občina kriko SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE PRVI (mag) VARILEC SF DELAVSOP-u 19. srečanje kovinarjev Jugoslavije, Pulj, 9. — 11. 10. 1985 Od 9. do 11. oktobra 1985 je bilo v Pulju 19. srečanje kovinarjev Jugoslavije. Udeležilo se ga je preko 200 tekmovalcev — kovinarjev iz vse Jugoslavije, ki so doseg/i najboljše rezultate na tovarniških, občinskih, območnih in republiških tekmovanjih. Čeprav vsi kovinarji na poprejšnjih srečanjih niso tekmovali, lahko vseeno rečemo, da so bili v Pulju zbrani najboljši iz milijonske množice kovinarjev v Jugoslaviji, ki ustvarjajo približno 40% dohodka industrije in približno 50% industrijskega izvoza. Tekmovanje v Pulju je potekalo v 12 panogah. Spremljala ga je množica drugih prireditev, ki so popestrile to odlično organizirano tekmovanje in počastile 10. oktober, dan kovinarjev Jugoslavije, dan, ko je bil leta 1919 mladi kovinar Josip Broz sprejet v Zvezo kovinarskih delavcev Hrvatske in Slavonije. V ekipi SR Slovenije, ki se je udeležila tekmovanja, je bilo tudi 5 tekmovalcev iz naše občine, ki so na republiškem srečanju v Titovem Velenju zasedli prva in druga mesta. Iz naše DO sta se tekmovanja udeležila Franc Pleterski v M A G varjenju in Ivan zakšek v plamenskem varjenju. Franc Pleterski je dosegel 1. mesto, Ivan Zakšek pa 13. Čeprav na tem tekmovanju ni šlo samo za tekmovalne dosežke, pa nas ti uspehi močno veselijo, saj se s podobnimi ne morejo pohvaliti niti mnoge večje organizacije združenega dela. Istočasno je to tudi prva zmaga krških, posavskih kovinarjev na tekmovanju takšne ravni. Ostali udeleženci srečanja so se uvrstili takole: — strugarji: Karel Gabrič, Metalna Senovo-2. mesto Janko Bizjak, »Djuro Salaj«-9. mesto — varilci REO: Ivan Zabasu, Kovinarska-7. mesto Od skupno 12 prvih mesije SR Hrvatska dosegla 6 zmag, SR Srbija in SAP Vojvodina po I zmago in SR Slovenija 4 zmage (varilec MAG, livar, kovač in orodjar). A. VAHČIČ OBVGŠČGVALGC DATUM IZDAJE sopkrškd FRANC PLETERSKI: BRE DELAVCE!« .»IMAMO DO- Doseženo prvo mesto v MAG varjenju na 19. tekmovanju kovinarjev Jugoslavije v Pulju vsekakor zasluži veliko pozornost v naši delovni organizaciji. Zato smo novopečenega prvaka v MAG varjenju. Franca Pleterskega. delavca iz NAS GLAS 14 2 TOZD Oprema, zaprosili za pogovor o vtisih s tega velikega tekmovanja. Zelo dobre volje je bil. ko smo mu čestitali za doseženi uspeh, in rad seje odzval našemu vabilu. Sedla sva vjedilnico. kjer naju ni nihče motil, nato pa mi je tov. Pleterski zaupal naslednje: »Do sedaj sem tekmoval že trikrat na regijskih tekmovanjih in trikrat dosegel tretje mesto: vsakič mi je za las ušlo drugo mesto in s tem pravica do udeležbe na republiškem tekmovanju. Pri četrtem poskusu pa sem le uspel. Na republiškem tekmovanju sem dosegel I. mesto, tako sem si pridobil možnost, da se poskusim še z najboljšimi MAG varilci iz drugih republik. Medtem kosem teoretično znanje utrjeval doma. sem praktičnemu delu posvečal veliko pozornost med samim delom. Strokovno pomoč pa mi je nudil vodja službe kontrole kakovosti, inženir Stane Zorko. Tekmovanje je potekalo po programu in je bilo dobro organizirano. Čeprav sem imel malo treme, sem vseeno upal. da se bom dobro uvrstil: tudi na prvo mesto sem pomislil, saj sem se zavedal, da brez zaupanja v lastno znanje (in seveda tudi brez sreče) ni mogoče doseči dobrih rezultatov. Tako teoretični kot tudi praktični del tekmovanja sem opravil odlično, saj mi je šlo vse dobro od rok. Ko so razglasili rezultate in sem se videl na prvem mestu med petnajstimi najboljšimi v Jugoslaviji, sem se počutil kot najsrečnejši človek na svetu. V tistih trenutkih sem pozabil na ves trud in napore, ki sem jih vložil v priprave za območno, republiško in za to. puljsko tekmovanje. Mislim, da je prav. da je pri tekmovanju poudarek na praktičnem delu. čeprav ima tudi teorija velik pomen. Če primerjam republiško tekmovanje s tem v Pu-Iju. lahko kaj hitro ugotovim, da so bile naloge na zveznem tekmovanju bolj zahtevne, kriteriji ocenjevanja pa še ostrejši. Opazil sem tudi. da se tehnologija v varilstvu nenehno razvija, napreduje, zato jo je treba ves čas spremljati in uvajati v delo. V SOP TOZD Oprema so me delavci lepo sprejeli. Ponosni so bili. da imajo v svoji sredi prvaka Jugoslavije v MAG varjenju. Zato želim, da bi se tudi ostali SOP Krško — DEVETMESEČNO POSLOVANJE Iz »Obveščevalca« DO SOP Krško smo lahko razbrali, da je načrtovani finančni rezultat v prvih devetih mesecih leta 1985 celo presežen. Presegli so ga pri celotnem prihodku, dohodku in čistem dohodku, medtem ko so le za 85% dosegli načrtovano vsoto, namenjeno bruto skladom. Obračunani OD so v celotni delovni organizaciji presegli načrtovane za 9,-25%, kar je verjetno delno vplivalo tudi na 88% doseganje načrtovane vsote sredstev za akumulacijo. Celotni prihodek je za 10 odstotkov presegel načrtovanega in preko 13% gaje ustvarjenega na tujem trgu. Največji delež pri ustvarjanju celotnega prihodka (56,15) je imela TOZD Oprema, ostale temeljne organizacije pa: Ikon 18,01%, Storitve 7,94% in Klepar 17.90%. Z izvozom na konvertibilno tržišče je DO SOP ustvarila 6.36% celotnega prihodka, kar predstavlja skoraj 156.000.000.- dinarjev. Zaloge so v DO SOP večje v primerjavi z zalogami, preračunanimi na podlagi zaključnega računa iz 1984yza 63%. delavci odločili za udeležbo na tekmovanjih. Mislim, da bi marsikateri od njih dosegel dober rezultat, saj imajo solidno znanje. Na koncu bi se rad vsem sodelavcem in tovarišu Zorku še enkrat zahvalil za pomoč in spodbude, ki so mi jih nudili pri pripravah in na samem tekmovanju. Brez njihove pomoči gotovo ne bi mogel doseči takih uspehov.« Adam VAHČ1Č in Slane ZORKO Portret meseca Karel Gabrič. drugi najboljši strugar Jugoslavije NOGOMETAŠI SO BOLJ HVALJENI! Senovo. Mestece, ki se lahko pohvali z nevsakdanjim uspešnežem: ni športnik niti poslovnež, še manj pa kaj bolj zvenečega. Je strugar, drugi najboljši strugar Jugoslavije za letošnje leto! 28-letni Karel GABRIČ, zaposlen v tozdu TGO, med Metalninimi strugarji že leta najboljši, tokrat pa prvič v samem jugoslovanskem vrhu. Na zveznem tekmovanju v Pulju je le za las zgrešil naslov najboljšega, kar bi mu zagotovo prineslo še večjo slavo. Če je to drugo mesto sploh kaj prineslo... »Ja. nič kaj posebnega mi ni prineslo.« skozi smeh komentira naše vprašanje Karel Gabrič. »Priznanje, medaljo in Titov zlatnik, v Metalni pa sem za republiški naslov že prejel povprečno enomesečno plačo, nekaj manj kot tri stare milijone.« — Pa saj ne tekmujete zaradi denarja!? »Sploh ne! Potem sploh ne bi tekmoval že sedem let! Res pa je. da so nogometaši bolj hvaljeni in bolje plačani kot strugarji. To je kruta resnica, toda tako pač je.« Pulj 1985 bo seveda ostal v najlepšem Karlijevem spominu. Navezal je stike z drugimi tekmovalci, posebej še s kasnejšim zmagovalcem, torej tistim, ki ga je za 20 točk prehitel. Jožef Vaštak iz. Vojvodine je bil boljši. Karli gaje polomil le pri dolžinski koti izdelka, sicer pa je bil v teoriji šesti, v praktičnem delu pa drugi. »Ne vem. če bom še tekmoval. Zmanjkuje mi časa. doma imamo kmetijo, pa novo hišo sem sezidal. Tudi sin Jernej odrašča, pa se bom moral bolj posvetiti njemu kot pa tekmovanjem. Mogoče NAS G LAS 14 3 metalna QRD^MMOG POSLOVANJE V OBDOBJU JANUAR — SEPTEMBER 1985 Visoka zasedenost z delom v zadnjih mesecih se odraža v visokem preseganju načrta celotnega prihodka. Žal vzporedno z visoko realizacijo rastejo tudi stroški poslovanja, zato dohodek presegamo z dosti nižjim odstotkom kot realizacijo ali stroške. Kljub preseganju načrta čistega dohodka zaradi visokega preseganja načrta osebnih dohodkov ne dosegamo skladov v predvideni višini. V prvih devetih mesecih smo glavnino realizacije ustvarili s prodajo gradbenih žerjavov in sicer 677 miadin. kar predstavlja 54% celotnega prihodka. Medtem ko smo za celo leto 1985 načrtovali prodajo 40 gradbenih žerjavov, smo jih v prvih devetih mesecih prodali že 50 in sicer 5 kosov P 40, 10 kosov HC 63. 11 kosov HC 90 in 24 kosov HC 120. V tretjem četrltetju se nam je nekoliko izboljšala situacija glede izvoza, saj smo izvozili 154 podaljškov za Liebherr v vrednosti približno 48 miadin. V strukturi plačane realizacije obsega izvoz približno 5%. Realizacija individualne opreme izven DO Metalna znaša 275 mio. din, v okviru DO pa smo ustvarili 222 mio.din oziroma 18% celotnega prihodka. Odstotek rasti pokazateljev poslovanja v obdobju januar — september 1985 glede na leto 1984: celotni prihodek 123% dohodek 61% čisti dohodek 109% osebni dohodek 102% skladi skupaj 155% Na poslovanje se negativno odraža vrednost zalog material v skladiščih PSD (TOZD Preskrba sredstev dela — za celotno DO Metalna) in TGO, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov. Skupne zaloge na dan 30. 9. znašajo kar 534 mio. din, kar predstavlja povprečno realizacijo približno 4 mesecev. V primerjavi z avgustom so se zaloge materiala v skladišču PSD in zaloge nedokončane proizvodnje zmanjšale za približno 60 mio. din. vendar so še vedno previsoke za 70% glede na optimalne. Samo zaradi vezanih finančnih sredstev v zalogah materiala pri PSD smo v devetih mesecih plačali že preko 30 mio. din obresti. bom poskusil še drugo leto. ko bo republiško tekmovanje na Ravnah, kjer imam veliko prijateljev. Pa da ne bi kdo rekel; glej ga, zdaj se pa boji priti, ko je bil drugi v Jugoslaviji!?« Gabrič je skupinovodja strugarjev — specialistov, v Metalni je zaposlen 10 let. končal je delovodsko šolo v Sevnici. V zadnjih nekaj mesecih je v povprečju zaslužil okrog 70.000 dinarjev, nazadnje pa seveda nekaj več. okrog 110.000 din zaradi presežka in dela v podaljšanem delovnem času. Pričakuje, da bo odslej njegova »plača« okrog 80.000 dinarjev. Seveda je bil prvi za predlagane izredne ukrepe, ki so jih v tozdu uvedli zaradi doseganja načrtovane proizvodne realizacije. Tudi strugarji delajo po 12 ur na dan, a se da vzdržati, kot pravijo. »Tak ukrep je bil nujen, če smo hoteli nadomestiti zamujeno.« dodaja Gabrič. »Na srečo smo sredi oktobra opravili z delom na zemlji in smo se lahko v celoti posvetili tovarni.« Bojan Sinič TOZD TGO Senovo je prevzel izdelavo dveh izvoznih objektov, ki ju je treba dokončati v zelo kratkem času. Gre za izdelavo podaljškov pri gradbenih žerjavih za zahodnonemško tvrdko Liebherr in za izdelavo kristalizatorjev za naročnike iz ČSSR. S tem poslom se bo izvozna realizacija TOZD TGO povečala za okrog 300 000 US dolarjev. Zaradi pomanjkanja delovne sile so se delavci senovske Metalne samoupravno odločili za delo v dveh izmenah, s tem da vsaka izmena traja po 12 ur. Akcija je že mimo, ostaja pa zavest o pripravljenosti na samoodpovedovanje! OH m Metalna: nov stroj in mlad strojni tehnik. Na inštrukcije je šel v Maribor, sedaj se pa v vsakem dvomu po nasvet lahko obrne na sebe in svojo iznad-Ijivostjo. (Foto: Zdenko PEREČ) NAS GLAS 14 4 Povprečni neto osebni dohodek za obdobje januar — september je znašal 51.071 din. kar je 96% več kot v enakem obdobju leta 1984 oziroma 70% več kot v vsem letu 1984. Povprečni osebni dohodek samo za september 85 znaša že nekaj preko 66.000 din. Glede na gospodarski načrt nam je 30. 9. manjkalo 16 proizvodnih delavcev. V teku je intenzivna akcija za pridobivanje novih kadrov, ki že kaže določene rezultate. Z MONTAŽE NA KITAJSKEM Z namenom, da se z življenjem in delom na montaži na Kitajskem spoznajo tudi ostali delavci naše delovne organizacije, smo za razgovor o tem zanimivem doživetju zaprosili tov. Ivanetiča, ki nam je povedal naslednje: 30. maja letos je montažna skupina, ki smo jo sestavljali delavci TOZD KLEPAR Vili Grozina, Stane Kalin, Ivan Ivanetič in zunanji sodelavci Drago Knez, odpotovala z letalom preko Zuricha, Aten in Bpmbava do Pekinga. V kitajskem glavnem mestu so nas po naporni vožnji, ki je trajala 17 ur, sprejeli predstavniki biroja za lahko industrijo Kitajske in našega konzulata ter nas lepo pogostili. Iz Pekinga smo pot nadaljevali z vlakom po neznosni vročini in vlažnem ozračju. Po 11 urah mučne vožnje smo prispeli v pokrajino JI LIN v severovzhodnem delu Kitajske, kjer smo se tudi nastanili v hotelu v vasi, tolikšni, kot je naša Ljubljana. Naslednji dan smo začeli z montažo sušilnice v tovarni pohištva. Delovni čas je povsem drugačen kot pri nas - od 8. do 12. ure in popoldan po kosilu od 13. do 17. ure v tej tovarni, s tem da so tovarne z zamikom začetka in konca do treh ur preprečile ustvarjanje gneče na ulicah. Z domačimi monterji smo se še kar dobro razumeli. Bili pa so zelo radovedni - našo montažo so opazovali s takim zanimanjem in ustvarjali gnečo, da je bil večkrat problem priti do strojev. a Zaradi pomanjkanja proizvodnih de- 1 lavcev in nujnosti dokončanja nekaterih r) objektov, predvsem izvoznih, je delavski v svet sprejel sklep o uvedbi izrednih ukrepov za doseg gospodarskega načrta, j S tem smo delavci naše TOZD dokazali visoko stopnjo zavesti o pripadnosti naši l. družbi. Ob delu si je treba še prizadevati / za čim bolj smotrno in racionalno izrabo e materiala in delovnega časa. e Informacijo pripravil: Mitja OROŽEN Ker so bile tudi sobote delovne — prostih sobot ne poznajo — nam je čas razmeroma hitro mineval. Ob nedeljah so za nas organizirali izlete, tako da smo si lahko ogledali kitajske kulturne znamenitosti. Ob vrnitvi smo si ogledali znameniti kitajski zid in park Mao Tse Tunga. Za našo varnost so poskrbeli tako, da so nam dodelili stalne spremljevalce (telesna straža), ki so nas spremljali takorekoč na vsakem koraku, tudi pri kosilu v tovarniški restavraciji. Hrana na Kitajskem je nekaj posebnega, z veliko zelenjave, obvez- nim rižem in juho ter mesom posebnega okusa, katerega po našem mnenju z raznimi dodatki popolnoma „sfušajo". Sojino olje, s katerim pripravljajo hrano, popolnoma spremeni okus hrane, tako da smo se stežka navadili na tako prehrano. Na našo željo so kasneje nekoliko le spremenili jedilnik in okus hrane. Pri delu nas je motila neznosna vročina, ki je za domačine običajna v mesecu juniju, v juliju pa je vročino zamenjalo deževje. Za nameček je še zbolel sodelavec Vili Grozina, tako da smo mu morali v bolnišnico nositi hrano, ker v kitajskih bolnišnicah nimajo organizirane prehrane, temveč morajo svojci poskrbeti za bolnike s tem, da jim prinesejo hrano. H Ngj§ijy*i V počastitev našega praznika, 4. julija —dneva borca, smo skupaj s predstavniki Lesnine organizirali piknik, pridružili pa so se nam tudi domačini, ki so prispevali svoj delež za hrano in pijačo. Po končani montaži smo se 30. julija vrnili v Peking, kjer so nas lepo sprejeli in pogostili, tako da smo se dobro razpoloženi poslovili od daljne Kitajske, od koder smo se po razmeroma dolgi vožnji z letalom 31. julija 1985 srečno vrnili domov." Adam VAHČIČ ¦¦¦¦¦¦ ŠTEVILKA: DATUM IZDAJE: SOP KRŠKO NAŠ G LAS 14 5 INfAS" GLAS SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Sklic sej zborov SO Krško ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO V sredo, 13. novembra ob 15. uri se bodo sestali delegati vseh treh zborov občinske skupščine na ločenih sejah. Na dnevnih redih bodo naslednje pomembne zadeve: 1. predlog dolgoročnega družbenega plana občine Krkško za obdobje 1986—1995/2000; 2. obravnava in sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo poslopja za potrebe Zgodovinskega arhiva v Celju-, 3. volitve in imenovanja; 4. predlogi in vprašanja delegatov. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta obravnavala še: 1. predlog odloka o zazidalnem načrtu za uporabo gramoza Spodnji Stari grad, 2. predlog odloka o cenah za geodetske storitve, 3. osnutek odloka o dopolnitvah odloka o posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve; 4. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, 5. osnutek odloka o davku na promet z nepremičninami v občini Krško; 6. osnutek odloka o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško; 7. osnutek odloka o pogojih, načinu in postopku oddajanja stavbnih zemljišč v občini Krško; 8. predlog sklepa o soglasju k statutu sklada stavbnih zemljišč občine Krško; Delegati zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora pa bodo obravnavali tudi ugotovitve iz analize stanja in razvojnih možnosti osnovnega zdravstvenega varstva v občini Krško v obdobju 1986—1990. IZ ZAPISNIKOV PREJŠNJIH SEJ VSEH TREH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO 1. Na prejšnji skupni seji vseh zborov Skupščine občine Krško so bile slovesno podeljene plakete z listino Josipa Broza Tita ob 35-letnici samoupravljanja. Prejelo jih je pet posameznikov in tri organizacije združenega dela. Plakete sta podelila Branko Pire. predsednik SO. in Franc Dular, predsednik OS ZSS. Imena nagrajencev in obrazložitve objavljamo v današnji številki NG. 2. Delegati vseh treh zborov so soglasno sprejeli predlog o podelitvi domicilne listine SO Krško I. dolenjskemu partizanskemu bataljonu. Hkrati so zadolžili tov. Branka Pirca. predsednika SO Krško, da podeli to listino omenjenemu bataljonu na slovesnosti v Kostanjevici (19. 10. 1985). 3. Delegati so obravnavali tudi Poročilo o izvajanju družbenega plana občine Krško v letih 1981—1984 in v prvem polletju 1985. V razpravi sta med drugimi sodelovala tudi tov. Rakar in tov. Krošelj. Slednji je opozoril tudi na slabe rezultate gospodarjenja tistih TOZD, ki imajo sedež izven naše občine. Tov. Rakar pa je izpostavil vprašanje, zakaj je načrt modernizacije cest uresničen samo 20-odstotno. Po razpravi so delegati soglasno sprejeli Poročilo o izvajanju družbenega plana občine Krško v letih 1981—1984 in v I. polletju 1985. skupaj z ugotovitvami, stališči in sklepi IS. Hkrati so poudarili, da je treba v letošnjem letu še naprej spodbujati aktivnost vseh. ki pripravljajo dolgoročne in srednjeročne planske dokumente. Občinsko vodstvo pa so zadolžili, da sproži akcijo med delovnimi organizacijami, da izločijo del sredstev za reševanje problematike tistih KS. od koder so njihovi delavci. Kot je povedal tov. Pavel Krošelj. je to doslej storila le TCP »Djuro Salaj«. ki je za ta namen izločila milijardo starih dinarjev. 4. Delegati so sprejeli osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990. Podprli so tudi predlog delegata Cveta Bevka, da naj bi stopnje davka za prostore za počitek in rekreacijo znašale vsaj 0.20%—2%. 5. V razpravi o Poročilu o pripravljenosti in organiziranosti civilne Povzetki delegatskih gradiv zaščite so delegati poudarili, da še vedno nista zadovoljivo rešeni vprašanji o zaščiti pred delovanjem radioaktivnih odpadkov in klora. Tov. Žibret je delegate obvestil, da je Vrhovno sodišče ugodilo tožbi SO Krško in odpravilo odločbo Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanju prostora v zvezi z lokacijskim dovoljenjem za izgradnjo objekta za redukcijo volumna in začasno uskladiščenje radioaktivnih odpadkov. 6. Soglasno je bil sprejet tudi odlok o spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto 1985. Delegati so predlagali, naj se pri dokončni spremembi proračuna (v decembru) povečajo tudi sredstva za KS. 7. Po živahni razpravi so delegati sprejeli odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč. Po tem odloku se bodo v sklad stekala sredstva iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki so jih doslej dobivale krajevne skupnosti. Zanje pa se bodo od sedaj sredstva zbirala iz BOD. 8. SKIS je organizirala razgovore o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Leskovec — Gmajna, vendar z nekaterimi prizadetimi ni dosegla soglasja. Zato je predlagala sprejetje odloka za ureditev tega vprašanja. Odlok je bil sprejet, delegati pa so predlagali, naj strokovne službe za sporne primere poiščejo ustrezno rešitev (ustreznejšo lokacijo za zaklonišče). 9. Delegati so sprejeli odlok o ureditvenem načrtu ožjega ureditvenega območja I. zgodovinskega jedra mesta Krško. Hkrati so zadolžili IS. da poskrbi za dodelavo zazidalnega načrta v naslednjih točkah: — stanovanjski blok bo zmanjšan za 4 stanovanja, t. j. za 1 vertikalni trakt-. — zaklonišče se premakne na lokacijo vrta stare šole in stavbe nekdanje tri-vialke. na isti lokaciji pa bodo tudi parkirišča: — interventna cesta se premakne na desno k Štancerju — kolikor bodo dovoljevali predpisi: — garaža Tomažin ostane: — cesta se premakne čim bliže k blokom v skladu s predpisi; — odkupi se Štancerjev hlev, — vodi se postopek za odkup zemlje od župnišča za nadomestne vrtove. 10. Pri točki »volitve in imenovanja« so delegati sprejeli sklep o imenovanju upravnega odbora sklada stavbnih zem- NAS G LAS 14 6 PODELJENE PLAKETE »JOSIP BROZ TITO« OB 35-LETNICI SAMOUPRAVLJANJA Ijišč ter sklep o izvolitvi delegata družbene skupnosti v zbor delavcev Delavske univerze in knjižnice Krško. Za namestnico direktorice občinske uprave za družbene prihodke pa je SO Krško imenovala tov. Darko Dokler, diplomirano pravnico. 11. Delegati zbora združenega dela so sprejeli poročilo o problematiki in razvojnih usmeritvah Srednje šole kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško. SO Krško pa je Srednji šoli dala soglasje za odprtje dislociranega oddelka rudarske šole — usmeritev: rudarska, smer: rudar za podzemno pridobivanje mineralnih surovin. Pobudo za odprtje tega oddelka je Srednji šoli dal Rudarsko-energetski kombinat. TOZD Rudnik rjavega premoga Senovo. Potrebe po rudarjih pa bodo v Posavju tudi sicer velike, saj bo kmalu pričel delati rudnik v Globokem, v načrtu pa je tudi obnovitev rudnika v Krmelju. 12. Delegati krajevnih skupnosti so izpostavili naslednja vprašanja: — hudo obremenjenost telefonskega omrežja, zlasti ob koncu tedna, v KS Kostanjevica: — vprašanje parkirišč za tovornjake, ki čakajo na carinjenje, v KS Krško (parkirišče naj bi se premaknilo na obrobje mesta): — problem sanacije podvozov Velika vas — Mali Podlog in Drnovo — Gorica. — vprašanje v zvezi z urbanističnim načrtom iz leta 1981: kje poteka koridor NE Krško, da se bo KS Leskovec lahko opredelila do zahtevkov za izdajo soglasij. Na vprašanje delegata KS Veliki Podlog je tov. Niko Žibret odgovoril, da je IS že plačal projekte ter da bo sanacija omenjenih podvozov predvidoma opravljena pred začetkom slabega vremena. Konferenca delegacij osnovnih in srednjih šol je postavila vprašanje, kakšni so postopki za ureditev prometne signalizacije in kdo je dolžan poskrbeti zanjo. Predstavnik sekretariata za notranje zadeve je odgovoril, da za dražje naprave ni investitorja. Zato ni mogoče, da bi namestili npr. utripajočo luč. ki bi voz-rrike opozarjala na previdnost, zlasti pred srednjo šolo in pred dijaškim domom. Jože Habinc. delegat v družbenopolitičnem zboru, je predlagal, naj bi se ta zbor sestajal dan pred zasedanjem ostalih dveh zborov ali vsaj nekaj ur pred tem. To bi bilo še posebej potrebno takrat, ko bi ostala dva zbora pri razpravah o določenih zadevah potrebovala poprejšnje stališče družbenopolitičnega zbora. Delegati so ta predlog podprli. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO Prvi začetki rudarjenja \ senovski dolini sodijo v prejšnje stoletje in v več kot 150-letni »knapovski« tradiciji se je postopoma izoblikovalo delavsko jedro, ki seje v tem dolgem obdobju srečevalo s številnimi problemi, ki jih je znalo z lastnimi silami in delom uspešno premagovati. To svojo zagnanost in uspešnost so potrdili v povojnih letih, ko je praktično iz nič bilo potrebno ustvarjati in nakopati čim več premoga, ki ga je družba še kako potrebovala. Vrstili so se udarniški dnevi in udarniške tone. Zavidljivi proizvodni rezultati so dobili 1949. leta svojo potrditev v visokem državnem priznanju, ko je bil Rudnik Senovo proglašen za najboljši rudnik v Jugoslaviji. Bitka za nove tone pa seje nadaljevala. Rudarji pa niso zanemarjali svojega lastnega usposabljanja tako na poklicnem kot na družbenem področju. Tako je 30. avgusta 1950. 53-članski delavski svet prevzel upravljanje rudnika v svoje roke in v vsej 35-letni tradiciji samoupravljanja s svojim aktivnim vključevanjem v oblikovanje družbenih tokov, s svojo zavzetostjo pri izgradnji socialističnih in samoupravnih odnosov ne samo v kolektivu, temveč tudi v Krajevni skupnosti in družbenopolitični skupnos-tijV zadnjem petletnem obdobju pa še za-vzeteje v okviru premogovnikov Slovenije, dokazal svojo zrelost in brezkompromisnost pri uveljavljanju načel socialističnega samoupravljanja. Franc Gfmšek je prevzel plaketo v imenu samoupravljalcev Rudnika Senovo. (Foto:) Zdenko PEREČ) TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ« KRŠKO Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, v kateri je v devetih tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb zaposlenih 2200 delavcev, ki letno ustvarijo več kot 18 milijard celotnega prihodka, je največji posavski delovni kolektiv. Tovarna je z delom pričela že leta 1939. v povojnem obdobju pa je doživela izreden proizvodno-poslovni razmah. Letna proizvodnja znaša že skoraj 300.000 ton celuloze, papirja in valovite repenke ter drugih proizvodov, kar je 20-krat več kot pred 30. leti — ob uvedbi samoupravljanja, medtem ko seje število zaposlenih v istem času povečalo desetkrat. V teh letih je delovna organizacija z velikim in učinkovitim materialno-tehnič-nim razvojem bistveno pripomogla k vsesplošnemu razvoju občine Krško in regije Posavje. prekinila je nekdanjo uvozno odvisnost Jugoslavije glede časopisnega papirja, saj danes pokriva 80% jugoslovanskih potreb po tem papirju, hkrati pa delež izvoza na konvertibilno področje že znaša 30% celotnega prihodka. Vzporedno z razvojem delovne organizacije in njene ekonomske osnove je rasla tudi skrb za družbeni standard in socialno varnost članov kolektiva. V tako obsežnem in celovitem delu zavzema posebno mesto delegatski sistem. Zelo širok in razvit je mehanizem in spekter delegatskih obveznosti in odnosov, s katerim je kolektiv preko 800 delegatov vpet v naš družbenopolitični in ekonomski sistem. Tovarna »Djuro Salaj« ima zelo razvito in razgibano samoupravno, družbenopolitično in družbeno aktivnost, njeni delegati so zastopani na vseh delegatskih nivojih, od skupščine krajevne skupnosti do zvezne skupščine. Nekateri izmed njih še vedno opravljajo posamezne odgovorne dolžnosti, nekateri pa so se vrnili v svoj kolektiv in z velikim uspehom izpolnjujejo delovne dolžnosti. Rezultati materialne proizvodnje in poslovanja so pomembno vplivali na razvoj in krepitev samoupravnega odločanja in na dvig samoupravne zavesti delovnih ljudi in občanov. Kolektiv »Djuro Salaj« je v razvoju samoupravljanja odigral pionirsko vlogo v naši ožji in širši domovini. Tako je bilo z izvolitvijo poizkusnega delavskega sveta, ki je bil med izbranimi 215 v Jugoslaviji in 47 v Sloveniji izvoljen že 18. januarja 1950 kot četrti v Sloveniji. Tako je NAŠ GLAS 14 7 bilo tudi z uvajanjem izvirnega sistema nagrajevanja konec 50-ih let. z razvojem samoupravne organiziranosti od obračunskih enot preko ekonomskih enot in tozdov do konstituiranja enega prvih sozdov. z uveljavitvijo dohodkovnih odnosov na osnovi skupnega prihodka, s pionirsko uvedbo referenduma kot oblike neposrednega odločanja in sindikalnih skupin kot osnovnih delovnih zaokroženih enot. Tako je bilo tudi s povezovanjem v republiškem in zveznem družbenoekonomskem prostoru na osnovi združevanja dela in sredstev in z dolgoletnim, tradicionalnim in priznanim uveljavljanjem na tujih trgih in v mednarodni delitvi dela. Dokaz uspešnega razvoja je tudi dejstvo, da je v teh letih precej delavcev prejelo najvišja državna odlikovanja — 101 delavec medaljo dela. 39 delavcev red dela s srebrnim vencem in 1 delavec medaljo zaslug za narod in red dela z zlato zvezdo. Pomemben je dolgoletni in učinkovit prispevek krške tovarne pri utrjevanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zelo razvit sistem obrambnih priprav in vojne proizvodnje je bil že večkrat preizkušen ob posameznih akcijah, predvsem NNNP. pomemben pa je tudi vpliv na podružbljanje SLO in DS. V »Djuru Salaju« deluje prostovoljno industrijsko gasilsko društvo že od ustanovitve tovarne dalje, tesno in izredno učinkovito je sodelovanje s Poklicno gasilsko enoto Krško, zelo razvitje sistem civilne in narodne zaščite. Veliko članov kolektiva je usposobljenih za številne naloge s področja civilne zaščite (RBK. prva medicinska pomoč, protipožarna zaščita, itd.): enote CZ štejejo 140 članov, njihova usposobljenost pa je na visokem nivoju. Vsestransko uspešno podobo tovarne »Djuro Salaj« dopolnjuje tudi negovanje in razvijanje revolucionarnih tradicij ter njihovo prenašanje na mlajše generacije. Člani Zveze borcev so. organizirani v osnovi organizaciji, storili veliko za ohranjevanje pridobitev NOV in socialistične revolucije, tako v delovni organizaciji kot navzven, s sodelovanjem pri obnovi in vzdrževanju revolucionarnih spomenikov in obeležij. Velik je tudi pomen sodelovanja Zveze borcev z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem z mladinsko. Borci tako v delovni organizaciji in v posameznih KS učinkovito sodelujejo pri ohranjanju in razvijanju ter prenosu revolucionarnih dosežkov in pridobitev na mlajše rodove. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA Elektrarna Brestanica je pričela obratovati leta 1943 kot posebna enota rudnika Senovo. V avgustu leta 1944 pa je večina delavcev, ki so bili zaposleni v pogonu, odšla v NOV. tako da je bila delno zaustavljena proizvodnja električne energije in s tem okupatorju povzročena velika materialna škoda. V letih 1955 — 1960 se je z izgradnjo druge faze elektrarne proizvodna moč povišala za 100%. a razmere so pogojevale, da se je v letih 1973 — 1976 pristo- pilo k iskanju investicijskih del in prehoda na plinsko parno tehnologijo proizvodnega procesa. Izredni prizadevnosti delavcev seje zahvaliti, da so bila vsa investicijska opravila kljub pomanjkanju ustreznih strokovnih kadrov kvalitetno in pravočasno izvršena. Prvi delavski svet je bil izvoljen v začetku leta 1951. Ker je elektrarna v okviru slovenskega elektrogospodarstva določena kot organizacija združenega dela posebnega pomena, imajo delavci na samoupravnem področju nekoliko okrnjene pravice. Kljub temu seje razvoj delegatskega odločanja nenehno razvijal. Delegati v okviru delovne organizacije, družbenopolitične skupnosti in Sestavljene organizacije združenega dela dosledno izvajajo svoje naloge in usklajujejo sprejeta stališča. Utrjevanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite posvečajo delavci veliko pozornost. Za prizadevanje in dosledno izvajanje nalog na tem podro-i čju je elektrarna prejela več pohval, med drugim tudi dvakrat posebno pismeno priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Za prezreti ni tudi družbena-politične aktivnosti v okviru krajevne skupnosti, kjer imajo vseskozi zelo odgovorne funkcije v organih KS in družbenopolitičnih organizacijah in jih z vso resnostjo izvajajo. Ob izredno kritični energetski situaciji v prvih treh mesecih tekočega leta je elektrarna svojo interventno funkcijo us- V imenu samoupravljalcev Termoelektrarne Brestanica je plaketo Josip Broz Tito — 25 let samoupravljanja prevzel Niko Marn. Ivanka Petan, predsednica DS TCP"Djuro Salaj" Krško. (foto: Zdenko PEREČ) NAŠ GLAS 14 8 pesno opravila. Kljub slabim vremenskim pogojem so delavci sproti odklanjali napake na napravah, ki jih je povzročila /ima, in s tem omogočili redno proizvodnjo električne energije. Za požrtvovalno delo v nakazanih razmerah jim je bilo s strani slovenskega elektrogospodarstva izrečeno priznanje. VOLARIČ ALOJZ, rojen 3. junija 1931, vodja proizvodnje, KOVINARSKA Krško Tovariš Alojz Volarič je član kolektiva kovinarske Krško od ustanovitve, to je od leta 1954. in je tudi eden od ustanoviteljev tovarne. Že na začetku razvoja podjetja je bil predsednik upravnega odbora in je funkcije samoupravljalca in tvornega delavca-ustvarjalca vestno opravljal in jih opravlja tudi danes. Za vestno in prizadevno delo je bil večkrat pohvaljen, leta 1967 pa je dobil tudi Red dela s posebnim vencem III. stopnje. Ves čas opravlja v DO Kovinarska Krško odgovorne naloge, od leta 1962 je vodja proizvodnje in je po reorganizaciji Kovinarske na TOZD obdržal ta položaj v največji TOZD — Industrijska oprema. Zaradi delovnih izkušenj in izkušenj na področju samoupravljanja je opravljal v tem času tudi razne samoupravne funkcije, trenutno pa mu je zaupana tudi funkcija predsednika delavskega sveta DO Kovinarska Krško in podpredsednika delavskega sveta Združenih podjetij strojegradnje (SPS) Slovenije. Njegovo ustvarjalnost dokazujejo tudi številne inovacije in izboljšave, ki jih je naredil za kolektiv, njegov lik pa zaokrožuje poštenost in tovarištvo do sodelavcev, poštena tovariška beseda, ki jo za vsakogar najde. VAHCIC ADAM, rojen 7. januarja 1930, inženir organizacije dela, vodja splošnega oddelka v TOZD ELEKTRODISTRIBUCIJA KRŠKO Adam Vahčič se je tukaj ob zaposlivi vključil v družbenopolitično delo. Takoj po sprejetju Zakona o upravljanju delovnih kolektivov ga je sindikat takratnega obrata Elektro Videm-Krško delegiral v prvi Svet takratnega podjetja Elektro Celje. Vanj je bil tudi izvoljen. Po od-služenju vojaškega roka je od leta 1952 opravljal najodgovornejše funkcije. Več- krat je bil predsednik* delavskega sveta, upravnega odbora v DO in poslovnega združenja distribucije Slovenije. Deloval je in še aktivno deluje tudi v različnih komisijah Elektrogospodarstva Slovenije. V obdobju od leta 1964 do 1970 je bil večkrat predsednik osnovne organizacije zveze sindikatov v Elektro Krško, v letih od 1974 do 1978 pa tudi predsednik Občinskega sveta zveze sindikatov Krško in predsednik Medobčinskega sveta zveze sindikatov Posavja v letih 1974 do 1976. Od leta 1976 do 1980 je bil član Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, sedaj pa je še član Republiškega odbora sindikata delavcev energetike in član Odbora za kadrovska vprašanja pri RS Zveze sindikatov Slovenije. Tovariš Vahčič je aktiven tudi izven delovne organizacije in dejavnosti, v kateri je zaposlen: tako je tudi član Krajevne konference SZDL. sekretar osnovne organizacije ZK Krško — levi breg, predsednik zbora delegatov SPIZ v naši občini, bil pa je tudi sodnik na so- dišču združenega dela v Brežicah, sedaj pa je član senata sodišča /druženega dela v SR Sloveniji. Tovariš Vahčič je še vedno izredno požrtvovalen in dosleden borec za izpolnjevanje družbeno dogovorjenih nalog in krepitev samoupravnih odnosov, tako v delovni organizaciji kot tudi v širši družbenopolitični skupnosti, svoje bogato znanje in delovne izkušnje pa tudi uspešno prenaša na mlajše. MARKL MARJAN, rojen 31. avgusta 1935, strojni ključavničar, vodja proizvodnje pare in električne energije v Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« TOZD Energetika Krško Marjan Marki je v Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« zaposlen že od leta 1955. V tem času je opravljal različne odgovorne funkcije tako v OZD kot tudi v širši družbenopolitični skupnosti. V OZD je bil sekretar komiteja ZK. v dveh mandatih je opravljal funkcijo predsednika komisije za delovna razmerja, v dveh mandatih član konference sindikata. 4-krat je bil izvoljen za predsednika konference sindikata, član koordinacijskega odbora pri SOZD Slovenija papir, član republiškega odbora sindikata dejavnosti, v družbenopolitični skupnosti in izven nje pa član Občinskega komiteja ZKS Krško, predsednik komisije za idejnopolitično usposabljanje pri OK ZKS. predsednik zbora združenega dela pri SO Krško, član komisije za družbenoekonomske odnose pri republiški skupščini, predsednik Medobčinskega sveta zveze sindikatov Posavja in predsednik občinske konference ZKS Krško. Za uspešno in požrtvovalno delo je leta 1975 prejel Medaljo dela s srebrnim vencem, leta 1976 pa tudi Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. S svojo aktivnostjo je vzor mlajšim. NAS G LAS 14 9 ZVEGLIC EMIL, rojen 11. marca 1934, RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO Tovariš Emil Žveglič je vzoren delavec in je aktiven pri delu samoupravnih organov. Zlasti je s svojim aktivnim delom veliko prispeval na področju stanovanjske problematike, kjer je opravljal pomembne funkcije, saj je bil predsednik zbora vlagateljev pri SO Krško, po ustanovitvi stanovanjske skupnosti pa predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško in član izvršilnega odbora Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. Bil je prvi predsednik odbora za medsebojna razmerja, prvi predsednik stanovanjske komisije Rudnika. 2 mandatni dobi predsednik delavskega sveta Rudnika, delegat v zboru združenega dela republiške skupščine. Tovariš Žveglič je član ZK od leta 1952 in je v tem času opravljal naloge sekretarja komiteja ZK Rudnika, sedaj pa je že drugo mandatno dobo aktiven član sekretariata OOZK. V letu 1983 pa je bil izvoljen za podpredsednika skupščine krajevne skupnosti Senovo, zgledno pa opravlja tudi nalogo predsednika konference delegacij območne vodne skupnosti. Sedaj opravlja tovariš Žveglič funkcijo predsednika delavskega sveta Rudnika, je delegat v delavskem svetu organizacije rudnikov rjavega premoga Slovenije in v delavskem svetu SOZD REK Edvarda Kardelja. Izredno velik pa je tudi njegov prispevek na področju SLO in družbene samozaščite, saj je kot načelnik narodne zaščite Rudnika prispeval k njeni vzorni organiziranosti in pripravljenosti. Delo in osebnost tovariša Emila Žve-gliča sta vzor delavcem, zato ta delavec zasluži širše družbeno priznanje. Predsednik zbora krajevnih skupnosti,Franc Rakar, na skupnem zasedanju zborov SO Krško bere obrazložitve, (foto: Zdenko PEREČ) BRENCE Karel rojen 3. marca 1927 sti kaleč v Brestanica TERMOELEKTRARNI Karel Brence se je kmalu po osvoboditvi vključil v kolektiv Elektrarne Brestanica. Pri razvoju delavskega samoupravljanja in delegatskih odnosov se je njegova aktivnost in prizadevnost odražala predvsem v delu sindikalne organizacije. Tovariš Brence je že več kot 20 let aktivno vključen v delo sindikata, zato je težko našteti vse funkcije in zadolžitve, ki jih je kot aktivist opravljal. Med drugim je bil član koordinacijskega odbora sindikata elektrogospodarstva Slovenije, član predsedstva in komisij Občinskega sveta zveze sindikatov ter več kot 15 let predsednik ali tajnik sindikalne organizacije Elektrarne. Ni naključje, da je za svoja prizadevanja med prvimi v občini sprejel Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. V Brestanici od vsega začetka aktivno sodeluje v vodstvu DPD Svoboda. Dolga leta je bil vključen v pevski zbor, posebej pa je bil nepogrešljiv v dramski skupini in je opravil tudi režiserski tečaj. Kljub temu, da se mu delovna doba počasi izteka, je pri Občinskem svetu sindikatov še vedno odgovoren za kulturno dejavnost. Leta 1944 se je kot mladoleten prostovoljno vključil v NOV in je bil borec v enotah XIII. brigade Mirka Bračiča. Za zasluge v NOV je bil odlikovan. Sedaj je aktiven član odbora te brigade za območje Posavja. Plaketa Josip Broz Tito ob 35. obletnici samoupravljanja naj bo tovarišu Karlu Brencetu za njegovo aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah. NAS G LAS 14 10 ZGODOVINSKI ARHIV CELJE NOVE CENE GEODETSKIH STORITEV OBRAZLOŽITEV SAS O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA GRADNJO OBJEKTA ZA POTREBE ZGODOVINSKEGA ARHIVA CELJE Zgodovinski arhiv Celje je strokovna ustanova, ki je pooblaščena za zaščito arhivskega gradiva, njegovo obdelavo in varstvo, za izdajateljsko dejavnost oziroma za celovito arhivsko dejavnost in njen razvoj. To delo opravlja za skupno 14 občin celjske, zasavske in posavske regije,v tem okviru seveda tudi za občino Krško. Prostorski pogoji za dejavnost Zgodovinskega arhiva Celje so že dalj časa taki. da ne ustrezajo izpolnjevanju njegovih pomembnih nalog. Vseh 14 občin — njegovih ustanoviteljic — ocenjuje te razmere za nevzdržne in se zato strinjajo, daje treba problematiko enkrat za vselej rešiti. Med nakazanimi rešitvami soglašajo s tisto, ki predvideva gradnjo novega poslopja. V pogovorih, ki so jih imeli vsi prizadeti v aprilu in maju 1985. so se dogovorili, da investitor gradnje. Zgodovinski arhiv Celje.'pripravi besedilo posebnega samoupravnega sporazuma, ki naj bi zagotovil potreben denar in ki naj bi ga podpisnice (14 občin) sprejele najkasneje do konca septembra 1985. Investicijsko-tehnična dokumentacija za naložbo je že izdelana, za njo pa so občine med 1981. in 1983. letom že zbrale 3.2 milijona dinarjev. Po cenah v aprilu 1985 znaša predračunska vrednost novogradnje 668.937.000 dinarjev. Krška občina (podpisnik SAS je SO Krško), naj bi k tej vsoti prispevala 5,5-odstotni delež, po merilih, ki vključujejo število imetnikov arhivsko-dokumentarnega gradiva, število DO. DPO in društev, število tekočih metrov arhivsko-dokumentarnega gradiva, narodni dohodek na prebivalca itd. Tako naj bi prispevek krške občine znašal 36.792.000 dinarjev, s tem da bi to obvezo izpolnjevali v deležih od 1985. do 1991. leta (od 2.036.000 do 6.544.000 din na leto). Te finančne obveznosti naj bi po določilih SAS revalorizirali v skladu z rastjo cen oziroma možno rast sredstev skupne in splošne porabe. Ker sestavljajo celotno gradivo vsake družbenopolitične skupnosti arhivska gradiva temeljnih in drugih OZD. SIS. družbenopolitičnih in drugih samoupravnih organizacij, društev ter družbe-no-političnih skupnosti, naj bi bili viri za udeležbo v načrtovani naložbi naslednji: Obrazložitev predloga odloka o cenah za geodetske storitve Zaradi čim večje enotnosti cen geodetskih storitev in enakopravnosti interesentov geodetskih storitev na celotnem območju SR Slovenije je Republiška geodetska uprava Ljubljana predlagala poenotenje cen geodetskih storitev, ki jih izvajajo geodetski upravni organi v občinah. Poenotenje cen je Republiška geodetska uprava predlagala že v letu 1984. Na podlagi njenega predloga so zbori SO v oktobru 1984 sprejeli nove cene teh storitev (višje za cca 50%). vendar vsi geodetski upravni organi tega niso storili tako. kot je bilo predlagano. Poleg tega so geodetske organizacije združenega dela s 1. 1. 1985 sprejele nove urne cene in istočasno predlagale dvig cen geodetskih storitev, ki jih izvajajo po pooblastilu občinskih skupščin, in sicer za 40%. Da bi preprečili prevelik razkorak med cenami geodetskih storitev pri geodetskih organizacijah in geodetskih upravnih organih, Republiška geodetska uprava predlaga dvig cen geodetskim storitvam za 50%, ker meni, da te cene ne bi smele biti nižje od cen v geodetskih OZD za več kot 50%. Tak predlog Republiške geodetske uprave je upoštevan tudi v tem predlogu, ki gaje izvršni svet SO obravnaval na svoji seji dne 10. 9. 1985 in ga v celoti podprl. Predlog novih cen za geodetske storitve: 1. PARCELACIJA 1. Navezava na geodetsko mrežo 2. Parcelacija 2.1. Parcelacija parcel velikosti do 0.3 ha na dva dela 2.2. Za vsak nadaljnji 0.3 ha 2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50% 1.875 din 8.400 din 2.475 din 2. PARCELACIJA NA OSNOVI ZAZIDALNIH OZIROMA UREDITVENIH NAČRTOV 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 din 2. Parcelacija za obod 2.1. Za vsak lom meje oboda 1.725 din 2.2. Za vsako novonastalo parcelo. 2.100 din 3. EKSPROPRIACIJA DOLŽINSKIH OBJEKTOV 1. Navezava na geodetsko mrežo 2. Hektometer (100 m) ekspropriacije 1.875 din 12.150 din 4. PRENOS POSESTNIH MEJA PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA 1. Navezava na geodetsko mrežo 2. Določitev meje 2.1. Za grafično izmero za 2 mejni točki 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 2.3. Za numerično izmero za 2 mejni točki 2.4. Za vsako nadaljnjo točko 2.5. Prenos meje gozdnih parcel — 1.875 din 6.450 din 2.100 din 3.600 din 1.425 din cena se poveča za 50% 5. UGOTOVITEV MEJE V MEJNEM UGOTOVITVENEM POSTOPKU 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 din 2. Ugotovitev meje 2.1. Za 2 mejni točki 4.950 din 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 1.425 din 6. POSNETKI ZA LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO IN POSNETKI NOVOZGRAJENIH STAVB IN OBJEKTOV 1. Do 0.5 ha 6.375 din 2. Za vsakih nadaljnjih 0.25 ha, 2.100 din ZAKOLICBE STAVB IN OBJEKTOV 1. Stanovanjska stavba ali garaža 2. Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času 3.600 din NAS G LAS 14 11 — deiež združenih sredstev OZD. — delež sredstev SIS. — delež sredstev občinskega proračuna. Gradnjo novega poslopja Zgodovinskega arhiva Celje naj bi pričeli v srednjeročnem obdobju 1986 — 1990 in naj bi jo prizadete občinske skupščine uvrstile v svoje samoupravne sporazume o temeljih planov 1986 — 1990 ter dolgoročnih planov. SAS o združevanju sredstev za gradnjo objekta za potrebe Zgodovinskega arhiva Celje, ki naj bi ga sprejeli tudi delegati zborov SO Krško, ima za osnovo določila 144. člena Ustave SRS. 586. člena Zakona o združenem delu ter 5., 7.. 8. in 9. čl. Zakona o naravni in kulturni dediščini SR Slovenije. Po SAS ima ta naložba svoj projektni svet. ki šteje 9 članov in v katerem imajo tri posavske občine skupno 1 predstavnika. Samoupravni sporazum bo stopil v veljavo le tedaj, če ga bodo sprejeli (podpisali) vsi podpisniki. 30m mam& n 8. V IZJEMNIH PRIMERIH, KJER NI MOGOČE OBRAČUNAVATI STROŠKOV PO CENIKU, SE UPORABLJAJO NASLEDNJE URNE CENE: — Za terensko geodetsko delo. ura po 750 din — Za pisarniško geodetsko delo. ura po 675 din — Za risarsko geodetsko delo. ura po 350 din — Za figurantsko delo, ura po 350 din 9. Seznamu storitev po tem cenikuje treba dodati še materialne stroške (mejniki, količki, kilometrina...) in stroške figuranta po dejansko porabljenem času. 1950-1985:35let samoupravljanja 38 88L 8fi 2» 883 88 L 88 88L L& L L L8 8L2 88 L L8asa8asasaLiaLL8aasL8 1955-1985:3fttetrqt9japirja Fotografija: Črt ČARGO - tekst: Niko KEŠE 26. oktobra je Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško proslavila dvoje pomembnih jubilejev: 35-LETNICO SAMOUPRAVLJANJA in 30-LETNICO PROIZVODNJE ČASOPISNEGA PAPIRJA. Zaradi remontav tozdu Celulor za je bilo • dosti lažje kot sicer zaustaviti celotno proizvodnjo in prvič po letu 1979 so vsi zaposleni imeli možnost praznovati DAN KOLEKTIVA. Dan kolektiva seje začel s svečano sejo delavskega sveta tozda PAPIR, na kateri je o problematiki proizvodnje časopisnega in drugih papirjev spregovoril direktor tega tozda, Zoran Dular. Poudaril je pomen, ki gaje imela leta 1955 prva domača proizvodnja časopisnega papirja, kar se je zgodilo prav v Krškem na papirnem stroju 1. Veteran krške tovarne izdeluje časopisni papir še danes, z njim pa so 30 let preživeli pionirska in poznejša papirniška leta številni prizadevni delavci, ki jim je na svečani seji predsednik DS tozda Papir, Jože Molan, podelil posebna priznanja. Priznanja za zasluge pri papirni proizvodnji so prejeli: IVAN BAN, IVAN BERNARDIČ, ANTON BOŽIČ, IVAN CVITKOVIČ. FRANC ČRNOGA, FRANC FRIC, VALENTIN GAL, ALOJZ GODLER, JOŽE KOZOLE, JOŽE LE-VAK I. ANA MAHNE, FRANČIŠKA PACEK, JOŽE PACEK, DRAGO VIRANT, DANE ZALOŽNIK, IVAN OGOREVC. IVAN VERSTOVŠEK, ALOJZ KOVAČIČ, LADO MARKL, JOŽE MEŽIČ II, JOŽE MOLAN IV in ANTON VALENČAK. Poleg papirničarjev so za zasluge v zvezi s proizvodnjo ali prodajo časopisnega papirja bili deležni posebnih priznanj tudi: IVAN BINIČKI. JANEZ ŠOBA, STANKO BOGOVIČ I, ANTON JAZBEC, BORIS LIPIČ. VLADIMIR BOŽOVIC. MAGDA BAJC, ZVONKO KORITNIK. FANIKA ŽABKAR. ANTON ARNŠEK, MARJAN MARKL, ALOJZ BOGOVIČ. KAREL BOŽIČ. PAVEL KROŠELJ. KRISTIJAN PAVLIHA. ALOJZ STARC, VLADIMIR ŠEGA, VLADIMIR BARBIČ, MARJAN PRESKAR in DARKO KOLŠEK. NAS GLAS 14 12 Osrednja slovesnot DNEVA KOLEKTIVA krške tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« je bila v izpraznjenem in za to priložnost na novo preple-skanem skladišču Celuloze. Po uvodnih zvokih Internacionale je spregovorila predsednica delavskega sveta DO. Ivanka Petan, in v svojem nagovoru opozorila na pionirsko vlogo, ki jo je Krška tovarna imela pri uvajanju samoupravljanja pred 35 leti. Krški ce-lulozarji so bili leta 1950 med prvimi, ki so prevzeli tovarno v svoje upravljanje, pozneje pa so uspešno razvijali in utrjevali to temeljno idejo, ki je imela pomemben delež pri uspešnem razvoju tovarne. Slavnostni govornik na osrednji svečanosti je bil član slovenskega izvršnega sveta in predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo. Henrik Marko, ki je zbrani množici delavcev, upokojencev, njihovih svojcev in številnih gostov povedal med drugim: »Ste kolektiv, ki v dobesednem smislu naslonitve na lastne sile uspešno izvaja svoje delovne naloge in tako opravičuje zaupanje, ki ga ima v vas široka družbenopolitična skupnost, O vas govorijo s ponosom in zaupanjem v prepričanju, da boste tudi v bodoče tako uspešno kot do danes opravljali svoje odgovorne naloge.« Ko je prejel posebno priznanje za zasluge pri razvoju papirništva v krški tovarni starosta oz. veteran v vrstah papirničarjev, VLADIMIR ŠEGA. so udeleženci svečane seje tozda PAPIR še posebej burno ploskali in mu tudi na ta način izrekli priznanje za njegovo pionirsko vlogo na tem področju. Za zasluge pri razvoju samoupravljanja v krški tovarni so prejeli posebna priznanja vsi dosedanji predsedniki delavskih svetov ter prvi predsednik upravnega odbora. Podelila sta jih predsednica sedanjega delavskega sveta DO. Ivanka Petan, in predsednik tovarniške sindikalne konference, Marjan Marki. Na našem posnetku so naslednji: predsednik poskusnega delavskega sveta. Tone Molan. predsednik prvega upravnega odbora. Jože Kolšek ter vdova prvega predsednika delavskega sveta>Milana Zgombe. ki je prevzela posthumno priznanje zanj. Poleg teh so prejeli posebna priznanja še: IVAN ANTOLIČ in JOŽE MEŽIČ (tudi posthumno) ter DARKO MIZIGOJ. MARJAN ŠPAN. EDO KOMOČAR. ZDENKO PICELJ. DUŠAN KOŠIR. TONE ŠKAFAR. JOŽE HABINC. RAJKO LIVIO. ZORAN DULAR. JOŽE MOLAN 3. FRANC PAVLIC. EDVARD ŠPILER. JOŽE KUPLENIK, JOŽE KOŠTO-MAJ in IVANKA PETAN. NAŠ GLAS 14 13 Ivanka Petan, sedanja predsednica delavskega sveta »Djura Salaja«. prejema posebno priznanje iz rok predsednika tovarniške sindikalne konference. Marjana Markla. — V svojem nagovoru je zbranim ob dnevu kolektiva povedal med drugim: »>... dan, ko seje v naši tovarni konkretno uresničilo Marxovo geslo TOVARNE DELAVCEM, nam je in nam mora biti za vedno v ponos, saj seje s tem dogodkom uresničila ena glavnih družbenopolitičnih osnov socialistične ureditve v Jugoslaviji: delavsko samoupravljanje, poosebljeno v delavskem svetu in upravnem odboru, je postalo stvarnost. Od tistega zgodovinskega dneva — to je bilo 9. septembra 1950 — je preteklo 35 let samoupravljanja, 35 let skupnega dela in skupnih skrbi za dobro gospodarjenje in napredek v delovni organizaciji. Delavci smo prevzeli polno odgovornost za proizvodnjo, poslovanje in razvoj tovarne in s ponosom lahko trdimo, da smo v vsem praktičnem delu — glede na dosežene rezultate celotnega kolektiva — opravičili zaupanje, s katerim nam je socialistična skupnost dala tovarno v upravljanje...« V kulturnem programu, ki je obogatil praznovanje dneva kolektiva. 35-letnice samoupravljanja in 30-letnice proizvodnje domačega časopisnega papirja v krški tovarni, so nastopili pihalni orkester »Djura Salaja« pod dirigentsko palico Draga Gradiška. združena pevska zbora Viktorja Parme iz Krškega in DKD Svoboda iz Brestanice ter mladi recitatorji iz Kostanjevice. Odlično izvedenemu kulturnemu programu je sledilo družabno srečanje, na katerem je za prijetno razpoloženje poskrbel zabavnoglasbeni ansambel DOBRI PRIJATELJI. PREDLOG ODLOKA O DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA ____________STORITVE____________ 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil /a storitve (Skupščinski Dolenjski list. št. 3/84 in št. 6/85). se v opombi k tarifni številki 1 doda nov. 3. odstavek: »Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prometu rabljenih motornih vo/il in koles, starih nad deset let/ 2. člen V tarifni številki 2 se L točka dopolni . tako: »Posebni občinski davek od prometa naravnega vina. vinskosadnih pijač, penečega vina in medice se plačuje po stopnji 6'/( od vrednosti«. 3. člen V tarifni številki 5 se doda nova. 14. točka 7. naslednjim besedilom: »Posebni občinski davek od opravljanja proizvodnih storitev v smislu 41. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev, se plačuje po stopnji 10%. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od I. L 1986 dalje. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov__________________ Predlagane spremembe in dopolnitve so pripravljene na podlagi 11. člena Zakona o davkih občanov, dogovora o usklajevanju davčne politike /a obdobje od 1986do 1990 ter sporazuma o usklajevanju davčne politike v občinah širšega celjskega območja za obdobje od 1986 do 1990. Poudarek naj bi bil torej na dolgoročnejšem urejanju davčne politike. Vsebinsko se osnutek ne razlikuje veliko od odloka, sprejetega spomladi letos. Spremembe se nanašajo predvsem na: — davek od osebnega dohodka delavcev. — davek od katastrskega dohodka. — davek pri posameznih kategorijah gospodarske dejavnosti. NAS GLAS 14 14 1. Stopnja davka od osebnega dohodka naj bi znašala 0.75'/,. To bi bilo v skladu z izhodišči za oblikovanje splošne porabe občin v SRS v obdobju od 19X6 do 1990. ki jih je sprejela komisija IS SRS za področje splošne porabe v občinah. 2. Predvidene spremembe določil o davkih od katastrskega dohodka so rezultat valorizacije katastrskega dohodka za leto 19X6. ki jo je sprejel IS SR Slovenije. Glede na to valorizacijo se vsi dohodkovni cenzusi v zvezi s katastrskim dohodkom valorizirajo s količnikom 2.10. Predvidene so tudi davčne olajšave za zavezance davka iz kmetijstva, ki določen del dohodka porabijo za investicije, ter za zavezance iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebej slabi, letni katastrski dohodek od negozdnih površin pa ne presega 126.000 din (npr. Ravni log. Planina pri Podbočju. Premagovci) oziroma 84.000 din (npr. Reštanj. Mladje. Oštrc). 3. Gospodarske dejavnosti so razdeljene v štiri skupine: I. skupina: deficitarne, delovno intenzivne dejavnosti (npr. lončarstvo, ko-vaštvo. precizna mehanika, krojaštvo. popravila gospodinjskih strojev itd.)t II. skupina: delno deficitarne ter nizko-' akumulativne dejavnosti (npr. dimni-karstvo. različna popravila osebnih predmetov, pranje in likanje perila, žaganje drv itd.): III. skupina: delno suficitarne ter višje-' akumulativne dejavnosti (npr. klepar-stvo. frizerstvo, optika, kemično čiščenje, gostinstvo, vse vrste opravil na avtomobilih itd.)-. IV. skupina: suficitarne dejavnosti (npr. avtoprevozništvo. avtotaksi. dejavnost bifejev, bistrojev. »barov«, okrepčevalnic itd). Največje olajšave so predvidene za dejavnosti iz prve skupine, najmanjše ali nobene pa za dejavnosti četrte skupine. Poleg vrste dejavnosti se pri odmeri višine davka upoštevajo še naslednji pogoji: način poslovanja, kraj poslovanja, delovna sposobnost delavca, uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov. Posebne ugodnosti so predvidene še za zavezanec—začetnike in za vlaganje v razširitev dejavnosti. Dogovor o usklajevanju davčne politike za srednjeročno obdobje 19X6—1990 določa osnovna merila za odmero davka v pavšalnem letnem znesku. Ta merila so bila doslej v Sloveniji različna, nekatere občine pa jih niso niti imele. Udeleženke dogovora iz celjskega in širšega slovenskega prostora so se sporazumele, naj bi na tem področju veljala enotna merila. Strokovna služba našega občinskega upravnega organa je zato pripravila spremembe in dopolnitve odloka. Izvršni svet je na seji 4. 11. 1985 do pripravljene- ga gradiva zavzel pozitivno stališče. Omenjene spremembe in dopolnitve so pripravljene le za fazo osnutka, predlog odloka o da\ kili občanov pa bo strokovna služba izdelala s prečiščenim besedilom v celoti. OSNUTEK ODLOKA O DAVKU NA PROMF.T Z NLREPM1ČNINAMI V OBČINI KRŠKO 1. člen Davek na promet nepremičnin se na območju občine Krško odmerja, plačuje in terja po določbah zakona o davku na promet nepremičnin, po tem odloku in po predpisih,izdanih na njuni podlagi. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje: 1 za kmetijska zemljišča po proporcionalni stopnji 15'r od prometne vrednosti m;: 2. za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene,od prometne vrednosti m: in \ naslednji višini: od vrednosti m; znaša davek do 50 din nad 50 do 150 din nad 150 do 250 din nad 250 do 300 din nad 300 do 350 din nad 350 do 400 din nad 400 do 450 din nad 450 do 500 din nad 500 3. za gradbene objekte od prometne vrednosti gradbenega objekta v višini 25'/,. — od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo od rrr površine pa po naslednjih stopnjah: od vrednosti m: v din 7.50 din 27.50 din 52.50 din 67.50 din 85.50 din 106.50 din 130.50 din 157.50 din +20 nad 50 din + 25 nad 150 din + 30 nad 250 + 36 nad 300 din +42 nad 350 din + 4X nad 400 din +54 nad 450 din +60 nad 500 din davek do 1.000 nad 1.000 do 3.000 nad 3.000 do 5.500 nad 5.500 do 8.500 nad X.500 do 11.500 nad 11.500 3. člen Lestvice davčnih osnov iz druge in tre-t*e točke prejšnjega člena se valorizirajo v skladu z K), členom zakona o davku na promet nepremičnin. 4. člen Če lastnik nepremičnino.' ki jo je pridobil z nakupom ali darilom/odtuji pred potekom petih let od pridobitve»se stopnje po L. 2. in 3. točki drugega člena povečajo za 30' i. 5. člen Davek na promet nepremičnin se ne plačuje ob pogojih,določenih v zakonu o davku na promet nepremičnin in: 1. pri prenosu pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču, če ga odda stanovanjska zadruga: 2. če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanom za 15' 150 din + 20', nad 1.000 din 550 din +25':, nad 3.000 din 1.175 din +30'<, nad 5.500 din 2.075 din +40', nad 8.500 din 3.275 din +50'', nad 11.500 din opravljanje rednih gospodarskih dejavnosti, katere se v skladu s sprejetimi usmeritvami o razvoju drobnega gospodarstva občine želi pospeševati! 3. če proda Kmetijska zemljiška skupnost kmetijsko zemljišče občanu, ki se šteje za kmeta po zakonu o kmetijskih zemljiščih, ima status združenega kmeta po zakonu o združevanju kmetov in je zdravstveno in pokojninsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Povzetek gradiva o analizi stanja in razvojnih možnosti Zdravstvenega doma Krško ob- javljamo pri vabilu za sejo skupščine ob činske zdravstve- ne skupnosti. NAS GLAS 14 15 INFORMACIJA O TEKOČIH GOSPODARSKO-FINANČNIH GIBANJIH V OBČINI KRŠKO V OBDOBJU JANUAR — SEPTEMBER 1985 Informacija je izdelana kot priloga k statističnemu biltenu za občino Krško za obdobje januar- september 1985. V njej so obdelani podatki o gibanju pomembnejših vrst prejemkov in izdatkov OZD s področja gospodarstva občine, o stanju sredstev na žiro računih in gibanju prihodkov DPS in SIS družbenih dejavnosti. Namen informacije je nakazati tendence v dinamiki rasti nekaterih osnovnih finančnih kategorij za obdobje I. — IX. 1985, oceniti likvidnost OZD in obremenitev gospodarstva z izplačili za namene skupne, splošne in druge porabe. 1. Ocena rasti osnovnih finančnih kategorij Po podatkih iz polletnih periodičnih obračunov so OZD s področja gospodarstva občine Krško dosegle naslednje stopnje rasti osnovnih finančnih kategorij: — celotni prihodek 77% — porabljena sredstva 91% — dohodek 44% — čisti osebni dohodki 82%. Visoke nominalne rasti so bile v pretežni meri posledica visokih rasti cen. pri porabljenih sredstev pa so na to vplivale v določeni meri še obračunske spremembe. Podatki o gibanju prejemkov, ki se vštevajo v celotni prihodek,in izdatkov, ki imajo značaj materialnih stroškov, ter o izplačilih za osebne dohodke za obdobje devetih mesecev, letos nakazujejo, da se tendence v rasti osnovnih finančnih kategorij ne bodo bistveno spremenile: rasti prvih dveh bodo približno na ravni polletnih, rast osebnih pa bo višja. Ocena temelji na naslednjih ugotovitvah: Celotni prihodek Prejemki, ki se vštevajo v celotni prihodek, so se v devetih mesecih letos glede na enako obdobje lani povečali za 112%. Stopnja rasti teh prejemkov je za 14 indeksnih točk nižja od stopnje rasti v prvem polletju, takrat je bila dosežena najvišja raven rasti v letošnjem letu. Vendar pa ob devetmesečju letos ne moremo pričakovati niti približno tako visoke rasti celotnega prihodka, kot bi to izhajalo iz dosežene rasti prejemkov, ki se vštevajo v celotni prihodek. Fizični obseg rasti industrijske proizvodnje seje v občini namreč znižal za okrog 4% (brez upoštevanja NEK je sicer višji za 4,6%), cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih pa so se povečale v povprečju za 93,9%, v pomembnejših panogah v občini pa od 51,8% do 96,0%. Intenzivnost naraščanja prejemkov, ki se vštevajo v celotni prihodek, se počasi umirja. Tako so bili prejemki v mesecu septembru na ravni avgustovskih in za 18% nižji kot v juliju. Pri oceni stopenj rasti celotnega prihodka moramo upošte- vati še delež prihodkov, ki jih gospodarstvo občine dosega na tujih trgih. Le-ta je znašal v prvem polletju letos 10,8% in je imel zaradi sprememb v tečaju dinarja do tujih valut višjo stopnjo rasti kot drugi prihodki, ki pomenijo celotni prihodek. Porabljena sredstva Izdatki za material, storitve, trgovsko blago, za plačilo prebivalstvu za proizvode, storitve in opravljeno delo. so se v devetih mesecih letos glede na enako obdobje lani povečali za 83%. Stopnja rasti je znatno nižja kot pri prejemkih, ki se vštevajo v celotni prihodek. Vendar moramo povedati, da je bilo tako razmerje doseženo tudi ob šestmesečju, pa so kljub temu porabljena sredstva rasla hitreje kot celotni prihodek (po podatkih periodičnih obračunov). Stopnja rasti plačil za materialne izdatke je v devetih mesecih enaka kot v osmih in za devet indeksnih točk nižja, kot v šestih mesecih. Septembrska plačila so za eno četrtino višja kot plačila za te izdatke v avgustu in malenkostno višja (za 1%) tudi od plačil v juliju. Ce upoštevamo, da med temi izplačili niso zajeta vsa porabljena sredstva (npr. amortizacija, ki je bila ob polletju letos za 88% višja kot pred enim letom) in drugi poslovni stroški, ki izkazujejo izredno povečanje zaradi sprememb v obračunskem sistemu: obresti, razen za kredite za osnovna sredstva, bančne in SDK storitve, materialni storški delovnih skupnosti), ocenjujemo, da bo rast porabljenih sredstev v devetih mesecih nekoliko višja, kot to kažejo podatki iz obrazca R-l — razčlenjeni promet po žiro računih. Razmerje med prejemki in izdatki je v letošnjem letu ugodnejše kot je bilo v lanskem. V devetih mesecih letos so prejemki, ki seštejejo v celotni prihodekjza 2,30-krat višji od izdatkov, ki predstavljajo materialne stroške, v šestih mesecih pa so bili za 2,33-krat. Glede na to lahko sklepamo, da v rasti dohodka ne bo večjih sprememb. Osebni dohodki Stopnja rasti izplačanih čistih osebnih dohodkov v letošnjem letu izkazuje SENOVSKA FOLKLORA V TITOV VELES V dneh od 21.11. do 25.11.1985 bo senovska folklora gostovala v Titovem Velesu pri pobrateni folklorni skupini KUD«Kole Nedelkovski? Skupini sta se pobratili v začetku leta 1985 — o čemer smo že poročali v Našem glasu. O vtisih z gostovanja bomo poročali v naslednji številki. NAS GLAS 14 16 vseskozi tendenco povečevanja. Tako znaša njihova rast v devetih mesecih 1985 glede na enako obdobje lani že 92%. Ob šestmesečju je bila ta stopnja še 84%. V primerjavi z mesečnim povprečjem lani so letošnja izplačila osebnih dohodkov višja za 78%. Izplačila v mesecu septembru so po obsegu na ravni izplačil v predhodnem mesecu. Vendar pa moramo povedati, da je bil porast avgustovskih izplačil v primerjavi z izplačili v juliju višji kar za 21%. Dosežena rast izplačil čistih osebnih dohodkov v devetih mesecih letos presega rast cen življenjskih potrebščin v enakem obdobju za 16,6 indeksnih točk. Podatki o izplačilih po posameznih področjih kažejo najvišjo rast v gozdarstvu (113%) in v poslovno-tehničnih storitvah (123%), najnižjo pa v gradbeništvu (79%). V šestih mesecih letos je znašala rast izplačil osebnih dohodkov 84%, čisti osebni dohodki pa so se povečali za 82% (po podatkih periodičnih obračunov), tako lahko v devetmesečju letos pričakujemo okrog 90% rasti sredstev za čiste osebne dohodke. Ocena likvidnosti Konec septembra letos so OZD s pod-' ročja gospodarstva občine razpolagale z 915.373 tisoč din denarnih sredstev na svojih žiro računih, kar je le za 7% več kot pred enim letom in za 2% manj od povprečnega mesečnega stanja v letu 1984. V primerjavi s stanjem denarnih sredstev konec avgusta je njihovo stanje konec septembra za 22% nižje. Višina sredstev na žiro računih OZD iz meseca v mesec precej niha: tako je bilo najnižje stanje konec meseca septembra (177 milijonov din), najvišje pa konec maja (2.958 milijonov). Na to vpliva predvsem Nuklearna elektrarna. Stanje sredstev na žiro računih niti približno ne sledi obsegu poslovanja. Povprečno stanje sredstev na žiro računih v devetih mesecih leta 1985 je za 52% večje od povprečnega stanja sredstev na žiro računih v letu 1984. Povprečni mesečni znesek prejemkov, ki se vštevajo v celotni prihodek,pa je bil v obravnavanem obdo-blju za 94% večji od povprečnega mesečnega zneska prejemkov v letu 1984. V povprečju devetih mesecev letos so OZD v gospodarstvu občine prejele na žiro račune za 4% več kreditov in posojil za obratna sredstva (za zagotovitev likvidnosti),kot so v tem obdobju znašala odplačila kreditov. Vendar pa stopnja rasti vrnjenih kreditov presega stopnjo rasti prejetih za 19 indeksnih točk. V mesecu septembru so odplačila kreditov presegla prejete kredite in to za 3%. Tudi njihova rast je višja od rasti prejetih kreditov (za 31 indeksnih točk). Se pred enim mesecem je bila situacija ravno obratna: prejeti krediti so presegli vrnjena posojila v istem mesecu za 32%. Ti podatki govore, da seje likvidnostna situacija v zadnjem mesecu nekoliko izboljšala. Ocena obremenitve Obremenitev gospodarstva z izplačili za namene skupne, splošne in druge porabe je še vedno velika, čeprav so se stopnje rasti teh obveznosti v zadnjih mesecih nekoliko umirile. Tako so omenjeni izdatki v devetih mesecih letos glede na enako obdobje lani višji kar za 154%, v 8 mesecih pa je bila rast še za 3 indeksne točke višja, v sedmih pa je bila nižja za eno indeksno točko kot v devetmesečju. Septembrska izplačila za namene skupne, splošne in druge porabe so nižja kot v obeh predhodnih mesecih: za 5% kot v avgustu in kar za 30% kot v juliju. Visoka vplačila v juliju so bila posledica poračuna davka iz dohodka ob predložitvi periodičnega obračuna za prvo polletje 1985. Tudi plačila za obresti in zavarovanja precej obremenjujejo gospodarstvo občine. V primerjavi z lanskim devetmesečjem so plačila v letošnjih devetih mesecih višja za 120%. Septemberska plačila so višja od avgustovskih kar za 68%. vendar moramo povedati, da so bila v tem mesecu dokaj nizka, saj so znašala le 38% plačil v mesecu juliju. 2. SKUPNA IN SPLOŠNA PORABA Skupna poraba V devetih mesecih letošnjega leta so znašala bruto vplačila prihodkov za namene skupne porabe v občini Krško 3.261.353 tisoč din. kar je 125% več kot v enakem obdobju lani. Ta stopnja je še vedno najvišja med vsemi posavskimi občinami in ima v letošnjem letu vseskozi tendenco zviševanja. Tako je bila le v prvih dveh mesecih nižja od 100%^. v vseh ostalih pa višja. Vplačila prispevka za skupnost pokojninsko-invalidskega za-vrovanja predstavljajo 36.3% vseh plačil in so višja za 99%. Vplačila za vse druge interesne skupnosti pa so se povečala precej bolj — za 145%. Od vseh zbranih sredstev v občini je bilo razporejeno občinskim interesnim skupnostim 43.9% ali 1.432.063 tisoč din. Rast teh sredstev je nekoliko nižja od rasti bruto vplačil, je pa še vedno zelo visoka (118%), hkrati pa izkazuje stalno tendenco povečevanja. Povprečno mesečno so bila v letošnjem letu razporejena občinskim SIS za 91% večja sredstva kot povprečno mesečno v lanskem letu. Pri bruto vplačilih je pa ta odstotek še višji (103%). Kot smo že omenili v prejšnjih informacijah, je visoka rast sredstev za namene skupne porabe na eni strani posledica višjih prispevnih stopenj, na drugi pa visoke rasti osebnih dohodkov kot osnove za njihov obračun. Tako so se izplačani čisti osebni dohodki v devetih mesecih letos glede na enako obdobje lani povečali za 92%. Povprečna mesečna stopnja prispevkov, katerih osnova so osebni dohodki, vir pa bodisi dohodek bodisi osebni dohodki, je v letošnjih devetih mesecih znašala 38.70%. lani v enakem obdobju pa 34.78%. Povejmo še, da je v letošnjem letu 6 občinskih interesnih skupnosti zvišalo prispevne stopnje, znižala pa se je le stopnja prispevka iz osebnih dohodkov za zdravstveno skupnost (iz dohodka pa se je povečala). V zadnjih dveh mesecih ni bilo primera sprememb prispevnih stopenj. Iz naslednje tabele je razvidno, kolikšna so bila bruto vplačila po posameznih SIS in razporejena sredstva občinskim skupnostim v devetih mesecih letos in lani: v 000 din SIS bruto vpla.a raz por. občinskim SIS I.—IX. I.—IX. I.—IX. 1985 ind. 1984 1985 ind. — zdrav. var. 712.768 216 328.013 711.628 217 — pok. — inv. zav. 1.184.411 199 — — — — otroš. var. 256.930 244 73.282 182.078 248 — izobraž. 797.367 273 178.186 376.044 211 — kultura 62.728 205 14.682 32.183 219 — razisk. 118.505 391 3.895 8.596 221 — teles. kult. 20.075 193 10.334 20.005 194 — zaposlov. 18.347 217 8.400 18.282 218 — soc. var. 90.222 207 40.487 83.247 206 skupaj 3.261.353 225 657.279 1.432.063 218 Splošna poraba Do konca septembra letošnjega leta je bilo v občini Krško vplačanih 501.695 tisoč din izvirnih prihodkov proračunov DPS. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa seje njihova vrednost povečala za 220%. Stopnja rasti teh vplačil ima letos vse do julija, ko je dosegla raven 245%. NAS G LAS 14 17 tendenco rasti, v zadnjih dveh mesecih pa izkazuje rahlo znižanje. Povprečna mesečna vplačila pa so letos že za 157% višja od povprečnih mesečnih vplačil v letu 1984. Obseg in dinamiko sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb opredeljujejo prihodki od davkov iz dohodka in osebnih dohodkov, ki predstavljajo 62,9% vseh prihodkov, izkazujejo pa 262% rasti.Vendar pa obstaja v rasti obeh vrst davkov precejšnja razlika. Prihodki od davkov iz dohodka so se povečali od 11.4 milijonov v devetih mesecih lani za 158 milijonov din letos, davki iz osebnih dohodkov pa so se povečali za 108%. Vzrok za povečanje vplačil davka na dohodek TOZD in delovnih skupnosti je v povišani davčni stopnji za 1,4 odstotne točke (zaradi pričakovanega zmanjšanja letošnjih davčnih osnov kot posledica sprememb v obračunskem sistemu). Letos so davčni zavezanci vplačali mesečne akontacije tega davka za december lani in januar, maj ter junij 1985. morali pa so še opraviti poračun med obračunanimi vplačanimi obveznostmi po zaključnem računu za leto 1984 in po obeh periodičnih obračunih letos. Razen tega pa zavezancem ni bilo potrebno lani od maja do novembra vplačevati obračunanih akontacij, že vplačane mesečne akontacije pa so lahko refundirali. Drugi najpomembnejši vir prihodkov proračunov so prometni davki. Njihov obseg se je v primerjavi z devetimi meseci lani skoraj potrojil. Na to je vplivalo deloma povečanje dela posebnega repu- bliškega davka na promet proizvodov in storitev, ki ga republika odstopa občinam (od 26.09% na 38,7%). deloma pa spremembe in dopolnitve zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu. Podrobnejši pregled bruto vplačil izvirnih prihodkov proračunov DPS in njihova razporeditev na občinski in republiški proračun v obdobju januar — september letos in lani je prikazan v naslednji tabeli: v 000 din bruto vplačila razporejeno I.—IX. 85 ind. republiki ind. občini ind. Dav. na doh. in iz oseb. doh. — na dohodek —iz oseb. doh. Prometni dav. Dav. na prem. in doh. od pr5 Takse Prih. po pos. pred. Prih. upr. org. 315.552 362 187.376 667 127.046 216 15826 — 157.401 — 172 — 157.426 208 29.975 182 126.874 216 134.377 293 — — 133.907 294 10.861 166 1.052 181 9.074 172 383 121 176 232 6.463 169 31 - in drugi prih. 30.747 277 — — 30.638 276 Skupaj 501.695 320 187.935 657 307.159 247 Na republiški proračun odpade 37,5% vseh zbranih prihodkov DPS v občini, na občinskega pa 61,2%. Povečanje prihodkov republiškega proračuna je bistveno večje od povečanja sredstev, ki pripadajo občinskemu proračunu. Takšno dinamiko pogojujejo prihodki od davka na dohodek; le-ti namreč predstavljajo 83.7% vseh sredstev, namenjenih republiškemu proračunu,in zaradi določenih sprememb izkazujejo visoko rast. Izvirni prihodki občinskega proračuna so se povečali za 147% in so že skoraj za polovico višji kot v celem lanskem letu. Povprečno mesečno razporejena sredstva občinskemu proračunu so v letošnjem letu že za 98% višja od povprečno razporejenih v letu 1984. V strukturi izvirnih prihodkov proračuna občine imajo prihodki od davka iz osebnih dohodkov 41.3% delež, prihodki od prometnih davkov pa 43.6%. V odloku o proračunu občine Krško oz. spremembi odloka so planirani za leto 1985 prihodki v skupni višini 410.909 tisoč din. V devetih mesecih znaša realizacija prihodkov (brez upoštevanja odstopljenega dela republiških sodnih taks in denarnih kazni) 74.7%. Sestavila: Ivanka Novoselič 21. 10. 1985 DAN ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV — PRILOŽNOST ZA UTRJEVANJE VEZI Z ZVEZO AFRIŠKIH ŠTUDENTOV V SR SLOVENIJI Ob 40. obletnici OZN dokument z razstave, ki so jo afriški študentje postavili v Domu E. Kardelja (Foto: BODOR) Ko smo pred dnevi (21. X.) vdelavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem s svečano akademijo počastili 40. obletnico ustanovitve Organizacije združenih narodov, je bila to hkrati priložnost, da smo znova gostili člane Zveze afriških študentov v SR Sloveniji«, s katero naša občina dokaj tesno sodeluje. Na omenjeni svečani akademiji so kulturni program izpolnili člani kulturne podsekcije te Zveze, ki so predstavili »črno celino« z ljudskimi plesi in pesmimi. Po akademiji, na kateri je o pomenu Organizacije združenih narodov spregovoril predsednik Komisije za mednarodne odnose OK ZKS Krško. Slavko Kunej, so v razstavišču delavskega doma odprli še razstavo z naslovom »40 let OZN«, ki so jo s številnimi predmeti afriške ljudske tvornosti popestrili člani Zveze. Ti so ta dan (21. X.) dopoldne s predavanji obiskali dve osnovni šoli in tamkajšnja Kluba OZN. Tako so v Brestanici šolarji poslušali predavanji o Zim-babveju ter Maliju. slednjo državo pa so predstavili še na krški osnovni šoli. Na NAS GLAS 14 18 obeh ustanovah so goste—predavatelje prisrčno sprejeli, jih povabili na kosilo in jim izročili spominska darila. Predavanje o Namibiji oziroma osvobodilnem gibanju Swapo. ki so ga pripravili za osnovno šolo v Podbočju. je zaradi objektivnih razlogov žal odpadlo, po dogovoru pa ga bodo izvedli kasneje. Na večerni akademiji v DKD Edvarda Kardelja je sekretar SO Krško. Živko Šebek. izročil predsedniku Zvezeafriških študentov v SR Sloveniji, lbrahimu Nou-humu. Plaketo občine Krško, »v znak pozornosti do dela Zveze in njenega sodelovanja s krško občino ter v priznanje za dolgoletni boj afriških narodov za svobodo«. Predsednik Zveze pa je ob tej priložnosti izročil Skupščini občine Krško ter Slavku Kuneju Listino o častnem članstvu — za požrtvovalno delo in dolgoletno uspešno sodelovanje. Gostovanje članov Zveze afriških študentov v SR Sloveniji so organizirali Komisija za mednarodne odnose OK ZKS. Klubi OZN ter Skupščina občine Krško, materialno pa sta ga podprli še Nuklearna elektrarna ter TCP — TOZD Papirkonfekcija. Ž. Šebek Izposojeno »Ko letos praznujemo 40.letnico OZN, težko razumemo, da Afrika še vedno ni vsa svobodna...« SNVAPO: 25 LET HEROJSKEGA PRO-TIKOLONIALNEGA BOJA V poznih petdesetih letih seje namibij-ski narod začel zavedati potrebe po ustanovitvi organizacije, ki bi združevala in podpirala interese delavcev v Namibiji. Zato je skupina namibijskih študentov in pogodbenih delavcev v Cape-tovvnu (South Africa) ustanovila organizacijo, imenovano Ovamboland Peop-le's Organization (OPO). Takrat je bil glavni cilj OPO-ja boj proti razvpitemu pogodbenemu delavskemu sistemu« organizacija OPO je uvidela, daje ta sistem bistveni del celotnega sistema kolonializ-ma. Postalo je primerno boriti se proti celotnemu sistemu, preden se poruši sistem pogodbenega dela. Sklicali so SWAPO (The South-West Africa People's Organization). da bi zbrali vse sinove in hčere Namibije z mislijo na osvoboditev Namibijcev iz spon kolonialnega sistema in končno osnovali ali bolje, oblikovali družbo, kjer ne bi bilo izkoriščanja človeka po človeku, kot tudi drugih vidikov imperializma. Zadostuje, če omenimo, da je bil SVVAPO od začetkov svojih zametkov tesno povezan s prizadevanji in težnjami delavcev. Temu je tako zato. ker je NEKAJ BESED O ZVEZI AFRIŠKIH ŠTUDENTOV V SR SLOVENIJI Ta organizacija deluje v naši republiki že 26 let in ima dve sekciji: v Ljubljani in Mariboru. V obeh delujejo podsekcije za izobrazbo, kulturo, socialne zadeve, za finance ter šport. V tem organizacijskem okviru skrbi zveza za razvijanje prijateljstva in razumevanja med svojimi člani in za njihovo enotnost, podpira in razvija afriško kulturo, razvija razumevanje med afriškimi ter jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, sodeluje s skupinami in organizacijami s sorodnimi cilji, pomaga afriškim osvobodilnim gibanjem, vzpostavlja neposredne stike z jugoslovanskimi ustanovami in organizacijami ter svoje člane in jugoslovansko javnost seznanja z družbenimi, gospodarskimi, kulturnimi in drugimi pojavi v Afriki, pomaga svojim članom pri premagovanju gmotnih, študijskih in drugih problemov, predstavlja afriško kulturo, organizira športna srečanja itd. Z. Šebek SWAPO rastel v mogočno, avtentično narodno uporniško gibanje. Če to še dodatno ilustriramo, moramo opozoriti na dejstvo, daje leta 1973 Generalna skupščina Združenih narodov priznala SVVAPO kot dušo in telo ter kot avtentičnega predstavnika namibijskega naroda. Decembra 1976 je SVVAPO dobil status totalnega opazovalca pri Gene- r/eu umi m* ŠTUDBrrmi V 5* SUJVEMOC M Slika, narejena iz različnih zrn: tef, fižov, grah, sončnica. (Tef je poglavitna hrana v Etiopiji) — z razstave, ki so jo pripravili afriški študentje v Domu E. Kardelja v Kršk em. (Foto: Mirana BODOR) ralni skupščini in pravico sodelovanja v vseh telesih Združenih narodov. Poleg tega je SWAPO polnopravni član neuvrščenega gibanja, ki nadalje izraža svoje antiimperialistično stališče. Nekaj ciljev in smotrov SWAPO-a: — boriti se neizprosno, z vsemi razpoložljivimi sredstvi, za takojšnjo in popolno osvoboditev Namibije pred kolonialno in imperialistično okupacijo*. — združiti vse ljudi Namibije. ne glede na raso. vero. spol, etnične razlike. v kohezivno predstavniško narodno-poli-tično bistvo: — boriti se proti vsem reakcionarnim tendencam individualizma. plemensko-sti. nepotizma. rasizma, seksualnosti, šovinizma in regionalizma: — osnovati demokratično, posvetno (ne teokratično ali pod kontrolo cerkve) vlado, ustanovljeno z voljo in sodelovanjem naroda: — ustvariti neizkoriščevalsko. brezrazredno družbo, v kateri ne'obstaja zatiranje, na osnovi načel znanstvenega socializma. Najbolj izzivajoča naloga, s katero se je soočil SWAPO na svojem začetku, je bilo narodno vprašanje. Čeprav je to res zahtevna naloga. SWAPO lahko terja sprejetje tega izziva in se spoprime z njim z vso svojo močjo. Danes večina Namibijcev, če ne vsi. stremi za tem. da se poistovetijo najprej kot Namibijci. preden pretehtajo svoje etnične razlike. Torej lahko brez strahu rečemo, da je SWAPO uspel združiti vse Namibijce. ker verjamemo in smo prepričani, dai NAS GLAS 14 19 moramo biti enotni, če hočemo učinkovito uničiti sovražnika. Drugače rečeno: enotnost je moč! V četrt stoletja je SWAPO uporabila vsa možna sredstva, da bi dosegla narodno neodvisnost. Od začetka je izrabljala vse mirne poti. toda to se je srečalo z reakcionarnim nasiljem. 26. avg. je tako prišlo do prvega vojaškega srečanja med PLAN-om (The People's Liberation Armv of Namibia). vojaškim krilom SWAPO-a in realističnimi južnoafriškimi vojaki. Razumevanju se upira, da reakcionarno nasilje lahko sproži samo revolucionarno nasilje. Ko so rasisti ugotovili, da lahko reagiramo tudi na jezik, ki ga bolje razumejo, so se odločili vstopiti v pogajanja s SWAPO. T. i. Western Powers (ZDA. Velika Britanija, Kanada. Zahodna Nemčija. Francija) so prišle z načrtom, ki naj bi položil temelj za volitve in miren prehod sile. To so storile, ker so si podelile interese v Nami-bijj in upale, da jih bodo zaščitile. Prav je. če zapišemo, daje SWAPO bil in ostaja pripravljen vstopiti v pogajanja z apartheidom južne Afrike pod pogo- VAŠA PISMA NARAVA V SMETEH — KULTURNA SRAMOTA Ali kdaj pomislimo na to, da bi bilo treba naše okolje — naravo, v kateri živimo in delamo — očistiti? Smo sestavni del narave — omogo- ¦ čila nam je življenje, mi, ljudje, pa jo iz »hvaležnosti« spreminjamo v pravo odlagališče odpadkov. Tu ne gre za neko abstraktno naravo, ampak za tisto v našem neposrednem okolju, v NAŠEM KRAJU. Ali smo ljudje postali slepi za lepote naše narave in gluhi za pozive, da ohranimo čisto in zdravo okolje? Polagoma smo se prelevili v tihe kritizerje, zaprli smo se vase in kot posamezniki ne čutimo odgovornosti do tistega, kar se dogaja v našem okolju. Če se po našem mestu sprehodimo z očmi niti ne najbolj natančnega opazovalca, lahko hitro ugotovimo, da tu živimo s smetmi in ne z naravo. Dovolimo si nekaj konkretnosti in popišimo najbolj onesnažena mesta: — med bloki v Cankarjevi ulici stoji 5 ali 6 posod za odpadke in ta kraj bi lahko preimenovali v lokalno deponijo za smeti; — v kareju 12 je ljudem ljubše odmetavati smeti okrog kontejnerja, kakor pa potlačiti nabrani kup v njegovo prazno polovico; — med bloki na Kolodvorski ulici (okrog starega hotela Sremič) dobi jem. da so ti pogovori osredotočeni na Resolucijo Združenih narodov 435. ki zahteva volitve pod kontrolo Združenih narodov. človek vtis, da seje znašel v najrevnejši četrti; bloki so namreč kar obloženi z vso mogočo nesnago, od drv do kupov raznovrstne stare šare; — najtemeljitejšo potrditev vsega naštetega pa si lahko ogledamo ob garažah nasproti gostilne Jesenšek: tu ljudje zbiralnikov za smeti sploh ne potrebujejo, saj so odpadki razmetani kar po zelenici in to lahko opazi vsak potnik, ki se pelje z vlakom skozi naše mesto. Še bi lahko naštevali primere (ne)ku-It ure ljudi v našem kraju, saj se nihče ne zmeni za očitno sramoto, zaradi katere na Zahodni jamčeni pogovori so na mrtvi ki točki in južna Afrika poskuša predstaviti lih »domačo vlado«, medtem ko morajo imeti, kakor vse kaže. njeni marionetni predstavniki kontrolo nad aktivnostmi. m ki jih izvaja vlada. To je. če se še spominjamo, kopija »vlade« muzorevva. ki jo je organiziral lan Smith. To tudi kaže. da rasisti nimajo nobenega namena odreči se vplivu na našo deželo, odslej je edini izbor, ki nam preostaja, nadaljevati oboroženi boj za osvoboditev do konca. Ob zaključku lahko rečemo, da ¦ SWAPO ne bi dosegel svoje sedanje moči brez podpore miroljubnih in socialističnih dežel. Zavedajoč se tega dejstva. • bomo vedno hvaležni, in upamo, da se bodo dobri odnosi, obstajajoč« sedaj. §§§ prenesli v svobodno Namibijo. SWAPO M bo nadaljeval z izražanjem svoje solili darnosti z ostalimi osvobodilnimi gibala nji. ki se bore za antiimperializem. mir in ^ svobodo, tako kot ANC of South Africa. Polisario. PLO in podobni. LUKE S. ND NEPELA Prevedla: Boža — Zarja Kralj bi po pravici zaslužili BODEČO NEŽO. Ure, dneve, tedne, mesece in leta živimo v istem okolju brez zavesti in odgovornosti za čistočo in lepoto narave, ki jo MORAMO dhraniti čisto in zdravo za naše otroke. Pogosto pisanje ne zaleže, saj radi rečemo, naj pospravi tisti, ki je za to plačan. Vedeti pa moramo, da okolje onesnažujemo vsi ljudje, zato bo tudi trud vsakega posameznika za varovanje tega okolja poplačan. Kulturno živeti ni težko, če smo za to pripravljeni tudi kaj storiti! DUŠAN VLADIČ ml. NAŠ G LAS 14 20 TEDEN OTROKA PODALJŠAN V CELOLETNO AKCIJO OB LETOŠNJEM TEDNU OTROKA Treba je mnogo preprostih besed kakor kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota. (Tone Pavček) S preprosto Pavčkovo pesmico, ki trka na vest sveta odraslih, je koordinacijski odbor Tedna otroka pričel spremno pismo k programu dejavnosti občinske zveze prijateljev mladine v mednarodnem letu mladih. Teden otroka — prvi teden v oktobru — so člani odbora sklenili podaljšati v celoletno akcijo. Vzrok za to lahko tudi najdemo v besedah spremnega pisma: »Tudi programi, ki jih sprejemamo vsako leto ob tednu otroka, so polni dobrih misli, toplih besed, ki pa zbledijo, ko je treba našteti dejanja in rezultate. Lansko leto smo v programu ob tednu otroka zapisali: zdrava, količinsko in kakovostno primerna prehrana: pa varna pot v šolo. ustvarjalen prosti čas otrok: sožitje in sodelovanje otrok in odraslih: urejena igrišča: zdrav telesni in duševni razvoj otroka. Ali smo zapisali preveč, ali je bilo v nas dovolj moči. predvsem pa dovolj volje. Taborniki Odreda Sivega dima iz Krškega smo tudi v novem šolskem letu pričeli z rednimi aktivnostmi po svojih enotah. Res je, da nekateri izmed vodov, ki so v prejšnjem šolskem letu dobro delali, v tem času še niso zastavili vsakotedenskih aktivnosti. Je pa nekaj vodov, ki pridno izpolnjujejo program dela za jesensko obdobje. Razlog za slabši začetek je, da so nekateri vodniki odšli na šolanje izven Krškega, zato ne morejo sodelovati v tedenskih aktivnostih po vodih. Vendar to še ne pomeni, da teh vodov ni več. Še v tem tednu se bomo z vodniki ponovno dogovorili za redne aktivnosti in s tem bo dana tudi možnost vsem zainteresiranim, da se vključijo v delo vodov in taborniške organizacije. V zadnjem mesecu so bile aktivnosti usmerjene v glavnem v nabavo opreme. Tako smo naročili in s pomočjo Občinskega štaba TO in Sekretariata za LO SO Krško tudi plačali 6 šotorov tipa »IZVI- da bi zdaj. po enem letu. lahko našteli uspehe, dejstva? Vzemimo si letos v oktobru — mesecu otroka uro časa in analizirajmo svoj delež v izpolnjevanju nalog, ki imajo vse skupen cilj — zagotoviti našim najmlajšim poln. skladen razvoj. Vprašajmo se. ali v naši delovni organizaciji. KS. v našem društvu, v našem hišnem svetu mislimo dovolj na otroka: ali v občini v načrtovanju razvoja za naslednjih 5. 10. 15 let otroka upoštevamo dovolj. Koordinacijski odbor za teden otroka ponuja paleto nalog, ki jim želimo skupaj z. vami vse leto posvečati pozornost, jih izpolnjevati. Program pa je le ogrodje, ki ga v vsakem okolju lahko obogatite z novimi idejami, svežimi pobudami, aktivnostmi, ki jih vam narekuje vaše življenje, specifične potrebe in sposobnosti.« V programu so natančno opredeljeni nosilci posameznih zapisanih nalog. Prejeli so ga v vseh OZD. KS. SIS... krške občine, zato ga ne bomo prepisovali. Kogar zanima, si ga bo lahko brez težav poiskal. Zavedati seje treba le. da program sam po sebi ne zadostuje, da je le osnova akciji. Zato ne bo nič narobe, če se vsi. ki imajo za to možnost, tudi mimo programa lotijo kakršnekoli akcije v prid otrokom. Ti jo bodo tudi najbolje razumeli in se je znali najpristneje razveseliti. TUDI TO BO OBLIKA ZAHVALE. ALI NE! DPM in OK SZDL občine Krško DJAČ«. 20 šotorskih kril in 24 zložljivih postelj. Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško je za organizacijo namenila 50.000.00 din. s katerimi bomo nabavili nekaj drobne opreme, literature in oznak. To opremo bosta poleg odreda v Krškem uporabljala tudi odreda na Senovem in v Kostanjevici. S tem pa je postavljena zasnova občinskega tabora. Ta tabor naj bi bil namenjen za letovanja tabornikov ter tudi za potrebe ostalih organizacij, še posebno pa za potrebe ob izrednih razmerah za nastanitev dela prebivalcev. Kapaciteta tabora naj bi bila cca za 100 ljudi z vso potrebno opremo za nastanitev in prehrano. Zato bomo taborniki že v letošnjem letu. še posebej pa v letu 1986. vodili aktivnosti za zagotovitev sredstev za nabavo opreme za takšen tabor. V naslednjem obdobju bomo posvetili posebno pozornost usposabljanju novih kadrov. Organizirali bomo seminar za tabornike vodnike in mentorje. Vključi: vali se bomo tudi v programe usposabljanja Zveze tabornikov Slovenije. Odred Sivega dima iz Krškega je pri Taborniški zadrugi naročil tudi bO taborniških krojev različnih velikosti za potrebe članov. S. DVORŠEK Alenka Černelič. -Buče reže«. linorez. 1W4. h. razred. OS »Gorjanskega bataljona«. Podbočje. likovni pedagog: Martina Koritnik-Fajl KOSTANJEVIŠKI »GRAFIČNI BlENALE JUGOSLOVANSKIH OTROK« VEDNO MLAD IN USPEŠEN Kostanjevica, 26. 10. 1985 »Osmi grafični bienale jugoslovanskih otrok, ki ga od leta 1969 organizirata Galerija »Božidar Ja-kac« in Osnovna šola »Jože Go-rjup« v Kostanjevici na Krki. odpiramo z vrsto težav, a še vedno polni optimizma, saj se je prireditev zakoreninila v vse jugoslovansko osnovno šolstvo. Žirija je odbrala dela za razstavo v Kostanjevici in v našem občinskem središču v Krškem iz 5400poslanih listov iz vseh republik ter obeh pokrajin. Ti listi pa so izbrani iz nekajdesetiisoč grafik. Grafična zvrst po naših šolah narašča predvsem zaradi svobodnih aktivnosti, ki dopolnjujejo premalo časa, odmerjenega za likovno vzgojo«... IZ DELA TABORNIŠKE ORGANIZACIJE NAS G LAS 14 21 To je le del prispevka, ki gaje kot uvod v obsežen, skrbno in lepo pripravljen katalog VIII. bienala napisal Lado Smrekar, s čigar imenom in delom je povezano rojstvo in kasnejši razmah te izjemne prireditve, že dolgo let ene izmed najbolj pomembnih jugoslovanskih manifestacij ustvarjalnosti naših osnovnošolcev. Otvoritvena slovesnost je po tradiciji potekala pred osrednjim razs-taviščnim prostorom kostanjevi-škega bienala. Lamutovim likovnim salonom, v soboto, 26. 10. 1985 dopoldne. Tam zbranim so spregovorili: v imenu organizatorja — Lado Smrekar; v imenu strokovne žirije — prof. dr. Bogomil Kar/avans: v imenu pokrovitelja, OK ZKS Krško — njen predsednik, Herman Pregl in kot zadnji — častni predsednik bienala, Petar Hadži Boškov, profesor na Skopski akademiji likovnih umetnosti. Da je bila tokratna bienalna tema »Življenje, delo in običaji narodov in narodnosti Jugoslavije« izbrana s srečno roko, pričajo že omenjene številke o v Kostanjevico prispelih grafičnih listih in še bolj o tistih, med katerimi so na 265 jugoslovanskih osnovnih šolah opravili izbor za tokratno prireditev. »Letošnja bera grafičnega bienala v Kostanjevici na Krki je pred vami tudi po zaslugi številnih posameznikov, zlasti likovnih pedagogov, ki smo jim hvaležni za vztrajnost, ljubezen in zvestobo naši prireditvi in oblikovanja željni mladini.« To so zaključne besede iz uvodnega prispevka Lada Smreka-rja v razstavnem katalogu, ki je izšel v nakladi 2000 izvodov s številnimi reprodukcijami razstavljenih grafičnih listov ter s seznamom šol, ki so se udeležile natečaja, ustvarjalcev poslanih listov ter njihovih likovnih pedagogov. Organizatorji VIII. grafičnega bienala jugoslovanskih otrok so se ob izrednem številu prispelih del in njihovi hvale vredni kakovosti ponovno od/oči/i, da jih del pokažejo javnosti še v krški galeriji ter razstavišču DKD Edvarda Kardelja, pa tudi na Senovem. Seznam nagrad na VIII. grafičnem bienalu: Posebne nagrade je prejelo 25 osnovnih šol ter 5 likovnih pedagogov. Zlate medalje so prejeli naslednji ustvarjalci: Mojca Teležar — OŠ Brezovica (»Spravilo sena«) Andreja Cekuta, »Velika noč«, linorez, 1985, 8. razred, OŠ »Jože Gorjup« Kostanjevica na Krki, likovni pedagog: Jože Marinč Bojan Erjavec — OŠ Jožeta Mihevca, Idrija (»Breme«) Ivanka Nešič — OŠ Josif Ma-rinkovič. Novi Bečej (»Žetev«) Bojan Kobold — OŠ Rad/je ob Dravi (»Na dvorišču«) Srebrne meda/je je preje/o 8 mladih ustvarjalcev, med njimi tudi Andreja Cekuta z OŠ »Jože Gorjup« Kostanjevica (»Velika noč«) ter Alenka Černelič z OS Go-rjanskega bataljona Podbočje (»Buče reže«). Bronaste medalje je prejelo 16 ustvarjalcev. Živko ŠEBEK Tudi oni so naši __________^ Veliko razmišljamo in govorimo o naših otrocih v tujini. Večina jih je vključena v slovenske dopolnilne šole, ki tudi delujejo tam. kjer živi dovolj Slovencev. Vključeni so tudi v klubsko dejavnost, v združenja, ki povezujejo naše ljudi izven domovine. Smo kdaj pomislili, kakšna je starost teh otrok? Večinoma so to šoloobvezni otroci, primanjkuje pa predšolskih otrok in mladincev. Številni oddelki male šole, ki delujejo v tujini, vse bolj uspešno pritegujejo tudi slovenske malčke — kaj pa naša mladina? Prav zunanji faktorji so v tem obdobju zelo močni, mladi radi podlegajo raznim vplivom, iščejo svoj pravi obraz, blodijo, padajo, pa znova vstajajo, polni pronic-ljivosti kritično opazujejo vse okrog sebe, ocenjujejo in iščejo svoj prostor pod soncem. Vse lepo in prav. če ne bi bili ti »zunanji faktorji« včasih tako škodljivi, če že ne usodni. Zlasti v tujini, v kapitalističnih državah, je to poseben problem. Naši otroci se šolajo v tujih šolah, ki vse bolj ali manj izvajajo nanje ideološki pritisk. Tu so še televizija, radio, časopisi in druga sredstva javnega obveščanja s svojo napihnjeno propagando, enostranskostjo in lažnim bliščem. Svet materialnih dobrin, ki zlasti v ZRN vabi in mami mlade, ima črno in zakrito ozadje: brezposelnost, drogi-ranje. brezciljnost. Vse to zahteva značajsko močnega, zrelega in oblikovanega človeka, kar pa mladinec še ni in ne more biti. Zlasti našim mladim ni lahko — tujino že sprejemajo kot svojo domovino, hkrati pa trdijo, da imajo še eno domovino — Jugoslavijo. Trudijo se. da bi postali čim bolj podobni svojim vrstnikom, da jih ne bi obravnavali kot »tujce«. Nekaterim je težko, ker so se njihovi' starši zaprli med štiri stene, ker so NAS GLAS 14 22 ujeti v vsakdanji ritem in se niso dalje razvijali ter so zanemarili duhovno stran življenja. Predvsem s takimi starši pride mladostnik, ki mu je bilo dano spoznati druge in drugačne vrednote, velikokrat v konflikt: z njimi se ne more identificirati, saj ne sprejema njihovega načina življenja. Če so njegovi stiki in možnosti tudi drugače okrnjeni, tako da ne premore pozitivne poenačitve s pripadnikom istega naroda kot je on sam. problem hitro prerase družinske okvire. Kaj resnično potrebuje naša mladina v tujini? Morda zveni poetično, vendar je resnično: mladina potrebuje ideale, vrednote in obris smiselne poti. ki jo bo gradila naprej. Vse to pa jim da lahko edino prava domovina, v oblikah, ki se od kraja do kraja, od človeka do človeka razlikujejo in ki ne pritiskajo na lažna in sladkobna čustva, marveč na njihovo zavest in pravico, da si doma ali v tujini najdejo svoje mesto, predvsem pa da se notranje razvijajo tako. da bodo ustvarjalni in svobodni nosilci naše prihodnosti in tlakovalci poti demokratični, socialistični družbi. Morda nam bodo sledeči odlomki bolj približali našo mladost v tujini. »Izpovedi« so vzete iz spisov, ki so jih v šolskem letu 1975/76 pisali učenci 1. in 2. letnika usmerjenega izobraževanja z IC Stuttgart v okviru slovenskega jezika. Pouk v Sindelfingnu Tudi letos poteka v Mestu Sindelfingen slovenski dopolnilni pouk. Z mladimi se dobimo enkrat na teden, spoznavamo lepote naše domovine in našega jezika, pojemo, pišemo, beremo in še kaj zanimivega počnemo. Učenci se vozijo od daleč, vse od Magstadba pa do Weil der Stadta. Okoli petdeset jih je. radi obiskujejo našo šolo in ne pozabijo, da so Slovenci. Letos smo organizirali pouk v treh skupinah. Prvi, drugi in tretji razred naj bi se srečeval v ponedeljek, četrti, peti in šesti v četrtek, starejši, to je sedmi, osmi in deveti, pa v petek. Žal so nastopile težave z nemškimi urniki, ker prihajajo otroci iz različnih šol. Tako imamo zdaj kljub lepi zamisli vse tri dni mešane skupine, to pomeni učence od I. do 9. razreda. Res pa je tudi. da letošnje leto nemškim oblastem ne smemo očitati brezbrižnosti. Šolske oblasti se trudijo, da bi tako uskladili svoje ufhike. da bi mogli vsi zdomski otroci k dopolnilnemu pouku materinščine. Na naših srečanjih poročamo o problemih, na katere naletimo pri vsakodnevnem delu. Vedno znova se soočamo s preobremenjenostjo učencev, izoliranostjo, ki smo je deležni na šoli, kjer Beseda je okorna, noče teči tako kot njihova misel, vendar lahko tudi za skopimi izrazi zaslutimo stiske, hrepenenja... Kdaj so prišli v tujino in kako so živeli prej? »Dve leti po mojem rojstvu so starši odšli v Nemčijo. Ostal sem pri babici. Ko sem bil star pet let. so me starši vzeli s seboj. Ali: .»Leta 1986 sta se spomnila (starša), da bi lahko imela otroke, leto pozneje sem prišel tu na svet.;* O njihovih starših lahko beremo: »Ime moje mame je Jožica. Doma je iz Maribora, kjer imamo zdaj tudi hišo. Moj oče Nikola je po poklicu mizar. Ampak njega ni doma cel teden, ker je vedno na montaži« »Del mojih staršev je oče. Imenuje se Y. A in je star 40 let. Rodil seje na Ptuju. V Nemčijo je prišel leta 1965. Potem je menjal različna podjetja... Živimo v družini, kjer se vsi lepo razumemo, včasih se skregamo, potem pa smo spet srečni in zadovoljni.« »Očetu je ime Jože. mami pa Marija. Oba sta že starejša in imata razen mene še tri otroke. Rojena sta v Junovskem dolu. Oče je mizar. Mama ne hodi v službo in ima vedno čas za mene.« O nemški špli in aktivnostih pišejo: »S sedmimi leti sem prvič obiskal osnovno šolo. Prva leta sem hodil v šolo poučujemo, pomanjkanjem diaprojektor-jev, kasetofonov, s premagovanjem posebnega statusa, ki ga imamo kol »nemško govoreči tujci.«. Podobne probleme kot slovenska dopolnilna šola ima tudi srbohrvaška šola. grška, turška, španska... Na sestankih, ki jih imamo vsi zdomski učitelji skupaj, se trudimo, da bi tudi sodelovali med seboj in resnično nudili našim otrokom vse najboljše. Ne smemo namreč pozabiti, da je za otroke dopolnilna šola velikokrat tudi dodatna obremenitev, ki pa je nujno potrebna, da se bodo lahko čim prej vrnili v svojo pravo domovino in se uspešno vključili v vzgojno-izobraževalniproces ali v delo. Vse to zahteva znanje, privrženost, ljubezen, kar vse gojimo v naših dopolnilnih šolah. Zato je taka oblika tako pomembna kot redni pouk v nemških šolah. Tega se zavedajo tudi tukajšnje šolske oblasti, ravnatelj, socialni delavci in nam skušajo pomagati. Vendar moramo kljub vsemu levji delež bremena nositi sami. Predvsem pa se moramo zavedali velikega pomena slovenske dopolnilne šole v tujini in podpirati njeno delovanje na vsakem koraku. Nana Požun zelo rad. a sčasoma sem se naveličal in komaj čakal počitnic. Tako je še danes.- »Sodelujem tudi pri folklorni skupini Triglav, v nemški šoli pri gledališki sekciji. Letos hodim še v plesno šolo. tako da imam za lenarjenje zelo malo časa.« In kako razmišljajo o vrnitvi v domovino? v...Ne morem si predstavljati, kako bom preživela brez nemških televizijskih programov, brez dobrih jedi. Tudi nemške knjige, plošče, filme bom pogrešala. In kako bo to. ko ne bom več videla svojih znance, prijateljev, katere poznam že 13 let?! Samo: v Jugoslaviji bom živela s svojimi sorodniki, staro mamo. s tetami. z bratranci. Ne bom le izvedela iz pisem, kaj se dogaja v domačem kraju« »...Lahko si zgradim prihodnost na vedenju, da se bom vrnila v domovino... »...In nazadnje sem vendar doma. to pa je tudi nekaj vredno!« KAKO SEM PREŽIVELA POČITNICE Bila sem v Jugoslaviji. Tam smo bili tri tedne. Prvi teden smo bili pri mojem starem očetu in moji stari mami. Drugi teden smo šli na morje, na otok Rab. Imeli smo čoln. ki se napihne. Bilo je zelo lepo. Mojega očeta je že prvi dan opeklo sonce, tako da je moral v senco. Jaz pa sem na soncu spoznala prijateljico, imeji je bilo Melanie. Doma je v Salzburgu. Prišla je z avtobusom. Na Rabu je bila samo en teden. Ko smo se vrnili v Nemčijo, je šel moj stric zraven. Tu je bil en teden. Potem pa seje vrnil domov in začela se je šola. Bila sem vesela, da spet vidim svoje sošolce. Vikica Lipovnik, 7.b razred slovenske dopolnilne šole v Sindelfingnu NAŠ GLAS 14 23 Bila sem v Sloveniji pri moji babici. Moja babica ima tri kokoške in psa. Z njimi sem se veliko igrala. Psu je ime Ari. Babica ima še štiri mačke. Murči. Šeki. Miki in Maki se imenujejo. Tudi z njimi sem se igrala. Bili smo tudi v Moravcih. Bilo je zelo lepo. Kopali smo se v bazemu. Prespali smo v bungalovu. Čas je hitro minil in že sem se morala vrniti v Nemčijo. Slovo je bilo težko, a upam. da se kmalu vrnem v Slovenijo. Sabina Vodušek, 7. razred slovenske dopolnilne šole v Sindelfingnu ¦# študentski servis p. o., maribor MLADINKA—MLADINEC Obveščamo te. da bo Študentski servis v Krškem deloval tudi pozimi. vsak dan od 8. do 15. ure, ter da se lahko zaposliš, če si zainteresiran za delo. Urne postavke so višje kot letne, zato menimo, da boš. Lahko nas pokličeš na telefon, št. 71-977. kjer boš dobil vse potrebne informacije. Istočasno te obveščamo, da organiziramo tudi skupine z t. i. izredna dela. ki so višje ovrednotena. Če si zainteresiran za takšno obliko dela. se lahko evidentiraš, seveda če imaš čas in voljo po dodatnem zaslužku. Pokliči nas. dali ti bomo vse informacije, katere želiš. Tudi v Mariboru so objavljena dela v Študentskem servisu, kjer prav tako dobiš potrebne informacije. Tovariški pozdrav! ŠTUDENTSKI SERVIS KRŠKO: Igor Avsec. I. r. MARIBOR, Gosposvetska 87,tel.062/29-1 jI CELJE, Ul.29.novembra 31,161.063/31-131 M.SOBOTA, A.Novaka 19, tel.069/25-005 RAVNE NA K.,Trg svobode 5,tel.062/862-072 PTUJ, Titov trg 12, tel.062/773-110 KRŠKO, U1.1. Julija 38, tel.068/71-977 ¦# študentski servis p. o., maribor KONGFfES ZSMS NOVA NALOGA PRED MLADIMI KRŠKE OBČINE — ORGANIZACIJA 12. KONGRESA ZSMS Verjetno ni več veliko tistih, ki še niso slišali prav ničesar o letu 1986. ki je volilno in kongresno hkrati. Na volitve se mrzlično pripravljamo že kar precej časa. kongresne priprave v vseh okoljih prav tako potekajo, vendar morda le-te v tem trenutku še niso tako aktualne kot evidentiranje novih funkcionarjev. Pa vendar. Mladi Slovenije bomo imeli svoj kongres v prvih dneh aprila naslednje leto. Morda bolj kot vsi ostali občutimo bližajoče se kongresno leto ravno mladi naše občine. Priprave bodo za krško mladino prav gotovo obsežne, kot še za noben kongres doslej. Kajti potekale bodo v dveh smereh. Prva je vsebinska, ki mora biti ne glede na to. da je druga. organizacijska, obsežnejša, prav gotovo zelo dobro pripravljena. Člani OK ZSMS Krško menimo, da je zdaj čas. da osnovne organizacije evidentirajo delegate za 12. kongres, čeprav je do njega še daleč. Toda le tako bomo lahko z vsebinskimi pripravami začeli pravočasno. Tudi sicer je bila vsebina konference OK ZSMS Krško skoraj v celoti posvečena bližajočemu se kongresu in pripravam nanj. Organizacijske priprave so se začele že pred nekaj tedni, ko smo začeli oblikovati splošni koncept podobe kongresnega Krškega. V ta namen je bil imenovan tehnični odbor kongresa, katerega sestavni del je sekretariat tehničnega odbora. Tehnični odbor je sestavljen iz najodgovornejših ljudi v občini in regiji, ki bodo že po delovni dolžnosti vključeni v organizacijo kongresa. Predsednik tehničnega odbora je tov. Branko Pire. podpredsednik tov. Jože Habinc. sekretar pa Ivan Urbane. Da bi bile naloge čim bolj razdeljene in da bi imel sekretariat tehničnega odbora lažje delo. je članov več. To so: Franc Dular. Margareta Marjetic. Stane Nunčič. Igor Dobrovnik. Niko Žibret. Anton Podgoršek. Silvo Gorenc. Janez Roškar. Vinko Volčanjk. Janez Dular. Franc Juvanc. Franc Dor-nik. Adolf Moškon. Herman Pregl. Dejan Avsec. Franc Rakar. Drago Bučar. Vlado Kežman. Stane Zlobko. Jelka Barlič. Lojze Stih. Franc Pacek. Vlado Močivnik. Rezi Pire. Danica Zalo-kar. Alfonz Šoln. Živko Šebek in predstavnik KPŠ Posavja. Sekretariat tehničnega odbora je operativno telo. ki deluje v 10 komisijah. Vsaka od njih ima svojega vodjo: — protokoUTone Petrovič) — centralna informativna pisarna (Milan Jazbeci — namestitev, prehranaIStane Dvoršek) — promet, varnost (Iztok Pire) — administrativna služba [Vinko Zupančič) — informativno-propagandna služba CTanja Mlakar) — ureditev mesta (Gordana Šeško) — kultura JSilvo Mavsar) — interventno-akcijska skupina (Drago-ljub Kupirovič). Vse te komisije bodo potrebovale širok krog ljudi, kajti delo vsake komisije je zelo obsežno. Zahtevalo bo resnost in predanost vseh članov. Mladi se dobro zavedamo, za kaj smo se odločili, ko smo oddali kandidaturo za kongres in tako kot takrat smo tudi sedaj trdno prepričani, da bomo vse skupaj ob podpori vseh tistih, ki jih bomo za določene naloge rabili, tudi izpeljali tako. kot se za takšno stvar spodobi. TANJA MLAKAR W\ B0H0 >/S TjMCŠUl. K./r3U&! NAŠ GLAS 14 24 MLADI V IMEPRIALU SO ZELO DELAVNI V soboto. 26. oktobra 1985. so mladi delovne organizacije IMPERIAL Krško organizirali že tretjo delovno akcijo v letošnjem letu. To je vsekakor pohvalno, saj se / njimi lahko vzporejajoje redke osnovne organizacije ZSMS. Videti je. da jim je prišlo pospravljanje delovnih prostorov ali pa sortiranje škartiranih izdelkov že kar v navado. Kot nam je povedala predsednica OO ZSMSttov. Ljubica Florjančič. pa so se tokrat odločili, da skrbno očistijo instalacijski sistem v delovnih prostorih, ki se je zaradi delovnih pogojev, ki vladajo v proizvodnji, že dodobra zaprašil in prekril s škrobovim prahom. 15 mladih seje zbralo ob 6. uri zjutraj in delali so vse do 14. ure. Verjetno ni treba poudarjati, da čiščenje ni bilo užitek, saj so morali uporabljati lestve, ščetke. sesalnike pa še kaj in so bili proti koncu videti kot pravi mlinarji. Toda z zagnanostjo in precejšnjo mero dobre volje se da včasih narediti več. kot bi lahko kdo le sanjal. Za mlade iz Imperiala je vse skupaj zelo pohvalno. Njihov primer nas lahko spodbudi k razmišljanju. Kot vemo. ima Imperial deljen delovni čas. torej problem, ki ga mnoge osnovne organizacije navajajo kot vzrok za svoje slabo delo. Zelo težko je takim organizacijam z besedo dopovedati, da se delo kljub temu da organizirati. Primer mladih iz Imperiala pa jih bo morda le prepričal o tem. Torej: vse se lahko naredi, če je le dovolj volje in zagnanosti mladih! Tanja Mlakar NAS 8RIGADJRH SO SE ŽIVI IN ZDRAVI VRNILI X ZVEZNE kOA "Kd.UBARA 85" i p«wccm prostcr SPORTNO-REKREATIVNA TEKMOVANJA V OBČINI KRŠKO Zveza telesnokulturnih organizacij Krško je lani začela sistematično organizirati rekreativna tekmovanja, ki so po mnenju delavcev Zveze dobro uspela kljub manjšemu kasnejšemu osipu. To dejavnost bi radi letos nadaljevali. Zato pozivajo športna društva, skupine občanov, organizacije združenega dela, OO ZSMS, stanovalce naselij, blokov, sosesk in druge skupine, naj se prijavijo za tekmovanja na prijavnicah, ki so jih prejeli. Se posebej vabijo k sodelovanju ženske ekipe. Prijave pošljite na naslov: Zveza telesnokulturnih organizacij, CKŽ 63, Krško. Dodatna pojasnila dobite pri Oskarju Kovaču, tel. 71-442. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE KRŠKO SVETUJE, OPOZARJA, INFORMIRA (Foto: MEDVEDEC) — Jesen je čas oranja. Nevestni traktoristi kaj radi širijo svoje njive tudi na račun urejenih prevoznih poti. Zato vse take, ki bi radi orali ceste kot nekoč kraljevič Marko, opozarjamo, da ja urejanje škode, ki jo s tem prizadenejo voznim površinam, drago. Povrhu vsega pa še krivcev ni možno skriti. Enako je nedopustno voziti z neočiščenim traktorjem po cesti, saj blato, ki pada od koles m priključkov, predstavlja za vse udeležence v prometu nevarno past. — Bliža se zima. Na podlagi lanskih izkušenj opozarjamo stanovalce blokov, lastnike zasebnih hiš in vseh vrst javnih lokalov, da so novozapadli sneg pred svojimi objekti dolžni sami odstraniti! Izkušnje lanske zime namreč povedo, da se veliko naših občanov tega ne zaveda in da se najlaže zanašajo na tarnanje čez neučinkovito zimsko+cestno službo. Pomnite: Zimska cestna služba se že vnaprej zaveda, da so njena finančna sredstva zelo skromna. NAS GLAS 14 25 10 LET ZBORA SENOVSKIH UPOKOJENCEV S PESMIJO NA USTIH IN V SRCU! Pevski zbor Društva upokojencev Senovo je imel 26. oktobra v Domu XIV. divizije slavnostni koncert v počastitev desete obletnice svojega obstoja. Zato smo člane zbora poprosili, naj nam pošljejo prispevek o svojem delu — in so ga: Na občnem zboru Društva upokojencev Senovo leta 1974 je vzniknila želja in bila dana beseda o ustanovitvi upo-' kojenskega pevskega zbora. Tedaj je na Senovem obstajal le pevski oktet pri DKD SVOBODA Senovo, ki so ga sestavljali pevci iz Senovega in Brestanice. Tako je dne 17. 11. 1976 pevski zbor prvič začel z vajami: na ta dan mu letos poteče natanko 10 let delovanja. Velika sreča za naš zbor je bila ta. da smo na Senovem imeli že znanega in zelo požrtvovalnega pevovodjo. Janeza Žu-/ pančiča, ki je z velikim veseljem in neomajno voljo prevzel vodenje zbora in ga vodil vse do svoje smrti 1980. leta. Njegova smrt je pevce, tako kot tudi vse kulturnike, silno prizadela. Bili smo pred vprašanjem, kako nadaljevati delo zbora. Imeli smo srečo, ko je zbor na pobudo staršev prevzel Branko Dernač s Senovega in ga uspešno vodil leto dni. do odhoda k vojakom. Zbor je zašel v novo krizo. Obrnili smo se na Dolfija Moško-na iz Brestanice, kije izkušen pevovodja z dolgoletno prakso. Razumel je naše težave in je kljub svojemu težkemu polo-' žaju doma in obveznostim do bolne žene in kljub skromno odmerjenemu času za naše pevce prevzel vodstvo zbora. Doslej je vložil in še vlaga veliko svojega bogatega znanja in prakse v to, da nas pripravlja na vse težavnejše in zahtevnejše nastope doma in sirom po Sloveniji. Pevci in odbor društva upokojencev izrekata prisrčno zahvalo vsem dosedanjim pevovodjem. pevcem in vsem. ki so kakorkoli prispevali h kvaliteti našega zbora. Na prve pevske vaje pred 10 leti je prišlo 9 pevcev in pevk. Na prvem nastopu nas je bilo že 23. Pevski zbor je v 10 letih dosegel viden napredek. Po kvaliteti izvajanja je že na primerni ravni. Po številu pa je tudi narastel že na 33 članov. Povprečna starost pevcev je 65 let. Najstarejša pevka. Klara Margon, ima 81 let. najstarejši pevec. Tone Horjak. pa 76 let. Zbor ima dvakrat tedensko redne pevske vaje. Zadnjih pet let ima najmanj 10 do 12 nastopov na leto. Skupaj z nastopi je posamezen pevec ali pevka žrtvovala 1161 ur prostovoljnega dela. prav toliko tudi pevovodja. če ne upoštevamo drugih njegovih priprav. To delo se ne da ovrednotiti. V glavnem so se pevke in pevci zavezali, da bodo tudi v bodoče zvesti zboru. Nastopov niso zaračunavali, pa jih ti veliko stanejo, saj honorirajo pevovodjo in plačujejo prevoze oddaljenih pevk in pevcev na vaje in nastope. Doslej so to opravljali vse v breme svojega društva. Kaj pomeni pevcem petje, naj bo na vajah ali na nastopih? Če ima pevka ali pevec v starosti konjička — hobi — je lahko zares srečen. Petje pa pomeni še dosti več. Mnogi so že od svoje mladosti zvesti slovenski pesmi, drugi so ji zvesti šele od tretjega stadija življenja dalje, ko so se po trudapolnem delu sprostili in začeli peti. Petje pomeni pevcem tudi družabnost, prijateljstvo, razvedrilo in srečo ter doživetje na pevskih nastopih. Petje je tudi užitek, saj daje pevcu pestro življenje in ga tudi v starosti ohranja vitalnega. Naš pevski zbor je vsa leta obstoja nastopal doma na proslavah in komemora-cijah. na posavskih pevskih revijah, na regijskih upokojenskih pevskih srečanjih celjske pevske regije in na republiških pevskih srečanjih upokojenskih pevskih zborov Slovenije. Med drugim je naš zbor nastopal skupaj s 16 zbori lani v Cankarjevem domu v Ljubljani, letos pa v istem sestavu v dvorani"Vatroslav Li-sinski"v Zagrebu. Takšna srečanja so za naš zbor nepozabna. Ob 10-letnem jubileju je zbor prejel številna priznanja, darila in pohvale doma in od občinskih društev. Posamezni pevci in pevke, ki pojo že nad 5 let v zboru, so prejeli bronaste Gallusove znake. za 15- in 25- letno zvestobo ljubiteljskemu petju pa srebrne oziroma zlate znake. Vse znake je podelil slovenski zborovodja Radovan Gobec. Na jubilejnem koncertu sta sodelovala tudi regijski pevovodja iz Laškega, tovariš Jurij Goric, in tajnik Zveze društev upokojencev Slovenije. Jože Jurač. ki je pravzaprav ustanovitelj upokojenskih pevskih srečanj Slovenije. Omenimo naj še to. da smo na jubilejni koncert našega zbora povabili tudi goste. Sodelovala sta oktet SVOBODE Senovo s štirimi pesmimi in mešani pevski zbor KUD »Rudi Rožanc« izZdol. kije zapel pet pesmi. S slednjim zborom smo nekoč v prvih letih delovanja že skupaj nastopali pod vodstvom Janeza Župančiča in nas veže že ta tradicija nastopov. Naš zbor pa je zapel 10 pesmi v dveh delih. Občinstvo je sprejelo izvajanje zelo navdušeno. Lahko zaključimo, da je koncert zelo dobro uspel, saj je bila dvorana s tristo sedeži polna in publika zelo zadovoljna. V dvorano so morali prinesti okoli 50 dodatnih sedežev. Pevski zbor je hvaležen vsem. ki so nas pri delu količkaj podprli in nam omogo-' čili delovanje. Posebna zahvala gre Lisci Senovo in Rudniku Senovo za sodelovanje, saj sta nam bila v podporo vselej, kadar smo ju za kaj prosili. Hvala jima v imenu zbora in društva upokojencev. Rado Kozole Upokojenski zbor Društva upokojencev Senovo je ob svojem jubilarnem koncertu v Domu XIV. Divizije prejel številna priznanja, (foto: Miranda BODOR) NAS G LAS 14 26 SKUPŠČINA 8R SLOVENIJE Sakratarlat za Informacij« ta wr*dnW*a Maka In RTV delegatski bilten ZAKONSKA PREPOVED KAJENJA Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije bo na seji 18. septembra letos obravnaval OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU PRI DELU Zbor združenega dela je predlog za izdajo zakona obravnaval na seji 5. aprila letos. Zadolžil je predlagatelja, da pri pripravi osnutka zakona upošteva mnenja, stališča in predloge delovnih teles zbora in Skupščine SR Slovenije ter razpravo na seji zbora. . Posamezne spremembe in dopolnitve zajemajo: 1. Razširitev kroga oseb. ki so skladno ?. zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavarovane za invalidnost kot posledico poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni. 2. Zakonske določbe o pismeni izjavi in strokovni oceni kot dokazih o izpolnjevanju predpisanih varstvenih ukrepov in normativov so zaradi jasnejše opredelitve razširjene in razčlenjene za posamezne primere. 3. Zaradi poenotenja splošnih varstvenih ukrepov in normativov zakon predpisuje, da republiški upravni organ, pristojen za delo. z izvršilnimi predpisi določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delovna sredstva, oziroma kakšnim pogojem mora zadoščati delovno okolje. 4. Z namenom poenotenja rokov obdobnih pregledov in preiskav delovnih razmer in delovnega okolja, kjer je večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar delavcev, zakon določa skrajne roke. Prav tako naj bi zakon določil, da lahko inšpektor dela odredi drugačne postopke ali načine pregledov in preiskav, če ugotovi, da uporabljeni načini ne zagotavljajo pravilnih podatkov oziroma rezultati meritev niso zanesljivi. 5. Določanje potrebnih zdravstvenih in psihofizičnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati delavec pri delu. kjer so nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare večje, mora biti v skladu s strokovnimi mnenji in stališči medicine dela. 6. Sedanja določila zakona o organiziranem opravljanju strokovnih nalog s področja varstva pri delu jasneje in natančneje opredeljujejo subjekte varstva pri delu ter podrobneje razčlenjujejo pristojnosti strokovnih služb, ki delujejo na tem področju. 7. Zaradi povečanega obsega strokovnih opravil pri preverjanju zagotavljanja varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer, kar je posledica izrednega tehnološkega napredka, zakon določa, da republiški organ, pristojen za delo. lahko pooblasti še druge organizacije združenega dela. če izpolnjujejo določene pogoje za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu. Obenem zakon obvezuje republiški upravni organ za delo. da z izvršilnimi predpisi podrobneje opredeli vsebino navedenih pogojev. 8. Skladno z obveznostjo, ki jo nalaga konvencija št. 121 Mednarodne organizacije dela. se med dela z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare uvrščajo tudi tista, kjer obstaja nevarnost poklicnih bolezni. 9. Da bi lahko bolj kot do zdaj uveljavili zdravstveni vidik varstva pri delu. je predlagatelj določil zakonsko prepoved kajenja. 10. Natančneje so razmejene pristojnosti posameznih organov inšpekcije dela in določena obveznost varovanja tajnosti podatkov, kijih zve inšpektor za delo ali pooblaščena organizacija združenega dela po 25. členu zakona pri svojem delu. 11. Zahtevano je tudi vodenje evidenc poklicnih bolezni. 12. Kazenske določbe so usklajene z novimi rešitvami v spremembah in dopolnitvah zakona. Denarne kazni so valorizirane oziroma so določene nove višine, v skladu s tistimi, ki jih vsebuje predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških s tezami. Pripravil: J. Jančar KRŠKI KINO KULTURNI DOM EDVARDA KARDELJA KRŠKO SPORED FILMSKIH PREDSTA V V NOVEMBRU 1985 v DKD Edvarda Kardelja Krško Sreda, 13. 11. ob 18.00: NE NOCOJ. DRAGA, francoska komedija. Nedelja, 17. 11. ob 18.00: TELEFON, ameriški vohunski. Torek. 19. 11. ob 19.30: VROČE POSTELJE, italijanska komedija. Sreda. 20. 11. ob 18.00: NEPOSLUŠNOST, italijanska melodrama. NEDELJA. 24. 11. ob 18.00: NAJVEČJI BANČNI ROP. angleška kriminalka. Torek. 26. 11. ob 19.30: PEJ-SAŽ1 V MEGLI, jugoslovanska socialna drama. Sreda. 27. 11. ob 18.00: OSAM-UENl OČKA, ameriška komedija. FILMSKI PROGRAM V DECEMBRU 1985 nedelja. 1. 12. UMAZANI INŠPEKTOR HARI. kriminalka. ameriški torek. 2. 12. KAJ JE S TABO NINA, ljubezenska drama, domači sreda. 4. 12. NE DAŠ SVETU SPATI, komedija, francoski nedelja. 8. 12. ROPARJI SVETE GORE. akcijski, ameriški torek. 10. 12. SEKS NA MOTORJU, akcijska ljub. drama, nizozemski sredfa. 11. 12. — petek. 13. 12. ČUDO NEVIDE-NO. tragikomedija. domači nedelja. 15. 12. AS ASOV. avanturistični, francoski torek. 17. 12. BRUNHILDA IN KRINH1LDA. seksi. nemški sreda. 18. 12. ANNIE. glasb, komedija, ameriški nedelja. 22. 12. SINJA STRELA, akcijski, ameriški torek. 24. 12. LETOVANJE V GRČIJI, seksi komedija, nemški sreda. 25. 12. OSVAJAČ. zgod. znan.-fantastični, italijanski nedelja. 29. 12. SMRTONOSNA POT. detektivski, francoski NAŠ G LAS 14 27 OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRŠKO 18. seja skupščine občinske zdravstvene skupnosti bo v sredo, 13. novembra 1985 ob 15. uri. Skupščina bo zasedala kot 4. zbor skupaj z zbori SO Krško. Delegati bodo obravnavali analizo stanja in razvojnih možnosti zdravstvenega doma Krško v obdobju 1986 - 1990. V analizi je predstavljena dejavnost zdravstvenega doma skupaj s problematiko na posameznih področjih dela. 1. Prostorska problematika: — ambulanta za medicino dela ter ambulanta za borce NOV delata v neprimernih pogojih; — ni prostora za delo službe za zdravstveno varstvo ostarelih; — zaradi pomanjkanja prostorov za ambulante se zdravstveni dom ne more vključiti v svobodno menjavo dela z vsemi OZD, ki bi to želele; — v laboratoriju je premalo odvzem-nih mest; — za fizikalno terapijo ni ustreznih prostorov .a dispanzer za psihiatrično varstvo nima stalnih prostorov idr. 2. Kadrovska problematika: — zdravniki splošne medicine se premalo zanimajo za podiplomski študij iz medicine dela, prometa in športa; — manjkajo 3 medicinske sestre za nego na domu in 3 sestre za patronažno službo; — za spremljevalce v reševalnih vozilih so potrebni 4 zdravstveni tehniki; — osnovna zobozdravstvena služba bi potrebovala dodatne delavce da bi pokrila vse potrebe in skrajšala čakalno dobo; — glede na normative manjka večje število upravno — tehničnih in administrativnih delavcev itd. Potrebe po medicinskih sestrah in nazaposleni kadri V sedanjem obdobju smo bili primorani racionalizirati zaposlovanje medicinskih sester. Tudi v tistih strokovnih dejavnostih, kjer bi bilo po normativu možno zaposliti 1,2 -¦ 2 medicinski sestri, smo ekipo sestavili le z eno sestro (razen v dispanzerjih). Izračun po kadrov- skem normativu je pokazal, da bi potrebovali še 22 sester različnih smeri. Po drugi strani pa je na samoupravni skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 13 medicinskih sester, kar je naša skupna boleča točka. Po resolucijskih določilih iz leta 1985 smo lahko z 1,3 % stopnjo zaposlili le dva zdravstvena delavca Dokončno odobritev novega kadra daje komisija za proučevanje ukrepov za zmanjšanje števila administrativno-tehničnega kadra pri Izvršnem svetu skupščine občine Krško. Ta verifikacija nam je potrebna za priznavanje višje mase limitiranih stredstev za osebne dohodke. 3. Oprema je iztrošena: . odpisan rentgenski aparat za slikanje pljuč; — 4 rentgenski zobni aparati in 11 vrtalk; — reševalna in druga vozila; — oprema za potrebe nege bolnika na domu; — druga nadomestna in dopolnilna oprema. Pretežni del medicinske opreme je v uporabi 10-20 let, polovica vozil pa 5 — 8 let. 4. Potreba po razširitvi dejavnosti. Specialistične dejavnosti, za katere je izkazana potreba pri občanih, so: preprečevanje in zgodnje odkrivanje zvišanega krvnega pritiska, odkrivanje sladkorne bolezni ter preprečevanje in zdravljenje bolezni gibalnega aparata. Te dejavnosti že potekajo, vendar ne v zadostnem obsegu niti še niso uveljavljene v programu občinske zdravstvene skupnosti kot nove dejavnosti. Problematika, nakazana v analizi, kaže potrebo po povečanju sredstev za delo zdravstvene službe v občini Krško. Glavna naloga pa bo prizadevanje za izgradnjo nove stavbe zdravstvenega doma. TELEFONSKO OMREŽJE ZA NERAZVITE Čedalje prepričljiveje se bliža uspešnemu zaključku akcija za izgradnjo telefonskega omrežja, ki bo« krajevnim skupnostim brežiške, šmarske in krške občine zagotovila 500 telefonskih priključkov. Akcija je bila že od začetka dobro organizirana in temeljita. Obsegala je izgradnjo avtomatske telefonske centrale in celotnega omrežja, kar je terjalo veliko turda pri nabavi različnih vrst kablov, drogov, gradbenega materiala, zagotavljanja strojev za zemeljska dela, zbiranju delovne sile med vaščani, usklajevanju telefonskih povezav in lastniških interesov na posameznih trasah.... Nemajhno delo so opravili predsedniki krajevnih odborov za izgradnjo telefonije in upravičeno si bodo oddahnili, ko bo telefon zvonil pri res vsakemu izmed prijavljenih naročnikov. Prva petina teh je telefonsko zvezo že dobila ob izročitvi nove ATC v Zgornji Pohanci njenemu namenu, ostali morajo pa še opraviti različna dela, od zadnjih izkopov in zasutij do montaže napeljave v' hišah in stanovanjih. Doslej je vsak izmed naročnikov za svoj telefonski priključek moral zagotoviti skupno 100.000.- dinarjev, bodisi v obliki posojila PTT-ju za izgradnjo ATC, plačila stroškov strojnega dela in kablov ali v delovnih in traktorskih urah. Vodja celotne akcije za izgradnjo telefonije, Zdravko Petan, nadzoruje in pomaga pri zaključnih delih na ATC v Zgornji Pohanci. Ob slovesni izročitvi objekta njegovemu namenu (konec oktobra) mu je predsednik SO Brežice, Miroslav Kambič, v navzočnosti predstavnikov sosednjih občin in krajevnih skupnosti izročil Plaketo Brežic in izrekel priznanje za uspešno opravljeno delo. NAŠ GLAS 14 28 O DELUOBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE KRŠKO Delegati občinske skupnosti za zaposlovanje so se sestali na svoji 14. seji v sredo, 9. oktobra 1985. Objavljamo povzetke nekaterih gradiv, obravnavanih na tej seji. 1. Poročilo o delu občinske skupnosti za zaposlovanje v I. polletju 1985 Pri skupnosti za zaposlovanje se je v tem obdobju na novo prijavilo 130 iskalcev zaposlitve (32 manj kot v enakem obdobju lani). V delo je bilo preko skupnosti vključenih 152 oseb (55 manj kot lani). Povprečno je bilo mesečno prijavljenih 257 iskalcev zaposlitve (42 manj kot v enakem obdobju lani), konec junija jih je bilo 221. Število prejemnikov denarnega nadomestila se je do konca junija zmanjšalo na 22. Za nezaposlene je skupnost poiskala tudi sezonske zaposlitve. Tistim osebam, ki tega iz neupravičenih razlogov niso sprejele, je ukinila denarna nadomestila. — Skupnost za zaposlovanje skrbi tudi za usposabljanje delavcev. V I. polletju je bila sklenjena pogodba o usposabljanju za 10 oseb v Labodu. TOZD Libna. To usposabljanje je že končano, ostalo pa bo po načrtu potekalo v jesenskih mesecih. Na podlagi podatkov o številu brezposelnih in številu iskalcev zaposlitve ter podatkov o potrebah po delavcih je skupnost za zaposlovanje izdelala — načrt zaposlovanja v občini za leto 1985. — analizo gibanja zaposlovanja in brezposelnosti v letu 1984. — analizo pogodbenega in nadurnega dela v letu 1984. — analizo uresničevanja letnih načrtov zaposlovanja v OZD v prvih štirih mesecih t. 1. ter — analizo usklajenosti ponudbe in povpraševanja po delu v letu 1985. Ena od nalog skupnosti za zaposlovanje je tudi poklicno usmerjanje. Zato je tudi letos veliko pozornost posvetila obveščanju mladih o možnostih za izobraževanje, štipendiranje in zaposlovanje. Analizirala je namere in prijave učencev za vpis na srednje, višje in visoke šole. Le-te ne odstopajo bistveno od gibanj v preteklih letih, kažejo pa sicer majhno, vendar vztrajno povečevanje zanimanja za proizvodne usmeritve (kovinarsko, elektroenergetsko, lesarsko). Za srednje usmerjeno izobraževanje se je odločilo 334 ali 97% učencev, ki so končali 8. razred, od tega 61% v srednjih šolah posavske regije. Posebna aktivnost je bila namenjena informiranju o vpisu v novi oddelek rudarske usmeritve v Krškem. Interes mladine za delo v rudarstvu je še vedno šibak. Pričakovati pa je mogoče, da bo možnost izobraževanja v neposredni bližini, ki je hkrati povezana z gotovostjo zaposlitve, vzpod- budila za ustrezno odločitev naslednje generacije. Za vpis v prvi letnik višješolskega in vosokošolskega študija se je prijavilo 120 kandidatov s stalnim bivališčem v občini Krško. Še vedno prevladuje zanimanje za študij družboslovnih ved. Razveseljiv pa je podatek, da sta se za študij rudarstva prijavila dva kandidata iz krške občine. Od marca dalje je4 skupnost vodila javno razpravo o osnutku sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Vzorčni izračuni, narejeni v juniju, pa so pokazali, da bi se ob predvidenih spremembah morala sredstva za izplačilo kadrovskih štipenidj povečati za 8%. za izplačilo štipendij iz združenih sredstev pa za 31%. Število upravičencev za štipendiranje iz združenih sredstev bi se povečalo najmanj za 11%. V občini Krško je bilo v prvi polovici tega leta vloženih 30 zahtevkov za priznanje pravice do denarnega nadomestila in 30 zahtevkov za priznanje pravice do denarne pomoči. Pri reševanju zahtevkov je prihajalo in še prihaja do zamud. fkaSGLDS otAnbfln MM MUČNIMI INFORMACIJE 1980 —1985 NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1100 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12. 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! NOSGUDS oMknkrfio SKUPNI DCUCiATSKI INFORMACIJE ker nekatere krajevne skupnosti šele po večkratnem opominjanju vrnejo izpolnjene obrazce SPN-1. dopolnjene z mnenjem o socialnih razmerah v vlagateljevi družini. 2. Pripombe k osnutku sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju V javni razpravi o osnutku sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju so se pripombe največkrat nanašale na določila 9.. 10.. 17.. 22. in 35. člena. Pripombe k 9. členu: Pridobitev kadrovske štipenidje naj ne bo odvisna od dohodka na člana družine. — Točneje je treba opredeliti cenzus (dohodek na družinskega člana v preteklem letu) za pridobitev štipendije iz združenih sredstev. — Sprememba dohodkovnega cenzusa za pridobitev štipendije iz združenih sredstev je nujna in jo je treba vnesti v samoupravni sporazum o socialnovarstvenih pravicah. Pripomba k 10. členu: Diferencirano kadrovsko štipendiranje učencev in študentov glede na kraj bivanja je treba podpreti. Hkrati pa se moramo zavedati, da se bodo potrebna sredstva za kadrovsko štipendiranje občutno povečala v manjših in obenem gospodarsko šibkejših občinah. To je povezano tudi z mrežo šol in deležem štipendistov, ki v času šolanja živijo izven kraja stalnega bivališča (iz občine Brežice 73%. iz krške občine 25%. izsev-niške 41%. študentje iz vseh treh občin skoraj 100%). Pripomba k 17. členu: Točneje je treba opredeliti stroške prevoza za štipendiste vozače, saj imajo učenci in študentje tudi v medkrajevnem prometu registirane cene mesečnih vozovnic. Upoštevala naj bi se dejanska cena mesečnih vozovnic. Pripomba k 22. členu: Spremeni naj se 1. odstavek: upoštevati kadrovske potrebe v občini oziroma migracijskem območju (predlog iz leta 1982). Pripomba k 35. členu: Samoupravna organiziranost štipendiranja naj se poenoti na ravni republike (predlog iz leta 1982). V zvezi s politiko štipendiranja pa sestavljala sporazuma predlagajo še naslednje: a) Organizacije združenega dela naj bi izločale enoten prispevek za kadrovsko štipendiranje in štipendiranje iz združenih sredstev. b) Stroški za izobraževanje ob delu se ne bi smeli črpati iz sklada skupne porabe. c) Sporazum o štipendiranju naj bi enotno opredelil tudi pogodbene obveznosti, na primer obresti v primeru vračanja, opravljanje delovne prakse ipd. NAS G LAS 14 29 Občmvski komite ZKS Krtho Predkongresne teme: VLOGA ZKJ IN KOMUNISTOV V NJEJ Po vojni se je naš politični in gospodarski sistem kontinuirano spreminjal tako kvantitativno kot kvalitativno. Kljub temu smo v prizadevanjih za preobrazbo naše družbe danes prišli do stanja, ko nam določene stvari ne gredo, kakor bi hoteli ali smo zapisali v ustavnopravnih in planskih aktih. Hiter razvoj je zahteval svojo ceno. Leta 1974 smo se kot družba odločili za pot novega gibanja namesto ustaljenega sistema, ki je povezan z etatistično-birokratskimi odnosi. S tem smo sprejeli nujnost, da se bomo nenehno srečevali z nepravilnostmi in nevarnostmi, grožnjami in pritiski, da se gibanje ustavi in pride do prevladovanja negativnih družbenih procesov. Le-ti pa se lahko najbolje razvijejo, če je sistem okoren. Samo stalno iskanje novih možnosti napredka je lahko pogoj za najširše vključevanje baze kot aktivnega subjekta v družbene procese. Zakaj torej kriza v našem sistemu? Iz zgodovine vemo. da se vsaka samonikla svobomiselna družba vsaj v začetku organizira na demokratičen način dokler je ne zlomijo kontraverznosti. Že Lenin je ugotovil, da »proletariat ne bo mogel vladati državnemu aparatu« (V. I. Lenin: Država in revolucija), zato mora ves čas težiti k podružbljanju funkcij države kot etatistično-birokratskega aparata, ki bo skozi to podružbljanje izumrl. Podružbljanje pa ni izvedljivo s parolami, temveč z aktivnim angažiranjem širokih ljudskih množic kot aktivnega kreatorja in nosilca tega procesa. To pa je v prvi vrsti naloga avantgardne družbenopolitične organizacije. Zveze komunistov. Drugače pa je neizogibno, da družbene dejavnosti, ki so za organizirano družbo nujne, opravlja nekdo drug: država, ki vedno teži k univerzalnosti svojih izvršilnih organov. Tako ostaja za demokratično gibanje vse manj prostora. Nesmiselno je iskati birokrate, ki ne delajo v interesu delovnih ljudi. Birokracija je družbeni pojav, organiziranost, delovanje in miselnost. Zato je prevladala v vsakem družbenem členu. Iskanje grešnih birokratov je enako iskanju čarovnic; to je pojavna oblika družbenega stanja, na zunaj komaj opazna, zruši jo lahko samo organizirana oblika demokracije in podružbljenost do najmanjšega segmenta družbe. Mislim, da je umestno, da sedaj citiram Marxovo tezo o Feuerbachu: »Vse družbeno stanje, življenje je bistveno praktično. Vsi misteriji. ki teorijo navajajo na misticizem, najdejo svoje racionalne rešitve v človeški praksi in razumevanju te prakse.« Naša družba se je odločila za trnovo pot socializma kot najhumanejše oblike družbene ureditve, za stalno reševanje protislovij nacionalne osvoboditve, razredne osveščenosti in družbene neodvisnosti. To smo storili takrat, ko je za to obstajala zgodovinska možnost. Na tej poti ne sme biti nič stalno nespremenljivega razen osnovnih opredelitev svobode, enakopravnosti, bratstva in enotnosti ter samoopredelitve. V svetu se nekateri še danes bijejo za te najvišje cilje, ki smo jih mi že dosegli in gradimo na njih. Največje vprašanje je. kaj storiti, da bi nezdrave družbene pojave omejili na najmanjšo možno mero. Osnova vsega življenja in vseh organiziranih dejavnosti je materialna proizvodnja. Brez nje. kakor tudi brez. delitve dela. ni sodobne skupnosti ne glede na politično ureditev. Brez nje tudi ni napredka, ki temelji na ustvarjanju materialnih dobrin. Iz odnosov, ki vladajo v materialni proizvodnji, izhaja politični sistem. ZKJ kot enotna družbenopolitična organizacija, kot avantgarda mora posvetiti vso pozornost usposabljanju delovnih ljudi za to. da bodo postali kreativni subjekti družbene reprodukcije. Če bomo to nalogo zanemarili, bo omenjeno vlogo namesto delavcev opravljal nekdo drug: zato je zadnje čase vse več govora'o etatizmu in birokrtizmu. Pogoj za aktiviranje družbene baze je poleg začrtane usmeritve tudi kadrovska politika, ki zajema vse subjektivne sile, kjer se usmerja in krepi zavest subjektov materialne proizvodnje, ki je po Marxu odvisna od razvitosti proizvodnih sredstev. Slabo razvita proizvodna sredstva pogojujejo nizko stopnjo zavesti. Nepoznavanje družbenih zakonitosti in procesov, izsledkov znanstvenih raziskav v preteklosti, klasikov marksizma pogojuje ozko gledanje na družbeno stanje in njegove pojavne oblike. Napačno bi bilo, če bi trdil, da se s kritično analizo nihče ne ukvarja, vendar to ni zadosti množičen pojav v vrstah subjektivnih sil. Neaktivnost osnovnih organizacij zveze komunistov v tem smislu povzroča razkorak med njimi in višjimi forumi ter ustanovami. Osnovne organizacije s svojo neaktivnostjo same vse bolj ožijo prostor svojega delovanja. Tako na eni strani nastja elitna manjšina, na drugi pa premalo aktivna, množična Štiričlanska študijska delegacija Nemške sfndikalne zveze Spodnje Sakso-nije se je mudila na enotedenskem obisku pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. V okviru tega obiska so preživeli delovni dan tudi v občini Krško, kjer so jim predstavniki družbenega in političnega življenja omogočili seznanitev z našim sistemom vzgoje in izobraževanja. V svojem programu so gostje iz Zvezne republike Nemčije obiskali COS m. Kerin v Leskovcu in šolo ter likovne zbirke v Kostanjevici. NAŠ GLAS 14 30 baza. Seveda nastaja ob tem prostor še za druge negativne pojave. Nekaj podobnega se dogaja v sferi samouprave in skupščinskega sistema. Neorganizirano in slabo samoupravno dogovarjanje in usklajevanje pogojuje v fazi izvrševanja neodgovorno in samostojno delovanje izvršilnih organov. Zelo pomem.ben člen glede aktiviranja najširše baze je delitev političnega dela med DPO. V več organizacijah se pojavljajo iste teme, kijih forumi tudi na enak način obravnavajo. To pa je nesprejemljivo: diskusije se podvajajo, vprašanja in zamisli o vključevanju delavcev in občanov v družbeno reprodukcijo pa os- tajajo nedorečeni. Zveza komunistov kot avantgardna sila bi morala rešiti načelno vprašanje, kako na raznih področjih vključiti bazo kot kreativnega dejavnika v družbene tokove. Statutarna in programska načela bi morali bolj spoštovati, ker so to delovni načrti, in če jih pri vsakdanjem delu ne upoštevamo, potem smo prisiljeni stihijsko delovati, kritična analiza dela pa tako ni mogoča. Seveda bi bilo prav, ko bi svoje ugotovitve podkrepili s številkami in primeri, vendar bi to preseglo zamišljeni obseg tega zapisa. JOŽE KUPLENIK VOLITVE 1986 VOLILNO—PROGRAMSKE SEJE Vzporedno z aktivnostmi za priprave na volitve vodimo tudi priprave na volilno—programske seje v SZDL. V krajevnih konferencah SZDL morajo biti te seje zaključene do konca novembra 1985, v OK SZDL pa moramo to opraviti v prvi polovici decembra. Letošnje programske seje so hkrati volilne, zato smo se morali posvetiti tudi kadrovskim popolnitvam v lastnih vrstah. Poteče namreč dvoletni mandat predsednikom, podpredsednikom in sekretarjem konferenc organizacij SZDL v naši republiki. Na podlagi ocen dosedanjega dela, celovitosti kadrovskih potreb in ob upoštevanju dejstva, daje treba povsod tam, kjer ni statutarnih ovir, zagotoviti kontinuiteto v vodenju konferenc zaradi obširnih nalog v sedanjih zahtevnih družbenoekonomskih ra- zmerah in še posebej v pripravah na volitve, bomo na sejah opravili volitve za funkcije v SZDL. Vsekakor pa bodo programsko-volilne seje m,esto, kjer bomo lahko obravnavali problematiko v vseh posameznih okoljih ter se skupno dogovorili o možnostih razreševanja. Potrebno bo spregovoriti o vseh oblikah družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, o društveni dejavnosti, še posebej o funkcioniranju delegatskega sistema in predvsem o informiranju v obeh smereh. Prav slednje je izrednega pomena za vsa temeljna okolja, kjati neinformiranost in še posebej dezinformiranost lahko povzročita nepopravljive posledice. Programsko—volilne seje morajo biti odraz dejanskega stanja in istočasno izhodiščne točke celotnega nadaljnjega delovanja v razvoju vseh samoupravnih skupnosti. OK SZDL Krško Utrinka s sejma smučarske opreme (krška tržnica, 10. november 1985). Veliko prodajalcev in zijal! Mladi nadebudneži so se imeli tudi priliko vpisati v klub. Tako kot ta bi gotovo lahko uspel tudi boljši sejem-mar ne! Nosilci akcije evidentiranja so bile v krajevnih skupnostih KK SZDL. v združenem delu pa osnovne organizacije Zveze sindikatov. Dosedanja aktivnost nas zavezuje tudi za naprej. Tretji krog evidentiranja moramo zaključiti do 30. 11. 1985. Z dosedanjo akcijo evidentiranja smo želeli zagotoviti vso demokratičnost volilnih postopkov in možnost vključevanja organiziranih delovnih ljudi in občanov v kadrovsko politiko, da postanejo dejanski nosilci političnih in kadrovskih opravil v pripravah za izvedbo volitev. Organizacije SZDL in sindikata kot tudi ostale subjektivne sile. posebno Zveza komunistov, so odogo-vorne. da v skladu s kadrovskimi merili in v spoštovanju dogovorjenih kadrovskih postopkov vodijo vsa volilna opravila, posebno kandidacijske postopke vse do volitev. Faza evidentiranja je bila popolnoma odprta volji ljudi v vseh organiziranih okoljih. Širok odziv bo omogočil polno spoštovanje načela, da ne more biti kandidat, kdor ni bil evidentiran, ker evidentiranje možnega kanididata pomeni priznanje za delo in pozitivno oceno o sposobnosti za opravljanje družbene funkcije. V tem trenutku smo že globoko v pripravah na volitve '86. Načelo, po katerem se ravnamo, je in ostane demokracija v najširšem pomenu te besede, to pa je tudi garancija, da bomo imeli v skupščinskem sistemu odgovorne nosilce posameznih funkcij, ki bodo imeli široko podporo ter dovolj znanja in moči spopasti se z vsemi težavami naše sedanjosti. Najvaženjše. kar je bilo do sedaj opravljeno v vseh temeljnih okoljih, je nedvomno široko evidentiranje možnih kandidatov za člane delegacij skupščinskega sistema in nosilce funkcij v družbenopolitični skupnosti in SIS občine. Za nami je drugi krog evidentiranja, ki je dal zelo dobre rezultate, saj je bilo za skupščine DPS skupaj evidentirano 1426 možnih kandidatov. Za možne delegate delegacij za SIS je bilo skupno v obeh krogih evidentiranih 4206 možnih kandidatov. Za funkcije pa je bilo v občinskem merilu evidentiranih okoli 500 možnih kandidatov. j IVAS GLAS cMnr,wua> SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJI NAS GLAS 14 31 Temeljna organizacija SAVAPRO-JEKT praznuje letos 10. obletnico svojega obstoja. Zato je tokrat njihovo interno glasilo »Poročevalec" slovesno obarvano. Iz pregleda zgodovine Savaprojekta lahko razberemo, da sa je delovna organizacija* IGMP„Sava" Krško razvila iz okrajnega gradbenega podjetja „OGRAD", ki ga je ustanovil ljudski odbor v Krškem 22. 3. 1947. „Ograd" je bil registriran za gradbena dela. V novi register gospodarskih organizacij je leta 1955 že vpisano gradbeno podjetje „SAVA" Krško. Njegova dejavnost je še naprej bila gradnja, še isto leto pa so jo razširili na izdelavo cementnin in pripravo gramoza. Gradbeno«opera-tivna dela je GP „Sava" Krško opustila 1957, leta in se omejila na specializirano proizvodnjo gradbenih materialov ter betonskih elementov za potrebe elektrogospodarstva in gradbeništva. Od leta 1974. dalje se IGM „SAVA" ukvarja tudi z izdelovanjem investicijsko-tehnične dokumentacije. Danes je v TOZD Savaprojekt zaposlenih 30 delavcev z visoko, trije z višjo, 34 s srednjo in 8 z nepopolno srednjo ali osnovno šolo. Celotni prihodek je leta 1984 znašal 105 267 302 dinarjev. V „Poročeval-cu" IGMP „Sava" je še vrsta podatkov o razvoju te organizacije, a mi se omejimo na njihovo prihodnost, kot jo načrtujejo in vidijo sami. Povzetek gradiva o analizi stanja in razvojnih možnostih zdravstvenega doma Krško v obdobju 1986 - 1990 objavljamo pri vabilu za sejo skupščine Občinske zdravstvene skupnosti! 3. PERSPEKTIVE Z ozirom na sprejeto novo gradbeno in prostorsko zakonodajo v 1984. letu je trenutno v teku prere-gistracija dejavnosti TOZD Savaprojekt. Nova zakonodaja je zaostrila pogoje za opravljanje dejavnosti zlasti pri kadrovski zasedbi in odgovornosti, vse v prid kvalitete dela. Po novem se zahteva za vsako vrsto projektov vsaj po 2 dipl. ing. z najmanj 3 leti ustreznih iz- kušenj in opremljenim strokovnim izpitom v okviru Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo. Dolgoletna kadrovska krepitev nas ni našla nepripravljene. Nova preregistracija se bo glasila: Glavna dejavnost TOZD Savaprojekt je: projektiranje in sorodne tehnične storitve: — prostorsko in urbanistično planiranje in projektiranje — projektiranje gradbenih objektov, izdelava vseh vrst arhitektonskih načrtov za stanovanjske, upravne in javne zgradbe, arhitektonski načrti za industrijske zgradbe, načrti gradbenih konstrukcij za visoke gradnje, načrti gradbenih konstrukcij za nizke gradnje, načrti gradbenih konstrukcij za jeklene konstrukcije, načrti hidro-tehničnih objektov, načrti hidroenergetskih objektov, načrti cevnih instalacij, načrti električnih instalacij, načrti telekomunikacij, načrti prezračevanja in klimatskih naprav, načrti tehnologije, načrti objektov in naprav za varstvo okolja, načrti za proizvodnjo opreme in naprav, načrti zunanje ureditve in drugi načrti — drugo projektiranje — izmera in kartiranje zemljišča — svetovalni inženiring — inženiring — strokovni nadzor nad gradnjo objektov Poleg glavne dejavnosti opravlja Savaprojekt naslednje stranske dejavnosti: — raziskovalna razvojna dela: eko-nomsko-organizacijske tehnološke storitve — poslovne storitve: druge neomenjene storitve (razmnoževanje, naslavljanje, izdelava fotografskih in drugih kopij, ipd) V kolikor bo potrebna razdelitev glavne dejavnosti pri TOZD Savaprojekt na dve glavni dejavnosti v TOZD s področja projektiranja in v TOZD s področja urbanizma, se bo ta izvršila v prihod njem srednjeročnem obdobju, 1986 - 1990 v skladu s predpisi in po postopkih, predvidenih v naših samoupravnih aktih. PA SE TO: Skupščina občine Krško je slavljencu, TOZD SAVAPROJEKT IGM „Sava" Krško, ob 10. obletnici njegovega delovanja podelila PRIZNANJE OBČINE KRŠKO Utemeljitev: „za prispevek k družbenoekonomskemu razvoju občine"! Iskrene čestitke! Oddaja „Pod lipo" na Zdolah Uredništvo oddaj o kmetijstvu pri RTV Ljubljana bo v nedeljo, 17. 11. 198.5 obiskalo Zdole. „V živo" bodo snemali oddajo Pod lipo. Začela se bo ob 12. uri. Udeleženci bodo obravnavali socialni položaj kmetov, zlasti probleme kmečkih žensk. Del oddaje, ki bo trajala poldrugo uro, je namenjen kulturnemu programu. — Glavni organizator za izvedbo celotnga programa je aktiv kmečkih žena pri Mercatorju — Agrokombinati Krško. Marica ŽIVIČ NAS GLAS 14 32 novih prostorih Poleg rednega bomo izvajali in Cicibanove Iz brošure, ki jo bo izdala KS Zdole ob otvoritvi: Vrtec na Zdoiah bo enota Vzgoj-novarstvenega zavoda Krško. Pridružil se bo 6 enotam v KS Krško in Dolenja vas, kjer je vključenih 547 otrok v redno vzgojo in varstvo ter približno 100 otrok v Cicibanove urice. Na Zdoiah bo v lahko 24 otrok, varstva in vzgoje pripravo na šolo urice. Pestrost oblik vzgojnega dela pomeni odprtost in domačnost in ne stroge institucionalne vzgoje. KS Zdole čestitamo za to po-mebno pridobitev in želimo, da vrtec postane res njihov, naše skupno delo in sodelovanje pa naj bogatita otroški svet. Polona Urek, ravnatelj VVZ Krško Zdole imajo zelo bogato kulturno tradicijo, saj je kraj že pred vojno imel neodvisno bralno društvo, ki je poleg bogate knjižnice imelo še igralsko družino in tamburaški zbor. Člani tega društva so bili kmečki fantje in dekleta, ki so se seznanjali z dramatiko, lepim petjem in slovenskimi knjigami. Povojno društvo je imelo godbeni odsek, v katerega je bil vključen mali plesni orkester, folklorno skupino, mešani pevski zbor, oktet, šahovski krožek, ob nedeljah pa so vrteli celo filme. Največje uspehe so dosegali na dramskem področju pod vodstvom tovarišice Franje Pres-nik. Nada Cizl, predsednik KD „Rudi Rožanc" Zdole MITJA RIBIČIČ O BENU ZUPANČIČU: ..Prizadeval si je, da bi se ,,od-tujena duhovna moč" spojila z močjo delavčevih rok, vendar ne od zunaj, ne po poteh starega kulturnega prosvetiteljstva ali državnega varuštva, temveč od znotaj, iz celovitosti samoupravljalske zamisli. Iz te zamisli je črpal navdih za kulturno politiko, ki naj temelji na človeku, na njegovi odgovornosti za razvoj družbe, na povezanosti vsega kulturnega ustvarjanja. In tako je Beno Zupančič odločilno pripomogel k temu, da danes v naši ožji domovini in v vsej Jugoslaviji celoviteje pojmujejo človeško kulturo z vsemi njenimi gmotnimi in duhovnimi prvinami. Ljubljana, 2. 9. 1980 ZDOLE'85 OTVORITEV DOMA BENA ŽUPANČIČA Dela pri obnovi Doma Bena Zupančiča na Zdoiah se bližajo zaključku. Otvo ritev bo hkrati tudi osrednja občinska prireditev ob letošnjem 29. novembru slavnostni govornik pa bo Mitja Ribičič. Skupščina občine Krško, družbenopolitične organizacije občine Krško in krajevna skupnost Zdole vabijo v petek, 29 11. 1985 na Zdole, kjer bo OSREDNJA OBČINSKA PROSLA V A OB DNEVU REPUBLIKE Z OTVORITVIJO DOMA BENA ZUPANČIČA IN ENOTE VRTCA Program: ob 9. uri: ob 11. uri: ob 11. 30 uri: svečana seja organov in DPO KS Zdole; odkritje doprsnega kipa Bena Zupančiča, nastop pihalnega orkestra „Djuro Sa/aj" Krško; proslava ob dnevu republike z otvoritvijo doma in enote VVZ Krško ter poimenovanjem objekta po Benu Zupančiču: - govor predsednika Komiteja za družbene dejavnosti SO Krško, tovariša Nika Žibreta - slavnostni govor člana Predsedstva CK ZKJ, tovariša Mitje Ribičiča - kulturni program, ki ga bodo izvedli: mešani pevski zbor KD „Rudi Rožanc" Zdole, Literarni klub. „Beno Zupančič" Krško, cicibani Vzgojnovarstvenega zavoda Krško - otvoritev vrtca, ogled prostorov in razstave o Benu Zupančiču. Beno Zupančič govori brigadirjem na MDAJ