slovenska It A 8 S Jul MitMaiiiiaMiaaimaiiiiMitMtMuitMMiMiaif a "Radi bi odprli domovino za vse tiste, ki jo imajo radi. Zato ne govorimo več o raz- * rednem sovražniku, o narod- « nih izdajalcih, niti o sovražni emogracij i. .. " | K Prof.Lojze Peterle Predsednik vlade RS ............................."T...........1* LETNIK XLI JUNIJ 1990 ST.6 No.6 VETRINJSKIH ŽRTVAM V soboto, 26. maja 1990, je bila v vetrinjski cerkvi sv. maša in po sv.maši na samostanskem dvorišču spominska proslava za vetrinj-skimi žrtvami. Pri obeh so sodelovali najvišji slovenski svetni in cerkveni predstavniki: predsednik vlade Republike Slovenije, prof. Lojze Peterle, pomožni ljubljanski škof, Jože Kvas, škofijski kancler Mihael Krištof. Sv. mašo je daroval č.g. Vinko Zaletel, ki je pridigal o krivdi in odpuščanju: " Kajn, kje je tvoj brat?" Pri proslavi so govorili o spravi; dr. France Verbinc, ki je preživel vetrinjsko tragedijo, je priklical v spomin besede pokojnega Božidarja Bajuka:' Vstopim v cerkev. Bog se usmili. V stranski ladji sami kupi utelešene Žalosti, matere izdanih sinov.' In vsem vetrinjskim žrtvam, ubitim in preživelim,postavimo spomenik, ne iz kamnja, temveč živo spominsko ustanovo, vredno politične in narodne pomladi 1990." Ivana Tekavec iz Argentine je govorila v imenu tistih, ki"imajo zasuta usta in negibne roke... nova vlada lahko najde zavezni- ke tudi v nas, mladini slovenske emigracije!" Dr. Milan Klep, advokat in bivši partizan, je govoril v imenu bivših partizanskih borcev. Že dolga leta se trudi za narodno spravo in v ta namen so v Ljubljani, na Žalah vsadili lipo sprave. Svoj govor je končal z besedami vrednimi dostojanske spominske slovesnosti: " Naj krivim Bog odpusti! Mojim bojnim nasprotnikom, ki že zdavnaj niso več moji nasprotniki, temveč bratje in sestre slovenskim domobrancem in vsem drugim, ki so padli za domovino, častni pozdrav:SLAVA JIM!" Prof. Peterle je pa ob zaključku dejal: " Pri nobenem, ki so mi pravili grozljive vojne dogodke, nisem čutil želje po maščevanju. Zato ima narod neko moralno osnovo na kateri lahko gradi naprej . Program slovenske vlade ima za osnovo vseh drugih programov program sprave. SLOVENSKA VLADA BO STORILA VSE ZA DOSTOJANSTVO MRTVIH, KOT TUDI ZA SOŽITJE ŽIVIH. RADI BI ODPRLI DOMOVINO ZA VSE TISTE, KI JO IMAJO RADI. ZATO NE GOVORIMO VEČ 0 RAZREDNEM SOVRAŽNIKU, 0 NARODNIH IZDAJALCIH, NITI 0 SOVRAŽNI EMIGRACIJI..." NARODNA SUVERENOST Zadnje čase se začenjamo bolj in bolj zavedati, da se razmere razvijajo v dveh smereh, ki smo jih doslej pojmovali kot nasprotne. Tako so na eni strani očitni premiki v smeri globalizacije; svet postaja bolj in bolj izpostavljen istim novicam in zabavi, istim prometnim sredstvom, enaki hrani; svet postaja bolj in bolj enotno tržišče; poedine države se organizirajo v širše bloke, angleščina se bolj in bolj uveljavlja kot jezik gospodarstva in diplomacije, itd. Na drugi strani pa vidimo, da se pojavljajo na svetovni pozornici nove etične skupine, o katerih nismo doslej veliko videli ali slišali, in zahtevajo pravico do svoje priznane in spoštovane identitete, FM-radio, televizija in računalniki omogočajo gojitev krajevnih posebnosti, vsakovrstne manjšine zahtevajo priznanje posebnih pravic, itd. Tudi mnogi že razviti narodi, ki pa so prisiljeni živeti v državnih tvorbah, ki jim ne dovoljujejo svobodnega narodnega življenja, postavljajo vedno bolj glasno svoje zahteve po lastni državnosti kot se to dogaja v Sovjetiji, pa tudi drugod. Ker smo še v veliki meri pod vplivom pretekle kulture, ki je poudarjala premočrtnost in nesprav-ljivost takih nasprotij, doživljamo težave ne samo v praktični rešitvi in izravnanju takih nasprotij, marveč celo v njih umskem dojetju. Kar ne gre nam v glavo, da je bolj ali manj zadovoljivo izrav-nanje sploh možno. Nekaj podobnega se dogaja z vprašanjem suverenosti. Vprašanje suverenosti se je pojavilo, ko se je zrušila organska zamisel srednjeveške družbe in se je razvila sodobna politična država. Pod vplivom filozofije individualizma je zahtevala politično organizirana družba = država popolno neodvisnost in se je razglasila za edini vir prava v svojih mejah. Ta teoretična fikcija se še vedno vzdržuje - tudi Organizacija zedinjenih narodov (UNO) je zveza suverenih držav, ki odklanjajo celo sprejete dogovore kot nedovoljeno vmešavanje v svoje notranje razmere, kadar jim kak tak dogovor n. pr. helsinška pogodba o človečanskih pravicah ne ugaja. Pa tudi sicer so bile države vedno navezane druga na drugo in so morale sklepati razne medsebojne pogodbe in dogovore, ki so omejevale njihovo suverenost. Razvoji zadnjega časa napravljajo to medsebojno navezanost še bolj očitno. Resnično narodno gospodarstvo komaj še kje obstoja, če je le količkaj razvito. Celo velike in gospodarsko močne države se vežejo v večje gopodarske in deloma celo politične bloke. Onesnaženje okolja in atmosfere ne pozna državnih in niti ne celinskih mej, enako ne razne nalezljive bolezni kot AIDS. Enako ni mogoče omejiti nevarnosti jedrne in kemične vojske na dve bojujoči se državi. Pri reševanju teh in podobnih problemov, od katerih rešitve zavisi usoda človeštva, je sklicevanje na suverenost poedinih držav samo ovira pri iskanju možnih rešitev. Zanimivo je, da se nakazuje rešitev iz te slepe ulice v ideji, ki jo je začela poudarjati katoliška Cerkev, ko je z drugim Vatikanskim zborom priznala, da mora spremeniti svojo metodo oznanjanja evangelija raznim kulturam. Doslej je namreč (vsaj po Tridentinskem koncilu) oznanjala evangelij v zapadnoevropski kulturni obliki in dovoljevala drugim kulturam samo nepomembne koncesije. Pavel VI. je rekel v nagovoru kardinalom (22. junija 1973): "Razmere v družbi, v kateri živimo, nas zato vse obvezujejo, da revidiramo metode, da iščemo in preučujemo vsako sredstvo, kako prinesti krščansko poslanico sodobnemu človeku". Janez Pavel II. je naglasil v nagovoru poljskim škofom na Jasni Gori (5. junija 1979): "Kultura je prva in temeljna razvidnost identitete naroda". V nagovoru tretjemu letnemu zborovanju pontifikalnega sveta za kulturo (15. jan. 1985) je izjavil, da "se grajenje Kraljestva ne more izogniti sposojanju .elementov človeške kulture ali kultur". V nagovoru zasedanju UNESCO (v Parizu 2. junija 1980) pa je povedal med drugim: "Narod je dejansko veliko občestvo ljudi, ki jih vežejo razne vezi, predvsem pa prav kultura. Narod obstoja 'po' kulturi in 'za' kulturo... Temeljna suverenost družbe se javlja v narodni kulturi." Delegate je pozval:"Z vsemi sredstvi, ki so vam na razpolago, čuvajte to temeljno suverenost, ki jo ima vsak narod po svoji lastni kulturi". Obenem je navedel zgled poljskega naroda, ki je ohranil svojo identiteto in svojo narodno suverenost skozi vse politične delitve zgolj s svojo kulturo. Prenos težišča pojma suverenosti iz politične arene na kulturno nakazuje pot, ki ima več izgledov do rešitve zapletenih družbenih problemov, ki smo jim izpostavljeni. Na eni strani bo omogočeno snovanje širših zvez, ki jih vsiljujejo gospodarski in politični oziri, na drugi pa bo kulturna avtonomija dovolila poedinim narodom, da bodo mogli razviti ves svoj kulturni potencial ne samo v svojo korist, ampak tudi v dobrobit vsega človeštva. V smislu tega razvoja je bila dokaj smiselna, in kot je razvidno iz dokumentov katoliške Cerkve, tudi skladna z vsaj z njeno deklarirano politiko, pobuda sodelavcev revije 2000, naj se ustanovi samostojna,slovenska cerkev- Rudolf Čuješ dvanajst konkretnih pobud J»red nedavnim je dr. R. Susel v zelo tehtnem članku, ki ga je ^objavila Ameriška Domovina, zapisal, da se še nobena izmed slovenskih političnih strank ni formalno in uradno izrekla za popolno samostojno Slovenijo; je pa tudi pribil, da ne bo dolgo, ko se bo zelo verjetno večina Slovencev izrekla za takšno državno obliko. Ce se sj slovenske politične stranke še skušajo v slovenske zapovedi sprijazniti z nekašno obliko tako imenovane konfederacije v Jugoslaviji, je pričakovati - in ves razvoj danes nas o tem prepričuje - in takšni so tudi izgledi, da tudi konfederativna Jugoslavija nima močne osnove za trajen obstoj, vsaj ne v mejah današnje federativne Jugoslavije. Vzporedno z razvojem v Jugoslaviji, kjer Slovenci, zlasti mladina, brez pomislekov in morda celo brez strahu govore o slovenski samostojnosti, postajajo zadeve baltskih narodov po odcepitvi od Sovjetske zveze vedno bolj odločne in sam predsednik Sovjetske zveze - kljub trenutnim različnim C v sbuensk* «DRZM N**maiuMN Subscription rites tlS.00 per r«r I »1.50 single Issue * Advertising .43c per «gate line o» «d «Ml puMabnl mamkt, by So.™« Kaiaaal r«dmuoa ol Cm*. L-u.ru» m bdujM^ Smab Ksrodiu Inu i Kanadi »t* ludid A.«.. To>om« OK MCC IT J Idaid k? IdiMl Board Vnj«|r hM>q &M>U Mm ymofwili banaitiji S&. Olk Id». Ko. «311 Vite 7« Warn A%«. Toronto. ON MS «n rudi FAX: 416- 767-8999 totna narodnlna anada: Xa Kanado ia ZDA IS.dol. «a Argantlao ia Brazilijo po dogovoru. Anglija. Avatrlja. Avatrallja. Kranolja in droga drXava 12 dol.US. fo lotalakl Kill »o dogovoru. Za podgaan« članka odgovarja pmc Ni ne in«. da bi m avtorjova nanrania «orala «kladaii v caloti i n*M|onf«m urodmilva m KdataMis DVANAJST nadaljevanje s str. I grožnjam in vojaškim ustrahovanjem - računa s tem neizogibnim zaključkom. Mnogi so že dolgo primerjali - tako tudi dr. Susel - položaj v Sovjetski zvezi in Jugoslaviji; in tudi v luči te primerjave je odcepitev Slovenije od Jugoslavije neizogibna. Prav je zato, da so v pripravi ustrezni načrtiza to možnost in razveseljivo je dejstvo, da tudi načrtiza samostojno Slovenijo ali pa Slovenijo s čim višjo stopnjo samostojnosti postajajo predmet resnega razmišljanja in stvarnih političnih oprijemov. Ovoje je smeri, ki jih bo nova stvarnost morala upoštevati: najprej prehod iz komunistične diktature, četudi danes nekoliko manj zaostrene, v demokracijo, ki se ne bo več cinično imenovala ljudska demokracija, in nato prehod iz brezpravne ali skoraj brezpravnetako imenovane Socialistične Republike Slovenije v Slovenijo, ki bo imela oblast suverene države. Verjetno bo težko, če sploh mogoče, da bi vsi, ki o tem mislijo in bodo o tem odločali, bili enotnega mnenja; zlasti bodo mnenja različna^ kaj je prvenstveno in terja takojšnjih ali pa hitrejših odločitev. Več soglasja bo le vtem, kaj je bistveno in kaj je v Sloveniji potrebno spremeniti, danes in še veliko bolj v luči neizogibne osamosvojitve. V 'Demokraciji* 6. februarja je Slovenska demokratskazveza objavila "12 konkretnih pobud" za razpravo in sprejem na prvem delovnem zasedanju novo izvoljene skupščine SR Slovenije. Ni potrebno, niti ni mogoče^ da bi mi vsi in vsakdo izmed nas pripisal enako važnost in sprejel njihovo zamisel o zaporedju posameznih zahtev. Vsekakor pa so zahteve, ki jih predvideva Slovenska demokratska zveza nujne; je pa, seveda, še marsikaj, kar bi moralo slediti tem osnovnim zahtevam. Slovenska demokratska zveza, v kolikor je "12 konkretnih pobud' njen program, hoče preurediti slovensko družbo, spremeniti sedanji politični ustroj izpod komunistične diktature in ga preusmeriti ter ustavno spremeniti v demokracijo. To je brez dvoma pogoj za vsako izboljšanje položaja in hkrati zagotovilo, da se bo slovenski narod lahko razvijal tertakoznova prilagodil Evropi, kamor zgodovinsko in geografsko spada. Komunistična partija ni uspela spremeniti značaj slovenskega naroda. Ni uspela, ko si je nadela kot eno glavnih nalog, zadušiti vernost slovenskega človeka in ga oddaljiti ter popolnoma odtujiti od krščanskih vrednot. Slovenski človek se^vedoma in vestno vse bolj vrača v svojo krščansko preteklost in si daje uteho v svojih izročilih, ki so krščanska. Tako spet poznamo Miklavža in Božič in romanja, žegnanja ter odločnost obnavljati znamenja in cerkve ter graditi nove. Na srečo je v svojih nakanah partija doživela polom. Da se vsak podoben poskus v bodoče prepreči in onemogoči, mora biti zaščitena verska svoboda in svoboda vesti. Zaščitena ne le v besedilu ustave, marveč še bolj v rednem vsakdanjem življenju. Tako bi morala biti najprej odpravljena politična policija, kar naj bi bila prva in poglavitna zahteva '12 konkretnih pobud'. Dokler bo delovala politična policija, bo vse drugo otežkočeno ali onemogočeno; bo, kot je nedavno pisala 'Družina', kljub spremembam in delni politični znosnosti, ostalo pri starem, ko partija preko politične policije izvaja samovoljno vso oblast. V 'Slovenski Državi' smo zapisali, da je 'Majniška deklaracija 89' pravi mejni v slovenski zgodovini. Gotovo. Čeprav 'Majniška deklaracija 89' ne izključuje v svojem programu politične povezanosti z južno-slovanskimi narodi, je le takšna povezanost drugotna alternativa. Tako kot 'Majniška deklaracija 89' je tudi '12 konkretnih pobud' mejnik v sodobni slovenski zgodovini, ki naj dokončno iztrebi komunistično diktaturo in monopolno oblast, ker postavlja zdrave temelje slovenski demokraciji. V kolikor pa je "12 konkretnih pobud* tudi politični program Slovenske demokratske zveze, pomenijo v eni točki korak nazaj. Na to je opozoril Pavel Gantar že meseca januarja (Mladina 24. januar). In če naj bodo te točke tudi voli|pi program, je pa v isti številki Mladine Slavoj Žižek lakonsko poudaril: 'Naštejte eno samo politično organizacijo v Sloveniji, ki v svojem programu nima teh dveh postavk, namreč večstrankarski pluralizem in suverena Slovenija v Konfederativni Jugoslaviji/' Konfederacije ni povsem odklanjati, ker bi predstavljala velik korak naprej v primeru z današnjim stanjem v federativno-centralistični Jugoslaviji. Konfederacijo si je pa težko predstavljati, če posamezne republike, in v prvi vrsti Slovenija, hočejo suverenost in nočejo, da bi jim bila suverenost kakorkoli okrnjena. Naš končni cilj pa mora biti in ostati: samostojna Zedinjena Slovenija kot suverena država slovenskega naroda (Zebot). Z uzakonitvijo '12 konkretnih pobud' bo popravljena marsikatera krivica, ki jih je zagrešila partija nad našimi ljudmi in odstranjene številne zablode in nesmiselnosti, ki jih je vsiljeval in vsilil komunistični^sistem v Sloveniji. Prisluhniti pa bo tudi treba številnim glasovom, ki že kličejo posamezne krivce na odgovor. Odgovor, ki ne bo lahak. c M c Prva zmaga demokracije "Prva zmaga demokracije" -tako je hrvaški katoliški tednik Glas koncila naslovil svoje poročilo o parlamentarnih volitvah na Hrvaškem, ki so potekale v nedeljo, 22. aprila. To so bile prve večstrankarske volitve po vojni. 12 konkretnih pobud ki JiJh bodo izvoljeni delegati Slovenske demokratične zveze sprožili na PRVEM DELOVNEM ZASEDANJU Skupščine SR Slovenije Poleg Številnih drugih predlogov in pobud, ki izhajajo iz programa Slovenske demokratične zveze na ustavnem, političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem in ekološkem področju in ki zahtevajo obsežnejše aktivnosti in strokovne priprave, bodo delegati SDZ žc na PRVEM DELOVNEM ZASEDANJU skupščine SR Slovenije predlagali tudi takojien sprejem 12 ukrepov, ki ne zahtevajo posebnih priprav in obsežnejših utemeljitev, ker so sami po sebi logična sredstva za odpravo posledic 45-lctne enopartijske uzurpacije oblasti in ideološkega nasilja nad slovenskim narodom, oziroma, ker so nujno potrebni za zagotovitev suverenosti slovenske države in materialnega blagostanja njenih prebivalcev. I Skuptou bodo- dali,- ustrezne • ustavo«, poljske, iq upmpfi-, pobude, da zagotovi naslednje: 1. Uvede se postopek za sprejem nove slovenske ustave ter za ustavnopravno preureditev Jugoslavije v konfederacijo. Ustava sc sprejme z referendumom. Takoj pa se spremeni obstoječa ustava, tako da sc iz naziva Socialistična republika Slovenija črta beseda SOCIALISTIČNA ter da sc iz slovenske zastave in grba odstrani zvezda, kol ideološki simbol. Predhoden referendum za te spremembe niti ni potreben. 2. Odpravijo sc predpisi, ki določajo na javnih mestih poleg državne zastave Uobeiall tudi partijsko zastavo Zveze komunistov. 3. Slovenija takoj preneha nakazovati sredstva v zvezal sklad za acraivltc. Ta sredstva se uporabijo za oživitev slovenskega gospodarstva, za uresničitev socialnih programov (točka 5.) in za jjoinoč nerazvitim območjem v Sloveniji. Morebitna pomoč nerazvitim v Jugoslaviji mora biti prostovoljna, neposredna in vezana na konkretne razvojne programe. 4. Sprejme se zakoa o poacbacia varstva mater in otrok. V ta zakon bodo vključeni naslednji predlogi: podaljšanje porodniških dopustov, zagotovitev možnosti za to, da so lahko matere s predšolskimi otroki zaposlene s polovičnim delovnim časom, višji otroški dodatki in progresivno zviicvanje otroSkih dodatkov za družine z večjim Številom otrok, posebna pomoč za matere samohranilke, enakovredni otroški dodatki za kmečke matere itd. 5. Sprejmejo sc takSne spremembe kazenske materialne in proccsnc zakonodaje, da bo omogočena revizija vseh političnih procesov, vključno z ljubljanskim procesom »proti četverici«. Vsi politični zaporniki sc lakoj Izpulijo U zapora. 6. Izvede sc celovita in neodvisna preiskava vseh povojnih pobojev ia montiraaih procesov. Vse žrtve je potrebno moralno rehabilitirati, preživelim pa ludi izplačati pravično odškodnino. 7. Takoj je treba odpravili vsa prepovedana območja v Sloveniji (predvsem Kočevski Rog), množična grobišča pa ustrezno urediti in označiti. 8. Takoj sc odpravi politična policija, to je sedanja državna varnost. Strokovni in drugi javnosti sc lakoj odprejo vsi arhivi, hkrati pa sc poskrbi za njihovo učinkovito zaščito. 9. Imenuje sc posebna strokovna komisija za pregled Šolskih učbenikov, ki naj iz njih izloči vso preživelo ideološko navlako in zgodovinske neresnice. 10. izvede sc popia premoženja dosedanjih družbenopolitičnih organizacij. Premoženje, ki je bilo pridobljeno samovoljno in neupravičeno, jc potrebno podržaviti in dati v uporabo vsem političnim organizacijam v sorazmerju dobljenih glasov na volitvah. 11. Vsem Slovencem v tujini jc treba takoj omogočiti acmolca povralek v domovino, brez kakrSnihkoli pogojev in s tem ludi omogočili, da se bo Slovenski svetovni kongres lahko odvijal v Ljubljani. 12. Takoj sc preneha plačevati dodatni 3% davek za vojsko. Vojaški obvezniki iz Slovenije sc odslej pošiljajo na služenje vojaškega roka le v Slovenijo. V kolikor bodo pred tem enake pobude podali delegati drugih političnih organizacij, jih bodo delegati Slovenske demokratične zveze podprti. Slovenska demokratična zveza poziva volilcc. da ji zaupajo in s svojimi glasovi omogočijo čimveč izvoljenih delegatov, ki bodo poskrbeli, da bodo navedene pobude tuOi uresničene. SDZ je prepričana, da bodo ludi druge politične organizacije, združene V DEMOS - združeno of»dn)«. « novo slovensko skupščino dobile veliko delegatov, ki bodo ukine pobude podprli in omogočili potrebno večino za njihovo izglaso« «nje Slovenska demokratična zveza volilccm ludi izjavlja, da bodo vsi njeni izvoljeni delegali v zvezni zbor pri nastopanju v skupščini v Beogradu dosledno a porabljali slovenski jezik. Slovenska demokratična zveza SLOVEN SKI PARLAMENTARCX Pred dobrimi petimi leti smo v Torontu ustanovili "Klub slovenskih parlamentarcev". Namen kluba je bil: "Organizirati med Slovenci, zlasti med mlajšimi izobraženci, tečaj o parlamentarnem demokratskem poslovanju v društvih in organizacijah in širiti potrebo po študiju in rabi demokratske parlamentarne procedure v slovenskih organizacijah, po načelih kanadske demokracij ev.' Kljub skepticizrau te potrebe s strani nekaterih, je tečaj zelo dobro uspel. Kakih 30-40 udeležencev (v glavnem univerzitetnih študentov in diplomirancev), je pri večmesečnem tečaju vstrajalo do konca, in se seznanjalo s to vedo po takozv. "Robert's Rules of Order", teksta, ki je dosegel nešteto izdaj, ve&» milijonsko naklado in ki ga uporablja na tisoče in tisoče organizacij v USA, in Kanadi in se opira na pravila Spodnje zbornice Kongresa Združenih držav. Na žalost je prvo navdušenje po tečaju ohladilo, tako da imamo trenutno sicer še živ, vendar hibernantni klubj kar je velika škodai Morda bi kazalo organizirati ponovni tečaj in na njega povabiti ljudi iz vseh slojev, ker dogodki v društvenem življenju Slovencev kažejo, da je potreba po razumevanju še vedno navzoča. Slovenci se radi ponašamo, da smo kulturni in civilizirani narod, kar smo. A ko pride do vprašanja demokratskega procesa v našem sožitju, se imamo od drugih resnično demokratskih narodov marsikaj naučiti. Zakaj je tako? Še kot »otrok se spominjam kako so naši starejši bratje in sestre s kompe-tenco vodili sestanke in občne zbore raznih društev, (Orla, Prosvetnih društev, zadružnih društev itd). Bili so v tem poslovanju Šolani na raznih tečajih v Ljubljani in na podeželju. J.E. Krek je pri organiziranju zadrug in drugih društev nosil levji delež. Po državnem razpustu teh društev (po 6. januarskih ustavi iz leta 1929) je to življenje zamrlo tako močno, da ga tudi delno popuščanje tik pred vojno ni moglo več spraviti na prejŠen nivo. 45-letno komunistično samov ladje je to stanje še desetkrat potenciralo. Rezultat tega represivnega političnega stanja je bil, da imamo danes v slovenskih društvih cele generacije analfabetov v pogledu pravilnega organizacijskega poslovanja. Istočasno pa smo razvili neko netoleranco do različnosti mnenja, čeprav je ravno ta potrebna za izkrista-liziranje problemov. Ce kdo samo dvigne roko za besedo in Želi kaj vprašati ali dati nasvet, se ga Že smatra za "trouble-makerja", "smart-aleca" ali celo saboterja. To, da ima morda kaj pa**-metnega za pripomniti, se čisto spregleda. Taka metoda poslovanja vodi v mani- Slovenski parlamentarci nadaljevanje s str. Z pulacijo kjer navdušeni analfabeti postanej o žrtve man ipulantov. Takšna mentaliteta ne doprinaša ničesar k mirnemu sožitju med Slovenci. Prej kot jo odpravimo, bolje bo! Kot primer takega nepotrebnega nesoglasja naj navedem dogodek na "Občnem zboru Kanadsko-slovenskega kongresa ki se je vršil v Torontu, v domu Lipa, dne 25. maja t.l. Ko je lepo in v skladu s demokratskimi pravili bil izveden prvi del sestanka: izvolitev pro temp. predsednika in tajnika, je predsednik preskočil zahtevano točko predložitve Konstitucije (Ustave ) te nove organizacije občnemu zboru v debato, dodatke, pripombe, spremembe in končno v odobrenje in hitel proti volitvam. Neki udeleženec je takrat opozoril predsednika,da je po Robert's Rule sedaj treba predložiti Ustavo, kar je po obotavljanju a končno avtoritativno predsednik odklonil, s komentarjem , da za kaj takega nimamo nocoj časa, ker"bi bili tako tukaj celo noč "konstitucijo da bodo pozneje pregledali člani posebnega odbora.Tudi ponovno opozorilo, da bo na ta način nadaljni del "občnega zbora " neveljaven je naletel na posmeh in na rahel namig iz publike, naj tisti, ki se ne strinjajo z odločitvijo "Večine" (takrat se Še ni nič vedelo, kje je večina) dvorano zapustijo. Predlagatelj, ki je bona fide opozoril na napako je tudi to pot dobil občutek, da ga neinformirani in nepoučeni udeleženci smatrajo ža nadležnega nebodigatreba ali celo za "ideologa", čeprav je šlo le za pravilno proceduro sestanka. Ironija incidenta je v tem, da je ob koncu sestanka piscu prišla v roke kopija "Pravilnika kot dopolnilo k predlagani KDNSTITUCIJI KSK za prvi občni zbor", ki v drugem stavku pravi: "PRAVILNIK IN KONSTITUCIJA MORATA BITI SPREJETA Z NAVADNO VEČINO GLASOV PRISOTNIH NA USTANOVNEM OBČNEM ZBORU."!!! Torej ni šlo za nepoznanje pravil. Organizatorji so morali imeti za tako obnašanje drugi razlog. Sedaj imajo pa organizacijo brez ustave, - avtomobil brez motorja! Odločitev, naj se Ustava ne predloži občnemu zboru je pa rodila rezultat, ki ga organizatorji verjetno niso želeli in tudi ne predvidevali; sestanka se je udeležilo večje število oseb, ki so prišle na sestanek iskat informacij o novem društvu, o katerem so slišali Se mnogo različnih označb. Najbolje, tako so menili, bomo videli kaj je ta organizacija, če bomo brali in poslušali debato o KONSTITUCIJI te nove organizacije. Na podlagi teh informacij bi se potem eventuelno odločili za vstop v to organizacijo, plačali članarino, dobili volilnice in z njimi aktivno in pasivno volilno pravico. Vse to jim je bilo odvzeto; hote ali nehote so bili diskriminirani; to pa ni kanadska demokracija! Mučno pri celem procesu je bilo dejstvo, da je bilo na občni zbor povabljenih tudi nekaj gostov, novinarjev iz USA in pa vice-konzul s spremstvom z jugoslovanskega konzulata v Torontu. Kaj si bodo ti srbo-hrvaško govoreči predstavniki mislili o organizacijski kompetenci Slovencev! A. K. ZMAGA MRTVIH V MNOŽIČNIH SLOVENSKIH GROBIŠČIH - PO 45-tih LETIH.... Slovenski narod se je v kritičnih medvojnih časih, med trojno sovražno okupacijo, pravilno odločil: ODKLONIL JE KOMUNIZEM IN SE MU UPRL! S to odločitvijo, ki je terjala ma tisoče nedolžnih medvojnih in povojnih žrtev, je branil ogrožene domove, težko pridobljeno in skrbno negovano imetje, življenja, slovenske narodne vrednote. Po 45-tih letih komunistične strahovlade se je izkazalo, da je slovenski narod prav ravnal. Z aprilskimi, do neke mere svobodnimi volitvami, je slovenski narod ponovno OBSODIL KOMUNIZEM, DAL NEZAUPNICO KOMUNISTIČNIM OBLASTNIKOM in s tem pogumno začrtal pot lepši, pravičnejši slovenski bodočnosti! DOMOVINA SVETIH GAJIH MAJ 1945 — MAJ 1990 "Domovina, ti si kakor zdravje!" je nekoč zapisal Ivan Cankar, ko se je bolan vrnil v domačo vas. Toda - kdo se je zmenil za njegova čustva? 'Napil se je, pa ga je zmagalo', se je morda kdo obregnil vanj. Polje, delo, dom, družina, živina, pot v cerkev - v tem je bila vsa slovenska zavest do prve vojne, kaj globlje ni segla. Naš človek je bil navajen biti tlačan^ trmasto je ubogal in vtepali so mu v glavo, prepričevali ga, da je majhen in manj vjeden. Sele malo pred drugo svetovno vojno je začel dvigati glavo; nekaj pod vplivom šol in raznih kulturnih društev, še več iz spoznanja, da je bila kraljeva pest in krivica prav tako trda, kot je bila cesarjeva, samo pekla je bolj, ker je bila 'bratska'. Ko je prva Jugoslavija razpadla kot prsten vrč, je bila Slovenija skoro brez strela vržena v plen tujcu. Za Slovenijo se ni nihče zmenil. Morda je to še najbolj glasno spregovorilo, da smo Slovenci nekaj posebnega, da smo narod, ki mora sam misliti nase in si sam krojiti usodo. Ko je bil narod na kolenih, z obrazom na tleh, - morda pa prav zato, ker človek zna ceniti svobodo, ko jo izgubi - se je zavedel, da tako ni mogoče živeti, ampak se je treba zravnati in zahtevati pravice, ki mu gredo. Po tujcu razdejano in uničeno domovino je mladi rod vsrkal vase in jo skril v svoja srca. Tedaj pa so vstali krivi preroki, ki so izkoristili Cankarjevo misel in jo pripeli na prapor svojih brigad, ki so se borile proti narodu, samo za zmago svetovne revolucije. S parolami kot "Smrt fašizmu - svobodo narodu!" so bili popisani plotovi in hiše. Obenem pa so se v tej igri komunisti družili s fašisti ter pripravljali uničenje naroda in njegovega imetja. Do poletja 1942. leta, torej v manj kot pol leta, je bilo v znamenju te 'osvobodilne fronte' uničenih skoro dva tisoč najbolj zavednih Slovencev. Narod je spoznaj prevaro. Bil je prisiljen braniti svoj dom in družino. Čeprav zvezanih rok, je izkopal prve puške, stopil na okope svojih vasi in se uprl. Težka je bila odločitev, toda poštenemu slovenskemu fantu komunisti niso pustili izbire. Vedeli so in se postavili v bran za golo življenje. V tisočih so prihajali, zapuščali so svoje domove in družine in bili pripravljeni žrtvovati vse za rešitev domovine. To je bila resnična slovenska narodna vojska, kakršne slovenski narod še ni imel in je najbrž ne bo imel nikoli več. Zbrala jih je stiska, prevara, oni pa so pokazali svojo narodno zavest in bili pripravljeni za narod dati tudi življenje. Okupator je dobro vedel, kdo mu je nevaren, zato se je temu primerno obnašal: vaškim stražam in domobrancem je dovolil obstoj, po drugi strani pa je partizane zalagal z vagoni orožja in vojaške opreme. Tudi komunisti so vedeli, s kom imajo opravka. Zato so septembra 1943 od italijanskega okupatorja zahtevali, da jim izroči razorožene vaške stražarje, v zahvalo pa so mu obljubljali prost odhod v Italijo. Vaški stražarji so zvedeli za kupčijo in so naredili izpad iz pasti. Ob koncu vojne so partizani poskušali doseči podoben načrt za domobrance z Nemci, toda ti se z banditi niso hoteli pogajati. Prišli so na vrsto Angleži, ki so nepremagano slovensko domobransko vojsko najprej sprejeli v svoje 'varstvo', potem pa jo z zvijačo predali partizanom. Ce smemo kaj verjeti M. Djilasu, komunistično vodstvo samo tega ni moglo verjeti, ker kaj takega ni pričakovalo. Iskati resnico o tej izjavi je spričo dejstva, da so v nekaj tednih skoraj vse brez sodbe pobili, je potrata časa. On opravičuje partijo, zapad pa mu navdušeno kima. Tedaj se je nad Slovenijo stemnilo nebo. Vasi so utihnile kot pred neurjem, po mestih je tulil val revolucije, doline so prečkali zaklenjeni vlaki, ki so resnično slovensko narodno vojsko vozili v smrt. Nekdanja nemška taborišča so se polnila s slovenskimi ljudmi, in tudi stražarji so bili Slovenci. V gorah je ugašal blesk snega in sonca, z njim je ugašala in legala v grob tudi zavest mladega rodu, ki je štiri leta sanjal o svobodni slovenski domovini. V tej temi razočaranja, v dneh, ko sonce ni vzšlo in ponoči ni bilo zvezd, še misel na smrt ni bila strašna. Smrt je kosila svojo obilno žetev, fantje pa so samo mirno čakali, da pridejo na vrsto. Cesa drugega od komunistov ni nihče pričakoval. Slovenija je čez in čez postala grob, grob neizsanjane ljubezni in uničenih načrtov, grob neizpolnjenih upov in svetlih idej, katerih ni mogoče za vedno zasuti s prstjo. Komunisti so na ta veliki grob navalili kamenja, napolnili z vodo -Teharje - , narod pa prisilili k molku in bili tako prepričani, da so zgodovini zavezali oči in zamašili usta. Petinštirideset let je molčala zgodovina, molčal je tudi narod, čeprav je vedel, da je bilo prelite preveč krvi za pozabo. Partija se ni nehala tresti pred svojimi žrtvami, obmetavala jih je vedno z novimi grehi izdajstva in zločinov, toda resnico ni bilo mogoče spraviti s sveta. Spomin na pomorjene je ostal nevidni vir moči, ki je tem bolj vžigal upanje na lepše dni, Sim groznejša je bila noč. Po petinštiridesetih letih se je spet vrnila pomlad, za trpeče v domovini, kakor tudi za nas, ki nas je usoda raznesla po svetu. Zgodilo se je, česar ni nihče pričakoval: Komunistične utopije je konec. Zgradba rdečega imperija se je zrušila tako rekoč čez noč. Razvoj meji na čudež. Seme, ki je bilo položeno v zemljo, je vzbrstelo in že prinaša prve sadove. Resnica prihaja na- dan, komunisti poslušajo in molče. TO JE ZMAGA MRTVIH, JE ZMAGA PRAVICE NAD KRIVICO, TO JE ZMAGA IDEJE, KATERE NI MOGOČE UNIČITI Z MEČEM! Misel na domovino, ki je več kot štiri desetletja počivala v znanih in neznanih grobovih, je spet našla novo vsebino in pomen. Slovenske planine spet žare v novem ognju mladega jutra^ naše vasi so spet odete s cvetjem upanja in pričakovanja. Domobranstvo ni nič več žaljivka za izkrvavelo generacijo našega naroda, ampak znamenje, ob katerem si še zadnji ostanki morilcev pišejo sodbo in izginjajo v pozabo. Domovina ni samo prazna beseda, misel nanjo je življenje in pesem premnogih src. Nad to pesmijo pa bede nepremagljivi domobranski bataljoni, ki z žrtvenikov v Kočevskem Rogu, v Teharjih in po drugih krajih naše zemlje zvesto, nepremagljivo, branijo slovenski dom in rod. g p ODGOVOR NA "IZJAVO" Ogorčeni nad 'izjavo', katero je 'skupina bivših slovenskih domobrancev' objavila v Demokraciji z dne 8. maja 1990 - preživeli slovenski domobranci, združeni v Taboru, čutimo dolžnost, dalje na str. 4 odgovor nadaljevanje s str. 3 da na to pisanje podamo nekaj misli in skušamo popraviti zmedo, ki bi jo ta članek lahko povzročil med preprostimi ljudmi. Da to preprečimo, hočemo opozoriti na nekaj važnih okoliščin, ki narodu v domovini (in verjetno tudi mnogim izven nje) gotovo niso poznane: 1.- Ta 'skupina bivših domobrancev' ne predstavlja nikogar, zato je 'izjavo' treba vzeti osebno, posebno še ker je v ostrem nasprotju s stališčem domobranskih organizacij v emigraciji. To ni nikaka skupina, ampak iz raznih krajev Ontarija znešena šestorica posameznikov, ki z domobranstvom nima nobene zveze. Eden od teh niti ni bil domobranec, drugi pa so domobranstvo zavrgli že leta 1945 in se vseh 45 let niso niti toliko izpostavili, da bi o njih mogli z gotovostjo reči, kdo je res bil domobranec. Z eno izjemo, nihče od teh vsa leta ni sodeloval pri našem delu. Domobranstvo jim je bilo neko moralno breme, ki jih je težilo, ko so zahajali na predstave SIM-a in se vdano klanjali predstavnikom režima. Prosto so hodili na obiske v domovino, v zameno pa so med emigracijo do pred nekaj let razpihovali misel o pozabljenju, potem o spravi, zdaj pa o narodni pomiritvi, ki naj pripelje do sprave. 2,- NARODNA SPRAVA Z gotovostjo lahko rečem, da smo preživeli domobranci idejo sprave pozdravili iskreno, ker je to pogoj za narodno preživitev. Takoj pa se je pokazalo, da nasprotna stran tega ni bila pripravljena sprejeti brezpogojno: sprava - da... toda domobranci ostanej^ izdajalci in zločinci, partizani pa narodni (jeroji. Se tisti ubogi lipi sprave na ljubljanskih Žalah niso pustili rasti v spomin na njihove žrtve. Ali vse to ne zveni preveč po miru na grobovih!? Vsaka iskrena sprava je vezana na gotove pogoje. Bistvo sprave je: priznanje krivde, obžalovanje zločina in poravnanje škode. Brez tega bistva sprave ni. To pa zahteva celega človeka, zato jih je toliko, ki tega ne zmorejo, ker so slabiči. Lahko je bilo poklati 12,000 vrnjenih in razoroženih domobrancev, zdaj pa nimajo moči ta veliki zločin priznati. Naši torontski rojaki, ki so svoje domobranstvo 45 let skrivali, so se v 'izjavi' posebno izkazali. Najprej so se kot kristjani (to zelo radi poudarjajo) spomnili pokojnega ljubljanskega nadškofa, dr. Pogačnika, ki je leta 1977 v imenu slovenske Cerkve javno prosil odpuščanja za vse krivice, ki so jih slovenski kristjani storil» komurkoli. Upoštevati moramo, da je nadškof Pogačnik dal svojo izjavo v drugačnih razmerah, morda celo pod prisilo. Tega ne vemo. Da pa ne bo dvoma, kdo je, po mnenju te šestorice, povzročil te krivice, so besedo kristjani zamenjali z besedo domobranci. To je IZDAJA DOMOBRANSKE IDEJE in PLJUNEK NA GROBOVE DOMOBRANCEV! Sprava mora temeljiti na pravici, poštenju in medsebojnem spoštovanju. Spravo mora iskati tisti, ki je zločin ali krivico storil. To bi naši gospodje že morali vedeti, saj so od Šestih podpisnikov 'izjave' kar trije doktorji. Tudi je že zadosti jasno dokazano, kdo je v našem slovenskem primeru zločinec, čeprav je zgodovino pisala v glavnem partija, narod pa je bil prisiljen molčati. Za tiste izgubljene sinove, ki o komunistični revoluciji na Slovenskem še zdaj nimajo pojma, naj še enkrat ponovim: Do poletja 1942. leta, torej še preden je kdo prijel puško za obrambo, so komunistični partizani zverinsko pomorili okoli 2,000 najbolj zavednih Slovencev. Ko ni bil nihče več varen, s£ je narod uprl, da si obvaruje družine in domove. Ze po koncu vojne, ko so sovražnosti na bojiščih prenehale, so komunisti brez sodbe pomorili vse, za katere so vedeli, da ne bodo sprejeli zločinskega komunističnega sistema, kije pozneje v 45 letih svojega obstoja (temu smo zdaj priča in to tudi sami priznavajo) narod pahnil v popolno duhovno, kulturno, gospodarsko in moralno propast. Vse to je delo komunistov, zato so komunisti tudi krivi. Kdor ima težave^ priti do tako jasnega zaključka, temu ni pomoči. Vi pa podpisujete izjavo, v kateri v imenu domobrancev prosite odpuščanja za vse krivice....in s tem zločine komunistične revolucije zvračate na ramena domobrancev; od mednarodnih zločincev, ki so revolucijo začeli in končali, na poštene slovenske može in fante, ki so se uprli in narod branili, ker so ga hoteli ohraniti pri življenju. To je zares farizejstvo majnižje vrste, ki smo ga doslej lahko našli samo pri komunistih. Za svoje ambiciozne namene poudarjate 'zrelost in pokončnost', v resnici pa iščet£ izkrivljenih poti in izbirate nemoralna sredstva. Se bolj žalostno je dejstvo, da to ni osamljen primer, ampak se podobno opaža tudi na drugih poljih javnega življenja med nami, pri Kongresu in drugod. Gorje narodu, če mu bodo taki 'značaji' krojili usodo! Namesto da svojo verzijo 'sprave' prodajate v domovini in po svetu, se raje malo potrudite, da spet spravite vse tiste rojake, ki ste jih zadnja leta s svojimi zmedenimi pojmi me seboj sprli. Vse drugo je prazno mahanje po zraku obremenjenih ljudi, ki povsod iščete svojih osebnih koristi in vas bo čas odnesel na smetišče zgodovine, kakor zdaj piše sodbo partiji, kateri služite s svojimi spletkami. Člani Tabora ZA SLOVENCE PO SVETU. SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA 646 Euclid Ave., Toronto M6G 2T5 Tel. 532-4746 747 Brown's Line, Toronto, Tel. 252-6527 John E. Krek's Slovenian Credit Union OFFICE HOURS MONDAY TUESDAY 10 a.m. - 4 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. WEDNESDAY v 10 a.m. - 4 p.m. THURSDAY FRIDAY SATURDAY 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 1 p.m. NEW TORONTO TUESDAY 1 p.m. - 8 p.m. THURSDAY 1 p.m. - 8 p.m. FRIDAY 10 a.m. - 8 p.m. SATURDAY 9 a.m. - 12 noon BITI ČLAN HRANILNICE — JE V KORIST TEBI IN V POMOČ PRIJATELJU! UREDNIKU PIŠEJO: "SLOVENSKA DRŽAVA" glasilo 'Slovenskega državnega gibanja', je doživela svoj triumf po tolikoletnem vztrajanju na tej misli, ki je sedaj v Sloveniji popolnoma prevladala. Čestitamo! Pogumno nadaljujte! Fortes fortuna adiuvat! Žapaijska hranilnica im posojilnica "Slovenija » Vam nudi tam flnantaa ualug«. hiijli ta hrt». tudN M. Vati prihranki pá »a pa imMP nntnl »tppnji. PtSllŽltC M I sUvcukc Qiu¿ie ustanove! * URADNE URE aa Maaalag Ave., Toronto Torak — i Cavtoi -1 Sobota. 10 a.m. - 3 p.m. 10p.m. - 8 p.ip. 10 a.m. - 1 0.M. jUk 730 Brown'» Une, Toronto SPOMINSKA MAŠA ZA POBITIMI DOMOBRANCI BO V SOBOTO 2. JUNIJA OB 6 URI ZVEČER V CERKVI BREZMADEŽNE NA BROWN'S LINE. Torak — «roda-Coirtšk - pa'« Sobola__ 10 a.m. — 3 p.m. 12pm. — 0 p.m. 10 a.m. — 1 p.m. TM.:5ai