slabovidnosti ali ne¬
pravilnih. naočnikov itd. Pri nenadni
vrtoglavici naj se vrtoglavični vleže
in zapre oči. 'Vrtoglavica na višinah,
n. pr. pri gledanju z visokega stolpa
navzdol, ni bolezen, ker jo dobe tudi
popolnoma zdravi ljudje.

vrzeljak: zob v vrzeli, ki mu manj¬
kata levi in desni sosed.

vstajenje po bolezni se' ravna po
zdravniškem nasvetu. Po hujših bo¬
leznih je^ treba čakati najmanj 5 do
6 dni, ko je vročina ponehala in je
telesna temperatura postala normal¬
na (pod pazduho merjena ne preko
36.5° C), ker je sicer nevarnost, da
se bolezen ponovi. Zlasti je treba
biti previden po gripi, ki se ji rade
pridružijo komplikacije, n. pr. pljuč¬
nica.

• vtiranje: mazanje kože z mazilom
ali tekočino, v kateri je zdravilo.

vzbrsti kožne (eflorescence): bole¬
zenske kožne tvorbe, pojavljajoče se
na bolni koži v raznih oblikah, s či¬

mer se kaže bolezensko dogajanje
v koži, pa tudi v ostalem telesu.
Kožne vzbrsti so n. pr. pege, lise,
maroge, bumčice, koprivke, grčice,
razjede, mehurčki, gnojne pike, go¬
molji, mešički, kraste, prhljaji, lu¬
ske, žulji, odrgnine in odrtine, raz¬
poke, brazgotine, kožni ognojki itd.

vzdigalica: občutek slabosti, vzdi-
govanje iz želodca, bljuvanje 1 . mor¬
ska, letalska, železniška, avtomobil¬
ska, pri vožnji po. morju, v letalu,
v vlaku, v avtu, 2. nosečnostna kot
posledica nosečnostnega zastruplje¬
na- ,

vzdigovanje iz želodca se pojavlja
.po zavžitju pokvarjene ali nepravilno
pripravljene hrane, v " nosečnosti,
pri nekaterih boleznih možganov in
hrbtnega mozga, pri želodčnem ka¬
tarju in drugih želodčnih boleznih, s
pri jetiki, pri alkoholičnih motnjah,
pa tudi psihično pri nevrotikih
in duševno bolnih. Vzdigovanje
po pokvarjeni ali nepravilno pri¬
pravljeni hrani se navadno takoj
konča, kakor hitro hrano izbij ujemo
oziroma jo po naravni poti iztre¬
bimo. Sicer se vzdigovanje in vzdi¬
galica zdravita vzročno, t. j. zdraviti
je treba bolezen, katere znak sta.

vzdržnost (abstinenca) n. pr. ne-
zauživanje alkoholnih pijač, odkla¬
njanje hrane pri duševno bolnih,
nespolno življenje. V začetku vzdrž¬
nosti se večkrat kažejo vzdržnostni
pojavi, n. pr. pri alkoholikih slabosti,
znojenje in nervoznost.

vzroki smrti so: starost, bolezen,
nezgoda, zločin, oblastvena usmrti¬
tev.

Wasse rman nova reakcija: preiz¬

kus krvi oziroma hrbtenične teko¬
čine na sifilis. Reakcija .je sila važna,
da se dožene, ali je safilitdk že ozdra¬
vel oziroma ali ni več okužen. To je
potrebno ugotoviti zlasti tedaj, češe
sifilitični namerava poročiti.

zaapnenje

246

zajčje oko

Z

zaapnenje: nabiranje apna v ce¬
licah oziroma v tkivu, n. pr. v' plju¬
čih pri jetiki, v arterijah (gl. atero¬
skleroza), v mišicah itd.

zabuhlost: mehka oteklina, n. pr
v obrazu, zlasti pri obolenjih ledvic,
potem pri stradanju (gladovna za¬
buhlost).

zacelitev rane: per primam, t. j.

gladko, brez vnetja ali gnojenja;
per sekundam: z vnetjem; per. gra-
nulaciones z zmenjena, t. i. da se
v rani napravijo mesnate bradavice
začimbe: sol, poper? paprika, gor¬
čica, kvas, čebula, česen, cimet, va¬
nilija, žafran, eterična olja itd. Za¬
čimbe niso hranila, pač pa vzbujajo
slast do jedi, poboljšavajo tek s tem,
da ugodno vplivajo na izločevanje
prebavnih sokov. •

zadah kožni povzročajo organske
snovi v znoju, loj iz lojnic in raz-
padki kože. Suha koža je brez duha
Nekatere bolezni imajo svojstven
duh, n. pr. sladkorna bolezen po ace¬
tonu. jetika, ošpice, škrlatinka itd.

zadah iz ust je največkrat posle¬
dica slabo negovanih zob in zobnih
bolezni, potem prebavnih motenj
(želodčnega katarja ipd.), pljučnih
obolenj itd": Odpravi se z negova¬
njem ust'in zob ter z zdravljenjem
osnovnih bolezni.

zadebelina 1 . hipertrofija, 2. živčna
gl ganglion.

zadnjik: odprtina danke. Zadnji-
kova zapiralka: mišica, ki zapira

danko.

zadojiti otroka: z nepravilnim, na¬
vadno preobilnim dojenjem mu po¬
kvariti prebavila.

zadušitev: nenadna smrt zaradi

pomanjkanja kisika, kadar kri nima
več možnosti, da odda ogljikovo ki¬
slino in dobi kisik. Vnanja zaduši¬
tev onemogoči dohod zraka v dihala,
n. .pr. pri zadavljenju, pri obešenju.
pri vtopitvi; notranja zadušitev na¬
stane, kadar rdeče krvničke nimajo

možnosti prejemati kisik, n. vr. pri
krvnih boleznih, pri zastrupljen ju
s plinom. Pomoč pri vnanji zadušitvi
je v tem, da omogočimo dohod zraka
v pljuča, da torej odstranimo vse,
kar mu ovira prosto pot; pri notra¬
nji zadušitvi pa v tem, da spravimo
zadušenega na sveži zrak in začnemo
z umetnim dihanjem.

zaglavje: odzadnji del glave. Za-
glavnica: lobanjska kost v zaglavju.
Zaglavnična lina: odprtina v zaglav-
nici, prehod iz lobanjske votline v
hrbtenični rov.

zagledenje nosečnic: ljudsko ve¬
rovanje, da nosečnica rodi znaka-
ženo dete, če med nosečnostjo vidi
kako spako ali če se prestraši ipd.
To verovanje je bajka, ki po nepo¬
trebnem plaši bodoče matere,
zagnida = zanohtnica.
zagovarjanje bolezni, t. j. klicanje
na pomoč kakega nevidnega in ne-
vidljivega bitja s čarovniško besedo
ali čarovniškim zagovorom. V sred¬
njem veku je bilo zagovarjanje bo¬
lezni zelo razširjeno, danes vemo, da
so vse take čarovnije brez učinka in
da jim nasedajo samo lahkoverni
ljudje. Zagovarjanje bolezni postane
nevarno, kadar bolnik s tem zapravi
čas za pravočasno zdravljenje bo¬
lezni. V takem primeru je treba za-
govarjalcem in zagovarjalkam bo¬
lezni stopiti na prste, bolnika pa
primerno poučiti in napotiti k zdrav¬
niku oziroma v ustrezno zdravstveno
ustanovo.

zagozdene kosti: pri kostnem zlo¬
mu se kostni zlomki včasih tako za-
klinijo drug v drugega, da jih je pri
uravnavi treba rešiti s silo in spra¬
viti v pravilno lego.

zagozdnica: zagozdi podobna kost
v lobanji in 3 zagozdaste kosti v pod-
gležnu.

zajčja kuga gl. tularemija.
zajčje oko: razširjena očesna špra¬
nja bodisi zaradi prekratkih trepal¬
nic, ki ne morejo pokriti zrkla, ali

zajedavci

247

zamotan je črev

zaradi izbuljenega očesa ali zaradi
ohromitve trepalnic.

zajedavci (paraziti): živali in rast¬
line, živeče na stroške drugega, n. pr,
gliste in trakulje v črevesu; bakte¬
rije v prebavilih, uši, bolhe in drug
mrčes na koži. Nekateri zajedavci so
neškodljivi, nekateri celo potrebni,
n. pr. bakterije v črevesu, ki pomar-
gajo razkrajati hrano,, nekateri pa
povzročajo bolezni: zajedavske ali
parazitarne bolezni..

zakacano oko: vneto, gnojno, z
zalepljenimi trepalnicami (pr. krme¬
žljav).

zakleščiti se n. pr. žolčni ali led¬
vični kamen, kadar ga žolče- oziroma
sečevod tako stisne, da ne more ne
naprej, ne nazaj. Posledica pri žolč¬
nem kamnu je zlatenica, žolč ne mo¬
re v črevo ip preide v kri, pri led¬
vičnem pa zastoj seča v ledvici. V
obeh primerih je treba takoj po
zdravnika.

zaklopnice 1. srčne med srčnima
preddvoroma in srčnima prekatoma
ter med srčnima prekatoma in aorto
oziroma pljučno odvodnico. Ker. je
srce tlačilna črpaljca, so srčne za¬
klopnice ventili, ki regulirajo krvni
obtok v srce. Obolenje srčnih zaklop-
nic povzroči srčno hibo. 2. venske: v
venah preprečujejo krvni tok nazaj,
3. črevesna na prehodu tankega čre¬
vesa v debelo zavira blatu prehod
iz debelega črevesa nazaj v tanko. •

zakonska posvetovalnica: zavod za
dajanje zdravstvenih nasvetov tistim,
ki se inameravaj o pomočiti. Namen
zakonskih posvetovalnic je predvsem
higienski, t. j. da zadrži ljudi pred-
sklepanjem zakonov, dokler so na¬
lezljivo bolni, n. pr. pri odprti jetiki,
pri spolnih boleznih v nalezljivem
stadiju, takisto pri duševno in živčno
obremenjenih, n. pr. padavičhih itd.

zakosteneti: postati koščen, n. pr.
hrustanec, mišica. Zakoštenelostne
motnje se pojavljajo v mladosti, po¬
tem pri rahitisu itd.

zakrnel (rudimentšren) organ se"
sploh ni razvil, n. pr. nekateri zob
ali ud, ali pa je sčasoma prenehal
s svojim, delovanjem, n. pr. mišice
za premikanje uhljev; slepič je Za¬
krneli del črevesa, ki pri živalih še
obstaja; trtica je zakrneli ostanek
repa.

zakržljati krčno žilo: z injekcijo
povzročiti, da se notranje plasti žile
zlepijo in onemogočijo obtok krvi.

zaleti se komu, kadar mu pride
hrana ali tekočina namesto v poži¬
ralnik v grlo in sapnik in sicer, če
pri požiranju sa.onikov poklopec pra¬
vočasno ne zapre grla, kar se do¬
gaja pri ohromelosti v grlu, pa tudi
pri N nepazljivosti pri .jedi in pijači.
Prva pomoč: krepki udarci po hrbtti,
ki pospešijo, da se hrana oziroma
tekočina i-zkašlja. ■

zaležana roka ali noga je dri le¬
žanju zaradi pritiska na živec po¬
stala neobčutljiva, je zaspala.

zamastiti: prepojiti z maščobo. Za¬
maščen organ ima mišičje prepre¬
deno s celicami, vsebujočimi mastne
kroglice, n. pr. zamaščeno srce, za¬
maščene mišice itd. Zamaščenost je
posledica raznih bolezni, alkoholiz- '
ma, zastrupljevanje s svincem, pri
konstitucionalni tolščavici itd.

zamašen je ušesa 1. v vnanjem slu¬
hovodu se nabira ušesno maslo, ki
se strdi in posuši, če ga ne »odstra¬
njujemo, ter zamaši uho. Posledica
tega je šumenje v ušesu, naglušnost
in vrtoglavica. Čep mora zdravnik
zmehčati in z izpiranjem ušesa iz-
plakniti, 2. v uho pride tujek, zlasti
pri deci (fižol, sadna koščica, gumb
ipd.). Tudi tujek m‘ore odstraniti sa- '
mo zdravnik.

zamašno črevo gl. zaprtje,
zametek gl. embrio. Žametno tkivo
(embrionalno); tkivo zametkov, t. j.
še ne razvito tkivo.

zamoriti 1. čustvo, 2. mikrobe, go¬
lazen, 3. telesni plod.

zamotan je črev (volvulus): čre¬

vesna krivulja se zavije okoli opor-

zamrafenost

248

zapiranje sefa

ka, pri čemer se črevo stisne tako,
da postane neprehodno za blato in
vetrove. Vzrok so brazgotine oziro¬
ma zarastline na črevesu ali v tre¬
bušni votlini. Neprehodnost v čre¬
vesu povzroči samozastrupljenje s
strupenimi presnov ki; ker pa za¬
stane tudi kri, zamotano tkivo od¬
mre. Posledica je zelo nevarno vnet¬
je potrebušnice. Znaki: pr. ileus.

zamračenost: prehodno duševno

stanje, v katerem se človek prav ne
zaveda. Ko mine, se bolnik ne spo¬
minja dogodkov, ki 'so se vršili okoli
njega, ko je bil zamračen. Zamrače-
nost se pojavlja po božjastnih in
histeričnih napadih, pri raznih za-
strupljenjih, n. pr. z alkoholom, ko¬
kainom ipd.

zamrtvost navidezna smrt: smrt¬
nemu podobno stanje, le da ■ srce še
rahlo bije in pljuča komaj zaznavno
dihajo; bolnik je bled, brez zavesti,
se ne giblje in ne čuti ničesar.
Vzroki: zastrupljenje, udarec strele,
električna nezgoda, huda krvavitev,
pretres možganov ipd. Takoj je treba
poklicati zdravnika, do njegovega
prihoda pa vršiti umetno dihanje.
— Zamrtvost novorojenčka gl. asfi-
ksija.

zanesen javica: zaneseno, navdu¬

šeno in okinčeno govorjenje neka¬
terih duševnih neuravnovešencev.

zanika vica: prirojena lastnost ne¬
katerih nesrečnežev, da vsako stvar ^
zanikajo, da o vsem dvomijo, da vse
odklanjajo itd.

zanohtnica: vnetje ob nohtu ali

pod nohtom, največkrat zaradi oku-
ženja malenkostne rane z različ¬
nimi mikrobi. Posebne vrste zanoht-

Risba 130.

Zanohtnica.

niče je sifilitična zanohtnica, ki jo

dobe včasih zdravniki in babice pri
preiskovanju sifilitičnih porodnic
oziroma pri operiranju sifilitičnih
bolnikov.

zanositi: spočeti, postati noseča.
Zanositev: spojitev semenčice in
jajčka. Najugodnejši čas zanositve
gl. nosečnost.

zapeka: obstipadja v hujši obliki,
pri kateri blato tako dolgo zastaja
v črevesu, da se več ali manj posuši
in počrni. Za iz.praznjenje je naj¬
boljši oljnati klistir, ki blato prepoji
in zmehča. Tudi pitje ricinusovega
olja ima isti učinek.

zapestje: del zgornjega uda med
roko in podlaktom. Zapestne kosti
ali zapestnice, osem po številu, so:
ladjica, lunica, trivogelnica, grašica,
velika in mala mnogovogelnica, gia-
vatica in kladivnica.

zapirala: sredstva, ki zapirajo, t. j.
vplivajo na črevesa, da počasneje
delujejo. Zapirala nam rabijo pri
boleznih, ki povzročajo hudo drisko,
n. pr. griža, tifus, kolera. Ker so
strupena, jih smemo uporabljati
samo ob zdravniškem nadzorstvu.

zapiralka (namreč mišica): krožna
mišica, ki zapira izhod kake votline,
n. pr. ustna, Sečnikova itd.

zapiranje seča 1 . tvorjenje seča
zastane, ker ledvice ne delujejo,
n. pri pri ledvičnih boleznih, pri ko¬
leri in nekaterih zastrupljen j ih (z
živim srebrom). Taka zapora seča
je smrtnonevarna zaradi zastruplje-
nja s sečem. Izločanje seča je treba
nadomestiti z umetno povzročenim
močnim znojenjem oziroma drisko,
s puščanjem krvi, z operacijo ledvic,
2. nezmožnost izpraznjevati seč za¬
radi zaprek v sečnih odvodilih, za¬
radi ohromenja sečnika, zaradi krča
v Sečnikovi mišici zapiralki, zaradi
povečane podmehumice, zaradi pri¬
tiska noseče maternice na sečnico
ipd. Tako zaporo seča je treba naj-
nrej kateterizirati. potem pa sku¬
šamo 'odpraviti vzrok.

249

zaporniška psihčza

zaporniška psihoza: pri psihopatih
v zaporu nastala začasna duševna
motnja; zapornik se razburja, do¬
biva na.pade besa in hiteričnega ob¬
našanja. Če takega stanja ne omalo¬
važujemo, marveč spravimo bolnika
v drugo okolje, se kaj kpmlu pomiri.
Pozneje navadno, sploh ne ve,_ več,
kaj je počel.

zaprtje (ohstipacija): otežkočeho

iztrebljanje zaradi nepravilne pre¬
hrane, ohlapnosti čreves 'in trebuš¬
nega mišičevja, brezbrižnosti za iz¬
trebljanje, zaradi ki cev, nervoze
itd. Odpravi se s primernim načinom
življenja glede prehrane, s primer¬
nim gibanjem itd., o čemer se je
treba posvetovati z zdravnikom.

zaposlitvene ali zaposlenostne nev¬
roze nastanejo n. pr. zavoljo krčev
pri dolgotrajnem istem gibu ali'
'drži, n. pr. pisalni krč; potem na-
glušnost zaradi ropotanja strojev in
lokomotive pri železničarjih; delovne
bolečine pri vedno istem delu.

zarastline (adhezije) nastanejo naj¬
več v trebuhu zaradi vnetja, ko se
vneti organi najprej med seboj zle¬
pijo. potem pa zarastejo. Pri zarast¬
linah nastanejo motnje v prebavi,
včasih postane črevo neprehodno za
blato in vetrove (pr. ileus). V takem
primeru reši bolnika samo takojš¬
nja operacija.

zardevanje: nenadno razširjenje
kapilar v koži in naval krvi v kožne
žilice. Razširjenje žilic sproži du¬
ševni ali telesni zdražljaj.

zasiriti se: pretvoriti se v siru po¬
dobno snov, n. pr. pljučne'celice, v
katerih se je zasidral bacil jetike;
jetične bezgavke.

zasnova gl. konstitucija,
zastarana bolezen: stara in zane¬
marjena bolezen. .

zastoj krvi: v kakem organu ali
udu nastane prekrvljenost, n. pr. za¬
radi motenj krvnega obtoka v ve¬
nah, če kaj nanje pritiska (kaka
bula. ■ vnetje, neprimerno • oblačilo),
zaradi premalo gibanja ipd. Pri dslj-

zastrupljenje

šem zastoju krvi se pojavi oteklina,
koža potemni, ud postane boleč.
Najti je treba vzrok in ga odstraniti.

zastojno zdravljenje (po Bieru,
berlinskem kirurgu) uporabljamo
tudi za zdravljenje prvenstveno pri
vnetjih, zlasti pri vneti ih sklepov.
Zastoj venozne krvi napravimo Tako,
da ud toliko prevežemo, da arteri-
alna kri y  lahko nemoteno doteka
vanj, venozna pa iz njega odhaja
samo polagoma.

zastoj mleka v dojkah nekaj dni
po porodu: dojke otečejo, postanejo
boleče, kakor hitro pa jih dete iz¬
sesa ali jih izpraznimo s pripravo,
bolečine prenehajo in dojke posta¬
nejo spet voljne. Ako dojenček, umre
ali ne more sesati, traja zastajanje
mleka dlje, tedaj je treba na dojke
dajati hladne obkladke ter jih pod¬
preti z ruto, ki. jo zavežemo na na¬
sprotni rami, da jih lastna teža ne
draži,

zastoj seča (vode) povzročajo mot¬
nje v sečilih, kakor n. pr. kamena-
vica, vnetja, bule, potem bolezni
hrbtnega mozga in živcev, obolenja
sečnega mehurja, povečana žleza
podmehumica itd. Pri nenadnem za¬
stoju seča se je treba takoj obrniti
na zdravnika za pomoč. Pri kronič¬
nem zastajanju seča se seč v sečniku
razkraja in povzroča katar.

zastrupi jen je: namerno ali slučaj¬
no vneisenje strupa v telo bodisi
skozi rano ali z vbrizgom ali skozi
telesne odprtine (usta, nos, danka).
Zastruplj eni e ima lahko različne po¬
sledice, pač po kakovosti in količini
strupa, potem po sprejemljivosti ozi-
■ roma odpornosti zastrupljenega. Po¬
sledice so lahke, težke, celo smrtne;
akutne (strup učinkuje takoj) ali
kronične (strup učinkuje polagoma,
n. pr. pri alkoholizmu). Zastruplje¬
ni a so n. pr. morilna ali samomo¬
rilna; v gospodinjstvu in gospodar¬
stvu, n. pr. s hrano; z zamenjavp ne¬
strupene snovi s strupom; ohr+na
pri različnih ob rtih, n. pr. s svin-

zastrupi jen je z alkoholom

250

zastrupljanje z arzenom

cem, živim srebrom, fosforjem ipd.,
zdravilska s tem, da kdo dobi ali
vzame preveč kakega^ strupenega
zdravila. Največ zastrupljenj se do¬
gaja z alkoholom, s kislinami in
lugi. — Sum na zastrupljenje se
vzbudi vedno, kadar ima kdo oprav¬
ka • strupi ali mu postane nenado¬
ma slabo, ko je kaj zavžil. Sum je
tem bolj upravičen, če istočasno
zboli več ljudi .ali celo živali (pes in
mačka), ki so, zavžili isto hrano. Sa¬
momorilci dostikrat sami priznajo
svoje dejanje ali pa najdemo v nji¬
hovi bližini zdravilsko steklenico,
papir od praškov itd. Včasih nas
spravi na pravo sled tudi duševno,
socialno in gospodarsko Stanje za-
strupljenca. Pri žaužitem strupu
skušamo spraviti čim prej strup iz
telesa z bljuvanjem (zdražimo žrelo
s. kurjim peresom ali tudi s prsti,
razen pri jedkovinah, ki so povzro¬
čile ožganine). z. iztrebljenjem z dri-
stili in klistiri, z ogljem, ki strup
rezorbira; z jačanjem srca, s toploto
na trebuh. Zdravljenje zastrupljen-
cev je zmeraj nujno in je treba
zmeraj takoj klicati zdravnika. Po
vonju v prostoru, kjer se je. dogo¬
dek izvršil, moremo presoditi, ali
gre za plin. Iz zadaha in barve iz¬
bljuvkov lahko sklepamo na vrsto
strupa, n. pr na kislino, lug ali
fosfor. Fosfor se v temi svetlika, ga¬
lica dela izbljuvke modre 'Včasih
najdemo v- izbljuvkih tudi zrna ali
druge rastlinske snovi, ki nam po¬
vedo. kakšen je bil strup in nam ka¬
žejo način, kako je treba zastrup-
ljenca zdraviti.

zastrupljenje z alkoholom je akut¬
no, ako je zastrupljenec zaužit pre¬
več alkohola (vina, žganja, špirita).
Znaki akutnega zastrupljanja >. al¬
koholom so: pospešeno utripanje

srca, zaripel obraz, bljuvanje, pri
hujših primerih nezavest, slabost
srca, celo smrt. Zastru.pl] enca mo¬
ramo polož/ti vodoravno, s pritiskom
na trebuh skušajmo spraviti alko¬

hol iz njega — če je nezavesten, ga
položimo na trebuh z glavo niže,
da se mu izbljuvki ne zalete. Če je
bled v obraz, -napravimo vzglavje
nizko, kadar je zaripel, pa visoko.
Ako je pri zavesti, mu damo po
žličkah črne kave, potem ga pa pu¬
stimo, da se prespi. Kronično za¬
strupljenje z alkoholom, t. j. stalno
uživanje večje množine alkoholnih
pijač, povzroča motnje v prebavi,
živčne motnje, drhtavico, sfrknjenje
jeter, obolenje ledvic, mišičja, srca,
pijšnski bledež (delirium tremens)
itd. Kronične pijance je treba oddati
v  zdravstvene zavode.

zastrupljenje z anilinom se dogaja
z vdihavanjem pare v tvomicah,
kjer imajo opravka v anilinom.
Znaki: bledost, glavobol, sinje ust¬
nice, izpuščaj po telesu. Ako damo
takemu zastrupljencu alkohol, s tem
stanje samo poslabšamo. Z anilinom
je treba biti .previden, paziti je treba
na čistočo in se izogibati alkohola.
Za zdravljenje se je treba zateči k
zdravniku.

zastrupljenje z arzenom je akutno
po zavžitju večje količine arzena ali
njegovih kemičnih spojin. Znaki:
bolečine pri požiranju, šumenje v
ušesih, krči po trebuhu, bljuvanje,
driska, srčna slabost, nezavest, po¬
sledica dostikrat smrt. Znaki se po¬
javijo pol ure do dve uri po zastrup-
ljenju. Takoj je treba po zdravnika,
do njegovega prihoda' pa dražimo
žrelo, da bolnik laže bljuje; če ne
more - bljuvati, mu dajemo mnogo
mleka. Zdravnik mu izprazni želo¬
dec in ukrene potrebno. Kronično
zastrupljenje z arzenom se pojavi,
če kdo jemlje arzen dolgo časa po
malem kot zdravilo ali pri obrti,-kjer
imajo opravka z arzenom,’ n. pr. v
krznarstvu, v tvomicah papirja in
tapet itd. Zrlaki' kroničnega zastrup-
ijenja z arzenom: splošna oslabe¬
lost, vnetje živcev in ledvic, zlate¬
nica. Za ozdravljenje je treba, da
bolnik s kroničnim zastrupljenem

zastrupijenje z bakrom

251

zastrupijenje s kokainom

opusti poklic, kjer prihaja v stik z
arzenom, oziroma da preneha z je¬
manjem arzenskih zdravil.

zastrupijenje z bakrom se dogaja
pri zauživanju kisle hrane, ki je bila
v bakreni posodi. Znaki: krči po tre¬
buhu, bljuvanje, driska, večkrat
živčne in duševne motnje. Tudi
športni primeri se dogajajo. Takoj
je treba pozvati zdravnika. Zastrup-
ljenca zdravimo s tem, da povzro¬
čimo bljuvanje in pbspešimo iztreb¬
ljanje s klistiri in dristili ter dova¬
janjem oglja in beljaka.

zastrupijenje s ciankalijem je na¬
vadno tako hitro smrtno, 'da pride
, pomoč prekasno. Smrt povzroči po¬
manjkanje kisika v tkivih. Najprej
se pojavi glavobol, .preplašenost,
hropeče dihanje, potem krči, neza¬
vest in smrt zaradi otrpnjenja di¬
halnega središča. Prva pomoč: umet¬
no dihanje, če mogoče, s kisikovim
aparatom, mrzli polivi in klicati
zdravnika!

zastrupijenje z dimom nastane pri
požarih z vdihavanjem dima. Znaki:
otežkočeno dihanje, zastrupljenec
se duši in dobiva motnje v krvnem
obtoku. Zastrupljenca je treba spra¬
viti na sveži zrak, začeti z umetnim
dihanjem in klicati zdravnika!

zastrupijenje s fosforjem povzroča
bljuvanje krvave sluzi (izbljuvki se
v mraku včasih svetlikajo), drisko,
obolenje jeter, zlatenico, včasih smrt
v nekaj dneh. Prva pomoč: draženje
na bljuvanje in klicanje zdravnika,
da izpere želodec. Prepovedano je,
zastrupljencu dati mleka. Kronično
zastrupijenje s fosforom se dogaja v
tvornicah zaradi vdihavanja fosfor¬
ne pare. Znaki kroničnega zastrup-
ljenja s fošforom: propadanje, lahka
zlatenica, slabokrvnost, v seču be¬
ljakovina in kot svojstveni znak
vnetje spodnje čeljustnice, ki se
gnoji in odmira. Zdravljenje: za-
strunijenca ie treba spraviti iz tvor-
nice ter ga pripraviti do tega, da si
skrbno neguje usta.

zastrupijenje z gobami povzroča

pri užitju strupenih gob nekaj ur za
tem bljuvanje, drisko, krče v tre¬
buhu, motnje v krvnem obtoku in
dihanju, bledež, lahko ali globoko
nezavest. Takoj je treba poklicati
zdravnika, do njegovega prihoda pa
dražiti zastrupljencu žrelo, da laže
bljuje, ali mu''•dati dristila in kli—
stire, da se iztrebi, mlačne vode za
pitje, na trebuh tople obkladke.

zastrupijenje z jodom (jodlzem)
zaradi dolgotrajnega uživanje joda
ali zaradi neprenašanja joda. Znaki:
kihavica, bronhialni katar, kožni iz¬
puščaj, želodčni katar, hujšanje, raz¬
bijanje srca.-Takoj ie treba prekiniti
z jemanjem joda. Istočasno davanje
joda in zdravljenje z živim srebrom
.povzroči na sluznici jodovo -živo
srebro, posledica tega so včasih hude
opekline.

zastrupijenje s kislinami: z ocetno,
solitmo, solno, žvepleno. Znaki: raz¬
jedena usta, žrelo in požiralnik;
hude bolečine in kislo, boleče, vča¬
sih krvavo bljuvanje. Takoj je treba
klicati zdravnika, medtem pa dajati
zastrupljencu sode bikarbone, raz¬
topljene v vodi. Draženje žrela, ki/
je razjedeno, je 'prepovedano.

zastrupijenje s kokainom je akut¬
no, kadar kdo zaužije ali si ubrizga
večjo količino kokaina. 'Zastrupije¬
nje povzroči, vrtoglavico, oslab'elost
mišic, bledost in nezavest. Zastrup-
ljenca je treba položiti vodoravno z
glavo niže in klicati zdravnika. Vča¬
sih povzroči, kokain stanje, podobno
pijanosti: zastrupljenec je nemiren,
krili z rokami, glasno govori, se
smeje ali joka, se opoteka, se trese,
potem pa postane otožen in ne mote
spati. To traja eden do dva dni. Pri
tem je dihanje otežkočeno ali po¬
spešeno, zastrupljenec se duši, srce
mu bije hitreje, v obraz je bled,
ustnice posinje, koža se ovlaži; mno¬
gokrat se onesvesti,, mišičje stresajo
krči. Zdravniška pomoč je v takem
stanju zelo nujna.

zastrupljenje g konzervami

252

zastrupljen,Je z nikotinom

zastrupljenje s konzervami se do¬
gaja pri pokvarjenih konzervah,
t. j. če konzerve niso dobro zaprte,
da so prišle kužne klice vanje. Ba¬
cili delujejo že čez nekaj ur po
zavžitju, ohrome telo in očesne mi¬
šice, povzročijo krče, pomanjkanje
sape in oslabljenje srca. Zastruplje-
nec umre dostikrat prvi ali drugi
teden po zastrupljenju. Zdravniška
pomoč je nujna, do takrat pa dra¬
žimo bolnika na bljuvanje, mu da¬
jemo dristila in klistirč, piti pa
mleka in tople vode.

zastrupljenje krvi (sepsa) nastane,
kadar pridejo kužne klice iz rane v
krvni obtok. Znaki: mrzlica, visoka
vročina izmenično z normalno tem¬
peraturo. Tudi porodni prisad je
zastrupljenje krvi. Kadar se usi¬
drajo kužne kali v žilah lasnicah,
nastanejo nova bolezenska legla. Za¬
strupljenje krvi je nevarno obole¬
nje, vedno je potrebna zdravniška
pomoč. Varovati se ga moremo s
čistočo.

zastrupljenje z lizolom se navadno
dogaja v samomorilnem namenu,
včasih pa tudi kot zdravilsko za¬
strupljenje, pri izpiranju s premoč¬
nimi raztopinami lizola. Znaki:
vnetje in razjede na koži, razjede
na sluznici prebavil, posebno poži¬
ralnika in želodca. Hkrati splošne
bolečine, bljuvanje, krči, blodnje,
poslabšanje dihanja in utripanje
srca ter okvare obisti. Smrt po¬
vzroči oslabelost srca in pljučna
vodenica. Zdravljenje: izpiranje

želodca, pitje razredčenega kisa,
klisrtiri, obilo pijače.

zastrupljenje z mesom (botulizem)
oziroma s klobasami in konzervami.
Prvi znaki se pojavijo 24 do 48 ur
po zaužitju pokvarjene jedi, po¬
vzroča jih strup bacila botulizma z
okvaro možganov in hrbtnega mozga.
Znaki: motnje vida (dvojno videnje,
omotica, razširjenje zenic), suhota
kože ter sluznice v ustih in žrelu,
težave pri požiranju, hripavost, sla¬

bost, vzdigovanje iz želodca in blju¬
vanje, driska, šumenje po ušesih,
otežkočeno dihanje. Obolenje je zelo
nevarno in še često konča s smrtjo
zavoljo ohromitve dihalnih mišic.
Zdravi se s sredstvi, ki povzroče
bljuvanje in iztrebljanje, s čimer se
čim prej odpravi zaužita hrana iz
telesa, s sredstvi za jačanje srca in
z botulinskim serumom.

zastrupljenje z morfijem, akutno,
povzroči globoko spanje, krče, po¬
časnejše utripanje srca. redkejše di¬
hanje, bledost obraza, sinjost sluz¬
nic. Pomoč je v tem, da čim prej
spravimo strup iz telesa z bljuva¬
njem in z iztrebljanjem. Kadar je
zastrupljenec pri zavesti, mu dra¬
žimo žrelo, da bljuje, vsekakor pa
mu damo klistir, da se'iztrebi. Ra¬
zen tega mu krepimo srce z močno
črno kavo, s čajem, s konjakom, če
je pri zavesti, ter kličemo zdravnika.
Kronične morfiniste je treba oddati
v zdravstveni zavod (pr, morfini-
zem).

zastrupljenje z mrtvaškim stru¬
pom. Svo j čas so mislili, da se v
truplu dela poseben mrliški strup,
s katerim se je mogoče zast* .piti.
To tako ne drži. Pri razkrajanju
beljakovine se resda delajo strupeni
razkrojki, ki pa niso škodljivi. Pač
pa je mogoče pri razteleševanju oku-
ženje z jetiko, sifilisom, sepso, če je
truplo .bolnika, ki je umrl za jetiko,
sifilisom, sepso. Okuženje se izvrši,
če se pri raztelešeniu ranimo ozi¬
roma če imamo na rokah odprto
kožo.

zastrupljenje z nikotinom. Nikotin,
tobakov alkaloid, je hudo škodljiv
za srce, ožilje in živčevje. Zastrup¬
ljenje z nikotinom povzroča slinje¬
nje, pljuvanje in potenje, vrtogla¬
vico, mučne občutke, bljuvanje, dri¬
sko, glavobol, močno utripanje srca.
Z nikotinom se zastrupijo tisti, ki
uživajo tobak prvič, navadno pa
tisti, ki ga uživajo prekomerno, .bo¬
disi da ga kade, žvečijo ali nju-

zastrupljenje nosečnostno

253

zastrupljenje s svincem

hajo. Posebno škodljivo je inhalira-
nje, t. j. vdihavanje tobačnega dima.
Zastrupljenje z nikotinom se zdravi
z mirovanjem, s hladnimi obkladki
na glavo in osrčje. Najboljše zdravilo
pa je, odvaditi se tobaka.

zastrupljenje nosečnostno gl. bož-
jast porodna.

zastrupljenje z ostrigami povzro¬
ča bolečine in krče v želodcu, blju¬
vanje, drisko, srbeč izpuščaj po ži¬
votu. V lahkih' primerih damo črno
kavo ali požirek dobrega žganja, v
težjih povzročimo bljuvanje ter iz¬
trebljenje in kličemo zdravnika.

zastrupljenje s plinom nastane pri
zgorevanju premoga in oglja, ko ni
dovoljnega,zračenj a; potem v avto¬
mobilih pri zgorevanju bencina; jpri
uporabi svetilnega plina; pri samo¬
morih s plinom. Zastrupljenje 5
plinom pretvarja rdeče krvničke, da
ne morejo več prejemati kisika. Zna¬
ki zastrupljenja s plinom: zaspanost,
glavobol, šumenje v ušesih, očesno
trepanje, krči; slede pljučnica, h;o-
mote, vnetje sečnika, včasih duševne
motnje. Pomoč: zastrupljenca je tre¬
ba takoj spraviti na sveži zrak (reše¬
valci se morajo sami varovati s prt-;
skiimi maskami; če jih nimajo, naj
denejo pred nos id usta robec, na¬
močen v kis), začeti je treba z umet¬
nim dihanjem ter poklicati zdrav¬
nika.

zastrupljenje z ribami nastane pri
uživanju pokvarjenih rib; povzroči
krče po trebuhu, bljuvanje, drisko
ipd. Zastrupi j encu pomagamo tako,
da ga dtažimo na bljuvanje, s kli-
stiri izčistimo črevo ter kličemo
zdravnika. Za okrepitev srca damo
močno črno kavo, čaj, žganje ipd

zastrupljenje s sirom nastane p>o
zaužitju sira iz mleka bolnih krav, j
n. pr. krav z malteško mrzlico.
Znaki: bljuvanje,\ driska, bolečine
po trebuhu, glavobol, izpuščaj po
životu, široke zenice. Zdravi se s
čiščenjem dreves;' z draženjem na
bljuvanje in jemanjem oglja.

zastrupljenje s strihninom povzroča
krče, podobne krčem pri tetanusu.

■ Zastrupljenje je dostikrat smrtno'
zavoljo ohromenja hrbtnega mozga
oziroma krčevnega zastoja dihalnega
mišičja. Pomoč: takoj po zdravnika,
da vbrizgne protistrupe; zastrup¬
ljenca je treba spraviti v postelj,
sobo zatemniti, skrbeti za popoln mir
brez šuma in tresenja; dražiti na
bljuvanje!

zastrupljenje s sublimatom gl. za¬
strupljenje z živim srebrom.

zastrupljenje s svincem. Akutno
je redko. Kadar pride svinčena bar¬
va v želodec, se pojavijo bolečine in
krči v želodcu, krvava driska ter
slabost srca. Treba je, kar se da
hitro, spraviti strup iz telesa z blju¬
vanjem in iztrebljanjem (klistira-
nje!), potem damo zastrupljenem še
mnogo mleka in jajčnega beljaka ter
kličemo zdravnika. Kronično zastrup¬
ljevanje se vrši pri delu s svincem,
n. pr. pri črkostavcih, ki imajo posla
s svincem, pri delavcih v tovarnah,
kjer delajo s svincem, steklarski de¬
lavci; rudarji v svinčenih rudnikih
itd. Zastrupljevanje s svincem po¬
vzroča slabokrvnost, splošno oslabet
lost, drisko, bljuvanje, na dlesni v
ustih se pojavi svinčen rob, t. j. sii-
vozelene nabrekline; krči v trebuhu;
hromote zlasti zgornjih udov; peša-
nje vida, sfrknjenje ledvic; včasih
duševne motnje in smrt. Zastrup-
Ijenec mora seveda opustiti delo,
se zdraviti in menjati poklic. Da
se očuvamo pred zastrupljevanjem,
je treba največje čistoče pri delu
s svinčenimi snovmi: roke si je

treba po končanem delu umiti z
vročo vodo in milom; skrbno si je
treba negovati zobovje in čistiti
usta; med 'delom ne smejo delavci
uživati - ničesar, pa tudi ne kaditi.
Delavci, ki imajo opravka s svinče¬
nimi snovmi, se morajo dati od časa
do časa zdravniško pregledati Na¬
sploh velja tudi to; niti hrane niti

zastrupljen,! c * veronalom 254 zaziniti se

pijače ne sinemo imbti v svinčenem
posodju.

zastrupi jen je z veronalom, ki je
sicer izvrstno uspavalo, se dogaja
največkrat tako, da bolnik vzame
uspavala preveč, pri tem se lahko
onesvesti, dobi motnje dihanja in
delovanj a srca, telesna'temperatura
gre ,pod normalo, pojavijo se krči,
zastrupljen ec celo umre. Pomoč: iz¬
piranje želodca, s toploto poživljati
telo in vbrizgati krepila za srce.

zastrupljenje z živim srebrom
(merkurializem). Znaki akutnega za¬
strupljen! a: bolečine v ustih in že¬
lodcu, krči po trebuhu, driska, sli¬
navka, vnetje dlesne, vnetje ledvic,
dostikrat -izpuščaj po koži, spočetka
mnogosečnost, posmeje malosečnost,
končno brezsečnost in smrt. Akutno
zastrupljenje zdravimo tako, da sku¬
šamo povzročiti bljuvanje, da damo
piti mnogo tople vode ali mleka,
zaužiti stepeni beljak iz 10 do 20
jajc. Seveda je treba takoj klicala
zdravnika ozarama nemudoma spra¬
viti bolnika v naj bližji zdravstveni
zavod. Znaki kroničnega Zastrup-
ljenja .pri delavcih v tovarnah, kjer
predelujejo živo srebro: glavobol,

obča slabost, ,slinavka, zadah iz ust
zaradi vnete dlesne, vnetje ledvic,
driska. Edino uspešno zdravljenje je
izprememba dela.

, zaščitna očala rabimo,' da ščitimo
oči'pred prežarko svetlobo, pred pra¬
hom, poškodbami itd. Zaščitna očala
proti svetlobi so velika in školjkasto
izdolbena, navadno samo temna,
očala za na sneg imajo navadno
rumena stekla, ki zadržujejo prven¬
stven* ultravioletne žarke. Taka
stekla so eufos in neofan. Zaščitna
očala proti poškodbam imajo debela
stekla in ob straneh mrežico iz žice.
Kadar ni potreben oster vid. se
namesto stekla uporablja tudi žična
mrežica. Proti morebitnim udareem,
rt. pr. kamnitim drobcem ipd. se upo¬
rabljajo očala, ki imajo namesto
Stekel medeninast« &H železne plo¬

ščice s črtastimi zarezami, skozi ka¬
tere nosilec očal gleda,
zatični zob gl. zobovje,
zatiranje nalezljivih bolezni 1. pr¬
venstveno oddvojitev ' bolnika od
zdravih, t. j. premestitev v bolnico;
le ako je to nemogoče, ga je treba
doma nastaniti tako, da je popol¬
noma ločen od zdravih, da nikjer ne
pride z njimi v stik, da ima jedilni
pribor sam zase, da se njegove izlo¬
čane in iztrebki sproti razkužujejo,
njegovo telesno in posteljno perilo
posebej prekuha, opere in zlika. Kar
velja za bolnika, velja v isti meri
tudi Za njegovo strežniško osebje,

2. da se poiščejo kliconosci in napra¬

vijo neškodljivi (pr. nalezljive bo¬
lezni). *

zatrdina zatrdeli del česa: mišič¬
na, sifilitična gl. primarni afekt;
vnetna = oteklina.

zaudarjavica nosna (ozena) nasta¬
ne pri dolgotrajnih razjedah v nosu,
prvenstveno sifilitičnih in jetičnih,
ko nosno tkivo razpada, sluz in gnoj
pa se ispreminjata v gnilnico, kar
povzroči odvraten zadah iz nosa.
Najprej je treba zdraviti osnovno
bolezen, nos sam pa izpirati z raz¬
topino in mazati z mazilom, Id jih
predpiše zdravnik. .

zavest: zmožnost zaznavanja, miš¬
ljenja in ravnanja - (pr. motnje za¬
vesti).

zavoj 1. pri obvezovanju enkratno
obkroženje uda, n. pr. krožni zavoj
(cirkulami), kačasti (spiralni), 2. prvi
zavoj: skupek obvezil v posebnem
zavitku, ki ga imajo s seboj vojaki,
lovci, planinci ipd., da si pri ne¬
zgodah lahko obvežejo majhne rane,

3, črevesni = črevesna krivulja;
možganski: izboklina možganoxiha

. med brazdami.

zavrtost: duševna otopelost,
zaziniti se: tako široko ziniti, n. pr.
pri zehanju, da se spodnja čeljust
zmakne iz ponvice in ostane izven
nje. Zazinjenje: izpah spodnje če¬
ljusti. Znak: usta se ne dajo zapreti,

zazobnica

255

zdravilišč«

spodnja čeljust štrli naprej. Treba
je k zdravniku, da izpah uravna •

zazcbnica: ognojek za zobom

zažetina: Znak, ki ostane pri obe-
šencu - na vratu od vrvi; pri zadrg¬
njeni. kili na črevesu od stiska kilne
odprtine.

zbadanje ped rebri (bodeč v prsih)
občutimo večkrat pri hitri hoji ali
teku. V tem primeru je brez po¬
mena. Kadar pa občutimo zbadanje
pri globokem dihanju ali kašljanju,
je sumljivo na bolezen pljuč oziroma
prane mrene. Treba je k zdravniku
na preiskavo.

zbijavica: besnost, v kateri bolnik
uniči vse okoli sebe, n. pr. ' hudi
telesni »in duševni vznemirjenosti;
pri pripornikih'v samotnem zaporu;
pri nekaterih zastrupljen j ih, n. pr.
z alkoholom. ,

zbiralna leča se rabi za daljno¬
vidne, pri katerih se žarki križajo
za očesno mrežico, da jih zbere, s
Čimer pride njihovo križišče na
mrežnico (nasprotje: razpršilna leča
pri kratkovidnih).

zdehavica: krčevito zdehanje pri
hudi utrujenosti in pri ■živčnih lju¬
deh. Zdravimo jo s pomirjevalnimi
sredstvi in s tem, da • se zdehavec
prespi.

zdravilišča. Ljudska republika Slo¬
venija nudi delovnemu ljudstvu
z raznimi Zdravilišči, z Zdravstveni¬
mi zavodi in napravami neštevilno
možnosti v zaščito in povzdigo ljud¬
skega zdravja. Med temi so prven¬
stveno bolnice in sicer; Javna bolnica

— Brežice; Javna bolnica — Celje;
Bolnica socialnega zavarovanja —
Črna pri Prevaljah; Splpšna bolnica

— Idrija; Bolnica socialnega zavaro¬
vanja — Jesenice; Klinične bolnice

— Ljubljana: interna klinika, ktrur-
gična klinika, klinika za ginekologijo
in porodništvo, klinika za očesne
bolezni, klinika za kožne in spolne
bolezni, ortopedična klinika za po¬
habljence, otroška klinika, klinika za
živčne in duševne bolezni, klinika

za ušesne bolezni ter bolezni v nosu
in grlu, zobna klinika, klinika za
infekcijske bolezni in rentgenološka
klinika; Splošna bolnica — Maribor;
Javna bolnica — Murska Sobota;
Splošna bolnica — Novo mesto, Po¬
rodnišnica — Postojna; Javna bol¬
nica — Ptuj; Javna bolnica —' Slo¬
venj Gradec; Bolnica socialnega za¬
varovanja — Trbovlje; Splošna bol¬
nica — Vipava; Izolirnica — Zagor,e
ob Savi. Potem posebne bolnice za
pljučno jetiko: Novo Celje,' Golnik,
Ormož, Senožeče in Topolščica Tem
se priključujejo Protituberkulozni
dispanzerji s centralnima dispanzer¬
jema v Ljubljani in Mariboru: za
okraj Celje-mesto v Celju, za okraj
Črnomelj v Cmonilju, za okraj Go¬
rica v Ajdovščini in Solkanu, za
okraj Grosuplje v Grosupljem, za
okraj Idrija v Idriji, za okraj Ilirska
Bistrica v Ilirski Bistrici, za okraj
Jesenice na Jesenicah, za okraj
Kamnik v Kamniku, za okraj Ko¬
čevje v Kočevju, za okraj Kranj-
mesto v Kranju, za okraj Kranj-
okolica v Škofji, Loki. za okraj
Krško v Brežicah, za okrai Lendava
v Dolnji Lendavi, za okraj Ljubljana-
mesto na Masarykovi in Miklošičevi
cesti ter šolska poliklinika za šolsko
mladino, takisto šolska poliklinika
za predšolsko mladino, , za okraj
Ljubljana-okolica v Ljubljani in Li¬
tiji, za okraj Ljutomer v Ljutomeru,
za okraj Maribor-mesto v Mariboru,
za okraj Murska Sobota v Murski
Soboti, za okraj Novo mesto v No¬
vem mestu, za okraj Poljčane v Ro¬
gatcu in Slovenski Bistrici, za okraj
Postojna v Postojni, za okraj Ptuj
v Ormožu in Ptuju, za okraj Sežana
v Sežani, za okraj Radgona v Gornji
Radgoni, ža okraj Slovenj Gradec
v Cmi in Slovenjem Gradcu, za
okraj Šoštanj v Mozirju .in Šoštanju,
za okraj Tolmin v Tolminu, ža okraj
Trbovlje v Trbovljah Nadalje spe¬
cialna bolnica za kostno, in sklepno
jetiko v Šentpetru pn Gorici Razen

zdravilni serum

256

zdravila: oblike

navedenih imamo še bolnico za du¬
ševne in živčne bolezni v Polju pri
Ljubljani, onkološki zavod v Ljub¬
ljani prvenstveno za zdravljenje
rakavih obolenj; poliklinike v Ljub¬
ljani, Mariboru \in Celju; postajo za
transfuzijo krvi v Ljubljani, Mari¬
boru in Celju; aidivenerična dispan¬
zerja v Ljubljani in Mariboru za
spolno bolne; razne razgarjevalnice
in razmrčesevalnice' (razuševalnice);
dietične menze za bolne na prebavi¬
lih in sladkorno bolne; nad 200 po¬
svetovalnic, med njimi posebne za
matere in c treke ter za bodoče ma¬
tere; okrog 100 zobnih ambulant,
približno 300 splošnih ambulant ipd.
Vso preventivno zdravstveno službo
vodi in upravlja Centralni higienski
zavod v Ljubljani s tem, da upravlja
vse epidemiološke postaje in zavode.
— Slovenija se odlikuje tudi s šte¬
vilnimi naravnimi zdravilišči. Med
njimi najvažnejša so: za revmatična
obolenja Cateške toplice. Dolenjske
toplice, Laško; za ženske bolezni
Dobrna; za bolezni srca Slatina Ra¬
denci; za bolezni prebavil Rogaška
Slatina: za rekonvalescente ki živčno
bolne Rimske toplice.

zdravilni serum: serum, ki ga do¬
bivamo iz krvi živali (največ od
konja in govedi), ki smo jo cepili z
bakterijami ali njihovimi toksini.
Cepljene živali "so v svoji krvi na¬
pravile zaščitne snovi, ki jih kot
serume rabimo za zdravljenje in
preprečevanje tistih bolezni, katerih
povzročitelje smo vcepili konju ali
govedu.

zdravilo (medilkament): izrastlin-

sko, izživalsko, rudninsko ali ke¬
mično sestavljeno sredstvo za zdrav¬
ljenje bolezni, t. j. za uničenje po¬
vzročiteljev bolezni; potem da se
spoji s snovjo, ki je povzročila bo¬
lezen, v neškodljivo spojino n. pr.
pri zastrupljen ju; da krepi organi¬
zem v boju proti povzročiteljem bo¬
lezni: da olajša tegobe bolezni. Kra¬
jevna zdravila učinkujejo samo na

kraju, kjer jih rabimo, n. pr. mazila,
obliži, sipa, druga učinkujejo tudi
na oddafjene organe, ta dajemo ali
notranje ali v injekcijah (pod kožo,
v mišice, v žile) ali s klistiri v dan¬
ko ali z vdihavanjem v pljuča. Vsa¬
ko zdravilo ima svojo s poskusi na¬
tančno določeno količino, v kateri
učinkuje hajbolje. Ta količina se
imenuje doza in jo 'zdravnik pred¬
piše na receptu, n. pr. 15 kapljic ali
1 prašek ali 1 tableta trikrat na dan.
Maksimalna doza je na j večja koli¬
čina zdravila, ki se lahko da brez
škode. Lekarnar je dolžan pri pri¬
pravljanju zdravil se natančno dr¬
žati zdravnikovega predpisa. Pri¬
bližne mere za mila zdravila so: na
noževi konici, t. j. 0.5 do lg; kavina
žličica = 5 cm 3  ali 5 g, otroška žli-
čica = 10 cm 3  ali 10 g, juhina žli¬
ca = 15 cm 3  ali 15 g; vinski koza¬
rec = 100 cm 3  ali 1 del, čaša za
vodo = 150 cm 3 . •

zdravila, jemanje zdravil 1. na
tešče jemljemo odvajala: grenke

soli, ricinusovo olje; potem .sredstva
za odpravljanje zajedavcev. Na pra¬
zen želodec jemljemo sredstva proti
draženju želodčne ali črevesne sluz¬
nice, 2. pred jedjo vzamemo zdravila
za živahnejše izločevanje želodčnega
soka, torej zdravila za pospeševanje
teka. Potem zdravila v kapljicah,
da jih prebavne celice čim prej po¬
srkajo, 3. med jedjo jemljemo zdra¬
vila, ki dražijo želodec, n. pr, že¬
lezna vina, potem zdravila, ki vse¬
bujejo arzen ali brom, sulfamide,
4. po jedi vzamemo zdravila', ki blaže
prebavne motnje, zlasti taka proti
napihovanju in proti' preveliki koli¬
čini kisline, 5. pred spanjem jemlje¬
mo uspavala in odvajala, ki naj de¬
lujejo med spanjem, 6. med glav¬
nimi obroki vzamemo čaje proti
kašlju.

zdravila: oblike. Zdravila dobiva¬
mo v različnih ^oblikah: v praških,
raztopinah (za uživanje, za maza¬
nje in vtiranje), v kapljicah (notra-

•zdravila želodčna

257

zdravstvo

nje, za vkapanje, n. .pr. v oči), v in¬
jekcijah (v kožo, pod kožo, v mi¬
šice,. v žile), v svečkah (v danko, v
nožnico, v sečnico) itd
zdravila želodčna: navadno sred¬
stva, ki pospešujejo prebavo, n. pr.
grenčice, želodčni likerji ipd., ozi¬
roma vzbujajo apetit Tudi pepsin in
zelo razredčena solna kislina učin¬
kujeta podobno. Vsa ta na videz
nedolžna zdravila je treba jemati ob
kontroli zdravnika, ker slaba pre¬
bava in neješčnost sta lahko samo
znak kake resne želodčne bolezni,
ki jo je treba prvenstveno zdraviti.

zdravilski izpuščaj 1 . reakcija pre¬
občutljivega črganizma na nekatera
zdravila, 2. reakcija na injekcijo tuje
beljakovine. Navadno se pojavi po
pcnovrn injekciji, včasih pa tudi po
eni sami. Pojavi se ali takoj z ble¬
dostjo. prenehanjem dihanja,
nezavestjo in znižano telesno tem*,
raturo, ali šele 8 do 10 dni po injek¬
ciji kot serumska bolezen s kopriv¬
nico, hudim srbenjem, otečenimi
sklepi in bezgavkami ter povišano
telesno temperaturo. Izgine čez nekaj
dni, je neprijetna, toda ne nevarna
Zdravimo jo z injekcijami kalciuma
zdravljenje (terapija) je mnogo¬
vrstno: zdravilsko, medikamentozno
ali kemično z zdravili; fizikalno
s toploto, obsevanjem, masažo; le¬
žalno, mirovalno z ležanjem; sončno
(helioterapija) s sončenjem; vodno
(hidroterapija) s kopanjem; zračno,
obmorsko, planinsko; vročinsko s po-
vzročenjem umetne vročine; delovno
pri živčnih in duševno bolnih s te¬
lesnim delom; zdravljenje z lastno
krvjo (avtohemoterapija); naravno
brez zdravil oziroma samo z domačimi
zdravili, s primernim življenjem itd.,
dietično s primerno prehrano: debe-
lilno, shujševalno, sadno itd.

zdravnik: oseba, katere poklic je
zdravljenje bolezni, lajšanje bolečin,
preprečevanje oziroma zatiranje bo¬
lezni. prvenstveno kužnih Zdravnik
se mora po zakonu učiti predpisano

dobo zdravstva, opraviti predpisane
izpite, biti predpisano dobo na klini¬
kah oziroma v bolnici na praksi.
Imamo uradne zdravnike, zdravnike
socialnega zavarovanja, privatne
zdravnike, potem .praktične zdravni¬
ke za splošno zdravstvo in specia¬
liste za posamezne stroke zdravstva.

zdravniška tajnost oziroma mol¬
čečnost: zdravniki, lekarnarji, vse
zdravniško (babice itd.) ter lekarni¬
ško osebje je dolžno molčati o vsem,
kar vidijo ali izvedo pri opravljanju
svojega poklica. Izdajanje takih
stvari je .po zakonu kaznivo.

zdravstvena telovadba (fizkultura,
gimnastika): telesno vežbanje za

krepitev telesa po bolezni s prostimi
vajami ali na orodju.

zdravstveni zavodi. V zaščito in
povzdigo ljudskega zdravja imamo
v naši republiki razne zdravstvene
• zavode. Najvažnejše so klinike, ka¬
terih namen je, zdraviti bolnike, pro-
učavati bolezni, vzgajati zdravnike
ter drugo zdravstveno osebje. Potem
splošne bolnice, kamor se zatekajo
bolniki brez izjeme; posebne bolnice
za posamezne bolezni, n. pr. za du¬
ševno bolne, za jetične, za trahoma-
tozne ipd. Razni dispanzerji so po¬
sebna oblika zdravstvenih ustanov
za proučavanje in zatiranje posa¬
meznih boleznih, n. pr. dispanzerji
za jetične, za spolno bolne. Potem
odseka za zdravljenje sifilitičnih no¬
sečnic in sifilitičnih novorojenčkov
v Ljubljani in Mariboru. Tem zdrav¬
stvenim ustanovam se pridružujejo
socialne ustanove: jasli za otroke do
drugega leta starosti nameščencev,
ki so v službi; domovi igre in dela
za otroke od 2. do 6. leta starosti;
dečji domovi za osirotelo deco;
vzgojni domovi za starejšo deco, da
se izuče kake obrti; zavodi za de¬
fektne otroke, za pohabljene, gluho¬
neme, slepe itd.

zdravstvo 1. kurativno (zdravilno)
^ zdravi bolezni in lajša bolečine,
2. preventivno (obvarovalno) prepre-

17

zdrkniti

258

zlata žila

čuje oziroma zatira bolezni, pred¬
vsem kužne; 3. ljudsko zdravstvo, t. j.
nazori o zdravstvu, kakor so razšir¬
jeni med ljudstvom, ki so velikokrat
v hudem nasprotju z znanstvenim
zdravstvom, kakor ga pojmujemo
zdravniki, ki so pa vendarle dali
znanstveni medicini marsikatero po¬
budo, n. pr. o zdravilnih zeliščih itd.

zdrkniti 1. prolabirati. Povešenje
notranjih organov skozi naravne od¬
prtine tako, da so zunaj telesa, n. pr.
zdrk maternice v nožnico ali celo
pred nožnico; danke pred zadnjik;
pri porodu popkovnice ali kakega
plodovega uda pred spolovilo porod¬
nice. Pri maternici in danki je vzrok
zdrknjenja ohlapnost obmaternične-
ga oziroma obdančnega tkiva. Pri
otrocih je zdrknjenje danke priroje¬
no. Zdrknjeno danko uravnamo tako,
da si prste namažemo z vazelino ter
danko rahlo in oprezno potiskamo
nazaj. Zdrknjena maternica je na¬
vadno posledica težkih porodov.
Zdravi se operativno, 2. pri izpahu
v sklepu zdrkne glavica iz sklepne
ponvice, treba jo je uravnati.

zdruznjen organ, n. pr. modo, vre¬
tence, kost petnica, t. j. stisnjen tako,
da je izmaličen, nekako tako, kot
sadež, če ga stisnemo.

zemlja V zemlji žive povzročitelji
tetanusa, vraničnega prisada, tudi
kolere, pa paraziti, n. pr. zobatec.

zemljo jesti: pojav pri deci, ki čuti
potrebo po tem zaradi pomanjkanja
apna v hrani.

zenica (punčica, pupila): odprtina
v šprenici očesa, skozi katero prodi¬
rajo svetlobni žarki v oko. Normalne
zenice so popolnoma okrogle in ena¬
ko široke, na svetlobo se zožijo, če
svetloba pojenja, se razširijo (zenični
refleks). Neenake zenice in pomanj¬
kanje zeničnega refleksa je znak bo¬
lezni možganov, razokrožena zenica
pa znak očesne bolezni.

zgaga (žgaravica): pekoč občutek
v želodcu in požiralniku zaradi
preveč želodčne kisline. Proti temu

jemljemo sodo bikarbono na noževi
konici v čaši vode. Če je zgaga
pogostna, je potrebna preiskava.že¬
lodca in želodčnega soka.

zgib 1. sklep, n. pr. trganje v zgi¬
bih, 2. notranja stran sklepa, n. pr.
komolčni, dimeljski, kolenski zgib
(pr. gib).

zgodovina bolezni: opis bolezni od
predzgodovine (anamneze), od tre¬
nutnega stanja (status prezens), od
vseh posameznih dognanj, od spo¬
znave (diagnoze), od načina zdrav¬
ljenja (terapije), do izida bolezni
(eksitusa). Tako sestavljena zgodo¬
vina bolezni se imenuje tudi bolniški
zapiski ali bolezenski zapiski.

zibanje dece v zibelki ni dobro,
ker se deca razvadi, da zaspi samo,
če jo zibljemo. Za deco je doma naj¬
boljša otroška posteljica, za na cesto
pa otroški voziček s premakljivo
streho, ki jo dvignemo samo pri moč¬
nem soncu in slabem vremenu, sicer
pa je spuščena, da ima otrok dovolj
zraka.

zimske bolezni: prehlad, ozebe,
gripa, potem rahitis, revmatizem itd.
kot posledica pomanjkanja sončnih
žarkov.

zlata žila (hemoroidi): razširjene
vene na koncu danke oziroma na
zadnjiku s kroticami, t. j. z vozlom
podobnimi tvorbami ven. Zlata žila
povzroča neprijeten občutek pritiska,
včasih boli in srbi; če pri iztreblja¬
nju, zlasti zapečenem, poči, nastane
krvavitev, olajšanje (od tod poimeno¬
vanje zlata žila), pa zaradi izgube
krvi bolnika slabi. Zlata žila je po¬
sledica zastajanja krvi v venah pri
ljudeh, ki mnogo sedijo, pa se malo
gibljejo; pri nosečnicah zaradi pri¬
tiska noseče maternice na medenične
vene; pri zapeki itd. Zdravljenje:
lahka dieta, skrb za lahko iztreblja¬
nje, čistoča: po vsakem iztrebljenju
je treba okolje zadnjika obrisati z
vlažno krpo; kopanje v topli vodi in
dovolj gibanja. Če krotice nabrek¬
nejo in se vnamejo, nastanejo tako

zlatenica

259

zmrzovanje

zvani abranki, ki hudo bole— v ta¬
kem .primeru je treba ležati s pri¬
vzdignjenim spodnjim delom telesa
in devati na abranke hladne ob¬
kladke, da se vnetje pomiri. Dajejo
se tudi črevesne svečke, včasih je
potrebna celo operacija.

zlatenica (ikterus): pojav, da so

koža in sluznice, pa tudi notranji
organi prepojeni z žolčem — »žolč
se je razlil« — kar nastane, kadar
žolč ne more v črevo, pa preide
v krvni obtok in s krvjo v celice, ki
jih obarva žolto. Vzrok je neprehod¬
nost žolčnega odvodila bodisi zaradi
zamašenja z žolčnim kamnom ali
zaradi pritiska kake bule, zaradi
zoženja po zarastlinah, zaradi dva-
najstnikovega ali želodčnega katarja.
Ker žolč ne pride v črevo, nastanejo
motnje v presnavljanju masti, ki ne¬
prebavljena odhaja z iztrebki, kar
se opaža na blatu, ki je ilovnasto
oziroma podobno malti. Seč je tem-
norjav in se peni žolto. Zaradi žolča
v krvi nastane glavobol, po koži
srbenje, ki povzroči, da se bolniki
venomer praskajo, kožo opraskajo,
nakar rad pritisne prisad. Zlatenič-
niki so slabe volje in otopeli. Zlate¬
nico zdravimo prvenstveno s pravil¬
no dieto, t. j. z nemastno hrano. Tudi
mleko ni primerna hrana za zlate-
nične bolnike, vsaj ne neposneto.
Bolnike z zlatenico je treba dobro
predristiti, najbolje tako, da vzamejo
vsako jutro na tešče veliko žlico
karlovarske soli, raztopljene v čaši
precej tople vode. Dobro je, da zla-
tenični bolniki ležijo vsaj nekaj dni
in da dobivajo okoli života hladne
obkladke', dokler imajo povišano te¬
lesno temperaturo, pri normalni tem¬
peraturi, t. j. izpod 37° C, pa tople.
Proti srbenju so dobre tople kopeli
in vtiranje z vodo, v katero smo
kanili limoninega soka.

zlepljenine: vneti organi, prven¬
stveno trebušni, se sprimejo med se¬
boj, pa se še niso zrasli, pri opera¬

ciji se dajo ločiti drug od drugega
(pr. zarastline),
zločest gl. maligen,
zlom kosti gl. prelom kosti,
zmak: premik organa, ki nima
sklepa, iz njegove lege, n. pr. zmak
očesne leče, zmak zoba, zmak kost¬
nih zlomkov, tudi zmak hrbteničnih
vretenc. Če je pri zadnjih zmak tak,
da se ne maje, tedaj je to zaskočeni
zmak.

zmaknjena ledvica nastane pri
hitrem shujšanju, pri čemer ledvica
zgubi svojo maščobno oporo in po¬
stane nestalna. Povzroča težave v tre¬
buhu, če se pa zasuče okoli svojega
peclja, nastanejo lahko najhujše
komplikacije, da je včasih potrebna
celo operacija.

zmečkanje: stisk tkiva tako, da so
vsi elementi poškodovani, tudi krvne
žilice, iz katerih pronica kri, se se¬
seda navzdol tudi na dele, ki niso
poškodovani, in dela na koži lise,
najprej modre, potem rumene in ze¬
lene. Zdravimo ga s  hladnimi ob¬
kladki in z onegibitvijo. Včasih je
potrebna operativna pomoč.

zmesna okužba: okužen j e z dvema
ali več vrst mikrobov, n. pr. s strep-
tokoki in stafilokoki, z bacili jetike
in gripe, s povzročitelji mehkega in
trdega Cankarja itd.

zmogljivost (potenca): umska, spol¬
na (pr. impotenca).

zmrzovanje: odmiranje tkiva ob
vplivu mraza. Zmrzovanje je splo¬
šno in krajevno (gl. ozeba in ozebli¬
ne). Splošno zmrzovanje se začne
z mrzlico in zaspanostjo, ki kmalu
preide v nepremagljivo spanje. Člo¬
vek postane omotičen, zgubi zavest,
žila se komaj tiplje, telo postane
ledenomrzlo. Če ni prave pomoči,
človek kmalu umre. Samopomoč je
v tem, da človek v takem položaju
z neprestanim gibanjem skuša od¬
gnati spanec, dokler ne pride pomoč,
prva pomoč pa v' tem, da zmrznje¬
nega prenesemo najprej v hladen,
toda poroti vetru in mrazu zaščiten

17*

zmrzlina

260

zob

pa.-..ter. da mu drgnemo zmrzle ude
s snegom ali s hladno vodo ter iz¬
vajamo umetno dihanje, če zmrzn.,c-
nee ne diha. Ko se zave, mu dajemo
vroče pijače: čaj, kavo, alkoholne
pijače.

zmrzlina: III. stopnja ozebe, t. j.
odmiranje tkiva (nekroza).

zni čaj (karakter): duševne last¬

nosti (volja in občutki) človeka. Na
značaj vplivajo podedovane lastnosti
in okolje, v katerem se človek v mla¬
dosti razvija. Pri odraslih se značaj
redkokdaj spremeni, razen pri bolez¬
nih, n. pr. .pri progresivni paralizi,
ali pri zavživanju strupov in mamil
(alkohola, epiuma ipd.).

./najden je tisti duševni bolnik, ki
znajde v času in kraju, ki torej
ve, kje in kdaj je, ki je orientiran
(nasprotje: neznajden, •neorientiran).

znak bolezenski: simptom. Vsaka
bolezen kaže bolezenske znake, po
katerih jo spoznamo, n. pr. pljučnica
vročino, težko dihanje, bolečine v
prsih, kašljanje itd.

znamenje 1. prirejeno t. j. ostro
omejena nakaza v koži, obstoječa iz
žilic (žilnjak) ali nakopičenega kož¬
nega barvila (pigmentno znamenje).

Risba 131.

Prirojeno znamenje na glavi.

znižati se gl. povesiti se.

Prirojena znamenja odstranjujemo
z operacijo, z rentgenskim in ra-
diumskim obsevanjem, 2. rasno kot
značilnost rase.

znoj (pot): izloček žlez znojnic na
koži. Znoj s svojim izparevanjem

vzdržuje stalno toploto telesa, hkrati
se z znojem odplavljajo škodljivi
presnevki in drugi strupi, zaradi tega
je močno znojenje mnogokrat zelo
koristno. Povprečno izloči odrasli
človek približno en liter znoja na
dan, ki takoj izpari in je zaradi tega
nezaznaven. Prekomerno znojenje je
posledica obolenja žlez in drugih
bolezni (pr. znojavica). Pri znojenju
nog, kar je pogosto posebno pri
ploskih nogah, si je treba vsak dan
umiti noge v mlačni vodi in preobuti
nogavice, v težjih primerih obse¬
vamo noge z rentgenom. Prekomerno
znojenje ped pazduhami se da včasih
odpraviti z izredno čistočo in umiva¬
njem. Za umivanje je najboljše sali¬
cilno milo ali 2% formalin v mentol-
špiritusu ali 3 % salicilni alko¬
hol, razen, tega pudranje s 5% sali¬
cilno kislino, s formalinom ali tano-
formam. — Znojenje je značilno za
nekatere bolezni, pri tem ima znoj
svojstven duh. Rahitična deca se
znoji zlasti na temenu, jetičniki po¬
noči itd. Umetno povzročimo znoje¬
nje z zdravili (z znojili), z vročimi
ali električnimi kopelmi. To delamo
pri revmatizmu, tolščavici itd.

znojavica: prirojeno prekomerno
delovanje znojnic, ki se kaže v pre¬
komernem potenju, zlasti v pazduhi,
na dlaneh in podplatih, kjer lahko
povzroči neprijetna vnetja med
prsti, pa tudi na obrazu in na glavi.
Njene neprijetnosti lajšamo z umi¬
vanjem z vročo vodo, s salicilnim ali
žveplenim milom oziroma pudrom.

znojnica: kožna žlezica, ki izločuje
znoj.

zeb je najtrši organ človeškega in
živalskega telesa. Tiči v zobnici (po¬
seben predal v zgornji in spodnji
čeljusti) ter obstoji iz krone, vratu,
iz ene ali več korenin. Vzdolž zoba
po sredi je zobna votlina, v kateri
je zobni živec. Odrasli človek ima
32 zob, v vsaki čeljusti po 16, in
sicer na vsaki strani po 2 sekavca,
po eden podočnik, po 2 mala kočnika

zobatec

251

zobovja

ali ličnika, po 3 velike kočnike ali
meljače. Zadnji kočnik se imenuje
starostni ali modrostni zob, tudi
krajnik.

zcbatec gl. ankilostomiaza.
zcbiti se 1 . dobivati zobe, 2. menja¬
vati zobovje (mlečno za stalno).

zobne bolezni gl. poleg v sledečem
naštetih še paradentoza.

Risba 132.

Vzdolžni prerez skozi bolni zob. Zobna
gniloba (1), zobna cista (2), dlesna (3).

zobna cista: zadebeljina na koncu
zobne korenine, nastala iz granu¬
loma, je napolnjena s serozno teko¬
čino.

zobna fistula: odprtina, nastala

tako, da je zobna gniloba prodrla
navzven v usta ali na obraz in se iz
nje cedi gnoj.

zobna gniloba ali zobna piškavost

(zobni karies) je silno razširjena bo¬
lezen, ki jo pospešuje današnja obli¬
ka prehrane, t. j. umetno priprav¬
ljene jedi, uživanje sladkorja, potem
kisline, ki se delajo v ustih iz raz¬
ličnih vzrokov. Zobno piškavost je
treba zdraviti takoj v začetku, ker
sicer sčasoma pokvari vse zobe; zato
je treba k zobozdravniku takoj, ka¬
kor hitro čutimo, da na zobu ni kaj
prav. Popolnoma isto velja tudi za
otroke z mlečnim'zobovjem!

zcbna goba gl. granulom.

zcbnica: jamica v čeljustnici, v

kateri tiči /ob.

zchni kr men ali zcbcvec: usedlina

iz sline, obstoječa iz apnenih soli, ki
se nabirajo na zobeh, zlasti na spod¬
njih sekavcih in zgornjih kočnikih.
Končna posledica zobnega kamna je,
da se začno zobje majati in izpadati,
ker zcbcvec predira v dlesno in jo
odriva ter tako razgalja zobno kore¬
nino. Proti nabiranju zobnega kamna
se borimo z negovanjem zob, z zob¬
no krtačko, z zobnim praškom ali
zobno pasto, že nabranega pa mora
čimprej odstraniti zobozdravnik.

zcbcbcl: bolečine v zobeh in če¬
ljustih nastanejo največkrat zaradi
zobne gnilobe. Naiprei se pojavijo
neprijetni občutki pri vročih in hlad¬
nih jedeh ter pijačah, pri grizenju
sadja itd., pozneje lahko nastanejo
hude vrtajoče bolečine zavoljo piška¬
vega zoba, pri čemer čeljust in lice
otečeta. Dostikrat bolnik ne more
niti določiti, kateri zob je kriv nje¬
gove bolečine; to dožene šele zobo¬
zdravnik. Zobobol nastane včasih
pri zdravih zobeh n. pr. pri slabo
zraščehih; .petem v starosti, ko se
dlesna sfrkne itd. — Kadar ne . mo¬
remo takoj do zobozdravnika, vza¬
memo proti zobobolu laj.šila, n. pr.
veramon, piramiden, aspirin i.nd.

zebevje nam rabi za .prijemanje in
držanje hrane, za nje razkosanje n
zmletje. Otrok se rodi brez zob; s
šestim mesecem starosti začne dobi¬
vati mlečno zebevje, ki sčasoma do¬
seže število 20; odrasli člo-vek ima
stalno zebovje z 32 zobmi, t. j. po
8 v vsaki čeljustni polovici. Zobovje,
je izredno važne za prebavo, za pra¬
vilno tvorjenje glasov, za primerno
obliko obraza, zato je treba paziti
na to, da si ga ohranimo čim dlje.
Mlečno zobovje začne rasti s  6. me*,
sečem starosti in sicer se pokažeta
najprej srednja dva spodnja sekalca,
tema sledita v 7. mesecu srednja 2
zgornja sekalca itd., dokler ni v 20.
do 30. mesecu starosti mlečno zo¬
bovje popolno, t.,j. obsegajoče 20 zob.
Čez ča$ nadomesti mlečno zobovje

zobovje negovanje

262

zoženje

stalno zobovje; v 6. letu starosti iz¬
podrinejo mlečne . zobe najprej prvi
veliki kočniki itd., dokler ni v 12. letu
stalno zobovje polnoštevilno razen
starostnega zoba, ki zraste šele med
20. in 30. letom starosti ali še po¬
zneje. V starosti začno zobje izpa¬
dati, nadomeščamo jih z umetnim
zobovjem iz porcelana, pričvrščenim
na mostiček ali na ploščico, ki se
pritisne na nebo. Posamezen umetni
zob namestimo tudi z zatikom, ki ga
potisnemo v votlino korenine — tak
zcb se imenuje zatični zob. — Piška¬
vo zobovje mora zobozdravnik iz¬
čistiti in zaliti (plombirati).

zobovje negovanje. Čiščenje zob je
tako potrebno kot umivanje obraza
in rok. Potrebno je, da si ohranimo
zdrave zobe in zdrava usta ter tako
preprečimo, da iz ust pridejo škod¬
ljive kali, ki prodro v .mandeljne,
v grlo in po krvnem obtoku v druge
organe, ki jih okužijo. Ostanki hrane
kvarijo zobe, ker načenjajo zobno
sklenino, t. j. vnanjo plast zobne
krone, slabi zobje pa slabo vplivajo
na prebavo, ker hrane dovolj ne
zmeljejo in se ta v ustih dovolj ne
preslini. Za odstranjevanje ostankov
hrane je najboljše sredstvo primerna
zcbna krtačka, s katero odrgnemo
zobovje z vseh strani, t. j. od spre¬
daj. od zgoraj in od zadaj. Pri tem
uporabljamo zobni prašek ali zobno
pasto, ki pa ne smeta vsebovati ni-
kakih kislin. Zobe si čistimo s krta-
čko vsaj enkrat na dan, najbolje pre¬
den gremo spat. Po čiščenju ne
smemo ničesar več jesti oziroma če
kaj jemo. moramo čiščenje ponoviti,
ker sicer ostanejo ostanki hrane med
zobmi, se čez noč razkrajajo in kva¬
rijo zobovje. Razen tega je treba, da
si x»o vsaki jedi dobro izplaknemo
zobe z mlačno vodo, pri čemer po¬
sebno pazimo na to, da izčistimo vsa
medzobja, t. j. medsebojne stike zob,
kjer se ostanki hrane najraje drže.
— Dokler otrok nima zob, ne potre¬
buje nikakega čiščenja ust — čišče¬

nje je celo škodljivo, ker rani ustno
sluznico ter tako ustvarja možnost,
da pridejo bolezenske kali v otroški
organizem. Ko dobi popolno mlečno
zobovje, t. j. nekako po dveh letih
starosti, je treba otroku čistiti zobe
s krtačko in ga navajati na to, da
to opravi sam. Tudi za otroka velja
isto kot za odraslega; po večernem
čiščenju zob nikake hrane več, ne
slaščic in ne sadja! — Zobe je treba
čistiti zlasti v nosečnosti, potem bol¬
nikom, kar jim osveži usta in v vro¬
čini gasi žejo.

zobotrebec: tanka lesena, koščena
ali kovinska priprava za trebljenje
zob po jedi, zlasti po zavživanju
mesa. Zobotrebec je za odraslega hi¬
gienična naprava, ker si_ z njim od¬
stranjuje ostanke jedi izmed zob in
s tem preprečuje nastanek zobne
gnilobe. Najbolje je uporabljati le¬
sene zobotrebce ter jih po uporabi
zavreči; nošenje zobotrebcev v žepu
je nehigienično, uporaba takih zobo-
trebčev lahko okuži usta. Deca se
z zobotrebcem lahko rani, zato ji je
treba uporabo zobotrebca preprečiti.

zoonoze: na človeka prenosljive
živalske bolezni, n. pr. smrkavost,
vranični prisad, steklina, tularemija
itd.

zooparazit: živalski zajedavec,

n. pr. uš, trakulja, črevesna glista
itd. (nasprotje: fitoparazit, rastlinski
zajedavec).

zoster (pravzaprav: herpes zoster):
pasasti izpuščaj ali pasovec, izpuščaj
na koži z mehurčki, navadno samo
na eni strani trupa ali obraza, zgor¬
njega ali spodnjega uda, v območju
enega živca, katerega razširjenost je
podobna pasu. Gl. risbo 97. Povzroča
hude bolečine in srbenje, včasih tudi
vročino. Zdravimo ga s pudrom in
dajemo zdravila zoper bolečine, n. pr.
aspirin, piramidon ipd.

zoženje (striktura) 1 . črevesa po¬
vzroče brazgotine v črevesu ali v
trebušni votlini, zarastline v trebuhu
kot posledica čira, bule na trebušnih

zračenje

263

zvarek

organih itd. Posledice so zastajanje
blata' in plinov, ohromelost črevesa
in vnetje potrebušnice (pr. ileus),
2. sečnice povzročajo brazgotine, ki
so posledica vnetja (kapavice). Bol¬
niki z zoženo sečnico imajo težave
pri puščanju vode, seč teče v tankem
curku ali kaplja za kapljo, pri če¬
mer se mora bolnik napenjati. Ker
se sečnik redkokdaj izprazni docela,
se zaradi zastajanja in razkrajanja
seča vname Sečnikova sluznica. Zo-
ženje sečnice se zdravi z razširje¬
njem zožine ali z operacijo.

zračenje (ventilacija): odstranje¬

vanje slabega zraka. Zrak je slab
ali pokvarjen zaradi toplote in dima
(kurilnega, tobačnega), zaradi prena-
sičenja' z vlago, z ogljikovo rislino,
s prahom, z bakterijami/ s smradom
ter z vsakovrstnimi neugodnimi in
strupenimi snovmi. Zračenje se vrši
s pomočjo hladnega in suhega zraka,
ki se giblje in iztisne slabi zrak.
Naravno zračenje vrši n. pr. na od¬
prtih krajih (na mestnih ulicah in
trgih) veter, zaradi tega je treba,
da ulice drže v smeri najpogostnej-
šega vetra in da so v primeri višino
poslopij dovolj široke. V zaprtih
prostorih vrše naravno zračenje po¬
rozni zidovi, špranje ob oknih in
vratih, odpiranje vrat in oken.
Umetno zračenje oskrbujejo ventila¬
torji, ki morajo biti nameščeni ,pod
stropom. Posebno skrbno morajo
delovati ventilatorji v delavnicah,
kjer se razvijajo strupeni plini, n. pr.
v tiskarnah svinčene pare.

zračna kopel: ležanje na svežem
zraku. Z njim zdravimo notranje,
zlasti pljučne boležni, potem rane,
fistule ipd. Z ležanjem na zraku, na
soncu in v vodi tudi utrjujemo svoje
telo.

zračnik: votla blazina ali votel
obroč iz gumija, ki ga napihnemo
z zrakom. Devamo ga bolnikom pod
zadnjico, da s tem preprečimo pre-
ležanino

zračnjak prsni gl. pnevmotoraks.

zrak: plinski plašč, ki obdaja ze¬
meljsko oblo. Sestoji iz dušika (ne¬
kako 78 %), kisika (okoli 21 %) in
drugih plinov (argona, neona, he-
liuma, ogljikovega dvokisa). Vsi ti
plini so važni za življenje na zemlji
in vplivajo na klimo kakega kraja,
ki je razen od sestave zraka odvisna
tudi od vlage, toplote, zračnega pri¬
tiska, električnosti itd.

zračna embolija: vdor zraka v
krvni obtok pri poškodbi vene.
Zračna embolija povzroči smrt, če se
zrak ustavi v srcu ali pljučih. Znaki:
nenadne motnje dihanja in srčnega
utripanja. Pri pljučni emboliji se
pojavi strašno pomanjkanje sape
s krvavkastim izmečkom iz pljuč,
pri zamašenju glavnih odcepkov
pljučne arterije nastopi pljučna kap.
Pomoči pri tem ni pravzaprav ni-
kake, možno je samo lajšanje bolečin
in pomirjen j e bolnika.

zračne kopeli: ležanje na svežem
zraku. Zračne kopeli uporabljamo za
zdravljenje notranjih bolezni, prven¬
stveno za zdravljenje pljučne jetike,
potem za zdravljenje ran, fistul in
za utrjevanje telesa, zlasti pri sla¬
botni deci.

zrcalo: pripomoček za preiskova¬
nje raznih organov, n. pr. za oko,
uho, nos, grlo itd. Zrcalo odbija
svetlobne žarke in jih usmerja na
organ, ki ga osvetljuje, da postane
viden.

zrklo gl. oko.

zrklina = steklovina, t. j. brez¬
barvna, prozorna, žoličasta vsebina
zrkla.

zrnovit ali zrnat n. pr. celica, ka¬
tere protoplazma vsebuje zrnca;
rana z mesnatimi bradavicami (gra¬
nulacijami).

zvarek (dekokt) napravimo tako,
da drogo polijemo z destilirano vodo,
jo grejemo 5 minut in mešamo, nato
jo pustimo stati pol ure, da se
ohladi, nazadnje tekočino precedimo.
Zvarek mesni ie iz mesa in rabi za
gojenje mikrobov.

rveravica 264 železov klorid

zveravica = vidovica.
zvin (distorzija): pretegnjenje v

sklepu, pri čemer sklepna glavica ni
izven sklepne ponvice, ni torej treba
nikakega uravnavanja (pr. izpah)
Največkrat si zvinemo ali zvijemo
nogo. v skočnem sklepu s tem. da
napak stopimo, pri čemer nastanejo
hude bolečine, noga okoli gležnjev
oteče, včasih se pokažejo kožne in
podkožne podplutbe. Zdravljenje ob¬
stoji v tem, da ležimo in devamo na
nego hladne obkladke z ocetnogli-
ninp raztopino, zdravnik pa napravi
trdno obvezo okoli skočnega sklepa
z obližem ali pa nogo umavči.

zvonjenje v ušesu: šumenje v ušesu
pri obolenju srednjega in notranjega
ušesa, pa tudi pri nervoznosti, ble¬
dici, motnjah v krvnem obtoku, pri
zastrupljanju itd. Pri ponavljajočem
se ali stalnem zvonjenju je treba
ugotoviti vzrok in ga odpraviti

ž

žabji trebuh: široko napihnjeni tre¬
buh pri rahitični deci.

žabica 1 pedjezična; vodena bula
pod konico jezika, ki je nekoliko
podobna žabici. Povzroča motnje pri
govorjenju in žvečenju, zato to je
treba operativno odstraniti, 2 ušesna
= uhvica.

žabjeglavec: za življenje nespo¬
sobna človeška spaka brez lobanj¬
skega svoda; v glavo je podoben
žabi, od tod poimenovanje,
žara osipa = koprivnica,
žarki mejni: dolgovalovni rentgen¬
ski žarki, ki ne učinkujejo v globino;
rabijo se za obsevanje kožnih bo¬
lezni.

žarkcvitica ali žarkovita plesnivica
(aktinemikoza): dolgotrajno gnojenje
čeljusti, dihal, prebavil, kože. bez¬
gavk; povzroča ga žarkovita plesen,
žarkovnica. Človek se največkrat
okuži z žitnimi in travnimi bilkami,
ki jih žveči. Žarkovnica pride ali
naravnost v tkivo s tem, da bilka

sluznico ust rani, ali pa vdre v telo
skozi votel zob Nasploh pride žar¬
kovnica v človeško telo skozi dihala,

Risba 133

Žabjeglavec.

potem skozi jezik, nebnice in preba¬
vila. redkeje skozi kožo. Bolezen
zdravimo operativno in z obseva¬
njem. Obvarujemo se pa pred njo
s tem, da ne jemljemo žitnih in trav¬
nih bilk v usta,

žeja: občutek suhote na ustnicah,
v ustih in žrelu zaradi pomanjkanja
vede v organizmu. V krvi je razme¬
roma več soli, kar draži središče za
žejo v možganih. Odrasli človek po¬
trebuje nekako poldrugi liter vode
na dan, deca nič manj. Nespametno
in škodljivo je, deci odtegovati vodo,
če jo hoče imeti. — Pomanjkanje
vode lahko povzroči .prav tako hude
motnje v organizmu kot pomanj¬
kanje hrane. Pri hudih telesnih na¬
porih ni dobro piti, ker se tekočina
hitro izznoji, pri tem pa se srce
obremeni Stalna žeja — žejavica —
je znak sladkorne bolezni

železni tujek v ofesu: drobec že¬
leza. ki se je zaril v oko; treba ga
je čim prej odstraniti, ker je poln
bolezenskih klic, ki .povzroče vnetje
očesa. Za odstranjevanje železnih
tujkov iz očesa imamo posebne ma¬
gnete.

železov klorid (Fe CN): raztopljen
nam rabi za ustavljanje manjših

železovi preparati

265

želodčni katar

vnanjih krvavitev, nikdar pa ga ne
smemo rabiti notranje!

železovi preparati so zdravila, ki
vsebujejo železo. V zvezi z arzenom,
beljakovinami, kinavinom ipd. se
rabijo kot krepčilo pri slabokrvnosti,
v rekonvalescenci itd.

želodec: vrečasti del prebavne cevi
med požiralnikom in dvanajstnikom.
Leži v trebušni votlini pod trebušne
prepono. Na zgornjem koncu je ustje
požiralnika (kardija), na spodnjem
želodčni vratar (pilorus), ob straneh
sta mala in velika krivina (kurva-
tura). Njegova stena obstoji iz treh
plasti: notranja plast je sluznica
(mukoza), vnanja trebušna mrena
(seroza), vmes je srednja, mišična
plast. V sluznici so žleze, ki izločajo
želodčni sek, prvenstveno solno ki¬
slino in pepsin, ki je potreben za
prebavo beljakovin. Prebavljanje
hrane v želodcu traja 2 do 5 ur.
Hrana se meša z želodčnim sokom
z valovanjem želodca, ki ga povzroča
mišična plast želodčne stene.

želodec povešen ali znižan (ga-
stroptoza) zaradi ohlapnosti želod¬
čnih sten pri splošni oslabelosti, pa
tudi trebušne stene po mnogih no¬
sečnostih in porodih. Zdravimo ga
najprej s tem, da telo v celoti kre¬
pimo, pri čemer se popravi funkcio¬
niranje . želodčnih vezi, .potem z
gimnastiko, s trebušnim pasom, s
primerno dieto. Tudi z operacijo so
poskušali zdraviti znižani želodec,
toda sčasoma so se tegobe povrnile.

želodec razširjen (dilatiran) je po¬
sledica ohlapelega mišičevja v že¬
lodčni steni, pri čemer preneha
želodčno valovanje in hrana zastaja
v želodcu. Stalna obremenitev že¬
lodca in pomanjkljivi napo-n njegovih
sten vplivata drug na drugega ter
povzročata, da se želodec razširi.
Včasih je vzrok tega splošna oslabe¬
lost, drugič krč želodčnega vratarja
ali ovira pri prehodu iz želodca v
dvanajstnik frak. brazgotina in za¬
radi nje zoženost). V zadnjem pri¬

meru si želodec prizadeva, da oviro
premaga, kadar se mu več ne po¬
sreči, ostane jed v želodcu, želodec
se zmeraj bolj in bolj razširja, peri¬
staltika se izprevrže proti požiral¬
niku in ustom, želodec se izprazni
z bljuvanjem. Znaki razširjenega
želodca so: pritisk v želodcu, riganje,
suh jezik, neješčnost, v razviti stop¬
nji bljuvanje in splošne motnje,
predvsem hujšanje. Zdravi se z mi¬
rovanjem. dieto, s splošnim krep¬
čanjem, z masažo in z elektrizira-
njem. V primerih, kjer je vzrok
organičen (bula. brazgotina), pomaga
samo operacija, ki oviro ali odstrani
ali obide.

želodčne bolezni najpogostneiše so:
katar (gastritis), razjeda ali čir
(ulkus), rak, krči, nevroza, razširjeni
in povešeni želodec.

želodčna cev je iz gumija za izpi¬
ranje želodca. Cev vtaknemo skozi
usta. žrelo in požiralnik.

želcdčpa fistula: nenaravna že¬

lodčna odprtina. Nastane po poškodbi
ali želodčnem abscesu, ki se prepusti
navzven, a!: umetno, da moremo
skozi njo hraniti bolnika, ki ima
okvarjen požiralnik, n. pr. brazgo-
tinsko zožen po zavžitju luga ali
kisline.

želodčni katar (gastritis): akutno
vnetje želodčne sluznice zaradi pre¬
napolnjenosti želodca, zaradi pre¬
mrzle ali .prevroče hrane, zaradi
nezadostno razdrobljene hrane pri
nemarnem žvečenju ali s slabimi
zobmi, zaradi pokvarjene hrane, za¬
radi zastruplienja in pri nalezljivih
boleznih. Znaki akutnega želodčnega
katarja so: pritisk v žlički, neješč¬
nost, neprijeten okus v ustih, bel
jezik, driska ali že, peka. Zdravi se
dietično in z dristili Vzroki kronič¬
nega katarja so: alkoholizem, niko¬
tin. slaba hrana, srčne ter pljučne
bolezni itd. Znaki isti kot pri akut¬
nem katarju, zraven pogosto še
zgaga, vzdigovanje iz ždodca : n
bljuvanje, predvsem zarana natešee,

želodčni krč

266

ženski šport

glavobol, vrtoglavica itd. Zdravi se
takisto z dieto (prepoved uživanja
svežega kruha, alkohola, mastnega
mesa.in sploh mastnih jedi, ker so
težko prebavljive) s toplimi obkladki
na želodec, z rednim odvajanjem in
s tem, da odstranimo vzrok. Sploh
je treba za vsak kronični želodčni
katar skrbne zdravniške preiskave,
ker je katar dostikrat znak hujše
bolezni.

želodčni krč nastane zaradi razjede
na želodcu; zaradi zoženega želod¬
čnega vratarja ko se želodec nape¬
nja, da potisne hrano , skozi ožino;
pri tabesu itd.

želodčne krize: bolečine in krči
v želodcu pri tabesu.

želodčna nevroza: funkcionalne

motnje v želodcu brez anatomičnih
sprememb kot pojav splošne živčne
vzburi ji vosti. Znaki: tako zvana ner-
voznostna dispepsija (živčne motnje
prebave), napihnjenost in napetost
želodca, pritisk v žlički, slab okus
v ustih, obložen jezik, riganje in
bljuvanje, neješčnost ali pa volčji
glad, nepravilno odvajanje (zaprtje
ali driska), krči ' v požiralnikovem
ustju (kardiospazem), utrudljivost
itd. Zdravljenje je simptomatično in
psihično.

želodčni rak gl. rak na želodcu,

želodčna razjeda, želodčni čir (ul¬
kus) je največkrat posledica neza¬
dostne prekrvljenosti na kakem
mestu želodčne sluznice, ki jo zaradi
tega želodčna solna kislina razjeda
Cir na želodcu povzroča hude bole¬
čine 1 do 3 ure po jedi in sicer zaradi
solne kisline, ki se ob prebavi pojavi
v želodcu ter draži načeto mesto
Razen bolečin so znaki želodčne raz¬
jede tudi izpahovanje iz želodca in
bljuvanje. V izbljuvkih je dostikrat
temna kri, ker je razjeda prejedla
žilice želodčne stene. Krvavenje je
izredno važen znak. Če krvi ne naj¬
demo v izbljuvkih in pri črpanju iz
želodca, jo je mogoče dognati v bla¬
tu. Razjedo na želodcu je mogoče

skoraj brez izjeme dognati rentgeno-
loško. Nevarnost razjede je prven¬
stveno v krvavenju in pa v tem, da
čir preje želodčno steno, da torej iz

Risba 134.

Rentgenska slika s kontrastom napol*
njenega želodca. Želodčna vdolbina po
razjedi (1).

želodčne razjede nastane želodčna
prejeda (perforacija), ki povzroči
vnetje potrebušnice. Pri krvavenju
in pri sumu na prejedo je nujna
takojšnja operacija.

ženske bolezni: bolezni plodil

(jajčnikov); rodil (maternice in nož¬
nice) in ženskega spolovila (vulve;
gl. ginekologija). Ženske bolezni po¬
vzročajo bolečine v trebuhu in kri¬
žu, krče v trebuhu, nepravilno me¬
sečno perilo, krvavenje iz rodil itd.
Pri vsaki nepravilnosti ženskih spol¬
nih organov se je treba dati zdrav¬
niško preiskati, da se bolezen ne'
zanemari in ne zastara.

ženska spolna hladnost (frigid¬
nost): nerazpoloženi e pri spolnem
občevanju. Vzroki: nerazvita spolo¬
vila, potem neprijetni spolni doživ¬
ljaji z možem (surovo, brezobzirno
postopanje, zlasti v pijanosti; može¬
va spolna slabost; odvratnost moža);
razen tega napačna spolna vzgoja, ki
zavrača vse, kar se nanaša na spol¬
nost. Zdravi se ženska spolna hlad¬
nost s psihoterapijo.

ženski šport: vsaki ženski je po¬
trebno gibanje, da ostane sveža,
prožna in odporna. Gibanje v go-

žila dovodnica

267

živčne bolezni

spodihjstvu ni dovolj, ker je p-reeno-
stransiko in ne krepi telesa v celoti.
Najboljše je gibanje na prostem;
lahka atletika, plavanje, tenis, smu¬
čanje, jahanje ipd.

žila dovodnica v srce kri dovaja,
t. j. vena ali ne-utripalnica.

žile krčne (gl. variksi); razširjene
vene zlasti na golenih in stopalih.

žila mezgo vnica: po njej se pretaka
mezga.

žila odvodnica iz srca kri odvaja,
to je arterija ali utripalnica.

žila zlata (hemeroidi); razširjene
žile ob danki in zadnjiku.

žilje ali ožilje: cevi, po katerih se
pretaka kri, t. j. krvno žilje; ono, po
katerem se pretaka mezga, je mez-
govno žilje (pr. obtočila).

žilnica (horioidea); očesna ovoj¬
nica, bogata z žiljem, med mrežnico
in beločnico.

žilnjak (angiom); znamenje na
koži oziroma bula iz žil.

žilni krč (angiespazem); krčevito
zoževanje ožilja zaradi preobčutlji¬
vosti simpatičnega živčevja, ki
upravlja ožilje.

žitavica ali žitna božjast (ergo-
tizem); zastrupljen je z rženimi ro-
žički, t. j. z uživanjem kruha iz
moke, v kateri so zmleti rženi ro-
žički. Znaki; krči po trebuhu, srbež,
gluhota v prstih, odmiranje prstov,
šumenje po ušesih, omotica, bljuva¬
nje, driska, vidovne motnje itd.
Zdravljenje; spraviti je treba strup
čim prej iz telesa s pospešenim blju¬
vanjem in odvajanjem.

živali domače prenašalke bolezni:
stekline, raznih trakulj, smrkavosti,
ikravosti itd. Zaradi tega je treba
biti tudi pri domačih živalih previ¬
den. Vsekakor je- prevelika nežnost
do domačih živali, predvsem poljub¬
ljanje, neokusno in nehigienično. Ob
razsajanju živalskih bolezni je treba
dati živali cepiti.

živci: vrvicam podobne tvorbe

človeškega in živalskega telesa, ki
po svojih izrastkih prevajajo živčno

vzburjenje. Motorični ali gibalni
živci prevajajo vzburjenje iz možga¬
nov in hrbtnega mozga v mišice,
kjer se končujejo njihove niti v po¬
sebnih končičih; čutilni ali senzibilni
živci prevajajo vzburjenje od orga¬
nov v hrbtni mozeg oziroma v mo¬
žgane, končujejo se prosto ali pa
v posebnih tvorbah kakor n. pr.
v tipalnih brbončicah v koži, jezič¬
nih brbončicah v jeziku itd.; čutni
ali senzorični živci vežejo čutila
(pravzaprav njihove prejemnike) z
možganskimi središči.

živčevje (skupine živcev); osrednje
ali centralno (možgani in hrbtni mo¬
zeg); obodno ali periferno (možgan-

Zivčevje. Možgani (1), hrbtni mozeg (2),
bedrni živec (3).

ski živci in živci hrbtnega mozga);
potem vegetativno, simpatično ali
sekretorično živčevje, ki upravlja
žleze in gladko mišičje, je samo¬
upravno, t. j. nam ni na voljo.

živčne bolezni: bolezni možganov,
hrbtnega mozga in živcev.

živčni pretres

268

živo srebro

živčni pretres (šok): nagla izpre-
memba v delovanju določenih orga¬
nov kot posledica izrednih doživlja¬
jev. Izprememba se kaže v bledosti,
slabotnem dihanju, počasnem utri¬
panju srca (»človeku zastaneta kri
in dihanje«), znojenju, ohromelosti,
nezavesti. Za živčni pretres zado¬
stuje pri nevrotikih manjši povod,
pri zdravih ljudeh ga povzroče veliki
doživljaji, n. pr. potres, huda nesreča,
železniško trčenje ipd.

živčni sistem: celotno živčevje, ki
sestoji pri človeku iz možganov in
hrbtnega mozga, in 12 parov mo¬
žganskih živcev ter 31 parov živcev
hrbtnega mozga, iz simpatičnega ali
vegetativnega živčevja.

živčne točke: točke na živcih, ki
so občutljive na dotik in .pritisk. Ma¬
siranje teh točk ozdravi marsikatero
živčno obolenje, vendar je treba
vedeti, da gre v največ primerih za
geloze (pr. gelcze).

živčno vnetje = nevritis; živčne
ncvnetne bolečine = nevralglje.

živčna zadebeljina (ganglion): sku¬
pek živčnih celic, iz katerega pote¬
kajo živčna vlakna.

življenje: skupek življenjskih po¬
javov kot osnova živega bitja in si¬
cer primerna oblika, presnavljanje,
vzburljivost, razplojevanje, smrt.
Življenje je vezano na celično pro-
tcplazmo — kjer ni žive protoplazme,
tam ni življenja.

življenjski eliksir naj bi"bilo sred¬
stvo. ki zdravi vse bolezni oziroma
obvarje človeka pred vsemi bolez¬
nimi in mu podaljšuje življenje.
V srednjem veku so alkimisti (čaro¬
deji) iskali tako sredstvo, pa ga se¬
veda niso našli. Danes se ta oznaka
rabi za alojevo tinkturo, ki je znana
pod imenom švedske kapljice (pr.
panacea).

življenjske potrebščine: izživalske,
izrastlinske in rudninske snovi (soli),
ki nam rabijo za prehrano bodisi
surove ali pripravljene s kuhanjem,
pečenjem itd. Njih vrednost je

v tem, koliko vsebujejo hranljivih
snovi (beljakovin, maščob, ogljiko¬
vih hidratov), dražil in vitaminov.
Življenjske potrebščine morajo biti
nepokvarjene. Pokvarjene, t. j. take,
ki se razkrajajo, škodijo organizmu
in imajo lahko hude posledice, n..pr.
meso, ribe, mast, maslo, sir, jajca
itd. Zastrupljenje s pokvarjenimi
življenjskimi potrebščinami se kaže
z bolečinami v želodcu, glavobolom,
vrtoglavico, povišano temperaturo,
s krči v mečih. Treba je takoj kli¬
cati zdravnika, do njegovega prihoda
pa skušati bolnika predristiti (dati
mu klistir) in z draženjem žrela
s kurjim peresom ali .prstom povzro¬
čiti, da se izbljuje; po izbljuvanju
mu damo črno kavo za ojačenje srca,
potem mleka in mnogo vode za raz-
redčenje strupov.

življenjski preizkus rabi v to, da.
se dožene, ali je bilo mrtvo najdeno
dete rojeno živo ali ne. Pljuča ta¬
kega deteta denemo v vodo — ako
v vodi plavajo, je to dokaz, da je
v njih zrak,- t. j. da je otrok dihal,
da je bil torej rojen živ; pljuča
mrtvorojenega v vodi tonejo.

življenjska slabost novorojenčkov,
zlasti nedonošenih, povzroči, da ve¬
lika večina takih novorojenčkov
umre. Življenjska slabost se kaže
v povišani ali podnormalni telesni
temperaturi, v hitrem dihanju, sla¬
bem pulzu ipd. Včasih se s posebno
nego posreči, obdržati takega novo¬
rojenčka pri življenju.

živo apno (Ca O) pomešano z vodo,
daje gašeno apno. Ce pride živo
apno v oko, je treba oko takoj izmiti
z jako mnogo vode; če pride na kožo,
je treba kožo izmiti z razredčeno
kislino, n. pr. z vinskim octom.

živo srebro se rabi za zdravljenje
sifilisa in za amalgamske plombe
v zobozdravstvu. Živo srebro izpa¬
riva pare, ki so strupene, zaradi tega
je treba živo srebro iz termometrov,
od razbitih ogledal itd čim prej od¬
straniti, da ne pride v dotik s kožo

žleze

269

žolčni kamni

in njegove pare v zrak, ki ga vdiha¬
vamo (pr. zastrupljenje z živim sre¬
brom).

žleze: organi, ki izločujejo svojske
snovi, potrebne organizmu. Razlo¬
čujemo dve. vrsti žlez: ene po poseb¬
nih odvodilih odvajajo svoje proiz¬
vode v druge organe ali navzven,

Risba 136.

Žleze notranjice. Možganski podvesek
ali hipofiza (1), češarika (S), ščitnica (3).
obščitnice (4), priželjc (5), trebušna sli¬
navka (6), nadobistnica (7), jajčnik (8)
modo (9).

druge, žleze z notranjim izločeva¬
njem ali žleze notranjice, nimajo od¬
vadila, marveč svoje proizvode od¬
dajajo naravnost v krvni odnosno
mezgovni obtok. K prvi skupini pri¬
števamo: solzne žleze, ustne slinavke,
lojnice, znojnice, mlečne žleze, jetra
(za žolč), del trebušne slinavke,
žlezice v sluznici ust, želodca in
črevesja, moda (za semenčice), jajč¬
nike (za jajčeca) itd., k drugim ščit¬
nico, obščitnice, priželjc, trebušno
slinavko, deloma moda in jajčnike,
možganski privesek in češariko.
Žleze notranjice so v svojem delo¬
vanju medsebojno povezane (gl. hor¬
moni; pr. bezgavke).

žlička: predel med obema rebr¬
nima lokoma, v katerem leži želodec.

žmule: grče na prstih zaradi gihta
in zadebeline na kosteh zaradi sifi¬
lisa.

žmurka: podvojek veznice v no¬
tranjem kotu očesa.

žolč: gosta zelenkastorumena gren¬
ka tekočina, ki se dela v jetrih in
sicer nekako 1.5 litra na dan. Zbira
se v žolčniku kot nekakem skla¬
dišču. Kadar pride hrana iz želodca
v dvanajstnik, se pocedi žolč iz žolč¬
nika vanj. Ako v žolčniku ni dovolj
žolča, tedaj prihaja žolč, ki v jetrih
nastaja neprestano, v dvanajstnik
naravnost iz ieter. Žolč razkraja
v hrani mast m beljakovine, steri¬
lizira in nevtralizira hrano.

žclčevcdi: žolčna cdvodila iz ieter
in iz žolčnika.

žolčna kolika: bolečine pod desnim
rebrnim lokom, ki se raztezajo v
desno ramo, povzročajo muko in
bljuvanje. Vzrok je vnetje žo 1 " 'ka
ali v žolčnih vodih zakleščeni žolčni
kamen. Dokler ima bolnik pri tem
vročino, mu dajemo okoli trebuha
hladne obkladke, kadar je njegova
telesna temperatura pod 37°. tedaj
mu damo na to mesto termofor. Vse¬
kakor je treba pri žolčni koliki kli¬
cati zdravnika.

žclčnica gl. zlatenica.

žolčni kamni se delajo v žolčnih
odvodilih. Obstoje iz odpadlih celic
sluznice, okoli katerih se nabirajo
sestavine žolča. Mnogi ljudje imajo
žolčne kamne, ne da bi vedeli zanje.
Kadar pa je kamenčkov več ali so
preveliki ali se jim pridruži oku-
ženje, povzroče včasih prav huda in
nevarna obolenja, katerih glavni
znak je žolčna kolika. Žolčni ka¬
menčki se včasih vkleščijo v žolčnih
vodih in jih zamaše, žolč preide v
krvni obtok in povzroči zlatenico.
Ce je prehod žolča v dvanajstnik
popolnoma ukinjen, je potrebna
čimprejšnja operacija, da oviro od¬
strani, sicer začne bolnik hirati, ker
ne prebavlja ma^ti. Proti žolčnim
kamnom oziroma njihovim napa-

žolčnik

270

žvokalne motnje

dom se ščitimo s tem, da se ne hra¬
nimo preobilno, da ne uživamo pre¬
več mastnih jedi, da po možnosti
pripravljamo hrano na olju. Dobro
je jemati mnogo tople tekočine, s tem
se žolč razredči in možnost za žolčne
kamne se zmanjša. Bolniki z žolčnimi
kamni naj se strogo drže diete: razen
masti se naj izogibajo drobovine,
tudi mleka; ogljikove hidrate je treba
uživati po malem, da se bolnik pre¬
več ne zredi. Važno je tudi to, da
se bolniki telesno in duševno preveč
ne utrujajo.

žolčnik ali žolčni mehur je hru¬
škast organ na spodnjem .delu jeter,
v katerem se zbira žolč. Žolč pri¬
haja iz jeter po jetrnem žolčnem
odvodilu v žolčnik, se poceja iz
njega po žolčnikovem odvodilu v
skupni žolčevod in dvanajstnik. V
žolčniku se radi delajo žolčni kamni.

žrelnica: mezg ovna tvorba v žrelu
(gl. mandeljni).

žrelna prepona: mehko nebo in

jeziček.

žrelo ali golt (farinks): prostor med
ustno votlino in požiralnikom (glej
volčje žrelo). Vnetje (katar) žrela
gl. faringitds.

žulj: kožna zadebelina na nogi od
pritiska obutve, na dlani od težkega
dela (gl. otiščanec). Žulje preprečimo
na nogah s primemo obutvijo.

žulja vica: posledice, ki nastanejo
iz žuljev: vnetje žuljev, razpad žu¬
ljev, razjede itd. Pri žuljih na nogah
je važna čistoča, da se ne izprevržejo
v žuljavico.

žvale: nalezljive gnojne pike v ust¬
nih kotih, ki jih povzročajo gnojne
klice. Ustni koti so razpokani, rdeči,
na njih se delajo kraste. Zdravljenje
je predvsem antiseptično 1 . Da se bo¬
lezen ne raznaša, mora imeti bolnik
svoj jedilni in pivski pribor, ki ga
je treba po uporabi prekuhati.

žvečenje: drobljenje hrane z zobmi
in premešan j e s slino, v kateri so
fermenti za razkrajanje hrane. Hra¬
no je treba dobro prežvečiti in pre-
sliniti, da ne otežuje želodca in da
se izrabi njena hranilnost. Zato je
treba skrbno paziti na zobovje, ga
negovati, da se ohrani čim dlje.

žvečila: čeljusti, zobovje, mišice
žvekalke.

žvečilni gumi se uporablja kot
svežilo, ker ima kot primes poprovo
meto, citrooovo kislino ipd.

žvekalka: obrazna mišica za žve¬
čenje.

žvekalne motnje nastanejo 1  pri obo¬
lenju zobovja, žrela, grla, pri živčnih
boleznih, pri mumpsu itd.

DODATEK

Za pcvzdigo in čuvanje ljudskega zdravja skrbe naše oblasti tudi s tem,
da same izdajajo in pospešujejo izdajanje poljudnih zdravstvenih spisov,
kakor n. pr.:

Dr. Avčin Marij: Naš najmlajši. Ljubljana, 1948.

Dr. Avčin Marij: Naš šolar. Ljubljana, 1950.

Dr. Grosman Božena: O zdravstveni zaščiti matere in otroka. Ljub¬
ljana, 1947.

Dr. Jerina Pavla: Mati in dete (Zbrali in uredili zdravniki klinike za
ženske bolezni in porodništvo, klinike za otroške bolezni in zavoda za zaščito
matere in dece v Ljubljani), II. izdaja. Ljubljana, 1948.

Dr. .Tavčar-Konvalinka Anča: Zdrav dojenček — srečna mati. Ljub¬
ljana, 1947.

Ženam in materam! (Kaj mora vedeti vsaka nosečnica Porod. Otroč-
nica.) Ljubljana, 1951.

Dr. Cestnik Ivan: Zdravljenje jetike. Ljubljana, 1950.

Dr. Cestnik Ivan: Jetika — socialna bolezen. Ljubljana, 1951.

Dr. Frank Stojan: Naše orožje v borbi proti tuberkulozi. Ljubljana,
1951.

Musek Vitko (Borina Matevž): Kako se okužiš z jetiko? Ljubljana, 1951.

Musek Vitko: Tuberkuloza. Najvažnejša spoznanja o naši družbeni
bolezni. II. izpopolnjena izdaja. Ljubljana, 1947.

Dr. Platzer Janez: Preprečujmo tuberkulozo. Ljubljana, 1951.

Dr. Benedik Drago: Spolne bolehni. Ljubljana, 1949.

Dr. Pertl Eman: Nekaj o spolnih boleznih Ljubljana. 1946.

Dr. Bonač Ivan: Varuj se tifusa in griže. Ljubljana, 1946.

Dr. Pirc Bojan: Zatrimo tifus. Ljubljana, 1948.

Dr. Pirc Bojan: Davica. II. izdaja Ljubljana. 1951.

Dr. Leo Savnik: Zdravljenje raka. Ljubljana, 1949.

Paul de Kruif: Lovci na mikrobe. Ljubljana. 1946.

Paul de Kruif: Borci proti smrti. Ljubljana, 1946.

Paul de Kruif: Borba za življenje. Ljubljana, 1946.

Zdravstvena knjižnica:

Štev. 1. Dr. Černič Mirko: Slovenska zdravstvena beseda. Ljubljana,
1947.

Štev. 2. Dr. Lutman Stane: Borba proti mikrobom. Ljubljana, 1947

Štev, 3. Dr. Kovač Mila: Rentgenski žarki — čarovno oko. Ljubljana,
1947. '

Štev. 4. Dr. Pertl Eman: Zdrava in bolna koža. Ljubljana, 1950.

Štev. 5. Dr. Černelč Milan: Kri — tekoče čudo. Ljubljana, 1950.

Priroda, človek in zdravje. Mesečnik. Izhaja v Ljubljani od osvoboditve
in prinaša poljudno pisane članke iz najrazličnejših področij zdravstva.

PREŠERNOVA KNHŽNTCA

U r-e j u j e France Bevk

Zdravstveni priročnik

Po raznih virih sestavil
Dr Mirko Černič

Zunanja oprema:
ing arh Janko Omahen

Založil:

Slovenski knjižni zavod
v Ljubljani

otacijski tisk Mariborske tiskarne
septembra 1951
v

50 000 izvodih

' 1

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000525037