LETO XLVIII, ŠT. 26 PTUJ, 6. julij 1995 CENA 80 tolarjev Pf UJ / NAJVEČJA LETOŠNJA PRIDOBITEV V TERMAH V nedeljo so v ptujskih termah prikliučili napra- vo za valovanje. Bučanje valov je takoj pritegni- lo pozornost Ptujčanov, ki so spraševali, ali ima- \o v termah "morje". ^ Krst druge slovenske va- lovalne naprave, prvo so na- I mestili v čateških toplicah, so opravili v ponedeljek. Gre za eno najpomemb- nejših in najatraktivnejših pridobitev Term v dvajse- tem letu poslovanja, ki ga praznujejo pod geslom 2(? let modrine, sonca in radosti. ^olovi v ptujskih termah v torek doj)oldne. Foto: Kosi Zanimiv je podatek, da je bil rekreacijski bazen, v ka- terem je valovalna naprava, v arhitektonskem smislu zgrajen tako, da bi jo lahko tiamestili že pred dvajseti- ■^i leti, če bi seveda imeli denar in voljo za to. Valovi bodo delali tudi v času •ločnega kopanja, ki ga v termah uvajajo v tej sezoni^ ob četrtkih, petkih in sobo- tah od 21. do 24. ure. Prvi dnevi poletne kopalne sezone so, kot je povedala di- rektorica Slavka Gojčič, uspešni. V soboto so imeli 1500 kopalcev, v nedeljo pet- sto več, lepo pa so zasedene tudi nočitvene zmogljivosti. Število nočitev naj bi letos doseglo trideset tisoč, v baze- nih pa pričakujejo okrog dvesto tisoč kopalcev. Kolektiv Term si zelo pri- zadeva, da bi svojim obisko- valcem ponudil čim več. Tako so sedaj vsi napori usmerjeni v to, da bi še letos pričeli graditi termalno ri- viero. •❖MG Ptujska Goro je slavila ... Fofos Ivo CIanI BORL S koncertom svetovno znanega slovenskega violinista Mihe Pogačnika in Tria Luwigana, s kolumbijsko gledališko pred- stavo, energetsko obdelavo grajskega prostora in drugimi dogodki se je v soboto in nedeljo pričel na Borlu dvomesečni mednarodni Idriartov kulturni tabor. Odprla sta ga župan Gorišnice Slavko Visenjak in podžupan ptujske občine Ivan Jurkovič, odprtja pa se je udeležil tudi državni sekretar za turizem Peter Vesenjak. V organizacijo boriskega dela Idri- arta se je s Centrom interesnih dejavnosti vključila ptujska občina, predvsem za urejanje infrastrukture pa je poskrbela občina Gorišnica, v kateri grad stoji. Na Bori so v soboto prišli ude- leženci iz 14 držav, pa tudi mno- gi domačini, vodja tabora Nizo- zemka Trudi Rubingh pa pričakuje vsak dan nove ude- ležence. Ti si sami že urejajo sotorsko naselje ob vznožju hri- ba, nato pa bodo pričeli obnovo gradu. Letos nameravajo na novo tlakovati grajsko dvorišče, v nekaj letih pa grad popolnoma Na Borlu se je v soboto pričel Idriartov mednarodni kulturni tabor. M. Zupanič obnoviti. Idejni vodja medna- rodnega kulturnega gibanja Idriart Miha Pogačnik je izbral grad za sedež Idriarta in načrtu- je, da bodo idriartovci iz vse Ev- rope s pomočjo fundacij v nekaj letih popolnoma obnovili grad. Že leta 1997 naj bi tabor potekal skozi vse leto. To poletje bodo organizirali vrsto delavnic, kon- certov, izletov, pomagati pa na- meravajo tudi okoliškim kme- tom. Pogovor z Mihom Pogačni- kom objavljamo na strani 6. •> Milena Zupanič 2 - doma in po svetu 6. julij 1995- TEDHl LOKVE PRI NOVI GORICI / ŠE ENA PERUTNININA SLOVESNOST Med primorskimf postovnimi partnerii v petek je bila še ena slovesnot ob devetdesetletnem jubileju Per- utnine Ptuj. Tokrat je bila svečanost namenjena poslovnim part- nerjem s primorskega konca Slovenije, potekala pa je na okoli tisoč metrov visokih Lokvah blizu Nove Gorice. Perutnina, ki obvladuje kar 50 odstotkov slovenskega tržišča ter je največji pri- delovalec in predelovalec piščančjega mesa v Sloveniji, ima tudi v tem koncu Slovenije mnogo dobrih poslovnih partnerjev in seveda zvestih potrošnikov. S strani Perutnine seje slovesnosti udeležilo vodstvo z dr. Romanom Glaserjem na čelu, med domačini pa so bili tudi župan meste občine Nova Gorica Črtomir Špacapan in vodstvena ekipa Hita iz Nove Gorice ter sevada številni drugi gostje. Perutnini je čestital župan mesnte občine Nova Gorica Črto- mir Špacapan, čestitke pa so bile namenjene tako 90-letnici podjet- ja kot uspehom, ki so jih dosegli skupaj z njihovimi poslovneži na tem območju Slovenije. Izrazil je prepričanje, da bo sodelovanje os- talo trajno, saj je tržišče na novo- goriškem in primorskem območju še premalo izkoriščeno, da pa je Perutnina kot uspešno podjetje gotovo na pravi poti za še večjo prisotnost na tem delu sloven- skegga trga. "Res je," je v šali dodal novogoriški župan, "da se bodo Primorci težko ločili od pršuta, v slast pa jim gredo tudi dobri piščanci - tudi zaradi tega, ker po- menijo bolj zdravo prehrano. Trg je vsekakor odprt in dobre poslov- ne vezi se lahko nadaljujejo in kre- Na skoraj tisoč metrov visokih Lokvah: štajerski pozdrav dobrim poslovnim partnerjem - Primorcem. pi)0." Predsednik Perutnine dr. Ro- man Glaser je še enkrat poudaril, da je Perutnina v devetdesetih le- tih doživljala vzpone in padce, preživela dve svetovn vojni, raz- lične politične in gospodarske sis- teme. Iz zasebnega podjetja, ki je nastalo davnega leta 1905, se Per- utnina danes ponovno spreminja v uspešno privatno podjetje, saj se končuje proces lastninjenja. Naj- večji padec Perutnine je bilo leto 1991 z desetnevno vojno in preho- dom v novo samostojno državo. Perutnina je takrat izgubila 60 od- stotkov trga. Potrebnih je bilo ne- malo naporov, da je iz tega obdob- ja zrasla v trden gospodarski sub- jekt in da lahko svojo 90-letnico praznuje veselo in ponosno. Per- utnina ima danes nad 50-odstotni delež v prodaji piščančjega mesa in izdelkov na slovenskem trgu. Ta dosežek triinpolletnega priza- devanja jih seveda ne bo uspaval, nenehno bodo utrjevali svoj položaj med sodobnimi podjetji s predikatom kakovosti - podjetje, ki ga cenijo tako potrošniki kot poslovni partnerji. J. Bračič PTUJ / AGIS IZPOLNJUJE OBVEZNOSTI DO DELAVCEV Prva izplcačilci že |iilri Po petnajstmesečnem delu no- vega direktorja Agisa Anton Cokla je že mogoče trditi, da bo sa- nacija tega ptujskega podjetja uspešna, čeprav jo je zdajšnji prvi mož pričakoval hitrej e. V podjetju sedaj dela še okrog 450 delavcev. Del podjetja je že sprivatiziran, del je v najemu (podpisane pa so že predpogodbe za privatizacijo), o usodi dela podjetja pase še pogo- varjajo. Odločitev bo znana pri- hodnji teden. V sprivatiziranem delu podjetja so delničarji iz vrst strokovnega kadra in delavci. Veliko aktivnosti in naporov jeob skrbi za preživetje in sanacijo v. fi- nančnem in poslovnem pogledu bilo vloženih za to, da bi delavci, ki so bili tehnološki presežki v letih 1992,1993 in 1994, dobili tisto, kar jim pripada - v večini primerov so ostali brez odpravnin. Napori so dali rezultate: sklad za razvoj Repu- blike Slovenije, ki je lastnik Agisa, je podjetju odobril kredit, da bodo lahko izpolnili obveznosti do svoj- ih delavcev. Direktor Anton Čoki poudarja, da ima zadnje čase sklad posluh za te zadeve, ker je tudi nje- gova želja, da bi Agis ohranil čim več proizvodnje. Trenutno imajo toliko kreditne- ga denarja, da bodo z njim izplačali obveznosti v tistih delih Agisa in za tiste delavce, kjer so odločbe o pre- nehanju dela postale dokončne. Gre za Agis, d.o.o. (krovno podjet- je), Agis Tap, Agis Tahografi in Agis Storitve, medtem ko izplačil delavcem v Agisovih Zavorah, kjer se je večina delavcev na odločbe pri- tožila, dokler te ne bodo postale do- končne, ne bo. Dokončne naj bi postale avgusta in septembra, reševali pa jih bodo celovito za cele Zavore. Kot poudarja Anton Čoki, bodo tudi ta izplačila zagotovili s kreditom. Višina odpravnin je skladna z zakonom o odpravninah. Nominalne vrednosti odpravnin na dan nastanka bodo preračunali v nemške marke, delavcem pa jih bodo izplačali v tolarjih. MINISTRSTVO ZA DELO OSTAJA GLUHO Medtem ko so se v podjetju potru- dili in skušajo izpolniti obveznosti do svojih delavcev, tega ni mogoče trditi za ministrstvo za delo,ki svoj- ih obveznosti do delavcev, ki jim je v Agisu prenehalo delovno razmer- je februarja letos, ne izpolnjuje. Podjetju ministrstvo še ni vrnilo denarja za del nadomestila za OD teh delavcev, prav tako dolguje del- avcem izplačila za del odpravnine, ki znaša po 13.250 tolarjev za vsako leto, prebito v Agisu. Neizpolnjene ostajajo tudi obveznosti do nekate- rih delavcev, ki so se odločili za sa- mozaposlitev že konec leta 1994. Prejeli niso niti nadomestil za OD niti odpravnin. Čeprav so klici iz Agisa v ministrstvu vedno pogos- tejši, tam ostajajo neprizadeti, ne zavedajoč se, da se za vsakim klicem skrivajo hude življenjske zgodbe. Tako bo Agis zagotovo izpolnil svo- je obveznosti pred ministrstvom. Izplačila bobo pričeli že jutri, 7. ju- lija. Vse delavce,ki so upravičeni do odpravnin in drugih prejemkov, vabijo, da se oglasijo v pravni službi podjetja (pri gospe Lidiji Dre- venšek). TUDI LETOŠNJI REGRES Z najetim kreditom bodo delav- cem, ki j im je delovno razmerje pre- nehalo v letu 1995, izplačali tudi re- gres v bruto znesku 54 tisoč tolarjev ali neto v višini 44.820 tolarjev. Ker so ga nekateri delavci del že dobili, jim bodo sedaj izplačali le razliko. Zaj pa, kot poudarja direktor An- ton Čoki, v ta izplačila ne bodo mo- gli zajeti delavcev, ki so leta 1992 podpisali sporazum o zmanjšani odpravnini, ker za to ni pravne osnove. Tako jim ne bodo mogli iz- plačati razlike odpravnine do sto- odstotne višine odpravnine, ki jim je bila izračunana. NOVONASTALA PODJETJA DOBRO POSLUJEJO Anton Čoki z zadovoljstvom ugotavlja, da novonastala podjetja v Agisu dokaj dobro poslujejo, čeprav imajo še vedno težave s plačilno sposobnostjo in tudi ne morejo dobiti bančnih kreditov, ker jih še vedno obremenjujeprete- klost. Tako se morajo na novo potrjevati in pridobivati zaupanje. Na slabšo likvidnost močno vpliva- jo razmere v TAMU, ki je Agisov velik dolžnik. Dolg znaša več kot milijon in pol nemških mark, ob njem pa se tudi novo vodstvo TAMA močno spreneveda. Tako si prizadevajo, da bi plačilo starih ob- veznosti preložili, nove pa plačevali sproti, na kar pa v Agisu ne pristaja- jo. Pogajanja o tem bodo še trda, v Agisu pa vztrajajo, da jim TAM do konca leta v celoti poravna stare ob- veznosti. Gre namreč za dolgove iz let 1992 in 1993, ko so Agisovi de- lavci prejemali zajamčene osebne dohodke, TAM pa si je ne glede na dolgove izplačeval plače v okviru kolektivne pogodbe. Agis ni več življenjsko vezan na TAM, čeprav je še vedno njihov tretji dobavitelj rezervnih delov. Delež se je z več kot 50 odstotkov znižal na dvajset. Nova Agisova podjetja so agresivna tudi v izvozu - v Nemčijo, Hrvatsko in Makedonijo izvozijo že okrog 30 odstotkov mesečne proizvodnje. Nove izvozne spodbude po oceni Antona Čola niso najbolj pos- rečene, naposled bo to breme nekdo moral plačati, zato bi bilo bolje, če bi se vlada odločila za realni tečaj, s tem pa bi odpadlo nepotrebno ad- ministriranje, ki se z novimi ukrepi le še povečuje. (MG) LJUTOMER / TEHNOSTROJ - MODERNA OPREMA V STEČAJU Podretie ustonnviienA hcez f incunčne nodUige Podjetje Tehnostroj - moderna oprema iz Ljutomera je bilo ustanovljeno na skromni dediščini nekdanjega ljutomerskega giganta Tehno- stroja Ljutomer. Ta je v bivši Jugoslaviji slovel kot eden najboljših proizvajalcev kmetijske mehanizacije ter je zaposloval več kot 700 delavcev. Izguba tržišča v nekaterih delih nekdanje Jugoslavije in preusmeritev proizvodnje na težko mehanizacijo pa sta pripeljali podjetje v hude finančne težave in leta 1991 tudi do stečaja. S prisilno poravnavo Tehnostro- ja so ustanovili podjetje Tehnostroj - moderna oprema, ki je nadaljevalo proizvodni program nekdanjega podjetja, dodali pa so še tako ime- novani ekološki program, s kate- rim so prodirali predvsem na za- hodna tržišča. V teh letih poslovan- ja jim je uspelo pridobiti nekaj dobrih poslovnih partnerjev v Nemčiji in Avstriji. Stošestdesetčlanski kolektiv pa je vse od ustanovitve imel hude težave s plačilno nesposobnostjo in čezmer- no zadolženostjo. Kljub nekaterim poskusom, da ga ohranijo, je prešlo v stečaj. "Glavni vzrok za stečaj je tistemu, ki pozna 'rojstvo' podjetja, znan, kaj- ti Tehnostroj - modema, oprema je začel poslovati brez svojega kapitala. Že od vsega začetka si je najemal drage kredite in posloval izključno s pomočjo tujih finančnih virov. Vse to je podjetje izčrpalo in pripeljalo do finančnega zloma," pravi stečajni upravitelj Miran Koren. Podjetje je vse od lanskega avgusta imelo blokiran žiro račun, a se je upravni odbor odločil za stečaj v letošnjem maju. Stečajni upravitelj nam ni mogel povedati, koliko znaša stečajna masa, saj še ni znana zakl- jučna stečanja bilanca podjetja. V tem trenutku so največji upniki bivši zaposleni, saj jim dalj časa niso izplačevali plač po kolektivni pogod- bi, neizplačani pa so še vedno osebni dohodki za april in maj. Ker podjetje tako dolgo ni bilo plačilno sposobno, je poslovalo s pomočjo kompenzacij in je v tem trenutku težko govoriti o njegovih preostalih upnikih, po- jasnjuje Koren. Po programu, ki ga je stečajni upra- vitelj predložil stečajnemu senatu, je prvi narok upnikov določen za 4. septembra 1995. Zakon o stečajnem postopku do- voljuje tudi nadaljevanje nujne proizvodnje; šestdeset delavcev zdaj še dela, preostali pa so prijavljeni na zavodu za zaposlovanju kot tehno- loški prsežki. V dogovorjenih rokih poskušajo izpoliti pogodbe s svojimi partnerji, saj jih k temu silijo še ne- katere neizpolnjene obveznosti. Sklepajo pa tudi pogodbe za nova naročila, predvsem s tujimi partner- ji, ki jih to, da je podjetje v stečaju, sploh ne odvrne od nadaljnjega so- delovanja. Da v podjetju še vedno teče proiz- vodnja, je pomembno tudi zaradi tega, ker namerava stečajni senat Tehnostroj - moderno opremo prodati kot pravno osebo. Glavni cilj je najti ustrezni pro- gram dodatne proizvodnje, kar bi podjetju povečalo izhodiščno pro- dajno ceno. Nekateri kupci za omen- jeno podjetje so se že pojavili, a je o njih še preuranjeno govoriti. "Osebno se bom zavzemal, da bi našli takšnega novega lastnika, ki bi lahko zaposlil okrog 70 delavcev in ohranil osnovni del proizvodnje," je dodal stečajni upravitelj Miran Ko- ren. Marija Slodnjak SARAJEVO, ZAGREB: konec tedna je bil črn za Sj jevčane, saj je samo v gro2ljiy| srbskem obstreljevanju umrlj civilistov, 75 pa je bilo ranje^ med obojimi so bili tudi otrj Tako je v nedeljo med drug izšel odlok, ki šoloobveznim kom prepoveduje gibanje po tu. Srbi so namreč v nedelj^ tretjič obstreljevali poveljsj Unproforja, pri čemer so bili^ jeni trije pripadniki mod] čelad. Znano je, da Saraj{ plačuje uspehe, ki naj bi jih voj, BiH dosegala južno in severno Sarajeva, pri tem naj bi pono^ prekinila oskrbovalno cesto d Palami in Lukavico. Posredi EU Carl Bildt nadaljuje svojoj po prestolnicah sprtih stran nekdanji Jugoslaviji - v nedeljo je sestal s hrvaškim predsed; kom Pranjem Tudmanom. T; zatrdil, da se Hrvaška nikakor bo pogajala s krajinskim predsi nikom Milanom Martičera, ki zaradi raketnih napadov nai greb štejejo za vojnega zloči| Predsednik Tudman je tudi p| daril, da je ključ za odpravo k| še zmeraj v Beogradu, kajti t| srbski predsednik Miloševičk| politiko hrvaških (krajinsk Srbov in financira njihove eni Hrvaška zato nasprotuje odp^ sankcij zoper Srbijo, dokleij Miloševič ne bo odrekel polit uresničevanja Velike Srbije. Si se v srbski krajini napet stopnjuje, saj Srbi dovažajo ni okrepitve, Hrvati pa počasi stis jo obroč okoli Knina. MOSKVA: Ruski premier I nomirdin, čigar vlada je v sob srečno prestala parlaraentai glasovanje o nezaupnici, je 4 deljo napovedal, da si bo kljub kritemu nasprotovanju dume| zadeval pospešiti izvajanje goa darskih reform. Kot drugo na| membnejšo nalogo, ki se je nap rava nemudoma lotiti, je predi nik ruske vlade označil politia rešitev krvave čečenske kriz« traja že sedem mesecev. Ob tel predstavniki separatistov nal deljskih pogajanjih v Grozn posredno podprli Černomirdii ugotovitvijo, da vodi "stvarno] litiko". EREZ: Pogajanja na Bližnf vzhodu se nadaljujejo. Izrael zunanji minister Peres in vodi; PLO Arafat sta vso noč s sobot| nedeljo presedela za pogajali mizo, vendar sta morala po osi urah pogovorov priznati, da n dosegla dogovora o razširitvi! lestinske avtonomije na Zah nem bregu. Tako je brez spora ma o ključnih vprašanjih, ki zj rajo napredek bližnjevzhodii mirovnega procesa, minil še "skrajni" rok. Neuspeh pogajanji utegnil zaostriti napetosti na i hodnem bregu, kjer se že od m nulega tedna vrstijo spopadi ro« izraelskimi varnostnimi silami' arabskimi demonstranti. Zadn rok za podpis sporazuma naj bi b 17. julij, takrat naj bi Clinton p' vabil Paresa in Arafata v Wai hington na podpisno slovesnost BANGKOK: Tajci so v nedelj glasovali na parlamentarnih voh) vah, ki so jih razpisali potem, kot predsednik vlade Čuan LikpajS radi korupcijskega škandala izgU bil večino in nato razpustil pat'' ment. Po prvih neuradnih poda' kih je Tajska nacionalna strani" prejela 97 od 391 sedežev v pafl» mentu. Demokrati pa 87 sedež«* Sicer je tudi tokrat tradicionalD' kupovanje glasov na Tajske'' odločilo o izidu volitev. ADIS ABEBA: Etiopske varnos'' ne sile so v soboto v Adis Ab^^, ubile tri domnevne atentatorje;'^ naj bi sodelovali v napadu na eg'?' tovskega predsednika Mubara''': V neuspelem napadu nanj min^ penedeljek v Adis Abebi naj bi s' delovalo šest do devet napadalc^*j od katerih sta bila dva ubita", mestu atentata. Etiopske obla^ so med drugim večkrat izr^^' domnevo, da je bil v atentat" Mubaraka vpleten sudan**^^ vojaški režim, ta pa obtož ; močno zavrača. Pripravila: TEDNIKe naslednik Ptuiskega tednika oziroma Našega dela, ki ga ye us- tanovil Okrajni odbor OF Ptu/ leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de- javnost RADIO -TEDMIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec. Marija Slodnjak, Dušan Sterle, Vida Topolovec in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič. PROPAGANDA: Oliver Težak. ■a 776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj. p.p.95: ■a(062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 4.000tolarjev, za tujino 8.0O0 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke S.zs- -leta -6. julij 1995 poročamo, komentiramo ■ 3 _SODNE POČITNICE §irrt pregnali inJj poletja. • DA JQ negotova priltoJ- v:$aj 2a nehaj Johra. ^'*lio in drugače organizira- liuhurniki tekmujejo, ^ ifo koga prekosil v stovilu ^^daniziranih dogodkov. Pri '''"I štejejo za statistiko tudi ki jih niča ali malokdo ^iščc. '• Da so župani in drugn ^ji^leionci }Jiu2ejskega vlakm "'^kli tudi vrvi. Zelo piM ^'^n}l,,i,> pri tenj dogodku /e,| da je Ptuj potegnil Marihor in dokazal svinjo premoč. ... DA je težko trditi, da so vsi župani na konju. Vsaj eden jo v sol>oto zagotovo pa^ dal2 njega. ... DA županov ni hilo na us~ latiovilav Gasilske zveze Ptuj. Raje so se vozili z mu- zcjskini vlakom in se tako za- pisali v zgodovino. ... DA je zeleni Vane Gošnik dal ptujskemu iupanu zlato vodo e priporočilom, da no pije več ptujska nifratovka. Tisti, ki so hili bližje dogod- ku, komentirajo, da ja šlo za žlahtno in ne zlato vodo. ... DA je dohil tudi novinar (' OM) gasilsko zlato plaketo. Če se je kdo vprašal, ali tudi on tfasi, mu laliko povemo, da kar pogosto. Žejo. g^eni in Od prvega julija letos sta v veljavi dva recepta - zeleni in beli. Na zelenih bodo zdravniki predpisovali zdravila, za katera je plačnik zavod za zdravstveno zavarovanje, bele pa bodo upo- rabljali zasebni zdravniki, ki nimajo pogodbe z zavodom za zdravstveno zavarovanje, In zdravniki v samoplačniških am- bulantah. Zdravila, predpisana na belih receptih, bo treba plačati. Zdravila na starih receptih, bodo pacienti lahko v le- karni dvignili do konca julija. PTUJ / NOVI RECEPTI - NOVE TEŽAVE Uvedba novih receptnih obraz- cev je razburila strokovno jav- nost, lekarnarje in zdravnike. To pa ni prepričalo zavoda za zdravstvno zavrovanje, da bi po- maknil rok za začetek uvedbe no- vih receptnih obrazcev. Direktor javne zavoda lekarne Ptuj Jože Gorenc je v ponedeljek povedal, da bodo julija zdravila še izdajali na stare recepte, ne glede na datum. Do konca junija so bili zelo redki zdravniki, ki so že imeli nove recepte. Okrog 20. julija naj bi se sestali z ministrom za zdravstvo dr. Božidarjem Voljčem in direktorjem zavoda za zdravst- veno zavarovanje Francem Košir- jem, da bi videli, kaj je uvedba no- vih receptnih obrazcev prinesla. Jasno pa je že, da bo potrebno skrajno varčevanje pri predpiso- vanju zdravil na recepte. V zdravstvenih organizacijah so te dni prejeli racionirane obroke receptnih obrazcev. Direktor bol- nišnice Ptuj dr. Lojze Arko je po- vedal, da so za naslednje tri mesece dobili le 75 blokov, to je toliko, kot so jih prej porabili v dveh mesecih. "Na zadevo gledam malo drugače. Pacient naj dobi pravo zdravilo, takšno, ki bo učinkovito, ne pa da ordinacijo zapusti z množico re- ceptov, vprašanje pa je, koliko mu bodo vsa predpisana zdravila po- magala. Seveda se bodo zdravniki poslej srečevali z jeznimi pacienti, ki naenkrat ne bodo mogli več ra- zumeti, da sedaj ne bodo mogli do- biti vsega, kar si bodo zaželeli. Ve- deti je treba, da zdravnik odloča o tem, katera zdravila bo bolniku predpisal. Pri pacientih so še ved- no najbolj cenjeni tisti zdravniki, ki napišejo več receptov. Bolniki bodo tudi v novih razmerah dobili tisto, kar potrebujejo. Nujno zdra- vilo bo vsak dobil. Če nam bo zmanjkalo receptnih obrazcev, bomo temu ustrezno postopali in skušali dokazati, da je bila večja poraba receptnih obrazcev upra- vičena." V zdravstvenem domu Ptuj so za naslednje tri mesece dobili 762 blokov, kar je približno toliko, kot so jih prej porabili v treh mesecih. Na širšem območju Ptuja deluje več zasebnih zdravnikov, zato smo za mnenje o novih receptnih obrazcih vprašali tudi enega izmed njih. Dr. Jadranka Solman, spe- cialistka šolske medicine, je pove- dala, da se bodo v njihovi ordinaci- ji trudili, da bodo pacienti čim manj občutili novosti, ki jih je v zadnjem času v zdravstvu precej. Z voljo in optimizmom se da naredi- ti veliko, jeza ne pomaga nič. Pri njih so imeli to smolo, da so še maja naročili veliko starih recept- nih obrazcev, ker jim je bilo rečeno, da bodo bodo še nekaj časa veljali. Tudi to si bodo morali vze- ti v zakup. Zavod za zdravstveno zavarovan- je je pri razdelitvi receptov zdravstvenim zavodom in zasebni- kom upošteval nekatere začasne kriterije, med drugim število pred- pisanih receptov po posameznih specialnostih. Neuradno pa je slišati, da bodo že oktobra prišli novi obrazci. Najbolj pa preseneča, da so nove receptne obrazce pričeli uvajati ne glede na pravočasna opozorila lekarniške in zdravniške zbornice. ^MG SAMO EKART / BORZNI KOTIČEK Poiefne novosli Bo tudi to po- letje na trgu vrednostnih pa- pirjev podobno lanskemu, ali še bolje, saj ne bo podobno predlanskemu? Se bo v turis- tične mošnjičke ujelo veliko de- viz.-* Kaj bo s tečajem tolarja? Težka vprašanja v tej poletni so- pari. Lani v tem času je Banka Slove- nije presenetila z izdajo kratko- ročnega vrednostnega papirja, ki je v letu dni pretresel borzo bolj kot vojna pred leti. Visoki donosi, ki jih je omogočal, so naredili tudi najprijetnejše počitnice predolge. Nihče ni hotel zamuditi zvezde lanskega leta - blagajniškega zapi- sa. Predlani pa je bilo marsikomu žal, da je sploh odšel na dopust, predvsem avgusta. Tečaji so dose- gali vrelišče in borzni parket je bil pregret bolj kot čakajoči na pijačo v gostilnah. Namesto strel so udar- jali v zemljo tečaji vrednostnih pa- pirjev in marsikje zanetili družin- ski ali podjetniški prepir. Ampak to je zgodovina; vse zanima, kaj se bo dogajalo čez letošnje poletje. Največ novosti je na trgu obvez- nic. V borzno kotacijo A sta bili sprejeti obveznici Slovenske za- družne kmetijske banke, d.d., in Sklada Republike Slovenije za raz- voj. Zanimive so slednje, ker so bile izdane z namenom zagotovit- ve denarnih sredstev podjetij v las- ti Sklada RS za razvoj. Dobili so jih nekateri denacionalizacijski upravičenci. Ker je nominalna obrestna mera majhna (5%), se bo kupcem teh papirjev, da bodo ime- li vsaj soliden donos, izplačal na- kup šele zelo pod nominalno vred- nostjo. Vprašanje, ali se bo sedanj- im lastnikom, razen v primeru, da potrebujejo denar, sploh izplačalo to prodajati. Zaradi postopka prisilne porav- nave sta bila izključena z borzne kotacije obveznica in prednostna delnica Rogaške ZHT, d.d. Delni- co so vključili v trg OTC (prosti trg), da bi se lahko z njo kljub vse- mu trgovalo; lastniki obveznic, ki jih hranite doma, pa prijavite svoje terjatve do njih v Rogaško (neiz- plačan zapadel kupon od 26. 5.). Konec junija je zapadel kupon re- publiške obveznice 1. emisije (RSOl in RDID). Ker so vam obresti od kupona tekle samo do dneva zapadlosti, ga takoj vnovčite. Na koledarju si ob- krožite konec leta, takrat zapade naslednji. Pri kratkoročnih naložbah prev- laduje blagajniški zapis - dvojček, kjer se celotna vrednost vplača v tolarjih, izplačilo pa sledi polovica v DEM in polovica v tolarjih. Obrestna mera upošteva dejanski R in ne bančnega, ki je povprečje zadnjih treh mesecev. Trenutno je ugodneje kot vezava denarja in privoščili si boste lahko dolg, mi- ren dopust. Ta vrsta blagajniških zapisov zapade namreč šele okto- bra. Samo Ekart 4 po naših krajih 6.julu 1995- TEDNI PTUJ / 40 LET POVEZANOSTI IN V SLUŽBI LJUDSTVA Odslei Gasilska »mn Nastanek devetih novih občin na območju dosedanje ptujske je pogojeval tudi reorganizacijo gasilstva. Člani dosedanje Zveze gasilskih društev občine Ptuj, ki je združevala kar 63 gasilskih društev, so na 40., jubilejnem letnem občnem zbo- ru v petek, 30. junija, sprejeli sklep o preimenovanju v Gasilsko zvezo Ptuj in zato sprejeli tudi novi statut Gasilske zve- ze Ptuj. v izčrpnemu poročilu o dose- danjih aktivnostih je predsednik dosedanje Zveze gasilskih društev Franc Simeonov med dru- gim povedal, da je bilo minulo leto za gasilsko organizacijo zelo razgibano, v mnogočem tudi pre- lomno. ZGD je skrbela predvsem, da je njenih 6000 ga- silcev skrbelo za še večjo požarno varnost. Tako so poleg številnih izobraževalnih tečajev, gasilskih vaj in tekmovanj lani v zvezi nabavili kar 10 novih gasil- skih avtomobilov, ki veljajo več kot 22 milijonov tolarjev. Tako je sedaj na območju nekdanje ptujske občine že 124 gasilskih vozil, ki so redno vzdrževana, saj delujejo v okviru zveze tudi stro- kovno in tehnično usposobljene servisne delavnice. Ob tem je poudaril predvsem dejstvo, da je opravljanje gasilske dejavnosti izključno prostovoljno in da so v teh "hudih časih", ko so mnogi brez zaposlitve, potrebni za to še večji napori. Veliko nedo- rečenega pa je po njegovem mnenju v organizaciji in delo- vanju, predvsem pa financiranju gasilstva v okviru novih občin. Ponekod si sredstva, zbrana s požarno takso, delijo po svoje, čeprav so strogo namenska, na- menjena le za požarno varnost. Stanko Meglic iz Uprave za obrambo Ptuj, ki je bil s požarnim inšpektorjem Karlom Veršičem edini predstavnik negasilskih struktur s ptujskega območja, je gasilce seznanil z novo organizira- nostjo obrambe po občinah, z de- lovanjem sistemov za zaščito in reševanje ter seveda civilne zaščite, katerih osnovni nosilci so gasilska društva. KOMU SO GASILCI NAPOTI? Drago Colnarič iz Gasilske zveze Slovenije je ptujskim gasil- cem pojasnil: "Nekomu v Sloveni- Slovesnost so popestrili pevci gasilskega pevskega zbora iz Haj- ] doš. Foto; M. Ozmec' ji je stotisočglava uniformirana množica gasilcev zagotovo napoti, saj so očitne težnje, da bi to naj- bolj množično organizacijo razbi- li. In če se bo to zgodilo, bo napa- ko težko nadoknaditi. In tisti 'nekdo' pozablja, da je naše delo prostovoljuno, pozablja na milijo- ne podarjenih ur za večjo požarno varnost. Prostovoljni gasilci ne bomo nikoli hlapci, moja črna slutnja pa je, da nas bo kmalu veli- ko manj." Podobne temne slutnje je izra- zil tudi Ivan Žunko / Raven na Drago Colnarič: ■Komu smo gasilci v napoto? Predsedstvo slavnostne seje med poročilom dosedanjega pred- sednika ZGD Franca Simeonova. Koroškem, ki je izrazil upanje: "Če smo gasilci preživeli že več sistemov, bomo tudi tega!" Jože Kaprun iz Slovenske Bistrice pa je prepričan, da bodo krizo v ga- silstvu uspešno prebrodili. Po- dobnih misli so bili tudi Stanko Matjašič iz Maribora, Stanko Štajnbaher iz Lenarta ter Ivan Hržič iz Ormoža. Predstavnika gasilcev iz Šmarij pri Jelšah in Celja pa sta ost kritike namenila predvsem odsotnosti predstavni- kov občin: "Žalostno je, da danes račune polagate sami sebi, kot da bi bili gasilci namenjeni sami sebi. Žalostno je tudi, da na vašem jubileju in pomembni preobrazbi ni prisoten niti en župan devetih novih občin. To - milo rečeno - ni lepo, še manj pa vljudno. Tako močna in sposob- na gasilska organizacija, kot je vaša, si tega ni zaslužila ..." Zadevo je vsaj delno omilil predstavnik občine Videm, ki je prebral pozdravno pismo videm- skega župana, gasilcem pa sta ob jubileju čestitala tudi predstavnik iz pobratenega Ivanca in Škofje Loke. Potem ko so sprejeli sklep o lastninskem preoblikovanju Ga- silske zveze Ptuj, katere vrednost družbenega kapitala, ocenjena 14. januarja 1994, je 115.262.892 to- larjev in je preoblikovana v gasil- sko lastnino, so predsedstvu nove Gasilske zveze Ptuj naložili, da uskladi finančni plan s poveljstvi in župani v posameznih občinah. Slovesni trenutek - 40-letnico - pa so kulturno prijetno obogatili člani gasilskega pevskega zbora iz Hajdoš, ki ga vodi Jože Derniko- vič. •> M. Ozmec V SŠC še 142 prastih mest v ptujskem srednješolskem centru so popolnoma zasedene gimnazija in smeri ekonomske šole, še nekaj prostih učnih mest pa je v drugih treh šolah, in sicer 24 v programu poljedelec-živinorejec, 14 v programu kmetovalka-gospodinja, 26 v programu kmetijski tehnik, 11 v programu kmetijski delavec, 5 v programu obdelovalec kovin, 19 v programu oblikovalec kovin, 10 za strojne tehnike, 25 v programu preoblikovalec in spajalec kovin, 5 v avtokleparski smeri in 3 v smeri elektrikar-elektronik. Šole bodo sprejemale prijave do zapolnitve prostih vpisnih mest oziroma najdlje do 25. avgusta. (MZ) PTUJ / OSMOŠOLEC ČRTOMIR GOZNIK Edim z zlcrt^ ntedalio nci Ptulskem že skoraj dva meseca je minilo od državnega tekmo- vanja v angleščini. Med osmošolci, ki so se zbrali v Mariboru, sta bila tudi učenca iz Ljudskega vrta, sošolca Črtomir Goznik in Mateja Čuček. Rezultati tek- movanja so bili znani šele tik pred koncem šolskega leta: Črtomir je edini s širšega ptujskega območja, ki je med več kot 200 osmošolci iz vse Slovenije osvojil zlato medal- jo, zbral pa je 93 odstotkov točk. "Že v petem razredu sem bral v angleškem jeziku bese- dilo za kaseto, s katero je šola predstavljala pustne običaje. S kaseto smo sodelovali na tek- movanju in dobili priznanje," pripoveduje Črtomir. "To me je zelo navdušilo za učenje ang- leščine, ki sem jo spoznal in se je delno naučil že kot otrok, ko sem gledal televizijo. Sedaj imam na voljo veliko literaru- re, za drugo leto pa načrtujem, da bi se udeležil intenzivnega Črtomir Goznik. Foto: M. Ozme tritedenskega tečaja v Londo nu." Črtomir, ki je vpisan med 2: učenci svoje generacije tudii zlato knjigo Ljudskega vrti kot odličnjak s samimi petica mi, bo jeseni obiskoval ptujske gimnazijo. Sicer ga veseli tud matematika in fizika, veliko pi se ukvarja s športom. VIDEM / SPREJELI SO PRORAČUN niemabi^uBna Prejšnji torek so se sestali člani sveta občine Viden osmi seji. V osrednji točki so sprejeli proračun občini letošnje leto. Prihodki, predvideni v pro- računu, znašajo dobrih 254 mili- jonov tolarjev. Delitev sredstev proračuna je bila pripravljena in usklejena na posameznih odbo- rih, kljub temu pa so imeli svet- niki nanjo precej pripomb, vse- lej pa je obveljala ugotovitev, da je denarja na posameznih po- dročjih porabe premalo, v glav- nem manj, kot ga je bilo v prejšnji občini Ptuj. Sicer je kar 80 odstotkov proračunskega de- narja vnaprej razporejenega za delovanje družbenih dejavnosti, posamezne občine so torej v odločanju o porabi proračun sredstev precej omejene. Poleg proračuna so svet občine Videm sprejeli sklep o pisu delovnega mesta tajt občinske uprave. Odločili s( bodo odslej od mestne občine potrebovali le storitve prostor« ga planiranja, drugim storitv mestne občine, ki so jih v polli veljale nad tri milijone tolarjev se odpovedujejo. Zaradi vel časovne obremenjenosti žup; Franca Kirbiša so mu svetn predlagalij, naj se odloči za pn sionalno županovanje. Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNIJak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI (Ne)kritiino v Evropa Slovenska vlada je konec ted- na sporočila, "da je nezaupanje v vlado Slovenije, v državni zbor in druge legalne institucije Slo- venije, ki naj bi dopustile ali omogočile 'razprodajo' sloven- ske zemlje tujcem, docela neu- pravičeno in brez osnove". V svoji izjavi vlada podrobno pojasnjuje, zakaj se je odločila za predlog o spremembi 68. člena us- tave, ki se nanaša na lastninske pravice tujcev, in poudarja, da s tem "ne ogroža državnih inter- esov". Slovenska vlada je tako samo pokazala svojo pripravlje- nost, da sprejme pravila igre, ki veljajo v Evropski uniji. Vlada opozarja, da v ustavah članic EU ni takšnih prepovedi, kakršne vsebuje 68. člen slovenske ustave. V vseh teh državah vprašanja last- nine tujcev urejejo z zakoni, tako kot naj bi bilo v prihodnje tudi v Sloveniji. Vlada priznava, da se pri svoji odločitvi ni zgledovala po ustavah Albanije, Rusije, Ma- kedonije, Estonije ter Bolgarije, ki jih zdaj nekateri kritiki navaja- jo kot dokaz, da Sloveniji z ustav- nimi spremembami sploh ne bi bilo treba hiteti. V zvezi s tem vla- da omenja kritično izjavo o spre- membi slovenske ustave, ki so jo podpisali dr. France Bučar, dr. Tone Jerovšek, dr. Peter Jambrek, dr. Tine Hribar, dr. Jože Mencin- ger in dr. Ude. "Trditev v omenje- ni izjavi, da je sprememba 68. člena ustavne določbe glede na pravne in dejanske okoliščine za zdaj nepotrebna, škodljiva in celo neposredno ogroža državne inter- ese, je nekorektna in zavajajoča," pravi vlada. Poudarja, da gre za postopek vključevanja oziroma približevanja Slovenije Evropski uniji, gre za proces, ki bo trajal ne- kaj let, ne pa za enkratno in škodljivo akcijo. KAJ JE IDENTITETA? Sicer pa to ni edini primer raz- lik v ocenah, kako naj bi se Slove- nija vključevala v Evropo. Zadnje dni smo kar nekajkrat slišali, da se morata sistem zdravstvenega varstva in pokojninski sistem pri- lagoditi Evropi. Tudi notarje smo uvedli, ker je tako v Evropi. Prav tako smo lani ob reorganizaciji občin poslušali, da lokalno upravo in samoupravo s tem izenačujemo z evropsko. To v načelu ni nič slabega. Se- veda pa stvar postane povsem dru- gačna, če v Evropo hitimo nekri- tično, ne da bi se zavedali pred- nosti in pomanjkljivosti svojih dosedanjih rešitev. Predsednik države je pred kratkim dejal, da moramo pri vstopanju v evropske integracije ohraniti svojo identi- teto. Škoda, da ni podrobneje po- jasnil, na kaj vse je pri tem mislil. Naša identiteta je zagotovo slo- venski jezik, za katerega, tako se vsaj zdi, nenadoma nismo več tako v skrbeh, kot smo bili v nek- danji jugoslovanski federaciji. Prav tako bi morala biti naša iden- titeta tudi vse tisto, kar smo kot iz- virno obliko vzpostavili na po- dročju zdravstva, socialnega varstva in tudi pokojninskega sis- tema. Včasih je videti, da preveč pasivno sprejemamo nasvete (in zahteve) različnih evropskih in svetovnih ekspertov, ki nam pov- sem avtomatsko vsiljujejo ne- kakšne svoje modele. Pred časom so nam na področju plač (zlasti v zvezi z restrikcijami) dajali za vzgled nekakšne azijske vzorce. EVROPA - MANJ PRAVIL? S slovenskim prilagajanjem Ev- ropi ne more biti nekaj v redu, če naj bi to prilagajanje, kot smo slišali minuli teden, pomenilo, da bi se pravice na področju zdravst- venega varstva radikalno zmanjšale. Na posvetu v parla- mentarnem odboru za zdravstvo, delo in družino so ugotavljali, da prinaša načrt zdravstvenega varst- va v republiki Sloveniji do leta 2000 ogromne socialne razlike med prebivalstvom in da radikal- no posega v sedanje pravice zava- rovancev. Prav tako uvajanje notarjev ne more predstavljati pozitivne ev- ropeizacije Slovenije, če zdaj na različnih krajih Slovenije ugotav- ljajo, da je uvedba notarskih služb dodatno zakomplicirala pot do različnih potrdil in pravnih ak- tov, ki so jih prej lahko dobili tako rekoč na vsakem krajevnem ura- du, zdaj pa morajo ponje tudi po več deset kilometrov daleč. Prav tako so se notarske storitve čez noč podražile tudi za sto odstot- kov, tako da bi lahko dejali, da po- meni uvedba notariatov za zdaj predvsem hitro bogatenje notar- jev. EVROPSKE CENE - NEEVROPSKE PLAČE Če se že kar nasploh primerja- mo z Evropo, potem bi se morali z njo primerjati tudi, ko gre za višino slovenskih plač, ki pa so pod evropskimi. Kljub temu pa nekateri svoje cene nekritično "prilagajajo" evropskim. To velja še zlasti za različne monopoliste in javne službe. V Ljubljani imajo parkiranine, ki so enake tistim v Trstu. Toda zaradi tega ne morejo govoriti, da je cena parkiranja pri- lagojena evropskim cenam, ker je glede na višino plač pri nas znatno nad evropskimi. Nedavni predlog Zveze svob nih sindikator, da bi pri nas v darle omogočili odhod v po vsem tistim moškim, ki so ne! de na leta strosti dopolnili 40 delovne dobe, in vsem tistim ž skam, ki so ne glede na leta star ti dopolnile 35 let delovne do nekateri zavračajo s sklicevanji na prakso v najbolj razvitih evr( skih drčžavah. V nekem komi tarju smo tako lahko prebrali) je "nerazmljivo, da se sindik' zavzemajo za takšno rešitev,' ker so se celo konservativni Š carji na nedavnem refvercndu' odločili podaljšati ženskam^' rost za upokojitev na 64 le' moškim na 65 let". Vendar p^' tem tisti, ki nekritično primefl' Evropo in Slovenijo ozir"" Švico in Slovenijo, pozabljajo- so Švicarji večino svojega de'" nega veka preživeli v veliko ug" nejših socialnih in s družbenih razmerah kot vet-"'' zaposlenih v Sloveniji in splošni standard v Švici drug^'-' - boljši kot pri nas, s tem daljša tudi življenjska doba. ^Jak Kopf*' ^0DNIK -6. julij 1995 kultura, izobraževanje -5 ^-^j^ENSKA BISTRICA / V 710. UČNEM CENTRU RAZSTAVUA SLIKARKA JOŽICA TOMAZINI ros ter tihoziti| (J slovenjebistriški slikarki ijj^ici Tomazini in njenih razsta- fož, tihožitij ter krajinskih ' ki se kopljejo v razkošlju '^iiih in toplih barv, smo pisali Jjnekajkrat. Presenetila je tudi jl^rat. Svoje slike z že znano mo- j^jl^o je z vso ljubeznijo razstavi- jy prostorih 710. učnega centra jlovenski Bistrici. Tam bodo ogled vse do prihoda nove ge- leracije vojakov. [(ot je sama že večkrat povedala, jniela menda srečo prav v tem, Ijje njen talent zelo zgodaj - že v ,j2Jigimnaziji v Slovenski Bistrici odkril takratni profesor likovne- apouka akademski slikar Janez 0c in obetavno mlado slikarko ijdi strokovno vodil. Seveda je ijena življenjska pot šla kasneje v jfugo smer, saj je bila vse do upo- ;(,iitve pravnica v tovarni Impol v jlovenski Bistrici. Vendar pa svoje .^t ljubezni - slikanja - ni pozabi- jin zanemarila. Jožica, skromna in nekoliko pla- ■a, je potrebovala kar precej pogu- ja- tega so ji vlili tudi njeni prija- elji -, da je pričela razstavljati, [ako je v zadnjih sedmih letih nas- jlokar 26 njenih samostojnih raz- lav ter devet skupinskih. Raz- Slikarka Jožica Tomazini, v ozadju ena Izmed njenih krajinskih slik. stavljala je v raznih krajih Sloveni- je, pa tudi v tujini. Jožica je uspela upodobiti ob cvetju, ki ga narava ljubosumno pokaže le za kratek čas, tudi žlaht- nino grozdja v vinorodnih bi- striških obronkih. Marsikatera od njeriih slik krasi domove in s tem izžareva brezmejnost njenega es- tetskega duha do velike narave. Slika je upodobitev sreče, najbrž pa je malo ljudi, ki bi tako globoko zajeli iz studenca lastnih globin kot ravno Jožica. Njena dela ponu- jajo njeno plemenitost, ki so ji du- hovna širina in delavnost dali neustavljiv polet, ko zazna pokra- jino, cvet ali pa nekje med pohor- skimi rebri zasluti osamljeno domačijo in naslika njeno zgodbo. Jožica se ustavlja tam, kjer večina ljudi komajda ali pa sloh ne zazna skrivnosti, zmore zaustaviti hitenje in roka ji samodejno uide med čopiče, voščenke in tako zažarijo podobe njenih zaznav njej in drugim v veselje. Vida Topolovec PTUJ / MNENJA O PTUJSKEM POKLICNEM GLEDALIŠČU Pred profesionalizadio V Gledališču ZATO. Ptuj smo pred novo uprizoritvijo: na prostem bomo odigrali liome- dijo P. Turrinija "Krčmarica" (prosto po Goldoniju). Hkrati pa se pripravljamo na us- tanovitev novega zavoda - poklicnega gledališča. Za mnenje o ustanovitvi poklicnega Uledališča smo zaprosili nekatere ugledne someščane in druge, ki bi jih ta tema utegnila ) miimati. V naslednjih tednih, vse tja do premiere "Krčmarice" v avgustu, bomo objavili odgovore, ki smo jih dobili. BOG ŽIVI NOVO SLOVENSKO GLEDALIŠČE NA PTUJU! Vprašujete me, ali podpiram ponovno profesionalizacijo ptujskega gledališča; odgovor je: da. Za to priča več razlogov. Najprej moramo pogledati malo v preteklost, kajti že Goet- he nas uči, da imej mladina oči uprte v bodočnost z občasnimi pomislimi na tisto, iz česar izha- jamo, kar želimo nadgraditi. Vemo, kdo je deloval v ptujskem gledališču. Če omenim samo Frana Žižka, Jožeta Babica ali Petra Maka, sem povedal prema- lo, ker bi moral spomniti vsaj še na kakšnih dvajset znanih igral- cev. Druga pomembna točka zade- va geografsko umeščenost sta- rodavnega Ptuja, ki je le borih 25 km oddaljen od Maribora; tudi če bi, recimo, mariborska Drama gostovala s svojimi uprizoritva- mi v ptujski občini (pa ne gostu- ie, ker je to zanjo docela nepo- membno - namreč dajati predvsem svojim ljudem, raje na novo konkvistira južno Ameri- ko), hi bilo to premalo. Ptuj mora zase poskrbeti sam. Ob vse večji Pomembnosti regionalizacije je ^0 toliko bolj jasno. Ne pričaku- lemo ne vem kakšne benevolence ^strani države, kajti ta v bistvu Ostaja ista: gledališče je zanjo strošek, za marsikaterega po- niembneža pravi nebodigatrcba. ^3j se spomnimo časov zapiranj (ne odpiranj!) gledališč v Kopru, dostojni in seveda na Ptuju. To je ^reba povedati zato, da nam čust- ^3 ne bi zameglila razuma. Deluj- pragmatično, povežite se z na- '^'onjenimi predstavniki oblasti, ^ndi takšni so med njimi. Pre- Pf^ičan sem, da je tak dr. Luci; v ^^rn trenutku (in pozneje) je sil- ^ pomemben, ker bo predstav- nik ustanovitelja novega gleda- lišča. Ptujski oder je majhen, dvorana sprejme komaj kakšnih 170-180 ljudi. Nemislite, da to ni prednost. Ob poplavi današnjih gledaliških veleprojektov, ki so dragi in s stališča razvoja "stroke" ekstenzivni, imate enkratno pri- ložnost, da povrnete igralcu tisto mesto, ki mu gre; igralec obstaja namreč v gledališču - za razliko od režiserja, scenografa, kostu- mografa, opremljevalca scenske glasbe in proizvajalca megle itd. - že od nekdaj. Je edini živi pojav v gledališču. Samo on neposredno da tisto, kar je resnično, kajti gle- dališče je, kot vsa umetnost, iskanje resnice, ne pa metanje pe- ska v oči, da jo od tega, ubogo do- movino, kot bi rekel Cankar, "skele ubogeoči". Vaše in naše novo gledališče bo imelo smisel, če se bo pojavljalo v slovenskem prostoru in širše v duhu, recimo, manifesta Frana Levstika, ki ga je ta napisal kot popotnico Dramatičnemu društvu davnega leta 1867. Ta pomeni v primerjavi z današnjim štajerskogledališkira trenutkom svetovljanstvo par excellence, ker zagovarja logos, ozaveščene- ga igralca z lastnim mišljenjem, ki zaradi svoje demokratične drže ne bo kaznovan, ker zago- varja kljub svojski slovenski trmi odprtost k estetski raznolikosti, predvsem pa povezanost s slo- vensko dramo, ker si brez nje težko predstavljamo naše gleda- •lišče. Nobene razlike ni med nami in Švedi, Francozi, Nemci, Norvežani in Spanci; tudi pri njih segledališče legitimira skozi Strindberga, Moliera, Goetheja, Ibsna in Calderona, ne pa skozi novonastala dramska "remekdc- la" v petih jezikih in napisana po motivih resničnih genijev. Tega zadnjega ne zna vsak, potrebno je pero kakšnega Duerenmatta; kajti že obstoječega, ki je zaradi svoje vrednosti že klasično, ne spreminjamo zavoljo modnosti, ampak ker ga želimo še iz- boljšati. Primer glede jezika: Rade Šerbedžija mi je pred dnevi v Novi Gorici dejal: "Ja tu radim samo da preživim! Prijatelju moj, ja ne mogu snivati na tvom jeziku Ali je on zaradi tega manjši ivetovijan in ali smo mi večji, ker v slovenskem gledališču sanjamo v petih tujih jezikih? Se sploh za- vedamo svoje majhnosti, ki jo s to servilnostjo razgaljamo? V svetu si cenjen zaradi svoje nepo- novljivosti in kvalitet, ki iz nje izhajajo, ne pa papirnatega inter- nacionalizma in voljnosti mod- nim vetrovom. "Vjetar i hrast" se imenuje film, zaradi katerega je albanski režiser s Kosova menda še zmeraj v zaporu. Se še znamo iz tega filma kaj naučiti? Zato naj gledališče na Ptuju prisluhne tisti misli, ki pravi, da bomo morali Slovenci ponovno začeti brati Linharta, Prešerna, Levstika, Stritarja, Jurčiča, Can- karja, Gruma, Majcna, Bartola, Kraigherja itd. do povojnih inge- nioznih del Kozaka, Smoleta, Strniše, Jančarja, Šeliga, Jesiha... Bolj kot kdajkoli se ta potreba in smisel pojavljata prav danes. Ne zaradi "nacionalistične ksenofo- bije", proti kateri se nekateri gle- dališčniki bojda borijo, temveč zaradi naše samozavesti, ki nam veleva spoštovati naše in vse, kar se od našega razlikuje. Bog živi novo slovensko gleda- lišče na Ptuju! P.S.:Želim vam veliko sreče in znanja ter pravega občutka pri "oranju". Na svidenje na prvi pre- mieri! •»Vlado Novak, igralec v Drami SNG Maribor Maribor, na dan svetega Jurija 1995 Sadaljevanje do premiere "Krčmance" v avgustu PTUJ / FESTIVAL MLADE USTVARJALNOSTI begcifr kulturo Festival mlade ustvarjalnosti, ki sta ga organizirala ptujska in slovenska Zveza kulturnih organizacij, je v petek in soboto gostil v Ptuju tako eminentne slovenske ustvarjalce, kot so pesnik Tomaž Šalamun, slikar Dušan Kirbiš in glasbenik Lado Jakša, vrsto uveljavljenih literatov mlajše generacije (Uroš Zupan, Aleš Šteger, Andrej Blatnik, Vid Sagadin, Andrej Morovič) in mnoge mlade, ki se bližajo umet- nosti in so se že preizkusili s prvimi svojimi deli. Utrinek s Festivala mlade ustvarjalnosti na Ptuju. V treh delavnicah je sodelovalo 46 mladih, pred gledališčem in v njem, na dvorišču Prešernove in v dominikanskem sa- mostanu pa bi si lahko Ptujčani ogledali predstavitev treh li- terarnih revij, nastope literatov in gledališke, glasbene in gledališko-plesne predstave, ki vzbujajo drugje veliko po- zornosti. Eden izmed udeležencev je celo ocenil, da "seje na festivalu v Ptuju zbralo toliko umetnikov, kot se jih že dolgo ni nikjer v Sloveniji". Prišli so tudi iz Avstrije in Nizozemske, žal pa je predvidena predstava iz Opčin nad Trstom zaradi bolezni odpadla. Toda dobro zamišljena priredi- tev, ki s svojo multimedijsko nar- avnavo bogati slovensko kulturo, Ptujčanov ni vznemirila. Se več. Pravih gledalcev je bilo izjemno malo, pa celo ulice so - morda za- radi prvih vročih dni v letošnjem letu - v petek popoldan in soboto nekako opustele. Vrhunski sloven- ski umetniki so za Ptujčane ostali tokrat skorajda neopaženi, tolike bolj pa so bili s festivalom zado- voljni udeleženci sami. Rekli so: Tomaž Šala- mun, pesnik in vodja literarne delavnice: "Z 12 mladimi, ki so prinesli s seboj svoja dela, sem intenzivno de- lal. Festival je nasploh potekal izredno intenzivno, saj so se zelo kvalitetni dogodki vrstili drug za drugim. Ptuj je idealno mesto za gostovanje takšnih prireditev. Je zelo mirno, tako da smo lahko na različnih krajih v miru delali. Prav bi bilo, da se festival uteče, nato pa se morda počasi še razširi. Vendar je to, kar je bilo sedaj, že zelo v redu. Nekaj predstav mlajše gene- racije sem tukaj videl prvič in bile so mi zelo všeč." Aleš Šteger, eden izmed av- torjev revije Li- teratura: "V sklopu več revij smo predstavili revijo Literatu- ra. Mnogi smo brali svoja dela in bilo je zelo sproščeno. Res je bilo malo gledal- cev, vendar je festival znotraj sa- mega sebe zelo dobro zaživel. Želim, da to ohrani in se razširi. Mislim, da bi sčasoma pritegnil tudi pozornost. Morda je nekoliko nepravi cas organizacije, saj se se niso končale mature, po drugi stra- ni pa so se ravnokar pričeli dopus- ti." Breda SlSvi- nec, tajnica ZKO Lenart: "Udeležila sem se literarne del- avnice. Tomažu Šalamunu smo poslali svoje tek- '4J ste, v delavnici pa smo jih indi- vidualno obravnavali. Drugi so med tem pisali. Literarnih delav- nic sem se udeležila že večkrat. Na vsaki je malo drugače, kar je odvis- no od mentorja, ki jo pripravi." r-—-^- 1 Vera Monta- na, učiteljica petja, klavirja in flavte iz Gradca, članica skupine The Tho Wings of the One Swan: "S kolegico Xan- di sva nastopili na Ptuju enostavno zato, ker sva bili povabljeni. Rada obiskujem tovrstne prireditve, predvsem pa gledam gledališke predstave. Tu- kaj sem videla najboljšo gleda- liško-plesno predstavo v življenju. Na Ptuju sem prvič in sem nav- dušena. Takšnega ambienta v Av- striji ni." I...................................iiiiii««niiiiiiiiiiP[-ii Mateja Hočevar, štu- dentka 4. letni- ka FDV: "Sode- lovala sem v glasbeni delav- nici. Včasih sem igrala klavir, vendar sem bila tokrat v primer- javi z nekaterimi drugimi prava amaterka. V delavnici nas je bila polovica takšnih, kot sem jaz. Po- skušali smo skupaj igrati, mi ama- terji s tolkali, ploskanjem. Bilo je zelo zanimivo. Spoznala sem se se- veda z udeleženci glasbene delav- nice, z drugimi na festivalu pa ne. Iz Ptuja grem na ekološki tabor v Ruše." Lado Jakša, glasbenik, vod- ja glasbene del- avnice: "V glas- beni delavnici je sodelovalo osem udeležencev. Vsak se je pred- stavil s svojo glasbo, nato sem jih vzpodbujal, da so svoje ideje povezali in skupaj improvizirali. Zelo redko se ponudi priložnost za skupinsko delo. Čeprav je bilo za samo delo število udeležencev rav- no pravo, si želim, da bi se festival razširil. Pogrešal sem pa publiko. Morda izbrani čas festivala ni bil najboljši." Branka Be- zeljak Glazer, organizatorica festivala iz ZKO Ptuj: "Koncept festi- vala smo pri- pravljali štiri leta. Zelo smo bili veseli, da so se odzvali vabilu za mentorje tako pomembni avtorji, kot so Šala- mun, Kirbiš in Jakša. Vse skupine in nastopajoči so se odpovedali ho- norarjem, prireditve pa ne bi mo- gli izvesti brez pomoči Urada R Slovenije za mladino, zelo pa je po- magal tudi gradbenik Korpar, ki je postavil zahteven oder za eno iz- med predstav. Vseh udeležencev je približno 120, med njimi je veliko domačinov. Najtežje je urediti pre- nočišča za mlade, ki nimajo veliko denarja. Na Ptuju je samo dijaški dom primeren, vendar le sedaj, med počitnicami. Sicer pa ni možnosti za razvoj mladinskega turizma in bi na Ptuju morali raz- mišljati o tem. Želimo, da bi se vsa- ko leto predstavile vse zvrsti umet- nosti, saj je Festival mlade ustvar- jalnosti edini festival v Sloveniji, ki to omogoča." •» Milena Zupanič 6 - naši kraji in ljudjl 6.julij 1995- TEDNi BORL / VIOLINIST IN VODJA IDRIARTA MIHA POGAČNIK Bori - sredico fočka empske kultur^ Miha Pogačnik, svetovno znani slovenski violinist. Idejni vodja Idriarta, mednarodnega kulturnega gibanja. Mož, ki zaigra violino, kadar si to zaželi in tam, |(j se mu zahoče. Na prvi pogled se zdi, da je to kjerkoli. Vendar ni tako. Na Bori prihaja že tretje leto, koncertira za obiskovalce ali sam zase in mu prisluškuje gradu namerava vzpostaviti evropski kulturni center in v njem tudi sam bivati. Medtem potuje po svetu. Ko se zopet vrne, mu naši obrazi niso tuji. Vedno noj čas in energijo za pogovor. # Lani ste napovedali, da bo grad v nekaj letih obnovljen. Pravkar seje pričel poletni mednarodni kulturni tabor na Borlu In mladi so že pričeli tudi delati. Kako pravzaprav na- preduje borlski projekt? Miha Pogačnik: "Moram poseči nekaj let v zgodovino. Z Borlom se končuje eno obdobje Idriarta in se pričenja drugo. Idriart se je začel v Franciji, v okolici znamenite kate- drale Chartres. Takrat smo po- skušali odgovoriti na duh časa, na ledene odnose med Vzhodom in Zahodom. Z majhno potezo, Idri- artovimi festivali, smo delovali iz Zahoda v smer Vzhoda. V Budim- pešti in v Pragi so bili festivali iz- redno intenzivni in prišli so ljudje iz vseh dežel vzhodnega bloka. Ka- sneje smo šli vedno globlje proti vzhodu, vse do Pekinga. Od takrat jebilo približno 80 fes- tivalov. Idriart je bil vedno na po- tovanju, v gibanju, brezdomec. Ko sem pred dvema letoma odkril zgodovino Borla, dejstvo, da je na ptujskem območju obstajal rod svetega grala po očetovi strani Par- sifala, sem se odločil. Parsifal je zame namreč pomemben lik srednjega veka, ki ima še danes svoj pomen. Gre za pot mladega človeka, ki se mora naučiti vprašati pravo vprašanje. Vedei sem: na Borlu bo zasidran Idriart in Idriart lahko preide v drugo fazo. Kot so vitezi kralja Arthurja ja- hali iz gradu za svoja duhovna in socialna dela in se vračali na grad ter poročali o spoznanjih, tako bo Bori izhodišče, od koder bomo po- tovali na vse strani sveta. Grad bo tako na novo zaživel mite v mode- rem smislu." O Gre za pretok ljudi, idej, energije, umetnosti, ustvarjal- nosti. Kakšni ljudje se bodo zbi- rali na Borlu? Miha Pogačnik: "Predvsem mladina. Rad bi, da bi bil tu sve- tovni mladinski center, da bodo mladi tukaj skupaj premagovali meje nacionalnosti, ki jih vsi tako boleče doživljamo. Načrtujem, da bom povabil mlade in umetnike iz vseh dežel, kjer je Idriart doslej de- loval. Prišli bodo iz Mongolije, Si- birije, Južne Amerike, Afrike, od vsepovsod. Vendar tukaj ne bodo le mladi, pač pa želim na Borlu organizirati stalno okroglo mizo o umetnosti in gospodarstvu. Trenutno sem zelo angažiran s stotinami podje- tij, ki iščejo tudi nove poti v eko- loško-socialnem smislu. Te ljudi bi rad usmerjal v Slovenijo, ravno na Bori. Bori bo center. Čeprav je na obrobju, je zame Bori centralna točka. In mi bomo iz tega napravili centralno točko Evrope, napravili bomo evropska vrata za pogloblje- ni turizem v Slovenijo. Tu- kajšnjim prebivalcem se zdi to ne- verjetno, toda Bori je speča prince- sa." O Vi imate zelo veliko energije Miha Pogačnik: "Idriart ima že 15-letno tradicijo in vse svoje med- narodne stike bom skušal speljati sem. Načrtujem, da bom živel na gradu." O To so ideje in želje. Repu- bliški sekretar Osterman je ob neki priložnosti povedal, da bo morda vložila v obnovo gradu po- lovico potrebnega denarja država, polovico pa tujina. Kako je s tem projektom? Miha Pogačnik: "Če bi vložila polovico država, bi bil zelo srečen, vendar menim, da Slovenija tega ne bo zmogla. Ravnokar ustanav- ljamo fundacijo Idriart Slovenija, upam, da bomo potem podpisali z državo pogodbo o najemu gradu za 99 let pod pogojem, da ga obnovi- mo. Načrtujem, da bo financiranje potekalo preko evropskih kanalov, če bo Slovenija napravila prvi ko- rak. Prepričan sem, da ga bo. Sem bodo prihajali mladi iz 30 držav, za njimi starši, sorodniki, znanci. Tako se okrog projekta večajo kro- gi in pritekati bo pričel tudi denar. V Evropi je veliko fundacij. Po- trebno je pričeti proces. Pomemb- no je, da denar priteka počasi. Če bi imeli naenkrat 15 milijonov mark tu, bi grad obnovili na tradi- cionalen način, naš projekt pa rav- no zato ne bi uspel pravilno. Denar bi ga zadušil. Pomembno je, da si mladina sama obnovi svoj lasten grad, seveda j)od vodstvom stro- kovnjakov. Že letos smo pričeli delo. Načrtujem, da bo junija 1997 Bori vključen v sistem evropskih mest Ljubljana, Gradec, Dubrov- nik. Evropa se bo Borla zavedala kot gradu z izjemno pomembno vlogo v svoji zgodovini. Leta 1997 bo program potekal na Borlu ne- prekinjeno, tudi pozimi." O Kako je s fundacijo, ki je bila ustanovljena lani? Miha Pogačnik: "Lani smo v Amsterdamu ustanovili fundacijo, ki pripravlja projekte za Bori. Nje- ni člani so zelo prizadevni in iz- jemno zavzeti za ta projekt. Deni- mo gospa Trudi Rubingh, ki vodi poletni tabor, dela dan in noč že nekaj mesecev povsem brezplačno. Ko po svetu omenjam grad, nale- tim povsod na izredno zanimanje. Vidim, da bo odziv iz sveta zelo ve- lik. Z mojim bratom Markom Pogačnikom načrtujeva pod gra- dom evropski labirint. To bo nje- gov projekt. Vse evropske točke, ki so za 5000-letni razvoj Evrope naj- pomembnejše, bodo tu projicirane na nekaj kvadratnih kilometrov pod gradom. Obiskovalec bo med potjo na grad podoživel zgodovino Evrope tudi s pomočjo 12 skulp- tur. To bodo izvirne plastike, ki jih bodo izklesali tu, na Borlu, izbrani umetniki iz vse Evrope. Skozi Ev- ropo bo prišel obiskovalec na grad evropskega značaja. Na tem območju se križajo štirje duhovne smeri: severna, južna, vzhodna in zahodna." O Menite, da ti duhovni tokovi še obstajajo? Miha Pogačnik: "Seveda obsta- jajo in čakajo. Mi živimo v dobi svobode, ko se človek sam odloča. Menim, da se bo človek ločil od svojega egoizma. Mladina išče nove možnosti in tukaj bodo lahko poiskali boljše rešitve, kot smo jih našli mi." # Kako vam uspe poleg vsega tega dela še sploh vaditi in igrati violino? Miha Pogačnik: "To se tudi sam sprašujem. To vprašanje je narav- nano na večni problem, da smo da- nes vsi specialisti, po nemško Fa- chidioti - idioti svojega specialne- ga poklica. To ne zadostuje več. Danes je čas transdisciplinarnosti, in kjerkoli je možnost, moramo premagati meje svoje specializira- nosti. Potrebno je, da obvladamo eno specializacijo tako dobro, koli- kor je mogoče, vendar se ne sme- mo ustaviti. In to je moj večni problem. Če bi bil samo violinist, bi ponavljal le to, kar dela danes tisoče ljudi. Marsikateri izmed mojih kolegov violinistov je zelo nesrečen, ko je vpet v obstoječo kulturno politiko, svoje koncerte, ima občutek, da ne more spremin- jati socialnih struktur. Tu sem prece) sam. Predvčerajšnjim sem bil v I novru pri multinacionalki J kamor sem bil povabljen na p vor z drugimi direktorji. Pogc jali smo se o bodočem razni umetnosti in gospodarstva. Tj ko pričneš resno govoriti, se z majo, so odprti. Vsi iščemo h rešitve. To potrjujeo mojo te2(^ je danes čas, da se odpremo v tri disciplinarnem smislu. Gradi bo postal tudi mesto, kjer bom] tavil šolo za umetnike in god darstvenike, kjer se bomo u« kako premagati tradicionj meje in se učiti transdiscipli^ nosti. To je povsem nov pojem. Imam zveze z nastajajočo n( svobodno univerzo v Hannovri del te univerze bo potekal na B lu. Ukvarjali se bomo tud vprašanjem umetnosti kot min ne znanosti. To so bodoče ten Zelo potrebne, saj je v mnog deželah skoraj vojna ali vojna.i litika ne zmore, morda lahkJ prispeva umetnost. 1 Dobro zvezo imam z go| Fulbright, tudi sam sem bil Ful rightov štipendist. Poskušal ji bom vzbuditi zanimanje, da boi poslali sem svoje štipendiste.! tu bi lahko spremljali socialnepi bleme na Balkanu. Tako se bo Bori dograjevi Obljubljam zelo internacional vzdušje. Slovenci smo zelo majhen nar in nimamo možnosti ekonoms in politično močno vplivati. W nim, da bi lahko imeli zelop membno vlogo v Evropi prel kulture. Važno je, da Slovenec tujini nekaj napravi za tujinOr pa samo zase ali za Slovenijo. Pc lejte, naslednji teden grem v Tib^ Od tega ne bo ne denarja ne sla ampak v tibetanskem templju zazvenela slovenska pesem L]\i Jenče. Pomislite! V tujini jevelil sposobnih Slovencev in lahko imeli v tujini prav s kulturo vel vpliv. To tezo želim uresničiti." •* Milena Zupan PTUJ / POLETNI KULTURNI VEČERI DRUŠTVA UMETNIKOV IN USTVARJALCEV P^ler poletni kuhurni utrip Poletna sezona je ponavadi, tudi za umetnike, čas počitka. Zapro se vrata gledališč in kon- certnih dvoran, vsi se potuhnejo pred jesenjo, ko se bodo znova prižgale odrske luči in pričelo normalno delo. Da pa poletje le ne bi minilo v popolnem kul- turnem sivilu, je to čas, ko se prižgo luči na dru- gih prizoriščih; to je čas poletnih festivalov, del- avnic. Poletni festival so tako rekoč stalnica v poletni ponudbi večjih mest po Evropi. Podob- no tudi pri nas Ljublja- na s svojim poletnim festivalom in Maribor s festivalom na Lentu po- nujata "porabnikom" kulturnih dobrin kako- vosten in pester izbor dogodkov za dolgo in vroče poletje. Tudi v Ptuju si bo mogoče v letošnjem po- letju ogledati kar nekaj kakovostnih gledaliških, plesnih predstav in kon- certov, saj smo v Društvu umetnikov in ustvarjal- cev pripravili program Poletnih kulturnih večerov, s katerim želimo zapol- niti poletno praznino v kulturni ponudbi našega mesta. Obseg prireditve in kakovost njene po- nudbe je prav gotovo privlačna, pogojuje pa ga obseg sredstev, s kateri- mi vstopamo v ta pod- jem. Žal moramo ugoto- viti, da so v primerjavi z drugimi festivali, kate- rim želimo približati to poletno prireditev in ka- teri imajo zaledje v fi- nančni podpori lokalnih skupnosti in velikih sponzorjev, ptujski po- letni kulturni večeri re- zultat entuzizma in pros- tovoljnega dela naših članov in njihovih prija- teljev iz cele Slovenije. Upamo pa, da bomo s to poletno prireditvijo pre- budili tiste, ki bi morali skrbeti za tovrstno po- nudbo našega mesa in da bo mogoče v prihodnjem letu razmišljati o ptuj- skem poletnem festivalu, ki se ga ne bi sramovala tudi prestolnica. Letos se bo pač treba zadovoljiti s ponudbo ki vam jo pred- stavljamo in ki je kljub vsemu bogata in kvalitet- na. Upamo, da bodo Ptujčani našo inicativo sprejeli in jo s svojim obiskom podprli in osmislili. PROGRAM POLETNIH KULTURNIH VEČEROV # 10. julija ob 21. uri v ptujskem gledališču: koncert ciganske jazz glasbe - predstavila se bo Zlata jama, ciganska jazzbina. O Istega dne: gleda- liško-plesna delavnica, ki jo bo vodila Renee Torres, gledališka in plesna ustvarjalka iz Ve- nezuele. Renee Torres je igralka, režiserka, koreo- grafka. Na Centralni univerzi v Caracasu je študirala gledališko umetnost, gib, pantomi- mo, ples, igro, glasbo, oblikovanje maske in scenografijo, klovnske tehnike ter literaturo. Iz- popolnjevala se je tudi na Poljskem in v New Yor- ku, kjer je študirala teh- niko treninga Jerzyja Grotowskega. Sodelova- la je z Edoardom Gilom in Tonijem Cotsom (Odin Theater Eugenia Barbe), prav tako v šte- vilnih projektih in esk- perimentalnih gleda- liščih v Južni Ameriki in Evropi, kjer poučuje in vodi delavnice za igro in gib. Program delanice obsega tako plesne kot gledališče tehnike, zani- miv pa je tudi za tiste, ki se ne ukvarjajo direktno s plesom in gledališčem. Potekala bo vsak dan po 4 ure, od 11. do 15. ure v Narodnem domu, končala se bo z javno produkcijo z naslovom Across forgetting wat- ters na ulicah Ptuja. Vse zainteresirane poziva- mo, da se prijavijo v TIC- u na telefonske številke 771-569 in 773-534, koti- zacijama udeležbo znaša 7.000 SIT. # 11. julija ob 21. uri v gledališki kleti: gleda- liško-plesna predstava Aleksandre SchuUer "Predstava", v kateri nas- topasta Nina Meško in Gregor Kamnikar. Pred- stava je nastala pod okril- jem študentskeorganiza- cije v Ljubljani in bo gos- tovala tudi na Borlu. O 12. julija ob 21. uri: plesni večer pred gleda- liščem. Predstavila se bo plesna skupina Kvin iz Velenja z dvema plesni- ma predstavama. Obe sta delo koreografinje Nataše Tovirac, ptujski publiki znane iz predsta- ve Studia Intakt "Trio". V predstavah z naslov- oma: 2-2-2-7 in Čik čipke se nam bodo pred- stavile: Pika Gorogramc, Barbara Hudournik, Barbara Kralj in Petra Žist. # 13. julija ob 21. uri v gledališki kleti: projek- cija filma "Operacija Car- tier" režiserja Mirana Zupančiča. Po projekciji filma bo pogovor z režiserjem. # 14. julija na Sloven- skem trgu: javna pro- dukcija plesne delavnice Renee Torres, v kateri bodo nastopili ude- leženci delavnice. Na- tančna ura produkcije bo objavljena naknadno. # 15. julija ob 21. uri v zgornjem prostoru Mi- heličeve galerije: plesna predstava Teatro Do - Renee Torres in Gregor- ja Kamnikarja "A com- mon man". # 17. in 18. julija ob 21. uri: Jean Genet "Služkinja" - predstava skupine študentov AGRFT v režiji Tomis- lava Janežiča; lokacijo bomo objavili naknadno. Čez dan bodo po mestu potekali happeningi, v katere se bodo lahko vključili vsi zainteresira- ni. # 19. julijaob 21. uriv zgornjih prostorih Muršičeve: koncert jazz glasbe. Nastopili bodo študentje jazz akademije iz Linza v Avstriji. # 20. julija ob 21. uri pred gledališčem: večer poezije. Predstavljena bo pesniška zbirka Ciklus Petra Srpčiča; predstavi- la jo bosta avtor sam in Aljoša Koltak. O 21. julija ob 21. uri pred gledališčem: pred- stavitev pesniške zbirke Ivana Brača "Norec pod vislicami" - avtorski pro- jekt Nenada Tokaliča. Predstavitev bosta izved- la Nešo Tokalič in Josip Čačkovič. O možnih dodatnih vse- binah vas bomo obveščali sproti, saj se dogovarjamo še z nekaterimi ustvarjalci iz Slovenije in tujine, vse pa je seveda odvisno od fi- nančnih zmožnosti. Društvo umetnikov in ustvarjalcev PTUJ / RAZSTAVIŠČE NA GRADU Pftm instaladie D. Fišeira Minuli četrtek sta kustodinja Pokrajinskega muzeja Ptuj Stanka Gačnik in podžupan mestne občine Ervin Hojker odprla razstavo slik akadem- skega slikarja mlajšega rodu Dušana Fišerja. Razstavo, ki bo na ogled do 1. septembra, sta omogočila Pokrajinski muzej Ptuj in Talum Kidričevo. Slikar Dušan Fišer (rojen na Ptuju 1962), ki je doma s Ptujske Gore, živi in dela pa v Ljubljani, je diplomiral leta 1989 na Akade- miji za likovno umetnost v Ljubljani in doslej že 16-krat raz- stavljal samostojno, mnogolyat se je udeležil skupinskih razstav in je za svoja dela prejel že nekaj nagrad. Dušan Fišer, Ptujska razstava je ze šesta Fišerjeva samostojna razstava le- tos. Na gradu lahko vidimo tudi dela, s katerimi se je predstavil med mladimi slovenskimi sli- karji spomladi v Bologni, s Ptuja pa bodo njegova dela odpotovala na skupinsko razstavo v AvstrijO' Likovna dela Dušana Fišerja so abstraktne instalacije, v katerih zaslutimo avtorjev odnos do krJ' jev, iz katerih izvira. Zaradi zelo velikega formata - posamezne stranice merijo tudi do štiri mc , tre - potrebujejo instalacije veli^' razstaviščni prostor, ki pa ga na Ptuju ni. Sobani v drugem nad- stropju ptujskega gradu komaj lahko sprejmeta Fišerjeva dela. •> M. Zupani^ - 6. julij 1995 odtod in tam-7 gt KONCU ŠOLSKEOA LtTA / Z REALITETNIM TERAPEVTOM HERMANOM VERNIKOM Ličakovoni starlev ^|}|(0 leto se je izteklo in nekateri so ga pričakali z velikim veseljem. Mnogi šolarji pa so grfldi tega, ker niso izpolnili svojih ali starševskih pričakovanj, s težkimi koraki stopali s pričevalom proti domu. Starši žal ob koncu šolskega leto obremenijo otroka z nepotreb- ' ;„ti napetostmi in prevečkrat tudi z nerealnimi pričakovanji. Otroku ponavljajo zahteve ^,grožnje v nedogled, ne pomislijo po, do ravno v tem času potrebuje njihov šolar največ gjurtievanjo in strpne pomoči. vjekateri starši ne morejo skri- jvojega razočaranja, toda letos .,16 da nič več popraviti. Lahko joinilijo stiske in težave in jjgno pomislijo tudi na prijet- jjši čas ter omogočijo svojim irokom prijetne počitnice. Če ,je letošnje šolsko leto končalo jiigače, kot je bilo doma načrto- ,no, se velja potruditi, da bo pri- jdnje leto boljše. O tem smo se pogovarjali z reali- .[nim terapevtom Hermanom ernikom iz mariborskega sveto- jlnega centra za otroke, mladost- kein starše. fEDNIK: Kako komunicirati (pojasniti, da vsak poraz ni tako jdjkot ga otroci doživljajo? Herman Vernik: "Včasih odras- menimo, da če smo tiho, ne ko- luniciramo. Kakor hitro se tečamo z očmi, že na neki način Binuniciramo. Če starši gledajo v lin pri tem molčijo, na tak način ražajo, kaj mislijo o svojem otro- ii.Ob neuspehih bi se otroci in arši morali pogovarjati, kaj je na ivplivalo, kaj načrtovati za vna- ;ej. Otrok naj začuti, da so starši z jim in mu želijo pomagati, da laj, ko sam doživlja stiske, te še ipovečujo s kritiko in zapiran- mvase." I^DNIK: Otrok potrebuje ra- Mcvajoče starše, potrebuje fiJloč. Kako mu pomagati? Herman Vernik: "Zdaj, na kon- jšolskega leta bo težko pomagati; iibi spremenili uspeh ali kaj po- lnega. Pomagati pa se da pač v m, da vsi skupaj sprejmejo rezul- ittakšen, kot pač je v šolskem 'ričevalu. Največ pa bodo lahko imagali, če začnejo razmišljati; ibo otrok s tem znanjem, kaj mu pomeni, da bo otrok vedno bolj ijel, da vse, kar dela, ne dela za irše. Starši največkrat storijo tO; da začnejo pritiskati, kaznujejO; lo malo pa naredijo v tem smis- lu, da bi otrok razumel, zakaj neko znanje potrebuje." TEDNIK: Mnogi starši "pris- kočijo na pomoč" tako, da mu de- lajo domače naloge ali opravljajo namesto njega druge obveznosti, potem pa za svoje vloženo delo pričakujejo uspeh. Herman Vernik: "Prepričan sem, da je najpomembneje, da starši omogočajo pogoje, da se otrok lahko uči, ter da ves čas na neki način uravnavajo in gradijo smisel znanja pri otroku, obenem Herman Vernik, realitetni terapevt pa gradijo tudi njegovo odgovor- nost do učenja. Starši so odgovorni za razvijanje odgovornosti otroka do svojega dela in tudi za to, da omogočijo razmere, da bi otrok lahko bil dober učenec. Niso pa oni odgovorni za domače naloge in bi jih naredili namesto otroka ali da sedijo z njim, da ga učijo itd. Starši naj bi bili na razpolago ta- krat, ko jih otrok najbolj potrebu- je, zato morajo imeti z otroki določena pravila. Tudi v družini se moramo dogovoriti, kdaj ima kdo čas, kdaj kdo lahko in mora nekaj narediti. Takrat lahko tudi rečemo, da je to v skladu z našim dogovorom v začetku šolskega leta. Tako ima otrok neko oporo, katere se lahko prime." TEDNIK: Pravite, da so starši odgovorni za to, da bodo otroci znali živeti odgovorno. Kako pa naj otroci sprejmejo poraz in prevzamejo odgovornost? Herman Vernik: "Običajno damo odrasli otroku zelo malo pri- ložnosti, da bi sam analiziral, kako je prišel do svojega učnega uspeha, kaj je za to naredil, pozabljajo ga tudi med letom motivirati, da bi uresničil to željo. Starševsko delo bo zelo dobro opravljeno takrat, ko bodo pri otroku vzbudili željo po znanju. Seveda se bo želja po znan- ju pojavila le takrat, če bo znanje imelo tudi za otroka neki smisel. Danes so žal tudi šolski programi takšni, da je težko osmisliti, zakaj se mora neko snov naučiti." TEDNIK: Starši včasih sami nevede vzamejo otroku pozitivno energijo s tem, ko se pehajo za vsakodnevne materialne dobrine ali ko ostanejo brez službe in ne gledajo več optimistično na svet. Herman Vernik: "Mogoče bi Starši se znebijo občutka, da jih je otrok razočaral, če začnejo dovolj zgodaj graditi pričakovanja na otrokovih de- janskih sposobnostih ob upoštevanju okolja, v katerem ta živi. primerjal z izkušnjami, ki jih imam iz Amerike. Pri nas, če se za neko delo usposablja skupina ljudi in že vnaprej vedo, da jih bodo na koncu od njih zaposlili le deset, bodo takoj že vsi obupali in dejali, da nima smisla, saj ne bodo spreje- ti. V Ameriki pa bo ravno obratno: tam bo vsak od stotih naredil vse, da bo sprejet." TEDNIK: Torej bi jih morali bolj pozitivno usmerjati, da ima- jo priložnosti, da se je vredno po- truditi pri uresničevanju pričakovanj in ciljev? Herman Vernik: "Predvsem to. Spodbujati ga moramo, da bo ure- sničeval svoja pričakovanja in cil- je. Starši in učitelji ga morajo pri tem spodbujati in mu pomagati, da jih doseže, pa bo tudi uspeh na koncu drugačen - takšen, kot si ga on želi in ga je sposoben doseči. Danes pa v bistvu otrok pomaga staršem, da so dobri starši, da doseže tak uspeh, kot oni želijo, in potrjuje učiteljevo samozavest." Starševska ljubezen je neu- sahljiv vir novih moči, strpnosti, odpuščanja, razumevanja in to- plega dotika tudi takrat, ko se seznanimo z otrokovim neuspe- hom. Tudi med počitnicami je priložnost, da lahko marsikaj po- pravimo v medsebojnih odnosih, česar nismo utegnili storiti med letom. Marija Slodnjak SREČANJE / S PESNIKOM Aleš Steger v Gorisnicl Foto: Laura V okviru šolske knjižnice so na OŠ Gorišnica pred koncem šolskega leta organizirali srečanje z mladim pesnikom - Ptujčanom Alešem Štegerjem. Aleš je študent primerjalne književnosti in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljublja- ni. Zanimanje mladih bralcev za njegovo knjigo pesmi Šahovnice ur je bila tako veli- ka, da so se odločili predstavi- ti tega mladega, izjemno sub- tilnega in širokega mladega ustvarjalca. Njegova poezija, ki nastaja v mladostniški zre- losti in rasti, je polna liričnih lepot, kultivirane pesniške govorice in uglajenosti. Še isti večer so v TV oddaji Oči kritike dobili potrdilo, da gre res za izjemno nadarjenega mladega poeta in intelektualca. Na predstavitvi je prisotne očaral s svojo širino in globino ter človeško toplino in nepos- rednostjo. Prav zato je bil nje- gov obisk tako drugačen! Srečanje s pesnikom so pope- strili in obogatili s svojimi li- kovnimi deli predmetni učitelj in slikar Bojan Lubaj, Ladi Vi- her in mlada pesnica Valerija Štumpf. V.Viher Pred petdesetimi leti ^Franc Fideriek -16 ; Za vojaške ujetnike je treba peči 'fuh mešan iz ržene in koruzne ("oke, ako se ima iste na lagerju v ^iih količinah, v nasprotnem pa (''ruzno moko koristiti za prehra- "ujetnikov le kot juho. Dnevno l^dovanje ujetnikov je polovica '^dovanja predpisanega za naše Make." Tistim organim, ki so odločali o 'lu pekarn in mesnic, največ je zasebnih, saj so posebej pou- ''•'iali, da je "privatna lastnina za- '"^čena", pa so naročili tole: ^0 nadalnjega se mora peči samo iz ržene moke, s nnično moko varčevati, ker se jo '"■■abilo za testenine. Pri izdaji "^sa paziti, da bo čim manj od- ''"^l^ov, da se izkoristi vse kar je \oče, 50 % loja se mora pobrati '''^esa, ga pretopiti in uporabiti '"'začimbo." ^ eni od okrožnic iz tistega časa '^di zapisano: "Po vseh krajih "^■■očja naše komande leži polno . ^^vniškega materiala, inštru- ^ntov in zdravil. Ambulantam Primanjkuje. Pozivamo vas, ) ^e kot tvorci reda in lepe . ^^čnosti v interesu skupnosti ^'Posameznika, da zberete ves ta ^'^rial in ga pošljete sanitarne- mu referendu naše komande." Teh nekaj izvlečkov iz takratnih navodil in naročil bralcem pona- zarja življenje v prvih tednih po osvoboditvi. VRAČANJE MED VOJNO RAZKROPLJENIH LJUDI Mnogi naši pregnanci, zlasti na Hrvaško in v Srbijo, so se vrnili na svoje opustošene domove že prve dni po osvoboditvi, med njimi tudi večina pregnanih duhovni- kov, ki so živeli predvsem na Hrvaškem. Ljudje in tudi pred- stavniki oblasti so jih sprejemali prijazno. Nekateri so takoj uživali polno zaupanje, za večino pa je bilo treba poizvedeti o njihovem obnašanju v izgnanstvu. Zato je bilo naročeno postajam narodne milice, da takoj sporočijo na sedež Ozne vsak povratek izseljenca. Krajevni odbori OF, osebno se- kretarji teh odborov, pa so morali za duhovnike poročati o poli- tičnem obnašanju med izseljenst- vom in njihovih izjavah po povrat- ku v domačo faro na okrajni odbor OF, ta poročila pa so potem odsto- pili Ozni. Iz skoraj vseh ohranje- nih poročil izhaja, da je bilo obnašanje slovenskih duhovnikov na Hrvaškem "pozitivno". Vsak je bolj ali manj sodeloval z narod- noosvobodilnim gibanjem, skoraj vsak je imel težave z ustaško oblastjo in podobno. Med takimi, ki so jim takoj zau- pali, je bil tudi znani ptujski go- spodarstvenik Franc Vidmar, ki sicer ni sodeloval s KP, a je vseeno bil že 18. maja 1945 izvoljen za se- kretarja mestnega odbora OF Ptuj. V zapisniku je tudi zapisano, da "se je pravkar vrnil iz pregnanstva". Nekoliko bolj nezaupljivi so bili oblastniki do tistih, ki so se vračali iz pregnanstva v Srbiji. Vse tiste, ki niso aktivno sodelovali z NOV, je vilo treba preveriti, ali niso četniško usmerjeni, Med takimi sta bila tudi predvojni mestni župan dr. Alojzij Remec in profe- sor na ptujski gimnaziji ter znani slovenski pisatelj Anton Ingolič. Poleg izseljencev na Hrvaško in v Srbijo so se v tistem času vračali na svoje domove mnogi, ki so bili na prisilnem delu v Nemčiji, že tudi prvi interniranci iz koncen- tracijskih taborišč, mnogi prisilni mobiliziranci v nemško vojsko, ki se jim je ob razsulu posrečilo, da so se izognili vojnemu ujetništvu, ne- kateri, ki so kot vojni ujetniki iz aprila 1941 prebili ves čas v nemških lagerjih ali pri kmetih, in podobni razpršenci. Vsak, ki se je vračal brez ustreznih dokumentov linjski dolini. Med potjo so oblasti pijani zmagovalci opravljali tudi likvidacije. Tudi na ptujskem območju, največ pri Borlu in v kamnolomu pri Zavrču, pa tudi v okolici Strnišča in drugod. Med njimi v glavnem ni bilo Slovencev, te so strpali v taborišče Teharje pri Celju. Gre predvsem za tiste do- mobrance, ki so bili vrnjeni prek Pliberka. Te predaje so Angleži opravljali v času od 24. do 31. maja, ko so izvajanje dogovora ustavili, ker so zvedeli, kaj partizanska voj- ska počenja z vrnjenimi bojevniki proti Titu. Naj k temu dodam, da Angleži niso vračali samo Jugoslo- vanov, na Koroškem so izročili vo- jakom ruskega maršala Tolbuhi- ma tudi okoli 28.000 bojevnikov generala Vlasova skupaj z ženska- mi in otroki. Obstajala je možnost, in to možnost jih je veliko tudi izrabilo, da so pobegnili iz vračajočih se "kolon smrti" ali že potem iz tabo- rišča. Prav zaradi tega je takrat ko- manda vojne oblasti izdala tako strog nalog, da je treba vsakega, ki je brez dokumentov, "pod stražo privesti" v zbiralno bazo ali nepos- redno na komando. Marsikaterega ubežnika je to tudi doletelo, neka- terim pa se je kljub vsem naj- strožjim ukrepom le posrečilo po- begniti in ostati pri življenju. TEDEN SPOMINA NA PADLE BORCE Prav v dneh, ko so se s Koroške v in je prišel v roke takratne naše vojaške oblasti, je imel precej težav. Mnogi še danes živeči vedo o tem povedati zanimive podrob- nosti. Komanda vojne oblasti IV. armijejezdne2. junija 1945 izdala nalog: "Vsi vojni ujetniki, interni- ranci in drugi, ki se vračajo s pris- ilnega dela, se morajo takoj po pri- hodu na naš teritorij javiti pri naj- bližji zbiralni bazi za repatriacijo. Oni, ki ne bi tega storili, naj se jih pod stražo privede eni izmed nave- denih baz. Omenjenim je prepove- dano vsako gibanje po našem tero- riju. ako nimajo za potovanje vel- javne objave - to je propustnice, iz- dane od zbirnih baz ali štaba za re- patriacijo. Edino te oblasti so pris- tojne, da jim izdajo dokumente za potovanje." To nalogo so tako pripadniki milice kot armade, predvsem enot Knoja, izvajali z vso doslednostjo. Za to doslednost je bil še drugi vzrok. Po umiku slovenske (tedaj že ju- goslovanske) vojske z avstrijske Koroške so po predhodnem spora- zumu Angleži začeli vračati v Ju- goslavijo pripadnike ustaških, četniških in domobranskih enot. Poti vračanja so tekle čez Go- renjsko ter po Dravski in Mis- Slovenijo in še naprej proti jugi va- lile kolone premagancev, večina med njimi smrti zapisanih, je Okrožni odbor OF Maribor z dne 24/5-1945 proglasil "Teden po- svečen spominu padlih borcev", ki bo od 26. maja do 3. junija. V navo- dilih je bilo zapisano, da se mora v akcijo vključiti vsak kraj, da mora biti urejen vsak grob padlega parti- zana ali druge žrtve fašističnega nasilja, niti en grob ne sme ostati zapuščen, obišče naj jih množica ljudi. Takih grobov, raztresenih po gmajnah in gozdovih po vsej naši domovini, je bilo tedaj veliko. Mnoge so pozneje prekopali na domača pokopališča. V nedeljo, 3. junija, pa naj bi bile maše zadušnice za naše padle bor- ce po vseh farah. Take maše zadušnice so bile tudi na našem območju povsod tam, kjer je že bil duhovnik. Ni mi znan primer, da bi bil kateri od župnikov to odklo- nil. Tudi precej ljudi se je ude- ležilo teh maš zadušnic, grobove pa je krasila predvsem mladina, največ s travniškim cvetjem. V proglasu okrajnega odbora OF so bile navedene tudi parole, ki naj bi jih uporabljali govorniki na proslavah. Ena od njih se jeglasila: "Ne dajte, da bi ostali nekaznovali vsi tisti, ki so prelivali kri naših najboljših sinov!" 8 - od tod in tam 6. julij 1995- TEDNi _z MUZEJSKIM VLAKOM - OD MARIBORA DO GORNJE RADGONE \MEiiij&lisvoiiiii korenuKini Dva muzejska vlaka pod geslom "Spoštujmo svoje korenine" s 1500 potniki sta se v petek z mariborske železniške postaje napotilo na krožno vožnjo po Štajerski. Vmes sta se usta- vila v Ptuju, Ormožu in Ljutomeru. Hlapona sta prisopihala v Gornjo Radgono v popoldan- skem času. Potniki so bili med drugimi župani štajerskih občin, svetniki občinskih svetov, rektor mariborske univerze dr. Ludvik Toplak s sodelavci ter številni drugi potniki, ki jih ta del Slovenije zanima, veliko pa je bilo tudi takšnih, ki imajo svoje korenine v teh krajih. Kljub vročini - temperatura se je na soncu dvignila tudi čez 30 stopinj - je bilo lepo in pri- jetno, so povedali mnogi izmed potnikov. Maribor - Ptuj - Ormož - Ljuto- mer - Gornja Radgona so mes- ta, ki jih povezuje veliko skup- nega. Ne le skupno okolje, po- dobna govorica, sorodne šege in navade, tudi skupni čut in spoštljiv odnos do domačega okolja in do lastne duhovne- biti, ki sta kulturni vrednoti s trajno ceno in globokim pome- nom. Ljubezen do njih spoštuj- mo kot izročilo prednikov, dano nam v oskrbo in ohrani- tev. V petek nekaj pred deveto in okoli pol desete smo oba vlaka pričakali na ptujski železniški postaji. Blizu 1.500 potnikov je po zvokih fanfar pozdravil v srednjeveška oblačila odet "ptuj- ski deček" - gledališki igralec Ta- dej Toš. V imenu gostiteljev se mu je pridružil tudi župan mest- ne občine Ptuj, dr. Miroslav Luci in ob koncu dodal: "Brez mene in mojih Ptujčanov nika- mor ..." ter se po krajšem kultur- nem programu in po plesu z eno od dornavskih lukaric tudi sam pridružil potnikom muzejskega vlaka v smeri proti Ormožu. V času med 10. in 12. uro sta se obe vlakovni kompoziciji usta- vili tudi na železniški postaji v Ormožu, kjer je zbrano množico pozdravil župan Vili Trofenik. Na poti proti Ormožu je v Osluševcih izstopil del potnikov z drugega vlaka in tam so jih na železniški postaji prijazno spre- jeli člani turističnega društva Podgorci ter jim pripravili prisrčen sprejem in program, nato pa jih prek Velike Nedelje in ormoško-jeruzalemske vinske ceste popeljali v Ljutomer. Del gostov si je v Ormožu ogle- dal vinsko klet, druge pa so zaba- vali pihalni orkester Ormož, an- sambel Prlekija, tamburaški or- kester, Lojzek Matjašič in Dani- ca Cvetko, ki sta se pogovarjala v prleškem narečju ter člani fol- klorne skupine iz Ivanjkovcev. Na voljo je bila bogata gostinska ponudba s pokušnjo vina, ki so jo pripravili člani Društva vino- gradnikov Jeruzalem, ormoška klet in gostilna Prosnik. Nekaj gostov je tradicionalno zavilo tudi v Grivčevo gostilno na železniški postaji. Aktivi kmečkih žensk z območja ormoške občine so pripravili domač prigrizek s slastnimi, še vročimi pogačami, domačim kruhom in zabelo. Potniki obeh vlakov so lahko tudi kupili razne spominke. Del potnikov iz prvega vlaka se je na povabilo Turističnega društva Kog popeljal z avtobusi prek Jeruzalema in Koga v Lju- tomer, drugi pa z vlakom novim dogodivščinam in prijetnim srečanjem naproti. Naslednji postanek je bil v Lju- tomeru, kjer so jim na hipodro- mu ponudili kosilo, nato pa se se župani pomerili v kasaštvu. Pri- pravili so tudi tekmovanje v vlečenju vrvi. Če vso dogajanje strnemo v ne- kaj besedah, lahko rečemo, da je bilo veselo, prijetno in veličast- no hkrati. Mnoge, ki so popoto- vanje po Štajerski vzeli resno in simbolično, pa je nekoliko moti- la humoristka Trezika od Nego- ve - v žensko preoblečen moški. •«• M. Ozmec, V. Topolovec Med najlepšimi so bile ormoške hostese.... Potnike muzejskega vlaka je v Ptuju pozdravil Tadej Toš kot j "ptujski deček". Dobrodošlica dornavskih lukaric, ki so postregle s kruhok, soljo, lukom in pijačo iz putriha. Na ormoški železniški postaji že dolgo ni bilo toliko ljudi. Foto;VT Župani so se pomerili v kasaških dirkah • v Ijutomersko- ormoškem dvoboju je zmagal Vili Trofenik. Foto: Štefan Hozyan SLOVENSKA BISTRICA / TISKOVNA KONFERENCA Z ZUPANOM« Za bistriški hotel na|| Pred koncem junija je bistriški župan dr. Ivan Žagar sklical ti- skovno konferenco ter na njej predstavil aktualno dogajanje v občini v zadnjih tednih. O turizmu in razvoju malega gospo- darstva so v občini govorili prav v času Bistriškega tedna, na sre- dini tiskovni konferenci pa je bilo mogoče slšati tudi o prihodnji preureditvi šolskih stavb, o izbiri primerne lokacije za edini bi- striški hotel in modernizaciji nekaterih cest v občini. Med drugim-je bilo povedano, da so ideje o ureditvi turizma v Slovenski Bistrici stare že dalj časa, vendar pa se ob njih pojav- ljajo že nove. Tako naj bi po dol- gem času le našli primerno loka- cijo za bistriški hotel; ta naj bi dobil svoj stalni prostor nasproti bistriškega kopališča, ob njem pa bi razvijali turistično-rekreativ-, no dejavnost. Tudi v šolstvo bo potrebno marsikaj postoriti in po besedah Ive Soršak, vodje oddel- ka za družbene dejavnosti, je v investicijske namene na razpola- go 33 milijonov tolarjev. Bistričani bodo tudi nap} dročju razvoja malega gosp^ darstva imeli na voljo kredii razpis za kreditiranje je izšel vi boto, predvsem pa bodo kredit sredstva namenjena izvoz usmerjenim podjetjem. Na kc ferenci je bilo mogoče slišati, naj bi do konca septembra c končali dela na cesti v Ložnij modernizirali pa naj bi tudi cesi na Križnem Vrhu. j T. MohoJ ORMOŽ / VELIČASTJE UBRANIH ZVOKOV PIHALNIH ORKESTROV 2»fesliviil iihcihAo^ Enako kot nas je lani, na prvem festivalu pihalnih orkestrov z zabavnimm programoi Ormožu branil pred neznosno vročino velikanski šotor, nas je letos branil pred nalivi, ii se le spomnim vsakokratnih pevskih revij, ko zaradi nestalnega vremena do zadnjega! nutka nismo vedeli, ali se odločiti za grajsko dvorišče ali za dvorano, moram reči, (i( šotor enkratna pridobitev za Ormož. V njem je dovolj prostora za občinstvo in nastopajc poleg tega so v njem še lične stojnice s pristno slovenjegoriško kapljico, jedačo vseh v kavico itd. - nekak miniaturni rotovž. Ker obiskujem podobne prireditve v Ormožu že vrsto let, lahko trdim, da so bili Ormožani vedno odlični organizatorji, pevski zbori ter njihove pevke in pevci so vedno radi prihajali sem. Ta nadpov- prečna gostoljubnost, ki ima svojo nedoseglivo prvenstvo samo v Prlekiji, je dosegla svoj prvi višek na lanskem 1. festivalu pihalnih or- kestrov pod županom gospod dr. Jožetom Bešvirjem in letos na II. fes- tivlau, ko Ormožu načeljuje novi župan gospod prof. Vili Trofenik. Letos so že ob prihodu v šotor pripeli v gumbnice obiskovalcev in nastopajočih lično izdelane mi- niaturne činele v velikosti rožice. Odličan zamisel! Nisem pa mogel izvedeti, čigava je bila ta idealna ideja. Organizacija nastopajočih je bila v rokah gospoda prof Slavka Petka, ravnatelja Glasbene šole v Ormožu in dirigenta pihalnega or- kestra, gospoda Tomaža Bolcerja, strok, sodelavca ZKO Ormož, in simpatične tajnice Marjetke Grof, ki je poleg drugega nenehno skrbe- la za žirijo in njene člane zapelje- vala z dobrotami iz bifejev. Meni je bilo takšno zapeljevanje zelo pri- jetno, za oba kolega ocenjevalca pa bi si upal trditi, da jima ni bilo ne- prijetno. Celotno dogajanje festivala je smiselno povezovala novinarka gospoa Vida Topolovec. V krat- kem nagovoru nas je seznanila z bogato zgodovino Ormoža in nje- no lepo okolico, za kar smo jo, iskreno hvaležni, nagradili z aplavzom. In že je napovedala spo- red pihalnega orkestra iz Bakov- cev z dirigentom Stjepanom Marušičem, ki je enako kakor lani prvi festival letos pričel II. festival godb v zabavnem programu pod geslom Pokal Ormoža 1995. • •• V prvi skupini so tekmovali or- kestri z do 20 godbami, v drugi do 30, v tretji pa večji orkestri. Diri- genti so izbirali skladbe zabavnega značaja po svoji presoji. Žirija je ocenjevala intonacijo, ritem, teh- niko igranja, zvok, dinamiko in umetniški vtis. Ni pa se ocenjevala težavnostna stopnja izvedenih del, ker bi le-ta preobčutno vplivala na končni izid ocenjevanja. Dirigenti so tako lahko izbrali med skladba- mi, ki najbolj ustrezajo zasedbi po- sameznih orkestrov in tehnični zmogljivosti njihovih izvajalcev. # Orkestra iz Bakovcev se spo- minjam iz leta 1928/29, ko se je prvič predstavil na procesiji v M. Soboti, vodil ga je tedanji šolski upravitelj gospod Deškovič, ki je ustanovitelj orkestra in je sam naučil svoje "dečke" igrati na vse instrumente. To je bil prvi pihalni orkester v Prekmurju in je bil deležen velikega priznanja. Danes ga uspešno vodi gospod Stjepan Marušič. Orkester igra into- nančno in ritmično jasno, ima do- ber zvok, bilo je opazno tudi niani- siranje v dinamiki, ki je pa žal pri nekaterih večjih orkestrih, pri ka- terih bi zaradi številnejših godbe- nikov prišla bolj do izraza, ni bilo opaziti. Bakovčani so si priigrali 3. mesto v 1. skupini. # Ljutomerski pihalni orkes- ter poznam tudi že zelo dolgo. Spominjam sega iz leta 1925, ko ga je vodil gospod Fr. Zacherl, ki je bil že takrat sivolas gospod. Orkes- ter je bil že takrat sposoben poleg koračnic, valčkov in polk spremljati proste vaje pri telovad- nih nastopih. Razumljivo, da se je v tem dolgem obdobju menjalo mnogo dirigentov, zato bom ome- nil le dolgoletnega dirigenta, rav- natelja Glasbene šole v Ljutomeru, pokojnega gospoda G. Loparnika. Danes vodi ta najstarejši pihalni orkester Pomurja gospod Ignac Karba. Vse tri ritmično živahne skladbe so bile zaigrane čisto v in- tonančnem smislu, sinkopirana ritmična soigra je bila v glavnem zelo dobra, le včasih je perfekti pokvarila delno netočno soi spremljajočih instrumentov, dinamike bi dalo sicer dobri 'w bi več živahnosti, večja plastia bi popestrila in uživahnila cele nastop. Igra orkestra je kultura brez forsiranja. Priigrali so! mesto v II. skupini. # Pihalni orkester Talum dričevo je mlajši orkester,i 1993 je slavil 45-letnico obsto obdobju, ko so se porajale no« varne, je nastalo več pihalnih! strov, tako tudi v Kidričeva tem obdobju so stali za dirig skim pultom: M. Vaupotič, ^ Krajnčan, Jože Matjašič. An Horvat, Jože Rus, že nekaj Ifl ga vodi Štefan Garkov. Orka igra intonančno čisto in ritmi zanesljivo. Oblikovanje tod rado preostro in gre večkrat maksimuma zmogljivosti, d genta včasih od navdušenja za| v preostre kretnje, kar se pri ii jalcih odraža v ostrini tona. Ii deni program je namenjen zaji mu prostoru, ki zahteva bolj t certno izvajanje, ima pa prav t svoje dinamične viške. Brez pl ravanja pa lahko trdim, da sol LUM-ovci častno in dostO opravili svojo naloge. Priigral si 3. mesto v II. skupini. # Pihalni orkester gasilsl društva Sp. Poljskava vodi ( gent Jernej Senegačnik. Bil prijetno presenečen, da ima ti majhen kraj tako dober in soi merno velik orkester. Primerno bran program je orkester izve solidno, z dobro intonacijo ii snim ritmom, primerno tonsko tikulacijo, lepim zvokom nim, nevpadljivim podajanjem rigenta. Žirija jim je dodelil' mesto v II. skupini. (Se nadaljuje) •♦: univerzitetni profes' Jože Gregom POLENŠAK / PRIPRAVE NA PRAZNIK ŽETVE V POLNEM TEKU Na Polenšaku, kjer že več kot tri desetletja pripravljajo odmevno prireditev Proz/"" žetve ter razstavo kruha in pogai so bili letos še posebej prizadevni. Kot je povedal novi predsed- nik turističnega društva Po- lenšak Jože Munda, so pri turis- tičnem domu uspeli asfaltirati ploščad, ki jo bodo lahko upo- rabljali za različne namene - kot športno igrišče in prostor za or- ganizacijo različnih prireditev in srečanj. Uredili so tudi man- sardo, kjer bodo razstavili stari- ne, in celotno okolico doma. Letošnja prireditev bo tako lahko še kakovostnejša. Os- rednje prireditve bodo 15.in 16. julija. V soboto bodo v prostorih doma odprli razstavo kruha in pogač, v nedeljo pa bo tradici"; nalno tekmovanje žanjic z vsen" običaji, ki spremljajo žetev. 2^ dobro razpoloženje gostov bo^" v soboto igrali člani ansani^''^ Prijatelji, v nedeljo pa Jožeta El^' arta. f EPNIK 6. julu 1995 od tod in tam - 9 -^cUZALEM / DESET LET DRUŠTVA VINOGRADNIKOV LJUTOMERSKO-ORMOŠKIH GORIC l^ieliko delo an (irontoci jo Sloveniie 'Vaše društvo je doseglo vse ^jlje, ki ste si jih zastavili. Qgromno ste naredili na po- jfočju izobraževanja vinogradni- |,gv, vinarjev in kletarjev ter mar- |,jtinga vina. Pripomogli ste tudi ' ^promociji tega kraja, naših go- 1 jjc, kleti, vseh zidanic in grabic, 1; i^jjih imamo v Ormoško-ljuto- 3, (^erskih goricah. Danes bi težko i,3Šli Slovenca, ki ne bi vedel, kje joČurinovi, zelo malo je tistih, ki bi poznali ljutomerskega laškega rizlinga ali pa bili v d ormoški kleti. Zelo malo pa je ^ tudi Slovencev, ki ne bi priznali - ^ čeprav včasih nekoliko težje - da [ukaj uspevajo najboljša sloven- " 5l;a vina. Pa ne samo zaradi tega, l^er je tukaj takšen prostor, pri- [jerna zemlja in podnebje, tem- f več zato, ker ste tukaj vi, ki se I jega dela znate lotiti, saj razdaja- le sebe, svoje delo, družine, kapi- I tal in družinsko tradicijo za raz- Ij voj vinogradništva. Redkokje na (vetu najdete toliko osebne note in osebne angažiranosti v sleher- 'I jem kozarčku dobrega vina kot t tukaj. To pa pomeni povezanost fi z zemljo in vinom kot nepo- grešljivim delom prleškega člo- veka," je ob desetletnici Društva vinogradnikov Jeruzalem, ki je v Sloveniji na tem področju v mno- ,jočem oralo ledino, povedal ^' župan občine Ljutomer Ludvik J, Bratuša. J V preteklosti je bilo že veliko ;i poskusov, da bi na račun promoci- le slovenskih vin živeli mešetarji. Temu se je po besedah Ludvika Bratuše potrebno upreti, kajti slo- I raski vino ne "raste" v kakšnih ^ (\\\ernah ali vagonih pod sumlji- r/ini imeni, temveč v Ijutomer- (iih, haloških ali še kakšnih slo- lenskih vinorodnih goricah, j Društvo vinogradnikov Ljuto- j Jiersko-ormoških goric Jeruza- ; lem, ki je bilo ustanovljeno 25. ju- ;, nija 1985. leta, je najstarejše med :: sorodnimi društvi v podravskem ; vinorodnem rajonu. Že v letu usta- novitve se je za člane društva ; pričela huda preizkušnja in se z koralno zmago končala dve leti pozneje. Šlo je delitev državne T odškodnine ob nastali škodi zaradi r Pozebef ko je ob delitvi odškodni- i !ie kazalo, da je ta uničila samo ; družbene vinograde in nasade vi- ; ''Ogradnikov kooperantov, zaseb- f nih - neorganiziranih pa po tej lo- 1 siki ne. Društvo vinogradnikov je ' zaradi tega sprožilo spor pri ustav- nem sodišču in ta je bil rešen v ko- rist članov društva, kar je takrat ugodno odmevalo po Sloveniji. V okviru društva so potekala številna strokovna predavanja in izobraževanja - od kletarjev do prvega tečaja o osnovah pokušnje in ocenjevanja vina, ki ga je uspešno končalo 31 tečajnikov. Desetletnice Društva vinogradnikov ljutomersko - ormoških goric "Jeruzalem" se je udeležila tudi državna sekretarka min-i istrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alenka Ur-; bančič. Foto: VT\ Skrb za dodatno izobraževanje vi- nogradnikov se kaže v čedalji boljši kakovosti vin posameznih letnikov in njihovi boljši uvrstitvi na ocenjevanjih vina, tudi medna- rodnih. Društvo si je ves čas priza- devalo za boljšo kulturo pitja vina, zato so v sodelovanju s Turis- tičnim društvom Podgorci sodelo- vali pri izbiri slovenskega in ormoškega vinskega kozarca. Uspelo jim je razviti tudi družab- nost v obliki skupnih vinograd- niških plesov in izletov članov društva, neuresničena pa je ostala želja po lastnih skupnih prostorih ali pa mogoče celo po lastnem vi- nogradaniškem domu. Maja 1992. leta je bilo društvo sprejeto med družbenike Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vi- narstvo Slovenije, poleti lansko leto pa so bile dane pobude o usta- novitvi Zveze društev vinogradni- kov Štajerske in Prekmurja, kar se je uresničilo decembra lani, ko se je tako povezalo več kot 2000 vino- gradnikov. •> Vida Topolovec Ob desetletnici društva vinogradnikov Ljutomersko- ormoških goric Jeruzalem so najzaslužnejšim članom podelili priznanja in plakete. Priznanja so prejeli: Jožica Bogša, Katja Grabovac, Matija Kociper, Jože Rakuša in Lidija Ruška - vsi iz Ormoža, Marta Bombek in Franc Sladnjak - oba iz Podgorcev, dr. Jože Colnarič, mag, Anton Vodovnik, mag. Tone Zafošnik in An- ton Dečko - vsi iz Maribora, Gustek Janežič (Vinski Vrh), Franc Klemen, Štefan Kociper, Marjan Pihler, Jakob Peršak, Ivo Viher in Marija Žličar - vsi Ivanjkovci, Ivan Lah (Velika Nedelja), Franc Lovenjak (Puconci), Franjo Lovrec (Strigova), Stjepan Matanovič (Varaždin), Slavko Prapotnik in Ivan Curin - oba s Koga, Mirko Rajh, Ferdo Roškar, Cvetka Sakelšek, Zvonko Šte- fanec in Igor Trontel - vsi iz Ljutomera, dr. Slavica Šikovec (Ljubljana), Anica in Emil Stampar (Veliki Brebrovnik) ter Slav- ko Valenko in Janez Vrečer - oba iz Ptuja. Dobitniki plaket pa so: Avgust Bobnjar (Veržej), Stanko Čurin in Milan Hlebec - oba s Koga, Lojze Gergek (Maribor), Maks in Olga Gošnjak, Ivo Lašič, Stanko Markovič, Božo Mlinaric, Mirko Prelog, Feliks Smolko- vič. Avgust Sadi, Stane Soster in Ivo Trstenjak - vsi iz Ljutomera, Jože Kos (Križevci), Janko Kumer in Jože Slavinec - oba iz Ivanjkovcev, Franc Lah (Podgorci) ter Viktor Vipavec in Franček Žemljic - oba iz Ormoža. Posmrtno so plaketo ob deset- letnici društva podelili tudi Štefanu Kuharju iz Ljubljane. ORMOŽ / O USTANOVITVI ZVEZE LOVSKIH DRUŽIN ORMOŽ Rasproturocostmiteiiia Težko je reči, kaj se dogaja znotraj lovske branže v ormoški občini, saj ponekod idejo o ustanovitvi Zveze lov- skih družin občine Ormož po- skuša zatreti v kali. Po vsej ver- jetnosti je gledanje v skledo od blizu bolj moteče kot od daleč. Je za izjavo, "da sedaj ni prime- ren trenutek za ustanovitev nove Zveze lovskih družin v Ormožu", kot je zapisal v mnen- ju k njeni ustanovitvi mag. Franc Avberšek, predsednik ZLD Slovenije, resnično vzrok nova zakonodaja, ki se pripravl- ja za področje lovstva, ali pa kaj drugega? Na seji inicativnega odbora za ustanovitev ZLD Ormož se je zbralo lepo število članov zelene bratovščine iz osmih lovskih družin občine Ormož. Prisotni so bili tudi župan občine Ormož Vili Trofenik predsednik sveta Alojz Sok, iz Ljubljane pa je prišla Inka Stritar, predstavnica odbora gozdnih lastnikov in lov- skih upravičencev. "Ideja o ustanovitvi ZLD Ormož ni nova, vendar je bila 1991. leta v kali zatrta iz čisto prestižnih razlogov, ki so bili po vsej verjetnosti za občane in lov- ce ormoške občine žaljivi, saj jim je bilo rečeno, da kadrovsko niso sposobni peljati takšne organiza- cije. Lovci boste morali odgovor- no presoditi, kaj vam nova orga- niziranost prinese. Ker pa se no- bena zadeva ne da delati na pa- met, bo potrebno narediti študijo o ekonomski upravičenosti nove organiziranosti. Odsotnost izva- janja nekaterih opravil in po- manjkanje posameznih institucij in služb posredno ali pa nepos- redno zvišuje - oziroma znižuje pomen okolja, tudi mesta. In Ormož je kot mesto v geograf- sko-političnih pojmih postavljen za rang nižje kot Lenart in Ljuto- mer. Razlog za to je, ker kot mes- to opravlja manj nekaterih opra- vil in funkcij kot omenjeni so- sednji mesti. Ne gre toliko za prestiž, temveč zaradi vrste ma- nipulacij, ki so bile prisotne ob pobudi o ustanovitvi ZLD Ormož, kljub temu da je ideja prišla iz lovskih vrst. Pri meni je bil tudi eden izmed uvodnih po- govorov o tej problematiki. Ra- zumeli boste, da kot predstavnik občine ne morem zavreči nobene pobude, ki bi ji bila v korist, ven- dar pa se boste o vsem morali do- govoriti lovci sami. Vem, da so težave, ker lovskega zakona še vedno ni, od njega pa pričakuje- mo nekaj vsi: lovci, občina in tudi država. Na katero stran se bo nagibalo, ne vemo, če bi vedeli, bi bilo tudi odločanje bistveno lažje. Kljub temu da nove zako- nodaje ni, ne bi smelo biti nobe- ne ovira, da ne bi trezno in odgo- vorno ocenili, kaj pobuda prine- se in česa ne," je na seji inicativ- nega odbora za ustanovitev ZLD Ormož opozoril župan Vili Tro- fenik. Vlado Kovačič iz Lovske družine Tomaž je povedal, da so pobudo o ustanovitvi ZLD Ormož obravnavali tudi pri nji- hovi lovski družini in ugotovili, da je legalna, vendar se med lovci pojavljajo vprašanja, kaj imajo od sedanje zveze in kaj bodo ime- li od nove. "Na osnovi pobud, ki jih je dala Lovska družina Ormož, se nam postavlja vprašanje, kako vse to razrešiti po kadrovski plati, kakšna bo nova finančna obremenitev za posamezno društvo, kakšni so interesi občine in vseh drugih v tem prostoru in ne nazadnje, kaj bomo iz tega potegnili pozitivne- ga ali negativnega." Alojz Ivanuša, eden izmed po- budnikov za ustanovitev nove občinske lovske zveze, je zatrje- val, da nova zveza, ki bo imela sedež v Ormožu, ne bo nič dražja, kot je sedanja v Ptuju. V razpravo se je vključil tudi Drago Klo- bučar iz Lovske družine Sre- dišče ob Dravi, ki je takoj v začetku povedal, da pri njih o novi lovski organiziranosti ne nameravajo razpravljati, še pose- bej ker ne vedo, kaj bo na tem po- dročju prinesla nova lovska za- konodaja, saj bi lahko bil ves trud okoli nove organiziranosti zaman. Vključili se bodo v pogo- vore o hitri cesti, lagunah in dru- gem, hočejo pa seveda vedeti, kaj se bo zanje z novo zvezo iz- boljšalo. V nadaljevanju je Drago Klobučar prisotne seznanil še o škodi, ki so jo na njihovih loviščh naredili divji prašiči, saj divjad v zadnjem času izbira pov- sem druga pota in kraje kot nekoč. Ivan Curin iz Lovske družine Kog je upozoril na zdrahe, ki si jih privoščijo v lovstvu, kar branži sami nadvse škoduje, zato meni, da je z novo organizira- nostjo potrebno počakati na čas, ko bo izšel zakon o lovstvu. Stan- ko Curin iz iste lovske družine pa se čudi posameznim lovcem občine Ormož ^lede njihove kratkovidnosti. "Če se vinograd- niki pred desetimi leti kljub šte- vilnim zaprekam ne bi bili orga- nizirali v društvo, brez dvoma vsega, kar smo dosegli, ne bi zmogli. Podobno je tudi pri lovstvu. Ker divjad dela pre- cejšnjo škodo v kmetijstvu, bi bilo prav, da se v ormoški občini sestanejo lovci-kmetje, ki bi brez dvoma znali na tem področju urediti stvari boljše, kot so sicer." V razpravo se je vključil tudi predsednik Občinskega sveta Ormož Alojz Sok in poudaril, da je ustanovitev nove lovske zveze v ormoški občini podprl občin- ski svet. Razlog je bil, da bo po- trebno v prihodnje temeljito bra- niti občino Ormož tudi na tem področju, da bi ohranili to, kar so dosegli. Meni pa tudi, da bi pri nastajanju lovske zakonodaje morali zaradi specifičnega območja sodelovati tudi ormoški lovci, bolj kvalitetno pa bi lahko o vsem razpravljali, če bi bili po- vezani v občinsko zvezo. Dodal je še, da se je menjal tudi zakon o veterinarski službi in sodelovan- je z lovci bo moralo biti v pri- hodnje še tesnejše. Alojz Ivanuša je ob vsem, kar je bilo povedanega, še dejal, da ustanovitev ZLD v Ormožu nima namena razbijati lovska društva, temveč bolje povezati lovce. Kot je poudaril, je bil samo pobudnik vsega skupaj, saj meni, da bodo kot zveza lažje sprejema- li novo zakonodajo ter končno tudi kot lovci pričeli razmišljati bolj gospodarno. Župan Vili Trofenik je dodal, da naj lovci izmed sebe izberejo dovolj strokovno delovno telo in naredijo nekatere osnove, po ka- terih se bodo potem lažje in pošteno odločali po svoji vesti, saj "živimo na enem prostoru in pri tem moramo nekaj dati nase". Vlado Kovačič iz tomaževske lovske družine je razpravljalce še dopolnil, da bi bilo potrebno v novi iniciativni odbor ali kakor- koli ga bodo že imenovali vključiti tudi predstavnike goz- darstva in kmetijstva. Ob koncu na trenutke dokaj žolčne razprave so ugotovili, da se lovci sicer strinjajo s pobudo, vendar morajo pri tem natanko vedeti vse pozitivne in negativne plati nove organiziranosti. Usta- novili pa bodo novi iniciativni odbor, ki bo sestavljen iz pred- stavnikov vseh lovskih družin občine Ormož in ta se mora ses- tati v najkrajšem možnem času. •> Vida Topolovec Za večjo varnost v prometu "V soboto, 20. maja 1995, so v prometni nesreči v Arji vasi Ugasnila življenja štirih ne- dolžnih ljudi. Cesta je vzela očeta in mater Barbari, Henriku in Bojani iz Ptuja, Jure in Miha iz Maribora sta v istem trenutku ostala brez mame Fride, starši pa so v Kranju zaman pričako- vali svojo hčerko Andrejo." Ta tragična vest je močno odje- knila po vsej Sloveniji. Še posebej grenko pa je zarezala rane v srca Sorodnikov, znancev in prijatel- jev po nedolžnem umrlih. Ptujčan Jože Kotnik, ki že več let živi v Ljubljani kot profesor niateraatike in zadnje čase direk- tor zasebne firme Math, je v tej •^esrcči le nekaj trenutkov po ve- likem družinskem srečanju v Ljubljani izgubil setri Greto in Frido ter svaka. S tem tragičnim ^ogodkom se je v njegovem živl- lenju vse obrnilo na glavo. Posle- dice so boleče in neizbrisne, po- kojni pa za svojce nenadomestlji- vi. V urah bolečine in odpora do ^se hujših posledic prometnih ■Nesreč se je porodila ideja in na pobudo Jožeta Kotnika je s jPomočjo sveta mestne občine Ptuj že speljan postopek za usta- novitev fundacije VPV, ustanove za večjo varnost v prometu. Njen glavni namen je moralno in mate- rialno podpirati raziskovalne, izobraževalne in vzgojne projekte ter naloge in programe s področja prometne varnosti. Kot je med drugim zapisano v predlogu za ustanovitev, bo fun- dacija splošno koristna ustanova, ki si bo zlasti prizadevala: dvigo- vati osveščenost in kulturo var- nosti udeležencev v prometu in širši javnosti, zmanjšati število prometnih nesreč, omiliti posle- dice prometnih nesreč, pomagati in zaščititi otroke nedolžnih žrtev umrlih ponesrečencev v prometu, nedolžnih invalidov, žrtev posledic prometnih nesreč in vseh tistih, ki zaradi posledic prometnih neseč ostanejo brez nujno potrebne moralne in mate- rialne opore; s predlogi učno- vzgojnih programov in projek- tov, z zbiranjem podatkov in in- formacij, z izdajanjem publikacij, opozorilnih lepakov in drugih iz- delkov, s predavanji, konferenca- mi, srečanji, simpoziji, seminarji, razstavami predstavitvami in na druge načine v medijih sodelova- ti pri delu institucij za večjo var- nost v prometu; delovati preven- tivno s ciljem zmanjšati število prometnih nesreč, opozarjati na posledice prometnih nesreč in na večjo varnost v prometu; podpi- rati raziskave, ki vodijo k boljšemu poznavanju vzrokov in posledic prometnih nesreč in raz- voju metod za njihovo pre- prečevanje, zmanjšanje in omili- tev posledic; sodelovali pri orga- niziranju in izvajanju akcij za večjo varnost v prometu v okviru institucij in samostojno; postop- no spreminjati odnos do prometa in prometne varnosti v pozitiv- nem smislu; predlagati uvedbo posebnega pouka o obzirnem ve- denju z neposrednim večkratnim sooočanjem bodočih voznikov in invalidov, žrtev prometnih nes- reč; predlagati poostritev kriteri- jev za podeljevanje in odvzeman- je vozniških dovoljenj, poostritev sankcij proti kršiteljem promet- nih predpisov, povišanje kazni za storjene prometne prekrške in uvedbo kategorije prekrška "bre- zobzirno vedenje udeleženca v prometu"; predlagati uvedbo po- sebnih finančnih in drugih do- datnih obveznosti; omiliti posle- dice prometnih nesreč in omo- gočiti preživelim, predvsem otro- kom in staršem preživelih žrtev, prijaznejše življenjsko okolje; fundacija bo skušala s trajno pris- otnostjo v javnosti spreminjati odnos do prometa in prometne varnosti v pozitivnem smislu. Vsi, ki mislijo podobno kot Jože Kotnik in se strinjajo s te- meljno zasnovo, so vabljeni, da se pridružijo fundaciji VPV - za večjo varnost v prometu ter po- magajo otrokom nedolžnih žrtev v prometu, invalidom, žrtvam posledic prometnih nes- reč in vsem tistim, ki zaradi posledic prometnih nesreč os- tanejo brez nujno potrebne mo- ralne in materialne opore in pomoči! Član fundacije postanete s pi- sno ali telefonsko prijavo, ki jo potrdite s simboličnim denarnim prispevkom 500 tolarjev. Tele- fonske prijave sprejemajo po tele- fonu 061-553-207, finančno pris- topnino pa nakažete na žiro račun 50104-620-53253 Fundaci- ji VPV, ustanovi za večjo varnost prometa, Ulica Angele Ljubičeve 1,61211 Ljubljana Šmartno. -OM. UTRINEK IZBISA Slovenija - lepc^ urejena in asta Za vasjo Biš v gozdičku ob poljski cesti se smeti kopičijo, nihče pa se za to ne zmeni. Razburjajo se le najbližji krajani in tisti, ki imajo v bližini kmetijske površine. Tudi pristojni inšpektorji so smetišče prezrli, enako lokalni politiki, ki se vse preveč ukvarjajo sami s seboj. Najbolj žalostno je to, da primer ni osamljen. 10-zanimivosti in reportaže 6.jum 1995- TEDNIH LENART / 50-LET ZELENE BRATOVŠČINE Lovska družina iz Lenarta praznuje letos 50-letnico organiziranega povojnega de- lovanja. Zlati jubilej so slovesno proslavili v soboto v lenarškem lovskem domu. Lenurškini lovcem so se pridružili gostje i/, pobratene Ll) Boč na Kozjaku, koroški rojaki, člani Kluba prijateljev lova iz Celovca, številni kmetje iz bližnje in daljne okolice. Slavnostni govornik je bil predsednik LZS in poslanec državnega zbora Slovenije mag. Franc Avberšek, kije podelil domačim lovcem priznanja in odli- kovanja. Slavljence je nagovoril tudi predsednik mariborske zveze Stane Krajnc ter lenarški župan Slavko Kramberger, saj je bila občina Lenart pokroviteljica slovesnosti. V kulturnem programu so nas- topili slovenskogoriška pihalna godba iz Lenarta, pohorski lov- ski rogisti iz Hoč, lovski oktet LD Voličina in recitatorka Da- rinka Čobec. Ob jubileju je LD Lenart izdala tudi posebno društveno kroniko, ki jo je uredil Marjan Toš. Triinpetdesetčlanski kolektiv Zelene bratovščine iz Lenarta poudarja, da praznuje zlati jubilej v pričakovanju nove lovske zako- nodaje na Slovenskem. Ob tem podpirajo vsa naravovarstvena pri- zadevanja slovenskih lovcev, ki dobivajo veljavo v Evropi ^ ■ svetu. Tudi lovci v Lenartu se zavedajo odgovornosti do narave in okolja ter so v društveno kroniko med drugim zapisali, da si želijo, da bi sodobna ekološka načela prevlada- la nad ozkimi interesi in da bi v os- rednjih Slovenskih goricah med naravnim bogastvom ostala tudi divjad kot neločljivi del žive nara- ve. Kljub gradnji lovskega doma ni LD iz Lenarta zanemarila dela v lovišču, saj imajo lovnih površin dobrih dva tisoč hektarjev .Zaradi občutnih posegov v prostor so se razmere za divjad bistveno spre- menile. V zadnjih letih se v lovišču LD Lenart v nekaterih revirjih pojavljajo divji prašiči in občasno celo jelenjad. Po drugi strani pa je male divjadi vedno manj, saj je ta najbolj odvisna od naravnih raz- mer v okolju. Lenarške lovce pa najbolj skrbi upadanje števila faza- " 'V, medtem ko se stanje pri polj- SKcm zajcu rahlo popravlja. Te- meljna skrb je v zadnjih letih na- menjena gospodarjenju s srnjadjo kot gospodarsko najvažnejšo vrsto divjadi v lovišču. Lovci skrbijo tudi za redke in ogrožene vrste, za- radi tega pozimi redno krmijo la- bode na trojiškem jezeru, skrbijo za ptice pevke in sodelujejo v pre- ventivnih ukrepih zoper steklino. Še posebej pa so ponosni, da dobro sodelujejo s kmeti in da v njihovi družini v zadnjih letih niso imeli r '. lovu nobenih nesreč. ^MS STATENBERG / SREČANJE SOŠOLCEV PO SKORAJ ŠESTIH DESETLETJIH Zanimivo jih je bilo videti, ko so se zadnjo junijsko soboto zbrali na Štatenbergu. Pred sedeminpetdesetimi, oseminpet- desetimi in še kakšnim letom več so v majšperški šoli še skup- no drgnili šolske klopi in bili tiidi drugače veseli in razposaje- ni. Mogoče manj v šoli med samim poukom, ker je bila v tistih časih stroga disciplina, veliko bolj pa kasneje na svojih poteh do doma, ki so še vedno prava zakladnica lepih, prijetnih in ve- selih spominov. To so bila leta njihovega otroštva, kijih, kljub temu da niso bila 'posuta z rožicami', ne bodo nikoli pozabili. Iz njih še danes črpajo življenjsko energijo, ki jo človek tudi v kasnejših letih tako zelo potrebuje. Kar precej jih je takrat sedelo skupaj v šolskih klopeh, tega v današnji šoli že lep čas niso več vajeni. Pa tudi starosti so bili različne - včasih so se v enem letniku znašle tudi po tri gene- racije. V Majšperku so končali šolanje, ko so se pisala leta 1936, 1937 in 1938, torej tik pred usodnimi dogodki druge vojne, ki je kasneje marsikomu od njih kruto spremenila živl- jenjsko pot. Pa tudi možnosti nadaljnjega šolanja je bilo v tis- tih časih veliko manj kot danes kljub pobožnim željam posa- rneznikov, ki so želeli v šole, kajti denarja je bilo malo. Danes jih največ uživa zas- luženo jesen življenja v bližini rojstnega kraja, druge pa je živl- jenjska pot ponesla v svet - v bližnja mesta, a tudi v tujino, kjer so se dokazali z dobrim in poštenim delom. Na srečanje so povabili tudi predstavnika majšperske šole, ki jim je na kratko orisal njeno raz- vojno pot od tistih časov, ko so še sami drgnili šolske klopi, do da- nes. Vesel klepet ob obujanju spominov, ples ob zvokih večno mladih melodij se je raztegnil v pozne nočne ure. "Svet, ki je bil včasih zelo krut in neusmiljen, nas je postavil na trdna tla. Nismo omagali pod težo nesreč in krutosti, temveč smo ostali po srcu mladi, kljub temu da nam naša lica danes kažejo sadove minulih let, ki niso bila vedno lahka," je med drugim povedal Anton Dvoršak, eden glavnih organizatorjev srečanja. V svojem nagovoru se je spomnil tudi tistih devetnajstih, ki zaradi prezgodnje smrti sni- denja niso dočakali. Mnogi med njimi počivajo tudi v tujini. Nekaj še živečih sošolcev sicer ni prišlo na srečanje zaradi bolez- ni ali drugih vzrokov, med njimi tudi dr. Bojan Predan, ki živi in dela na Švedskem. Vida Topolovec Del vesele druščine, ki se je zadnjo junijsko soboto zbrala na Štatenbergu. Foto:VT PTUJ / MERCATQRJEVA NAGRAJENKA ZDENKA REPEC Trgovkn z dušo in telesiin Poslovodkinja trgovine Mercatorja Mipa Novi dom na Mariborski cesti v Ptuju Zdenka Repeiw je prejemnica nagrade Mercator za leto 1994, ene izmed sedmih v okviru koncema Mercatol in edina, kije to priznanje prejela iz Mercatorja Mipa. 1 Nagrado so ji podelili za iz- jemne delovne dosežke in kot priznanje za ugled in spošto- vanje, ki ga zaradi svojega dela in osebnih lastnosti uživa v okolju, kjer živi in dela. Priz- nanje ji veliko pomeni, ob po- delitvi 17. junija v Gornji Rad- goni na srečanju Mercatorjevih delavcev so jo oblile solze. Tudi lepi trenutki v življenju so lahko povezani s solzami. Pre- pričana je, da je nagrada hkrati tudi priznanje celemu kolekti- vu, ki se trudi, da bi bili čim boljši. Hvaležna je vodstvu Mercatorja Mipa, ki jo je pred- lagalo za nagrado, in tistim, ki so jo izbrali. Zdenka Repec je trgovka z dušo in telesom. V Novem domu se je zaposlila leta 1972, poslov- odkinja je od leta 1981, sicer pa bo prihodnje leto praznovala že trideset let dela v trgovini. Trgovka je postala po naključju, bolj jo je vleklo v medicino, čeprav je že od malih nog zelo rada bila z ljudmi. Kmalu jo je trgovsko delo v celoti prevzelo, pozneje pa sta se za delo v trgovi- ni odločili tudi hčerki. Zdenka Repec je predvsem trgovka; sedenje v pisarni, pravi, Zdenka Repec. ni tisto pravo. Za poslovodsko delo so v glavnem rezervirane so- bote, drugače pa je med tednom najraje prodajalka. Zaveda se, da je uspeh v največji meri odvisen od zadovoljnih strank. Kupec je kralj, pozdraviti ga moraš že ob vstopu v trgovino in mu dati ve- deti, da je zaželen. Tako so jih naučili stari poslovodji. Kolektiv Novega doma je pod vodstvom Zdenke Repec eden najuspešnejših v Mercatorju Mipu. Sedmim delavcem je bolj ali manj stroga šefica, ki predvsem zahteva red. Sama pra- vi, da ni toliko stroga, kot je gla- sna. Zna pa prisluhniti sleherni želji in potrebi sodelavcev. Ker je konkurenca v trgovini iz dneva v dan hujša, je potrebno toliko več naporov, da si uspešen. Včasih je bilo zelo malo trgovin, bitka za kupca ni bila tako huda. Pa tudi kupci so danes zahtevnejši, kot so bili nekoč. Skupaj s kolektivom si želi, da bi uspešno delali tudi v bodoče, da bi obdržali vse dosedanje kup- ce in si pridobili nove. V tem me- secu so dosegli izredno dober promet, na tihem pa si želijo, da bi tako bilo tudi prihodnje mese- ce. Majda Goznik VELIKA NEDELJA / 100 LET GASILKEGA DRUŠTVA Gasilstvo brez vntešavanjci pulilike Prireditve v počastitev stoletnice Gasilskega društva Velika Nedelja so pričeli ži lansko leto s prvo velikonedeljsko nočjo, nadaljevali letos s stotim občnim zboroi društva ter zgraditvijo prizidka gasilskemu domu, sklepne prireditve pa so se tekale 17. in 18. junija. Poleg domačih gasilcev so se slovesnosti udeleželili gasilci iz skoraj vseh društev v občini Ormož ter številni drugi gost- je, med njimi župau občine Ormož Vili Trofenik, poslanec v državnem zboru Ivan Sisin- ger in predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory. Gostje so si lahko v velikone- deljskem gradu ogledali pri- ložnostno razstavo stare gasil- ske opreme, ki stajo zbrali ga- silski društvi Trgovišče in Ve- lika Nedelja. Proslavo ob stoletnici društva je pričel s polurnim promenadnim koncertom pihalni orkester Ormož. Ob 15. uri je bila svečana seja gasilskega društva Velika Ne- delja s predstavitvijo Zbornika, katerega avtor je Ivan Hržič in so ga izdali v počastitev jubileja. Pa- radni mimohod gasilcev se je pričel z doskokom padalcev Aero kluba Ptuj, ki so na tribuno prines- li državno zastavo. Predsednika domačega gasilskega društva Hin- ko Meško je poudaril stalno, že sto let trajajočo skrb za razvoj in na- Ročno gasilno brizgalno, ki že sodi v muzej, so popeljali si konji. predek gasilstva, ker le bolje opremljeni lahko ljudem učinko- vito pomagajo. Župan Vili Trofe- nik je poudaril, da se je velikone- deljsko gasilsko društvo ves čas obstoja izkazalo ne samo pri ga- silstvu, temveč tudi na drugih po- dročjih. Predsednik Gasilske zve- ze Slovenije Ernest Eory pa je po- vedal, da z letošnjim letom končuje slovensko gasilstvo v zadnjih nekaj več kot sto letih tret- je obdobje svojega razvoja. Še na- prej bo njihova organiziranost te- Foto: Štefan Hozyar meljila na prostovoljnem delu ii humanitarni naravnanosti člansi va brez vmešavanja politike. Prireditev je popestril tudi igra lec in režiser PD Simona Gre gorčica iz Velike Nedelje Lojz< Matjašič. Novozgrajeni prizidek h gasilskemu domu je blagoslovi' velikonedeljski župnik Drago Av" senak, svečano pa ga je odprl taj- nik društva Franc Vajda, ki med najbolj zaslužinimi za njegO' vo dograditev. •» Vida Topolovec" Med govorniki je bil tudi predsednik GZ Slovenije Ernest Eoi'i' Foto: Štefan HozV^^ GD Velika Nedelja je ob sto- letnici podelilo številna odliko- vanja. Gasilsko odlikovanje za posebne zasluge je prejel Franc Vajda, odlikovanja prve stopnje so dobili Amalija Kosi, Branko Cajnko* Ivan Hržič, Ivan Majhen in Andrej Žuran, druge stopnje Hinko Meško, Franc Munda, Janko Hržič, Janko Špindler in Leon Hržič, tretje stopnje pa Julija- na Kosi, Katica Hržič, Franc Golob, Branko Špindler, Jože Srec, Ivan Kosi, Viktor Kosi, Jakob Roškar, Stanko Novak, Davorin Novak, Janko Meško, Janko Majcen, Bran- ko Ivanuša, Franc Tuš, Milan Hergula in Anton Majcen. fEDNIK -6.julu 1995 od tod in tam-11 LESKOVEC, PTUJSKA GORA / SVEČANOSTI PRIVABILE MNOŽICO VERNIKOV la krajane, še zla«'* za vernike iz župnij Zg. Leskovec in Ptujska Gora, sta bili sobota. 1., in nedelja, 2. julija, pomembna dneva. Prvi so v soboto doživsii posvetitev prenovljene cerkve in birmo, drugi pa v nedeljo ob praznovanju godovnega dne ptujskogorske Matere Božje posvetitev treh novih zvonov. Oboje je seveda opravil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Cerkev sv. Andraža v Zg. Le- jlcovcu, zgrajena 1779., je bila na- zadnje prenovljena leta 1973, ko je službo stalnega župnika nasto- pil g. Mirko Štabuc. Od takrat do danes je čas opravil svoje in božji hram je bil ponovno potreb' a ob- nove. Ko so zbrali ves potrebni denar - nekaj so ga prispevali ver- niki, nekaj škofija -, so se lotili dela. Najprej so temeljito popra- vili ostrešje in zvonik, vanj celo namestili elektronsko vodeno uro in električno napravo za sa- modejno zvonenje, nato pa pre- barvali fasado, popravili obzidje in vzorno uredili okolico. Potem ko ga je pred množico domačinov pozdravil član župnij- skega sveta Janko Kozel, je škof dr. Kramberger v spremstvu dveh du- hovnikov blagoslovil prenovljeno cerkev, nato pa petinosemdesetim birmankam in birmancem podelil zakrament sv. birme. Skrbno pri- pravljena slovesnost - namesto obolelega župnika Mirka Štabuca je zanjo poskrbel domačin Janez Korenjak, duhovnik minoritskega reda p. Matej - se je končala z mašo. Ob somaševanju enajstih duhov- nikov iz ptujske in završke dekani- je jo je daroval visoki gost - škof dr. Kramberger. V nedeljo, 2. julija, pa so se fara- nom ptujskogorske župniie ure- sničile več kot pctdesetletL želje. Njihova cerkev, biser slovenske gotike, posvečena Materi Božji, je ponovno dobila zvonove. S svojo pesmijo (med II. svetovno vojno jo ie nasilno prekinil okupator), i^glašeni na začetek znane melodi- je Salve regina (Pozdravljena, kraljica!), bodo od daleč in blizu, s haloških vinorodnih bregov in plodne ravnice Dravskega polja zdaj še lepše kot kdaj koli prej va- bili vernike k molitvi. Slavnost na Gori se je pričela z maŠG ki jo jeob ;: jmaševan' štiri- indvajsetih dul.ovnikov i. ptuj- ske, završke in hoške dekan; je ter avstrijskega Gradca vodil škof dr. Kramberger. Masno svečanost, potekala je v popoldanskih urah pred polno cerkvijo vernikov, pa sta tokrat z ubranim petjem do- polnjevala združena cerkvena mešana pevska zbora iz Majšperka (tega je pripravil Stanko Veldin) in Ptujske Gore pod skupnim vodst- vom Štefana Mallyja. Pred približno pettisočglavo množico je zatem na trgu pred cer- kvijo sledil blagoslov treh novih zvonov. Prvi, največji, težak 700 kg in uglašen na ton G, je posvečen Mariborski škof dr. Kramberger je v spremstvu dekana završke dekanije E. Dreua In videmskega župnika E. Križana blagoslovil obnovljeno cerkev sv. Andraža. »Pozdravljena, kraljica!" bodo peli ptujskogorski zvonovi, ki jih je blagoslovil dr. Kramberger. V pripravah na dvig zvonov je sodeloval tudi lastnik nemške firme, ki je zvonove vlila, Rudolf Perner, medtem ko je Marijine pesmi igral pi- halni orkester Talum iz Kidričevega. Mariji, Materi Božji, drugi (400 kg, ton B) sv. Antonu Padovanske- Zvonove so dvignili 43 metrov visoko... mu in sv. Frančišku, tretji (300 kg, ton C) pa velikemu Slovencu, na- rodnemu buditelju dr. Martinu Slomšku, ki ga bo papež ob svojem prihodu v Slovenijo, tako vsaj upa- mo, razglasil za blaženega. Skupaj z že obstoječim 1100-kilogram- skim (ton Es) se bodo vsi štirje, kot že povedano, oglašali z začetkom pesmi Salve regina. Zvonove, za katere je denar (oko- li 5 milijonov tolarjev) prispevalo 70 botrov in drugi verniki, vlila pa firma Rudolfa Pernerja iz Passaua v Nemčiji, so nato s posebnim dvi- galom potegnili v stolp (43 m viso- ko!) delavci podjetja Konstruktor iz Maribora. Besedilo in foto: I.C. JURŠINCI / VELIKO TEŽAV S KAPELO Kapelo, ki ima svoje mesto ob zdravstvenem domu v Juršincih že dobrih 130 let, je v zadnjem času sporna. Stoji namreč no zemlji, katere lastnika sto po kupni pogodbi iz leta 1993 postalo Ano in Franc ŠtrucI. V letošnjem letu sto kapelo obnovila ter s pomočjo nekaterih uredila njeno okolico, vendar se za urejeni prostor pred kapelo zmeni malokdo. Štruclova živita le dobrih ne- kaj metrov od kapele, meja je le potok Krka, in prav zato sta ji želela dati po mnogih letih lepši videz. Urejanje kapele in njene okolice sta pričela v lan- skem letu, letos pa so se dela končala. Stavba je dobila novo fasado, urejena je bila okolica, ampak potem so se pojavile težave. "Po vsakem novem poskusu, da bi bila okolica kapele urejena, sva z ženo naletela na ovire. Okrog kapele so bile razmetane lesene deske, ki naj bi varovale posejano zemljo, in kmalu so po tej zemlji še vozili ter parkirali avtom ibile. Ponovno sva posku- sila trc^jič, vendar tudi takrat brez uspeha. Z ženo sva se obrni- la na pristojne službe, ti so si prišli prostor okrog kapele pog- ledat in na rezultate vsega še čakava," je ob našem obisku po- vedal Franc ŠtrucI. Sicer pa je bilo v Juršincih, bo besedah Franca Štrucla, slišati, da kapela ni njegova last in da mu jo bodo tako ali tako enkrat vzeli. Preurejena stavba zdravst- venega doma in bližnja kapela kraju vsekakor dajeta lepšo ter prijazi jšo podobo. Prav tega sta si Štrudova tudi želela, ampak nekaterim v kraju to ni po volji. Franc ŠtrucI pravi, da povožena zemlja pred kapelo pove marsikaj, tudi to, kako šoferji pazijo :ia urejenu okolico. "Šoferji puščajo svoje avtomo- bile skoraj na cesti, vozijo čez preurejeno zeljišče ob kapeli, vse pa je najverjetneje posledica neustreznega parkirnega prosto- ra, saj ga v bližini še ni. Kljub temu z ženo še nisva odnehala, kajti vse skupaj želiva pripeljati do konca. Obrnila sva se tudi na Cestno podjetje Ptuj, da si je prostor pred kapelo pogledalo, in morda bomo lahko skupaj našli kakšno ustrezno rešitev. Okrog kapele namreč namerava- mo namestiti manjše betonske robnike," pravi Franc ŠtrucI. Preurejena kapela naj bi dobila blagoslov v avgustu na veliki šmaren, v prihodnje pa naj bi ob njej pripravili tudi kakšno pro- cesijo. Štruclova bosta vztrajala pri svojem, želita si dogovor z bližnjimi sosedi, prepričana pa sta, da jima bodo pomagali tudi na občinskem sedežu. Kdo ve, morda bodo po vsem juršinski kapeli le naklonili več miru. Besedilo n posnetek: T. Mohorko PTUJ / OKTOBRA V PTUJU EVROPSKA ARHITEKTURNA DELAVNICA inoMUl^udeiitb d Mufu Ptuj bo od 12. do 21. oktobra letos gostil okrog 50 študentov ar- hitekture in sorodnih šol iz Evrope, ki bodo v okviru SESAM-a (Small European Students od Architecture Meeting), kije ena od dejavnosti mednaro(tne organizacije študentov arhitekture EASA, oblikovali svoje vizije o urbanističnem oblikovanju mestnih površin. Pri ten jim bodo pomagali mentorji arhitekti in urbanisti. Kot je povedal vodja projekta Gorazd Furman iz Celja, ki je skupaj z Natašo Jurgec iz Ptuja in Ksenijo Strnad ter še nekate- rimi sodelavci projekt prejšnji četrtek, 22. junija, predstavil v Ptuju, je za delavnico najzas- lužnejša Nataša Jurgec. Za njen predlog so se hitro ogreli, saj je Ptuj s svojo značilno veduto svo- jevrsten izziv. Študentje ljubljanske fakultete za arhitek- turo bodo skušali s kolegi iz tuji- ne in pod vodstvom profesorjev ter drugih strokovnjakov izpelja- ti projekt ureditve širšega obrežnega prostora reke Drave v Ptuju. Zaradi hitre urbanizacije so se v zadnjem stoletju pojavile razpoke v kompleksnosti mesta, reka Drava pa je pri tem ohranja- la razkorak med starim delom mesta in novo nastalo mestno strukturo. Staro mestno jedro je nagneteno med vznožje griča in reko Dravo, novejši del mesta na desnem bregu Drave pa se je za- radi prehitre urbanizacije vizual- n i n funcionalno vse bolj oddal- '. od mestnega jedra. Ker raz- vcak med starim in novim de- lom uničuje celovitost mesta, bi bila urbanistična ideja tista, ki bi vključevala povezavo in ublažitev le-tega. To pa je izziv, ki ga sprejamajo udeleženci med- narodne študentske arhitektur- ne delavnice, ki bo od 12. do 21. oktobra v Ptuju. Ideje za ureditev širšega obrežnega prostora Dra- ve v Ptuju bodo po končanem delu razstavljene in prikazane v razstavnem katalogu. Lega omo- goča raznovrstne javne funkcije, parkovne ureditve, ki naj bi se vključevale v turistični center ter reko Dravo približale mestu in meščanom. Mednarodna delavnica študen- tov arhitekture je za Ptuj velike- ga pomena ne samo zaradi pro- jekta, temveč zaradi nove pri- ložnosti za predstavitev Ptuja kot turističnega mesta. •*MG BARBARIN MODNI KOTIČEK Mekaiiaramantike Roza harva, ki se je spom- ladi začela pojavljati na modnih pi stali, se je do se- daj že močno in odločno za- sidrala tako v trgovinah kot na ulici. Prav levo pa se ho, od nežnega odtenka do močne pink, podala lepo zagoreli polti. Roza se namreč pocfa prav vsaki harvi las in polti, saitio iz- hrati je treba pravi odte- nek. Zelo romantična tn alccjant- na se pojavlja v tako imenova- nem ''total looku". Iorcj po- poln videz, kar pomeni vse, kar imate na sebi. od obleke, čevljev in pokrivala do nakita in torbice naj bo v roza, le tako bo ta nežna barva prišla do pravega i:ra:a. Lahko kli, da p'\iv njena nežnosnfl/i- zodcva popolno ženstvenost, ki jo lahko barvo izražate v dnevnih oblačilih ali v večerni toaleti. To je ROMANTIKA, kije namenjena prav ženskam. Ker pa vam aanes te barve ne morem prikazati, vam ponu- jam nekaj poletnega, vi pa si to zamislite v harvi. Barbara Plaveč 12-nasveti! 6.jul11 1995 - TEDNIH Kuharski nasveti BUČKE Družina bučevk je doma na ameriški celini in zajema več kot 800 vrst. Pridelujejo buče najrazličnejših barv, oblik in velikosti. V kuhinji ločimo dve vrsti bučk: poletne ali vrtne, to so sočasno sorte z mehko lupi- no, in zimske ali poljske buče - sorte s trdo lupino. Poletne bučke z mehko lupino pobiramo praviloma, ko še niso popolnoma zrele, s tem da je to odvisno od jedi, ki jo pripravlja- mo. Zaradi blagega orehastega okusa najbolj slovijo mehke bučke. Njihovo meso je tako nežno, da lahko uživamo tudi surove. Bučke - zucchini (prav- zaprav mlade vrtne buče) pride- lujejo po vsem svetu. Najoku- snejše so dolge do 15 centime- trov. Naši sosedi radi polnijo cvetove bučk in jih cvrejo v žvrkljanem testu, približno ena- ko kot mi cvremo akacijevo ali bezgovo cvetje. Bučke zahtevajo na splošno zelo kratek čas toplotne obdelave, s tem da je ta odvisen od sorte in starosti bučke. Glede na predela- vo v kuhinji poletne bučke ko- majda razlikujemo drugo od druge. Vse so prijetnega in bla- gega okusa, in če so predolgo na ognju, se razkuhajo v kašasto gmoto. Okusnejše so in tudi obliko ohranijo, če jih kuhamo v i lupini. Velike sorte se dobro obnesejo za nadevanje in pečenje. Zelo pri- merna sta mesni in zeliščni na- dev. Manjše in občutljivejše bučke kuhamo ali jih samo po- parimo ter jih ponudimo s suro- vim maslom ali na maslu soltira- ne. Lahko jih mešamo z drugo zelenjavo in jih ponudimo ob mesnih jedeh kot mešano zelen- javno prikuho. Če jih pečemo na žaru ali v ponvi, se neverjetno dobro ujemajo z paradižnikom, ki ga prav tako spečemo in ponu- dimo kot prilogo, lahko pa si pri- pravimo mešani zelenjavni krožnik. Lahko jih tudi nariba- mo in pripravimo ocvrte, vendar jih moramo prej posoliti, da spustijo vodo, in šele potem ocvreti. Najpogosteje jih cvremo tako, da jih narežemo na slab centimeter debele kolobarje, prav tako posolimo, da spustijo vodo, narahlo osušimo, pariško ali dunajsko paniramo in ocvre- mo. Na hitro ocvremo z obeh strani, da dobijo zlatorumeno barvo, in še tople ponudimo. Zraven serviramo eno izmed majoneznih omak. Enako cenjene kot ocvrte so tudi dušene, ki jih pripravimo tako, da olupljene bučke grobo nari- bamo in jih rahlo okisamo. Na maščobi narahlo prepražimo čebulo, ki smo jo fino sesekljali, dodamo strt česen, in ko ta zadiši, dodamo bučke, para- dižnikov concasse ali paradižni- kovo mezgo, lahko pa tudi svež paradižnik, dodamo še kumino in sol. Narahlo zalijemo z vodo ali kostno juho in počasi dušimo. Ko voda izpari, prilijemo smeta- no, med katero smo zmešali moko, in dušimo še nekaj minut. Tik pred serviranjem potresemo s seseljanim zelenim peteršil- jem. V kuhinji se vse bolj uveljavljajo tudi poljske in zimske buče (pri nas jim pravimo tudi golice) s trdo lupino in dišečim, nekoliko vlaknatim mesom ter velikimi pečkami, ki jih jemo posušene. Zimske ali poljske buče so okrogle, ovalne, včasih celo malo oglate, imajo bledo do žareče oranžno lupino in temnejše meso. Pretlačena zimska buča je osnova izdatne juhe, ponudimo pa jo lahko tudi kot zelenjavno prilogo. Po starem severnoameriškem običaju spečejo tam jeseni tudi bučno torto. Poljsko ali zimsko bučo v kuhinji uporabljamo le popolnoma zrelo. Lupina je de- bela in trda, včasih rebrasta, meso je čvrsto in surovo ni užitno. Dozorelo semenje mora- mo pred kuhanjem odstraniti. Lupina je prav tako neožitna, zato jih moramo pred uporabo vedno olupiti. Narezano na ne- koliko večje krhlje začinimo in jih s kosi surovega masla spečemo. Večino zimskih buč lahko pretlačimo v pire, ki je odlična osnova juh in sladkih nadevov za kolače. DUŠENE BUČKE Potrebujemo (za 5 oseb) -60 dag bučk •2 žlici milega kisa - 5 dag maščobe (olje) - 5 dag čebule - 2 stroka česna -1 dag paradižnikove mezge - ščep kumine, sol -1 del kisle smetane - 2 dag moke Olupljene bučke grobo nariba- mo in jih okisamo. Na maščobi nekoliko prepražimo sesekljano čebulo, dodamo strt česen, in ko ta zadiši, dodamo bučke, para- dižnikovo mezgo, kumino in sol. Pokrijemo in dušimo. Ko voda izpari, prilijemo smetano, med katero smo pomešali moko. Dušimo še nekaj minut, po želji na koncu dodamo še sesekljan peteršilj. Veliko uspeha pri pripravi vam želim. •> Nada Pignar, - učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE / Samomoi' in samo- morilni pokkusi Samomori in samomorilni poizicusi so vedno v naraščanju. V industrijsico razvitih državah so izračunali, da pride letno na sto tisoč prebivalcev povprečno dvesto do tristo samomorilnih poizkusov in osemnajst do petindvajset samomorov. Na en uspel samomor pride potemtakem deset do dvajset poskusov samomorov. Ženske večkrat poizkušajo narediti samomore kot moški, a jim manjkrat uspe. Razmerje uspelih samomorov med moškimi in ženskami je 1:4. Razlog je delno v tem, ker večina med nji- mi to poskuša narediti s tabletami ali plinom, zaradi česar jih večkrat rešijo kot moške. Ti večinoma poskušajo na nevarnejše načine, kot so obešanje, skok z višine in s strelnim orožem. Znana je tudi zveza med uspelimi samomori in starostjo. V obdobju med letoma 1955 in 1964 je bilo v Sloveniji v starostni skupini 15 in 19 let povprečno 17,9 samo- mora, v starostni skupini od 20 do 49 let 31,2 in pri starejših kot 50 let celo 42,7 uspelih samomorov na 100 tisoč prebivalcev letno. Obstaja tudi zveza med samo- mori in alkoholizmom. Med tisti- mi moškimi, ki so v omenjenem obdobju v Sloveniji naredili sa- momor, je bilo 45% alkoholikov; v času dejanja pa je bilo alkoholizi- ranih kar 59,6 moških samomo- rilcev. Pravzaprav obstaja več razlag sa- momora. Govori se celo o egois- tičnem, altruisiičnem in ano- mičnem samomoru. Do prvega pri- de, ko človek ne prenese, da ni ljubljen in v središču pozornosti, pri drugem človek žrtvuje sam sebe, da ohrani drugega, in pri tret- jem si vzameživljen je,ker ga jesku- pina, ki mu je dajala varnost, izkl- jučila ali razpadla. Po mnenju S. Freuda je samomor odsev posebnega nagona po smrti; ta nagon je po njegovem lasten vsem živim bitjem in lahko pod določenimi nevrotičnimi pogoji prevlada nad svojim nasprotjem - nagonom po ohranitvi življenja. Danes lahko rečemo, da pride do samomorilnega poskusa, kadar je človek oropan lastnega jaza ali ovi- ran v svojem razvoju, kadar ne vidi več globljega smisla svojega živl- jenja ali ko njegov strah, osamlje- nosti in nemoč dosežejo tako stopnjo, da jim ni več kos. Še nekaj o tem pa naslednjič. •* mag. Bojan Sinko KRVODAJALCI 20.JUNIJ -1 iaacliegan,Kraigher- jeva 28, Ptuj; Branko Repič, Videm pri Ptuju 24/a; RaJivoj Doveiar, Strjanci 33, Podgorci; Janez Žumer, Hajdoše 66; Boris Spindler, Krerapljeva 6, Ptuj; Vida Gonc, Groharjeva pot 2, Ptuj; Franc Mihelič, Janežovski Vrh 28; Anton Feguš, Sedlašek 15/a, P^kI- lehnik; Janko Kodrič, Bukovci 92/'a; Tatjana Molnar, Potrčeva 18, Ptuj; Ja- nez Potočnik, Hrastovec 26, Zavrč; Marija Rojko, Nova vas 77, Markovci; Stanko Božičku, Dolena 36/a, Ptujska Gora; Janez Kocmut, Žabjak 59, Ptuj; JanezTašner, Mestni Vrh 89,Grajena; Andrej Kozel, Panonska ul. 5, Ptuj; Jožica Predikaka, Kicar 77, Ptuj, Mi- lan Krajnc, Grajena 36, Puij; Benja- min Korbun, Volkinerjeva 7, Ptuj; Ja- nez Kokol, Suha veja 8, Ptuj; Stanko Polič, Vintarovci 76; Franc Murko, Pobrežje 113, Videm pri Ptuju; Jakob Janžekovič, Strejaci 7, Polenšak; Mir- ko Čuš, Bukovci 24/a, Markovci; Zlat- ko 1 lojnik, Zamušani 22/h, Gorišnica; Sandi Roškar, Pobrežje 146, Videm pri Ptuju; Marija Vojsk, Kicar 45/b, Ptuj; Vinko Bruraec, Reševa 6, Ptuj; Ivan Vidovič, Barislovci 1 l/a, Lovrenc na Dravskem polju; Zlatko ŠtrucI, Dra- vinjski Vrh 2/b, Videm; Ivan Kukovič, Suha veja 7, Ptuj; Alojz Zelenik, Natašina pot 5, Ptuj; Stanislav Brodnjak, Dravinjski Vrh 11, Videm; Srečko Fekonja, Strejaci 1, Dornava; Marija Šlumberger, Stojnci 20, Mar- kovci; Darko Hažič, Formin 52, Gorišnica; Martin Brec, Volkraerjeva 7, Ptuj; Franjo BezjakjArbajterjeva 3, Ptuj; Anica Kmetec, Cirkovce 1/c; Marjan Voda, Podvinci 50/a, Ptuj. 21. JUNIJ - Bogdan Gojčič, Rimska pl. 20, Ptuj; Robert Špacapan, Volčja Draga 81; lioštjan Debelak, Pristava 38, Črna na Koroškem; Sancli Žunko- vič, Zlaloličje 26, Starše; Damjan Hab- janič, Štantetova 14, Maribor; Simon Gaberšček, Podbreg 7, Tolmin; Boštjan Pratnekar, Maistrova 9, Slo- venj Gradec; Andrej Šajn, Cesta v Sta- ro vas 3; Silvo Videc, Mala Breza 8; Bo- ris Fajfar, Miklavž pri Ormožu 68; Vinko Valetitan, Šeronova 4, Ptuj; Da- nijel Goja, Škocjan 35/d, Koper; Ev- gen Pavlovec, Bač 7, Knežak; Andrej Grah, Doljni Slaveči 126; Roman Hor- vat, Gomilca 15/a,Turnišče; Uroš Sa- motorčan, Velika Ligojna 35/a; Aleš Furlan, Podraga 29, Podnanos; Tadej Štravs, Srednji Lipovec 21; Janez Mužan, Triglavska 14, Ribno; Denis Aracki, Spuhlja 105; Simon Hudour- nik, Konomska 37, Velenje; Boštjan Zrira, Hrašče 4, Postojna; Janez Kai- zer, Libeliška Gora 12, Libnja; Roma- na Habjanič, Ul. 5. prekoraorske 4, Ptuj; Damjan Rot, Dovje 95/a, Moj- strana; Arif Selimi, Miren 115, Nova Gorica; Emil Slapar, Loke 33, Trbovl- je; Blaž Anžel,Šmarskac. 2, Litija; Ra- domir Plavšič, TZO 73, Kočevje; Da- nici Dolderer, Celovška 106, Ljublja- na; Fabio Fermo, Jagodje 33, Izola; Marko Rupnik, Režiška 21, Logatec; Danijel Lovenjak, Cankova 37; Mir- sad Halibašič, Podmilščakova 16/c, Ljubljana; Mitja Šeremet, Pokopa- liška 1, Ljubljana; Bashkim Gashi, Glinška 9, Ljubljana; Tomaž Zadni- kar, Hrušova 2, Dobrova; Anton Tun- i_ič, Berneiičeva 4, Koper; Franc Skrinjar, Verščica 34, Ljutomer; Franc Vrbnjak, Partizanska 48, Radlje; Matjaž Marinič, Gibina 59, Ljutomer; Boris Lebar, Prapotnikova 5, Ptuj; Andrej Štukelj, Mihelja vas 2, Črnomelj; Ernest Šolar, Brezje 55/a; Srečko Novak, Društvena 2, Ljublja- na; Andrej Kus, Pristava ob Krki 6; Igor Andelič, Žibernik 27, Rogaška Slatina; Stanislav Novak, Paridol 22, Gorica; Uroš Purgar, Zakriž 37; Sergej Marinčič, Ljubljanska c. 4/d; Marko Šuštar, Pot na žago 11, Ihan; Klemen Jugovac, Vinjole 24, Lucija; Boštjan Marko,Gosposvetska 56, Maribor; Pe- ter Bondarenko, Blejska Dobrava 117; Janko Pavlic, Črmošnjice 3, Novo mes- to; Alojz Ži tnik, Dornavska c. 20, Ptuj; Franc Maje, Dolič 60; Berislav Miličevič, Mlaka 6, Kočevska Reka; Kristijan IBrejc, Nova vas 2, Radovlji- ca; Aleš Motaln, Cankarjeva l,Zg. Pol- skava; Marjan Kvas,Češenik 15, Dob; Boštjan Popovič, Brodarjev trg 12, Ljubljana; Vladimir Škoda,Kardeljev trg 2, Velenje; Aleš Zgonc, Ižanska c. 231/A, Ljubljana; Damjan Penko, Na- danje selo 19, Pivka; Dejan Vojin,^Be- blerjev trg 14, Ljubljana; Andrej Ceh, Juršinci 74/A; Roman Meden, Polhov Gradec 61; Kristijan Regoda, Ptujska 47, Miklavž; Franc Koncilja, Zg. Tu- hinj 55/A; Aleksander Krojsl, Zg. Haj- dina 107; Tomaž Švajger, Ul. bratov Vošnjakov 5; Stanko Lajhar, Breg 20, Zreče; Uroš Valenčič, Slavka Grurana 8, Novo mesto; Pavel Kržnar, Osredek pri Krmelju 1; Aleš Bratun, Beričevo 8/B; Gorazd Prosenik, Jesenice na Do- lenjskem; Gorazd Zakelšek, Grdina 14, Stoperce; Sašo Pečnik, Majsirova 7, Slovenj Gradec; Tonček Pungart- nik, Stranice 21. 22. JUNIJ - Jože Bombek, Ptujskac. 20, Ormož; Matevž Velnar, Loperšice 31, Ormož; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Franc Heniak^ Stanošina 29/C, Podlehnik; Branko Šcnkiš,Žabjak 61, Ptuj; Andrej Forstnerič, Pobrežje 132, Videm pri Ptuju; Milan Marinič, U1.25. maja 8, Ptuj; Branko Kovačec, Formin 14/A,Gorišnica; Marjan Šam- perl, Ul. B. Kraigherja 26, Ptuj; Miran Bauman, Lovrenc na Dr. polju 2; Jožef Vrtič, Zabovci 74, Markovci; Štefan Durkin, Žmavčeva 4/A, Maribor; Franc Novak, Cirkovce 22; Simon Hodnik, Bevkova 3, .Maribor; Ivan Crešnik, Kajuhova 1, Ptuj; Peter Naj- virt, Ložane 6, Pernica; Anton Bcra- nič, Brunšvik 52, Rače; Ivan Rola, Sel- ce 59, Voličina; Edvard Krajnc, Stara Drava 4, Sp. Duplek; Bojan Rojko, Obradovičeva 3, Maribor; Darko Bevc, Beograjska 45, Maribor; Tomaž Kaučič, Dupleška 55, Maribor; Ivan Bubnjar, Cv. Jazbina 96; Franc Er- man, Nova ul. 7, Sp. Duplek; Stanislav Valand, Sp. Gorica 45, Pragersko; Slavko Simonič, Brezovci 7, Polenšak; Franc Rojko,Zg. Duplek 37/B, Sp. Du- plek. V SADNEM VRTU v prvi polovici julija še vedno varujemo sadje pred ja- bolčnim zavijačem. Škropi- mo z basudinom v 0,15-od- stotni koncentraciji, katere- ga karenčna doba je 21 dni. Če smo opazili v nasadu po- jave pršic, jih uničimo, če prej omenjenemu škropivu dodamo dikofol E 20 v 0,15- odstoini koncentraciji, sicer pa še naprej v I5-dnevnih presledkih opravljamo škropljenje s kontaktnimi fungicidi, kot je diihane M 45 v 0,25-odstotni koncen- traciji proti škrlupu, če pa imamo opravek s plesnijo, pa dodajamo še karathane, bayleton ali pepelin v 0,1- odstotni koncentraciji. Pri- poročljiva je uporaba kom- biniranega sredstva proti škrlupu in plesni antraco. BT v 0,2-odstotni koncen- traciji. Tudi julija še opravljamo poletno rez. To je nujen ukrep, še zlasti pri mlajšem sadnem drevju in drevesih, cepljenih na šibkih podla- gah, če želimo uravnavati rast in rodnost. S poletno rezjo skrbimo za osvetlje- nost in zračnost cele dreve- sne krošnje, plodovi bodo lepše obarvani in okusnejši, in kar je najpomembnejše, če poletno rez opravimo pra vočasno in dovolj skrbno, bo toliko boljše potekalo formi- ranje cvetnega nastavka za rodnost v naslednjem letu. Če nismo že med obiran- jem češenj in visenj odrezali vej, ki so se v rasti napačno usmerile v drevesno krošnjo ali jo preveč zgoščujejo, opravimo to neposredno po obiranju. Odstranimo tudi veje, ki so se med obiranjem polomile, in zgladimo nasta- le rane, da bo njihovo zaraščanje boljše. Če je dre- vo prerastlo želeno višino, mu vrh krajšamo. Pripo- ročljivo je to narediti sedaj, da se krošnja do jeseni še do- bro obraste. V OKRASNEM VRTU kosimo trato redkeje, kot je to bila potreba doslej, ko so trave ob pogostnih padavi- nah bujno rastle. Kosilnico naravnamo na višjo rez, da ob vročini sonce ne presuši travnih korenin. Tudi gno- jenje z rudninskimi gnojili v vročih mesecih julija in av- gusta raje opustimo, razen če trato zalivamo. V juliju je zelo pomembno opravilo odstranjevanje odcvetelih cvetov in socve- tij. Okrasne rastline tako po- daljšujejo dobo cvetenja ali pa se krepijo in utrjujejo nji- hovi organi od korenike do nadzemnih organov, na ka- terih se bo pričel tvoriti cvetni nastavek za naslednjo cvetno dobo, ne da bi iz- gubljale energijo za tvorbo plodov in semen. Morda se to priporočilo sliši čudno, vendar okrasne cvetnice go- jimo le zaradi cveta, kar je v nasprotju s sadnimi rastli- nami in vrtninami, kjer je namen gojitve pridelati plod in seme. V ZELENJAVNEM VRTU pomeni koledarski prehod v drugo polletje ter pomladi v poletje obenem čas žetve in setve. Kakor koli se to na prvi pogled sliši čudno, je vendarle res, da se je čas prevesil, s tem pa tudi tisti del zelenjavnega vrta, v katerem gojimo vrtnine s so- razmerno krajšo rastno dobo. Precej vrst zelenjav- nic že pospravimo, na iz- praznjene gredice pa sejemo zelenjavnice, ki jih bomo uporabljali kot sveže v poz- nem poletju in jeseni, mno- ge med njimi pa nam bodo koristno služile za zimsko hrambo v svežem ali prede- lanem stanju. Gredice, ki so jih zapusti- le zgodnje vrste zelenjadnic oziroma vrtnin, skrbno očis- timo vseh ostankov s kore- nikami vred. Koristneje je os.anke in odpadke požetih vrtnin kompostirati kot jih podkopati na gredi, kjer so rastle. S kompostiranjem oziroma odstranitvijo ostan- kov vrtnin smo odstranili bakterijska gnezda zelenjav- ne gnilobe, ki bi utegnila škodovati novim posevkom. Zemljo obdelamo plitvo s plitvim rahljalnikom, vrtul- jasto moliko ali vilasto lopa- to. S plitvo pripravo zemlje za naslednji possevek ohranjamo vlago v tleh pred pretiranim izhlape -anjem v času poletne vročine. V tem času presajamo vse vrste kapusnic: zelje, cve- tačo, brokoli, kitajsko zelje, zeleno, ohrovt, kodrolistni in brstični ohrovt ter razne vrste kolerabic. Do sredine julija je čas za setev strniščne repe, kavle - podzemne kole- rabe, vseh vrste korenja, pe- teršilja, rdeče pese, redkvice in črnega korena. Na prosto sejemo za jesensko rabo en- divijo sorte eskariol rume- no, za pozno poletno in je- sensko rabo dečjo glavo, za skladiščenje pa je primerna endivija sorte zeleni eska- riol. Od glavnatih solat seje- mo sorte atrakcija, brazili- janka, ljubljanska ledenka in unicum, ki gredo pozno v cvet in prenašajo poletno vročino. Solate tudi presaja- mo na sončna mesta med plodovke in kapusnice kot mašilo praznin, če so posa- mezne rastline oziroma sa- dike iz kakršnih koli vzro- kov na teh gredicah propad- le. V mešanem posevku glavnata solata odlično raste s korenje, porom in čebulo. Za vrste radiča, ki smo ga namenili za siljenje, je setev že prepozna, v poštev pride še samo presajanje oziroma redčenje posevka, radič za rezanje in glavnati radič pa sejemo do srede julija, vse- kakor pa šele po najdaljšem dnevu. *** Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, kijih pridelujemo zaradi lista, 9. in 10. julija, zaradi plodov od 2. do 4. ter 11. in 12. julija, zaradi korenike od 4. do 7. ter 13. in 14. julija ter rastline, ki jih pridelujemo zaradi cvetov, in zdravilna zelišča 8. in 14. julija. •> Miran Glu$ič, ins. ag"* TEDNIK -6. julij 1995 šport -13 PTUJ / NA OSNOVNI ŠOLI LJUDSKI VRT Do vdiUh uspelHiv Z nei^ ;'V šolo prihajam ob pol sedmih zjutraj, odidem okoli pol dveh, nato po se vrnem na šolske terene običajno še popoldan. Jokaj? Zjutraj, že pred rednim poukom, vadimo z učenkami skok v višino, enkrat tedensko po folkloro. Popoldan imamo dvakrat tedensko po dve uri rokomet, po tudi atletske discipline. Potem so tu še popoldnevi ali konec tedna, ko grem z otroki na tekmovanje. Dejansko so obdobja, ko sem od jutro do večera v šoli," pripoveduje učiteljica športne vzgoje v osnovni šoli Ljudski vrt Silva Fartek. Podobno po je zaposlen tudi njen sodelavec Ivan Čuš, le do z drugimi disciplinami. On se posveča poleg atletike še nogometu. Uspehi so seveda tu. Osnov- nošolci iz Ljudskega vrta so iz- redno uspešni v športih, saj so bili dečki dve leti državni prvaki v nogometu, letos so tretji. Mlajše učenke so prav tako občinske prvakinje v rokometu, starejše pa občinske in regijske prvakinje, v državi pa so bile četrte. Izjemno uspešne pa so bile učenke v atle- tiki: Natalija Mlakar srebrna na občinskem in regijskem tekmo- vanju z žogico, Anja Kaisersber- ger zlata na občinskem in bronas- ta na državnem tekmovanju v skoku v višino, njena sošolka Maja Rosic si je s skokom v višino priborila bronasto in srebrno medaljo na občinskem in regijskem, Nataša Potočnik iz sedmega razreda pa v isti disci- plini zlato na občinskem in bron na regijskem tekmovanju. Nina Varjačič je pritekla dve srebrni v teku na 300 metrov. Vsa ta dekle- ta so tekmovala tudi na državnih tekmovanjih. "V otrocih so zelo veliki poten- ciali. Poskušam jih usmerjati v at- letski klub, vendar pri vseh to ne uspe. Navajene so delati v šoli. Iz- redna škoda pa je, da nimajo šport- ne vzgoje pod vodstvom športnih pedagogov mlajši učenci, saj so otroci najbolj gibalno sposobni od 7. do 9. leta," pripoveduje Silva Fartek. "Moji učenci so z nogometom za- strupljeni. Z veseljem ga igrajo v šoli, vsi, ki igrajo za šolo, pa se vključujejo v nogometne klube. Vzornike imajo v naših nekdanjih učencih, ki igrajo pri Dravi in dru- god," razlaga Ivan Čuš. Na šoli v Ljudskem vrtu poučuje Silva Fartek že 23 let, naslednje Silva Fartek Ivan Čuš .Najboljši športniki v šoli, med njimi tudi nosilci državnih odličij. leto pa bo pričela svoje 30. leto poučevanja športne vzgoje. Tudi za Ivanom Čušem je že 18 let dela z učenci v Ljudskem vrtu. Oba torej več kot temeljito poznata delo z učenci, razmere za delo in možnos- ti. "Podobne uspehe kot letos dose- gava že vsa leta. Šola se udeležuje vseh občinskih športnih tekmo- vanj, tako da imamo za nekatere športe zunanje mentorje. Vendar bova obupala, če se ne bodo razme- re za delo izboljšale in če ne bo šport bolj cenjen. Prav s športom ogromno prispevamo k zdravju otroka, kasneje odraslega. V tako majhni državi, kot je Slovenija, bi morali bolj skrbeti za zdravje in šport," menita učitelja Silva Fartek in Ivan Čuš. Ob dograditvi šole bo najbrž pri- zidana nova telovadnica in tako bodo rešili prostorsko stisko te najštevilčnejše ptujske šole pozi- mi. Ob lastnem igrišču uporabljajo še igriščeob ribniku. Ko sem si og- ledala enega in drugega nekoliko tenmeljiteje, sem se zgrozila, kako sta uničeni. Ni mrežic na koših in ne na golih. Nekdo je izruval celo betonski zidak in prevrnil ogrodje koša na igrišču pri ribniku. Ministrstvo za šolstvo in šport - sektor šport je osnovni šoli Ljudski vrt čestitalo k iz- rednemu uspehu njenih učen- cev. "Z vašim pristopom ste na najlepši možen način dokazali, v katero smer naj se razvija slo- venski šport. Prepričani smo, da boste tudi v prihodnje posve- tili športnemu utripu na vaši šoli tako veliko pozornost," piše med drugim državni sekretar za šport dr. Janko Strel. "Tega seveda ne počno učenci, še najmanj pa med poukom ali odmo- ri. Mreža na golu zdrži nekaj dni, nato je vsa potrgana ali ukradena. Sedaj prosiva, tudi po Tedniku, naj tisti, ki se zadržujejo na igriščih, ne uničujejo novih tribun na igrišču pri ribniku," končujeta pogovor o lepih rezultatih učencev in učenk Ljudskega vrta Silva Fartek in Ivan Čuš. M. Zupanič KKTURNIŠČEPTUJ Zagrebška 58 62250 PTUJ razpisuje ŠOLO JAHANJA V ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ. Vpis: 7., 8. In 9. julija od 18. do 20. ure v klubu na Turnišču. Vljudno vabljeni! d PTUJ / TENIS TOUR LUKA '95 udel^ba v teniškem centru Luka v Žabja- ku so v soboto tekmovali moški po- samezno do 35 let. Nastopilo je re- kordno število tekmovalcev - ka r 58, kar kaže na to, da se Tenis tour Luka vse bolj uveljavlja med teniškimi rekreativci, ki v Ptuj prihajajo iz bližnjih krajev. Rezultati polfinala: A. Lukman - S. Potrč 9:3 in R. Popovič - D. Mumlek 9:4. V finalu je slavil R. Popovič, ki je premagal A. Lukmana z rezultatom 2:0. V soboto bodo tekmovali moški nad 35 let in ženske. (MG) TOPOLŠICA /4. MEDNARODNI OTROŠKI ŠAHOVSKI TABOR V petek, 30. junija, seje v termah Topolšica končal 4. mednarod- ni otroški šahovski tabor, ki gaje organiziralo Društvo šahov- skih mentorjev Slovenije. Udeležilo se gaje 112 osnovnošolskih otrok iz vse Slovneije in sosednje Hrvaške, med njimi 19 otrok iz OŠ Gorišnica, Markovci in Ljudski vrt (pet letošnjih državnih prvakinj in prvakov je imelo bivanje brezplačno). Tabor je potekal pod general- nim pokroviteljstvom Urada Republike Slovenije za mladi- no, zato je na svečani otvoritvi v nedeljo govoril tudi namestnik direktorja Urada Bogomir Vau- potič. Udeleženci so imeli 24 ur šahovskega pouka, kjer so jim priznani šahisti, kot so MM Gre- gor Mohr, MM Zvonimir Meštrovič, MM Matjaž Mikac in drugi, podajali šahovsko znanje, med seboj pa so se pomerili tudi v turnirskih partijah. Tudi v popoldanskem času so imeli udeleženci pestro izbiro dejavnosti. Lahko so se kopali v hotelskem bazenu, igrali namiz- ni tenis in tenis, imeli aerobiko, gledali mladinske filme, pripra- vili so mini olimpiado, turnir v malem nogometu, ogledali so si Rotovnikovo jamo, odigrali si- multanke z MM Zvonimirjem Meštrovičem, MM Matjažem Mikcem, MK Urošem Zalokar- jem in handicap mečzMMGeor- gom Mohrom, državni prvakinji Darja Kapš in Jana Krivec sta odigrali partijo na velikem šahu pred hotelom, poslastica za ude- ležence tabora in druge hotelske goste pa je bila partija, ki jo je odi- gral MM Georg Mohr na slepo z državnim prvakom Tadejem Ko- betom. Zaključka tabora se je kot slav- nostni gost udeležil direktor Za- voda Republike Slovenije za šolstvo Ivan Lorenčič. Mladim je govoril o pomenu šaha za razvoj osebnosti, pohvalil organizacijo, najboljšim pa podelil medalje. Vsi udeleženci so prejeli spomin- ske majice z znakom tabora in priznanje za udeležbo, najboljši pa poleg medal ješe šahovsko lite- raturo. Po zaključku tabora se je go- spod Lorenčič zadržal v daljšem pogovoru z mentorji in šahovski- mi trenerji, ki so mu predstavili svoje poglede, kako popularizira- ti in razviti šahovsko igro v slo- venskih šolah, sam pa jim je pri njihovem delu obljubil pomoč in podporo Zavoda. Tatjana Vaupotič, predsednica Društva šahov- skih mentorjev Slovenije ! ff osnovnih iolab naprel zanimania za nogomet z zadnjim turnirjem in zakl- jučno slovesnostjo so končali letošnja šolska tekmovanja v ma- lem nogometu na področju ptuj- ske regije. Na prvenstvih je nas- topilo 320 igralcev iz 16 šol, izve- del pa jih je ŠZ Ptuj na treh zu- nanjih igriščih in v dvorani Cen- ter. Rezultati za učence 5. in 6. razre- dov: skupina A: Gorišnica - Markov- ci 2:2, Destrnik - Mladika 0:5, Mar- kovci - Mladika 0:2, Gorišnica - Destrnik 3:1, Destrnik - Markovci 0:6, .Mladika - Gorišnica 2:2; skupina B: Hajdina - Juršinci2:7, Ljudski vrt ■ Hajdina 1:0, Juršinci - Ljudski vrt 1:2; skupina C: Zetale - Cirkulane 2:1, Olga Meglic - Dornava 1:0, Ki- dričevo - Žetale 0:2, Videm - Olga Meglic 1:0, Cirkulane - Kidričevo 2:3, Dornava - Videm 1:2; finale: Ljudski vrt - Videm 3:0, Žetale - Vi- dem 1:1, Lj. vrt - Žetale 0:3, Mladika - Žetale 0:1, Mladika - Lj. vrt 2:1, Vi- dem - Mladika 1:1. Vrstni red naj- boljših - ml. učenci: 1. Žetale, 2. Mla- dika, 3. Ljudski vrt,4. Videm. Skupaj ml. in st. učenci: Ljudski vrt 36 točk, Žetale 33 (20,13) Mladika 33 (18,15). Najboljši strelec in igralec prvenst- va je bil Matej Hvaleč (Lj. vrt), odlično pa so ga vodili ptujski sodni- ki Silvo Kornik, Doki in Zagoršek. Ivo Koritnik PTUJ / PLANINSKO DRUŠTVO Izlet na Triglav Planinsko društvo Ptuj organizira za člane 22., 23. in 24. julija izlet na Triglav in v dolino Triglavskih jezer. j Pot: Aljažev dom v Vratih (1015 m), čez Prag do Staničeve koče, Kreda- rica (prenočitev), Triglav, po zahodnem grebenu do Tržaške koče na Doliču, čez preval Hribarice v dolino Triglavskih jezer, do koče pri Triglav- skih jezerih (prenočitev), čez Komno do koče pri Savici (5,5 ure). | CENA: Cena izleta je 4.300 SIT. V ceno je vračunan prevoz v obe smeri, i prenočišče na skupnih ležiščih, 2 x čaj in vodstvo izleta. Prijave z j vplačilom sprejemamo v društveni pisarni na Minoritskem trgu 5 do za-' sedbe avtobusa vsak torek in petek med 16. in 18. uro. Ker je izlet namen-^ jen članom PD, prosimo, da prijavljeni poravnajo tudi članarino za letoj 1995. Udeležencem svetujemo, da se primerno opremijo. Izlet odvetuje- mo obolelim (zlasti na dihalih in srcu) ter predšolskim otrokom. Izlet vodi Tone Purg s petimi sovodniki. Vse informacije v zvezi z izletom dobite v; društveni pisarni. Vodstvo izleta \ ŠPORTNE VESTI NOGOMETNI POKAL • Drciva x Aluminijeml V soboto so v Velenju izžrebali pare šestnajstine finala pokala Slovenije v nogometu. Žreb je bil za ptujska predstavnika Alu- minij in Dravo zelo zanimiv, saj se bosta pomerila med seboj. Tekme bodo 2. in 6. avgt^sta. I.k. PRESTOPNI ROK V NOGOMETU Iztekajoči se prestopni rok v slovenskem nogometu v ptuj- skem drugoligašu Dravi zaen- krat ni prinesel vidnih pretre- sov. V torek smo izvedeli, da moštvo v glavnem ostaja enako kot v minuli sezoni, trudijo pa se tudi za ustrezne okrepitve. Daleč največji problem pa je de- nar, predvsem pridobivanje sponzorjev. I.k. ATLETIKA • V soboto miting v Ptuju! V Ptuju bo znova atletski mi- ting. Ptujski atletski klub je namreč organizator medklub- skega mitinga Ptuj '95, ki bo v soboto popoldan na stadionu Drave. Ker bo 15. in 16. julija v Celju posamično člansko državno prvenstvo, organizator- ji pričakujejo, da se bodo nekate- ri boljši atleti in atletinje mitin- ga udeležili zaradi preverjanje trenutne forme pred nastopom v Celju. Moški se bodo pomerili v tekih na 100, 400, 1000 in 2000 metrov, skokih v daljavo in višino ter suvanju krogle, žen- ske pa v tekih na 100,400 in 800 metrov, skokih v daljavo in višino ter suvanju krogle. Tek- movanjem bodo začeli ob 17. uri. I.k. ATLETIKA # Maja Žižek se je izkazala V Kranju so merili moči mlajši mladinci in mladinke za državne naslove v atletiki. V obeh konkurencah je bilo doseženih nekaj zelo odmevnih rezultatov. Nov mladinski re- kord je dosegla Maja Žižek (Ptuj) v teku na 2000 m s časom 6:26,37. Ta najobetavnejša ptuj- ska atletinja je bila odlična tudi v teku na 1000 m in zmagala z dosežkom 2:58,23. Ivo Kornik KOLESARSTVO • Uspešni Ptujčani V nedeljo, 2. julija, so se sta- rejši mladinci Perutnine Ptuj udeležili ravninske kolesarske dirke v Piersu (Italija). Na 105 km dolgi krožni progi so odvozi- li 6 krogov. Po 80 kilometrih je pobegnila skupina desetih kole- sarjev in prednost povečevala do konca. 8 km pred ciljem se je Ptujčan Miran Kelnerodločil za samostojni pobeg, ki mu ni mo- gel slediti nihče od ubežnikov. Rezultati: 1. Kelner (Perutni- na), 2. Rovani +35", 3. Facca +44". Mlajši mladinci so tekmovali na štiridnevni etapni dirki po Madžarski. Rogina je bil odličen peti, Finšgar in Kelner pa 16. in 18.. V skupni razvrstitvi je Per- utnina zasedla ekipno 2. mesto. Zmagali so kolesarji iz Brna (Slovaška). S.K. JADRALNO LETENJE • Sredi prvenstva v Slovenj Gradcu V Slovenj Gradcu poteka četrto državno prvenstvo v ja- dralnem letenju, ki se ga ude- ležujejo tudi štirje ptujski piloti. 33 tekmovalcev tekmuje v dveh tekmovalnih razredih. Po štirih tekmovalnih dneh vodi v stand- ardnem razredu Ivo Šimenc iz Lesc, Ptujčani Iztok Žagar, Zo- ran Malovič in Tomaž Bezjak pa so uvrščeni na 18., 20. oziroma 21. mesto. V odprtem razredu vodi Leščan Boštjan Pristavec, Ptujčan Igor Kolarič pa je tre- nutno na četrtem mestu. Tek- movanje bo trajalo do konca ted- na. MZ TK MARATON • Zmaga in drugo mesto Po uspelem nastopu na malem maratonu v Radencih, kjer je Ivan Golob osvojil 3. mesto v ge- neralni uvrstitvi in 1. mesto v svoji starostni kategoriji 40 - 45 let, ter Rado Ačimovič 6. mesto genaralno in 3. v starostni kate- goriji 35 - 40 let, sta se ta dva člana Tekaškega kluba Maraton izkazala tudi zadnji konec ted- na. Rado Ačimovič je tekmoval na državnem prvenstvu v olimpij- skem triatlonu (1,5 km plavanja, 40 km kolesarjenja, 10 km teka) ter osvojil prvo mesto v svoji sta- rostni kategoriji. Ivan Golob pa je na državnem prvenstvu atle- tov nad 40 let osvojil 2. mesto v teku na 5,000 m. To je bila hkrati zadnja preizkušnja Ivana Golo- ba pred odhodom na Svetovno veteransko prvenstvo v atletiki, ki bo v Buffalu, ZDA, od 13. do 23. julija. Ivan bo na tem svetov- nem prvenstvu tekmoval v kro- su, teku na 10 kra in maratonu. I.R, ŠAH • Turnir ob 10- letnici sekcije Spuhlja Ob lO-obletnici sekcije Spuhlja bo v nedeljo, 9. julija, ob 9. uri v okrepčevalnici Majde Vidovič šahovski turnir. Igralo se bo po švicarskem sistemu 15 minut po igralcu. Prijavnina za člane in članice je 500,00 SIT, za mladince in mladinke 300,00 SIT. Za člane sekcije Spuhlja je nastop prost. Zmagovalec bo prejel pokal, drugo in tret- jeuvrščena pa priznanja. Priz- nanje bosta prejela tudi najboljši mladinec in mladika, pokal pa še najboljši šahist sekcije Spuhlja. Pred turnirjem bo predsednik sekcije Mirko Kuhar v kratkem orisal razvoj in delo sekcije v miulih 10 letih, ustanovnim čla- nom pa bo predstavnik Šahov- skega društva Ptuj podelil priz- nanja za 10 let nepretrganega dela v sekciji. S.R HAJDINA # Dan malega nogometa V soboto bo Hajdina pri Ptuju utripala Športno kot že dolgo ne, saj se 8. julija ob 12. uri nadaljuje turnir za slovenski revialni po- kal (SRP '95). Udeležbo so potrdile Poetovio Krona, Krni- ce, Mavrica Agrotin, Mila Bra- nik Talci, FE-MA, Majolka, Šprajc, Lovrenc in Krona Zagi. MALI NOGOMET # Pokal mesta Ptuja '95 V soboto, 8. julija, ob 20. uri Klub malega nogometa Krona Zagi prireja tradicionalno tek- movanje za revialni pokal mesta Ptuja '95. Prijave, 5.000 SIT, bodo sprejmali na prireditve- nem prostoru - nogometnem igrišču Hajdina. Udeležence čakajo bogate nagrade in drago- ceni prehodni pokal, ki ga ima v lasti lanski zmagovalec Bistro Avguštin iz Dolenc. Ivo Kornik MALI NOGOMET # Na nočnem turnirju 16 ekip V Juršincih so minuli konec tedna pripravili tradicionalni trinajsti nočni turnir, ki se ga je udeležilo 16 nogometnih ekip. Najboljša je bila ekipa Tames NK Dornava, drugo mesto so si priigrali nogometaši KMN Gos- tišče "Pri Tonetu", tretja je bila ekipa Mizarstvo Širovnik iz Selc, četrti pa nogometaši KMN Tornado iz Ruš. Sicer pa se po nočnem turnirju na juršinskem igrišču nadaljuje redno kolo igranja malega nogometa v slo- venjegoriški ligi. V četrtek ob 21. uri bodo nogometaši zaigrali v drugem krogu deveto kolo. (TM) 14 - za razvedrilo 6. julu 1995- TEDNIK TEDNIK 6. julij 1995 za kratek čas-15 •o^Mlaclidopisniki SLOVO OD SOLE Ne bo več dolgo in morala bom zapustiti osnovno šolo, sošolce in učitelje. Vem, da mi ne bo lahko, vendar ne gre drugače. Zavedam se, da gre pač vsak člo- vek svojo pot. Zato sem se odločila vpisati na srednjo tekstilno šolo v Maribor. Ravnokar sem izvedela, da sem sprejeta. Zelo si želim do- končati šolo, čeprav vem, da bo to zelo trd oreh zame. Velikokrat raz- mišljam, kako bo, ko bom odšla v Maribor, in kako se born prilago- dila njegovemu okolju. Se bolj pa razmišljam o tem, kako bom sploh izdelovala v tej šoli. Že sama misel na odhod in slovo od prijateljev me kar zgrozi. Včasih pa me kar razve- seli, ko pomislim na Maribor in šolo. Ampak to so samo trenutki, v katerih me obleti takšna misel. Drugače mi je zelo žal, da moram zapustiti osnovno šolo in kraj, na katerega sem toliko navezana. Že sama misel na valeto me zelo razžalosti. Neštetokrat sem se že vprašala, kako bo, ko bom zapusti- la osnovno šolo. Sedaj si že pred- stavljam ta dogodek. Zbrali se bodo vsi učitelji, starši in seveda tudi otroci. Vem, da bo zabavno in veselo, vendar zame žalostno. Hi- tro bo prišel trenutek, ko si bomo rekli "zbogom". In odšli vsak svojo pot. Upam, da bo uspešna. Marija Lesjak, 8. r. OS Leskovec MLIN NEKOČ IN DANES Minilo je precej časa, odkar sem zrasel v mlin, da služim ljudem. Stal sem ob vodi in z veseljem čakal na ljudi, ki so prihajali. Pri- našali so polne vreče zrnja. Neka- teri so pripeljali s konji polne vo- zove. Takrat sem delal noč in dan, samo da sem ljudem ustregel. Ko je bilo zrnje zmleto v moko, so jo ljudje z veseljem odnesli ali odpel- jali na svoje domove. Tudi jaz sem bil zadovoljen, saj sem opravil ve- liko delo. Danes pa vse to opravijo veliki mlini, jaz pa zapuščen čakam na boljšo prihodnost. Jožek Horvat, 3. r. OS Podgorci MOJE KOLO Za rojstni dan sem dobil kolo BMX. Je vijolične barve. Pozimi počiva v garaži. V soboto sem se spomnil nanj. Pripeljal sem ga na dvorišče. Vozil sem se v krogu. Komaj čakam pomlad, da se bom lahko vsak dan vozil. Matej Stanič, 2. a OŠ Velika Nedelja TRENUTKI ODLOČITVE Kmalu bo konec šolskega leta, ko se bomo poslovili od osnovnošol- skih klopi. Ostali bodo le spomini in fotografije na brezskrbna šolska leta. Gotovo bodo spomini za večino samo lepi. Poslovili se bomo od sošolk in sošolcev ter šli vsak svojo pot. Večina jih bo na- daljevala šolanje v srednjih in po- klicnih šolah. Z nekaterimi se bomo gotovo še srečali, z drugimi morda nikoli več. Večina nas je vseh osem let hodi- la skupaj v šolo. V teh osmih letih smo dobro spoznali drug drugega. Tu in tam smo storili kako neum- nost, vendar mislim, da smo bili dober razred, kolegialen in tudi so- lidni do učiteljev. Deklice smo se dobro razumele med seboj. Večkrat smo sešalile,si nagajale in tudi pomagale pri učenju. Včasih je prišlo do prepira, ki pa se je hitro utišal. Veliko smo se pogovarjali med sabo. Vse to bom pogrešala. Pogrešala bom Andrejine šale, Sil- vijino nagajivost in Romanino pri- jateljstvo. Pogrešala bom tudi os- tale sošolce in sošolke. Toda vse mine. Zdaj se bomo odločali za na- daljnjo življenjsko pot. Sama sem se vpisala v gimnazijo in tako odložila odločitev o poklicu za štiri leta. Malo razmišljam o učiteljskem poklicu. Vem, da bom morala vložiti veliko volje in tru- da, da bi dosegla svoj cilj. Upam, da mi bo uspelo. Proti koncu šolskega leta poteka- jo testiranja in sprejemni izpiti na nekaterih šolah,Tako.moraJQ,v/ri- zerskih in šiviljskih šolah opraviti kandidati sprejemni izpit iz spret- nosti. V drugih šolah so odločilni testi, učni uspeh in druga udejst- vovanja. Na ptujski gimnaziji ni bilo po- trebnega testiranja, saj se nas je prijavilo ravno dovolj učencev. Se- veda sem zelo vesela, ker testiranje pomeni tudi igro z živci. Žal mi je, da se Romana ni odločila za vpis v ptujsko gimnazi- jo, saj sem vedno upala, da bova še naprej skupaj gulili šolske klopi. Želim, da bi vsi v življenju uspe- li, da ne bi zašli na stranske poti, da ne bi vedeli, kaj so to mamila in al- kohol. Se najbolj si želim, da bi do- bili po uspešno zaključenem šolanju službe. Želim si tudi, da bi vsi otali v Sloveniji, da ne bi bilo treba v tujino za kruhom. Darja Kotnik, 8. a OS Gorišnica BABICI STA NAM ZAUPALI Vsako leto je december mesec presenečenj in veselja. Šestega de- cembra je vladal med otroki strah pred Miklavžem. Hodil je od hiše do hiše in obdaroval otroke z dari- li, ki so bila skromnejša kot danes, vendar so jim veliko pomenila. Prinesel jim je suho sadje, orehe, fige, jabolka, včasih tudi bombo- ne. V dvorani je bil tudi Miklavžev večer, vendar so bili tu obdarjeni le otroci premožnejših staršev. Sledil je božič. Na ta dan je vsaka verna družina odšla k polnočnicam. Na sam božični dan (25. decem- bra) je bila navada, da niso šli nika- mor od hiše, ampak so se med se- boj pogovarjali in delali načrte za prihodnost. Božič je bil praznik vse družine in takrat tudi najpo- membnejši. Za njim je prišel manj pomemben praznik, novo leto, ki ga na deželi niso praznovali, ker se jim ni zdel pomemben. Sorodniki so si sicer pisali voščilnice z lepimi željami. Sosedje pa so si segli v roke in si zaželeli dobro letino. Le v mestih so bile razne zabave in so zato te dni tudi bolj praznovali. Tam so poznali tudi Božička in dedka Mraza, ki sta otrokom pri- nesla darila. Tega na vasi ni bilo. Za ta praznik so si privoščili boljše kosilo, veliko so pekli potic, raznih peciv, ki so bila predvsem iz ore- hov. Pred prazniki so imeli navad- no koline. Na božični večer so pos- tavili drevo, na katerega so dali razne piškote, ki so jih gospodinje same spekle. Lahko so sicer tudi kupili okraske, vendar je bilo vse drago in ni bilo toliko denarja. Imeli so tudi jaslice, ki so jih nare- dili doma ali pa so jih kupili. Sedaj, ko smo že mi v pričako- vanju lepih daril, blišča in obi- skov, naj nam bo lepo in naj ne po- zabimo, da lahko tudi v skromnos- ti lepo preživimo te praznike, če smo skupaj s tistimi, ki jih imamo radi. To sta nama zaupali najini babi- ci, ki imata lepe spomine na de- cember - mesec presenečenj in ve- selja. Tanja Medved in Sonja Cafuta, 7. a, OS Kidričevo REKA PRIPOVEDUJE Sem Polskava, tečem izpod Po- horja. Ko sem pritekla iz izvira, sem bila zelo čista. Tekla sem po krajih, ki so bili prav tako čisti kot jaz. Ko sem se odločila, kje bom prebivala, sem bila zelo vesela. Ampak nekaj dni sem bila sama. Nato se je zbralo veliko ljudi in me začudeno opazovalo. Nekega dne me pridejo opazovat otroci. Igrali so se, delali so gradove in razne otroške stvari. Bil je lep sončen dan, ko se je k meni prišlo kopat polno ljudi. Ampak ti so me one- snažili, pesek in odpadke so metali vame. Bila sem zelo žalostna, saj sem bila umazana in grda. Nikoli več ne bom čista, sem se jezila. Tako sem se razburila, da sem začela valovati. Razgnala sem te grde ljudi. Žalostna in umazana sem živela v kraju, kjer me nihče ni očistil. Prosim, pridite me očistit vi, otroci. Janja Kupčič OŠSela.............. 16 • poslovna sporočila in pisma bralcev 6. julu 1995- TEDNIK PREJELI SMO IZJAVA ZA JAVNOST II. V 25. Številki Tednika je bila objavljena izjava za jav- nost, ki jo je imenu "Ljudske iniciative Sp. Hajdine" pod- pisal gospod Ivan Novak. Zaradi popolne informacije želimo bralce, predvsem pa krajane Sp. Hajdine sezna- niti z resnico, saj je ta v na- vedeni izjavi skrivnostno ne- jasna. 1. Poudariti je potrebno, da navedena "Ljudska iniciativa" ne predstavlja volje vseh kraja- nov Sp. Hajdine in bi bilo prav, da so v izjavi jasno zapisani cilji te "iniciative". Glede na to, da ta skupina (iniciativa) tega ni želela, je potrebno, da to stori- mo pač mi, ki predstavljamo drugo "Ljudsko iniciativo s Sp. Hajdine". V skladu z 61. členom statuta občine Ptuj se bo območje občine Ptuj delilo v mestne in primestne četrti (sedanje KS). "Iniciativa", katero predstavlja g. Ivan Novak, se zavzema, da bi se naselje Sp. Hajdina vključilo v mestno četrt Breg. Naše sta- lišče je pač drugačno. Na podla- gi volje krajanov, izražene s pi- snimi izjavami, zagovarjamo in zahtevamo, da ostane Sp. Haj- dina še naprej v sestavi KS Haj- dina oziroma v primestni četrti Hajdina. 2. Niso nam znani razlogi (saj o njih v izjavi ni nič zapisane- ga), ki so "iniciativo" g. Novaka vodili k zahtevi za vključitev v mestno četrt Breg in zakaj si krajani, katere predstavlja, ne želijo še naprej živeti v KS Haj- dina oziroma v primestni četrti Hajdina. Dejstvo je, da interesi večine krajanov Sp. Hajdine (razen iz uličnega dela) niso enaki, kot so oziroma bodo in- teresi krajanov mestne četrti Breg. 3. Zbor krajanov samo za na- selje Sp. Hajdina je bil po našem mnenju sklican v na- sprotju z določili 27. člena sta- tuta mestne občine Ptuj. Ni nam znano, kaj je vodilo sklica- telje zbora, da so ločili zbor kra- janov naselja Sp. Hajdina od zbora krajanov drugih naselij KS Hajdina. Zaradi uspešne propagande in delitve svojih vabil je "iniciati- va" g. Novaka pač dosegla večino na zboru, to pa sestavlja manjšina krajanov iz uličnega naselja. Akcija "iniciative" je za nas nesprejemljiva, saj si ne znamo razlagati njihove agita- cije in delitve svojih vabil za udeležbo na zboru krajanov (poleg uradnih vabil župana mestne občine Ptuj) drugače kot dobro režirano predstavo, zato tudi izid glasovanja na zbo- ru ne more biti legitimen. 4. Glede na sam potek zbora je podpisani pač predlagal delitev Sp. Hajdine, in sicer manjšega uličnega dela (cca. 1 km^ s cca. 180 volilci) v mestno četrt Breg, ostalega pa v primestno četrt Hajdina. Z obžalovanjem sprejemamo dejstvo, da krajani uličnega dela ne želijo več živeti v pri- mestni četrti Hajdina, čeprav so bili v času gradnje svojih do- mov na Sp. Hajdini gostoljubno sprejeti. Naš namen ni delitev ljudi in naselja Sp. Hajdina, zato se ne čutimo odgovorne, če bo do delitve prišlo. Še enkrat pozivamo krajane uličnega dela, da poskušajo svo- je specifične interese zadovolje- vati v primestni četrti Hajdina, če pa še vedno menijo, da to ne bi bilo mogoče, jim želimo, da vse svoje cilje dosežejo v mestni četrti Breg, drugi krajani Sp. Hajdine pa bomo svoje interese zadovoljevali v primestni četrti Hajdina. Za "Ljudsko iniciativo" za vključitev naselja Sp. Hajdina v primestno četrt Hajdina: Jože Zupanič KAKO DELUJE DEŽURNO ZDRAVSTVO? Dne 20. junija 1995 sem iskala pomoč pri dežurnem zdravniku, ker so me že od jutra boleli sinusi. Dopoldan nisem mogla priti do svoje- ga zdrvnika, ker sem imela otroka dvojčka, stara 5 let, v bolnišnici 10 dni in ravno 20. junija sta bila odpuščena. Tako sta otroka zvečer ob 7.30 uri šla zraven k dežurnemu zdravniku, saj ju nimam kje pustiti, dokler ne ozdravita, da lahko gresta v vrtec. Ko smo vstopili pred dežurno ambulanto, ni bilo nobenega pacienta za pregled, v sobi za sprejem knjižic pa so bili štirje in med njmi tudi zdravnik. Ko sem povedala, zaradi česa sem prišla, me je zdravnik osorno zavrnil, naj grem kar jutri k svo- jemu zdravniku in da sem ma- lomarna do sebe, ker nisem že šla dopoldan. Povedala sem mu situacijo, ki sem jo že zgoraj omenila, da nisem dopoldan uspela priti do zdravnika zaradi otrok, ker sta bila izpuščena iz bolnišnice. Nato je zdravnik z grobim glasom še dejal: "Veste, gospa, pri meni z jokom ne bos- te nič dosegli. Pojdite do svoje- ga zdravnika." Tako sem nepregledana odšla domov brez zdravila za bolečine in po svoji presoji vze- la zdravilo, da ne bi imela takšnih bolečin, saj vem, da tudi drugi dan ne bom uspela priti do zravnika, kajti z otroko- ma, ki sta prišla iz bolnišnice, ne morem v čakalicah čakati v nedogled, ker tega ne bi prenes- la. Sam.a sem zdrava ženska, ni- koli zase ne potrebujem bol- niškega staležba, hotela sem samo zdravila, ki bi mi pomaga- la. Zdravnik se je pač raje uma- knil ssodelavci, kot pa skrbel za pacienta, ki le redko išče pomoč. Grenka izkušnja zame in žalostno za naše dežurno zdravstvo. Nekateri dežurni zdravniki, se mi zdi, so pač zato, da jim tečejo dodatno plačane ure (ki jih niso vredni). Slavica Bedenik fEDNIK -6. julij 1995 poslovna sporočila -17 18 - oglasi in objave 6. julij 1995- TEDNIK fEDNIK -6. julij 1995 oglasi in objave - 19 PTUJ / ZLATA POROKA Zlatoporocenca Viljem in Frančišifci Voda Na prisrečni slovesnosti, kije bila v soboto, 1. julija, v poročni (horani matičnejja urada Ptuj. sta bila slovesno imenovana za zlatoporocenca Viljem in Frančiška Voda, kmetovalca i/ Krčevine pri Vurberku 56, da- nes Mestna občina Ptuj. Zlati ženin je bil rojen 27. okrobra 1920 v Urstelji, Frančiška, z de- kliškim priimkom Rojko, pa 3. marca 1926 v Krčevini pri Vur- berku in je trenutno najmlajša zlata nevesta na ptujskem območju. Poročila sta se 1. julija 1945 pri Svetem Urbanu (Destr-| nik). Vse življenje sta se ukvar- jala s kmetijstvom, kar uspešno| opravljata še danes. V zakonu sol se jima rodili štirje sinovi, ob zlatem jubileju pa jima je česti-l Zlatoporocenca v poročni dvorani v ptujski Mestni hiši. talo tudi osem vnukov. Zlatopo- ročencema tudi naše čestitke in i-oio: Langernoic dobre želje! •>FF PTUJ / DA NAKUP NE BO SAMO POTREBA, AMPAK TUDI UŽITEK Prenovljena samo- posleežnica Živila Kolektiv Mercatorja Mipa Ptuj skrbi tudi za počutje svoj- ih kupcev, saj je v letu in pol ob- novil in posodobil že 13 svojih prodajaln. V sredo, 28. junija, so odprli obnovljeno in poso- dobljeno samopostrežno pro- dajalno Živila na Potrčevi ces- ti, ki je bila zgrajena leta 1967 in prvič adaptirana že leta 1979. V teh vročih poletnih dneh bodo kupci zagotovo najbolj ve- seli novice, da je v Živilih sedaj urejena sodobna klimatska na- prava. V razširjeni ponudbi je blizu 5000 artiklov, poudarek je na zamrznjeni mlečni in delika- tesni ponudbi, za kar so uredili več kot 30 m hladilnih vitrin. Posebnost prodajalne je mini pe- Notranjost preurejene in posodobljene prodajalne Živila je sedaj povsen) drugačna. karna; to je že tretja mini pekar- na v njihovih prodajalnah, ki so jo uredili v sodelovanju s Ptuj- Foto: M. Ozmec skimi pekarnami in slašičarna- mi. -CM ODTOD INTAM / ODIOIDINTAM BORL # BI obdelovali zemljo drugače? Meta Vrhunc iz Ljubljane in Menza de Booma s Tasmanije bosta vodi- la delavnico o biodinamičnem kmetovanju. Delavnica bo organi- zirana v okviru mednarodnega ta- bora Idriart na Borlu v soboto in ne- deljo, 15. in 16. julija, obakrat ob 15. uri. Prijaviti se je potrebno do 13. junija na Borlu. (MZ) POLENŠAK • V soboto novi zvonovi! V župniji svete Marije na Polenšaku je v tem stoletju vojna dvakrat vzela zvonove. Več kot 50 let je svojo službo za vesele in žalostne do- godke župnije vztrajno vršil edi- nec. V soboto ob 15. uri pa se bodo samotarju v zvoniku pridružili kar trije novi zvonovi. Blagoslovitev bo opravil mariborski pomožni škof doktor Jožef Smej. (MS) VURBERK # Slavnostna maša in dobrodelna prireditev V petek bo ob 16. uri v župnijski cerkvi na Vurberku slavnostna maša. Somaševal bo mariborski škof doktor Franc Kramberger, med mašo pa bodo peli pevci kvar- teta Gorenjci. Ob 20. uri pa bo na grajskem dvorišču na Vurberku ve- lika zabavnoglasbena dobrodelna prireditev z naslovom S srcem in dušo z nastopom številnih znanih ansamblom ter pevcev 'n pevk. (Ik) LENART # Ponovno Dodo začeli peči kruh V lenarški izpostavi mariborske pe- karne Kruh in pecivo so zaradi do- trajanosti peči morali prenehati peči kruh in druge izdelke. Trenut- no oskrbujejo lenarško pekarno s kruhom iz Maribora. Kot nam je po- vedal direktor mariborskega pod- jetja Kruh in pecivo Slavko Roškar, so po nekaterih zapletih na carini uspeli uvoziti novo peč, ki bo začela obratovati že v drugem ted- nu. (MS) PTUJ • Ekološki tabor Drava '95 V organizaciji Zelenih Ptuja je v pe- tek, 30. junija, v prostorih osnovne šole na Polenšaku pričel delo eko- loški raziskovalni tabor Drava '95, ki se ga udeležuje 34 mladih ekolo- gov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Španije. Do ponedeljka, 10. julija, bodo na taboru delali v petih skupi- nah - za ornitologijo, fosile in mine- rale, botaniko, sove in male sesal- ce ter za odnos do okolja (-0M) Kulturni križen kražem BORL-IDRIART # V petek, 7. julija, se bo ob 20. uri predstavil Gledališki studio DPD Svoboda Ptuj s predstavo Srečna hiša Doberdan. BORL-IDRIART # V soboto, 8. 7., bo ob 18. uri v sodelovanju SOU Ljublja- na in Društva umetnikov in ustvarjalcev Ptuj na og- led Predstava. BORL-IDRIART # V soboto, 8. 7., se bo ob 19. uri gledališko predstavila Waldorfska šola iz Grad- ca. BORL-IDRIART # V nedeljo, 9. 7., bo ob 16.30 ljubljanska plesna pred- stava Lepa Vida. LENART O V soboto ob 19. uri se bo v tam- kajšnjem domu kulture predstavila plesno-fol- klorna skupina "MLADI GLAS" iz Kanade. PTUJ # V okviru Polet- nih kulturnih večerov Društva umetnikov in ust- varjalcev bo 10. julija ob 21. uri v gledališču kon- cert ciganske jazz glasbe Zlata jama, ciganska jazz- bina. PTUJ O V okviru Polet- nih kulturnih prireditev se bo 10. julija pričela gle- dališko-plesna delavnica, ki jo bo vodila venezuel- ska ustvarjalka Renee Torres. Prijave sprejema TIC. PTUJ O V okviru polet- nih kulturnih večerov bo 11. julija ob 21. uri v gleda- liški kleti gledališko-ple- sna predstava Aleksandre Schuller "Predstava", v ka- teri nastopata Nina Meško in Gregor Kamnikar. PTUJ O V okviru Polet- nih kulturnih večerov bo 12. julija ob 21. uri plesni večer s predstavama 2-2-2- 7 in Čik čipke skupine Kvin iz Velenja. PTUJ # V okviru Polet- nih kulturnih večerov bo 13. 7. ob 19.30 jazz koncert skupine Troublemakers. PTUJ # V okviru Polet- nih kulturnih prireditev bo 13. julija ob 21. uri v gledališki kleti projekcija filma Operacija Cartier režiserja Mirana Zupa- niča. Po projekciji bo po- govor z režiserjem. PTUJ # V razstaviščnih prostorih na gradu je na ogled razstava instalacij Dušana Fišerja. KINO PTUJ #Ta teden ob 19. in 21. uri vrtijo Bu- tec je butec, naslednji te- den pa ob 19. uri Butec je butec, ob 21. uri pa Sund. TRČILA V AVTO PRED SABO v sredo, 28. junija, nekaj pred 21. uro je Janja G. iz Maribora na magi- stralni cesti pri Zgornji Polskavi z osebnim avtomobilom začela pre- hitevati osebni avto, ki ga je pred njo vozil v isti smeri N.N. in začel za- vijati levo. Trčila je vanj in se pri tem hudo ranila in prepeljali so jo v ma- riborsko bolnišnico. '(^a mm) mm mm mm mmur^ s MOTORIST IN SOPOTNIK HUDO RANJENA v četrtek, 29. junija, ob 12.45 seje po lokalni cesti skozi Zgornji Velov- lek peljal z motorjem 15-letni D.T. iz Zg. Velovleka, na motorju je imel sopotnika, prav tako 15-letnega B.K. iz Kicarja. Med vožnjo v levem ovinku je motor trčil v osebni avto, ki ga je nasproti vozil Avgust Š. iz Ptuja. Po trčenju sta motorist in so- potnik padla po cestišču in se hudo ranila. mm mm mm mm ^mm mmi mm mmmm Z AVTOM PRED TOVORNJAK v petek, 30. junija, popoldne je voznik osebnega avtomobila M.V. iz Ptuja na regionalni cesti v Dola- nah zapeljal v križišče v trenutku, ko je iz smeri Stojncev D.N. iz Ptuja pri- peljal tovornjak. V trčenju vozil je bil M.V. hudo ranjen. ZAVTOMVVOGAl HIŠE Po magistralni cesti od Lenarta proti Ptuju je v nedeljo, 2. julija, ne- kaj po 13. uri vozil osebni avto Stan- ko B. iz Lenarta. V Novi vasi pri Ptu- ju je v blagem preglednem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas, za- tem na zelenico in trčil v vogal pri- zidka stanovanjske hiše. V nezgodi seje Stanko B. hudo ranil. MLADOLETNIK ZA KRMILOM AVTOMOBILA v nedeljo, 2. julija, nekaj po 23. uri je 17-letni D.Š. iz Sodincev v občini Ormož, seveda brez vozniškega iz- pita, sedel za volan osebnega avto- mobila in se po lokalni cesti zapeljal skozi domače naselje. Ko je še za- dovoljivo izvozil blagi levi ovinek, je zapeljal najprej levo, potem v de- sno in trčil v nasip jarka. Pri tem se je fant hudo ranil. „'!>',- mm^ ■»''^ us^s. mm mst^ NAJDENI GRANATA IN MINA Prejšnji četrtek so regijski piro- tehniki posredovali v Ptuju, ko so pri hiši Ob Dravi 5/a našli topovsko granato kalibra 150 mm. Na isti dan so posredovali tudi v Ogljenšku pri Slovenski Bistrici, kjer so v obratu Kovinarja v livarni med starim alu- minijem našli mino za ročni mino- met. ROPA MENJALNICE V ŠTRIHOVCU OSUMLJENA BISTRIČANA v ponedeljek, 26. junija, nekaj po 13. uri je bil izvršen rop menjalnice Publikum v Štrihovcu v bližini meje z Avstrijo. V menjalnico je vstopil mlajši moški in s pištolo v roki ustra- hoval uslužbenko. Pobral je denar v naši valuti in v devizah v vrednosti krepko čez 2 milijona tolarjev, za- pustil menjalnico in skočil v osebni avto, ki je odbrzel proti Mariboru. Takoj so bili alarmirani policisti in kriminalisti, ki so začeli načrtno in obsežno akcijo. Vveliko pomoč jim je bil priseben občan, ki si je zapisal število Citroena AX. Na podlagi tega so hitro ugotovili, kdo je nje- gov lastnik. Na eni od blokad so policisti usta- vili tisti avtomobil, vendar je v njem bila samo 24-letna Katja V. iz Slo- venske Bistirce, avto pa je bil last očeta njenega prijatelja 27-letnega Saša T., tudi iz Slovenske Bistrice. Pozneje so ugotovili, da je Sašo T. dober kilometer od Štrihovca izsto- pil in se spretno prebil mimo števil- nih policijskih blokad do Gerečje vasi. Tu si je s svojimi dokumenti pri podjetju rent-a-car najel renault 4 in se odpeljal. Policisti so pravilno sklepali, daje nameraval k svojim znancem nekje ob morju. Tako so ga zvečer policisti ustavili v Ljublja- ni, se z njim pogovorili in v torek že predlagali mariborskim kriminalis- tom. Ti so potem oba osumljenca predali preiskovalnemu sodniku, seveda z utemeljeno kazensko ovadbo. ZASTRUPILO SE JE SEDEM OTROK v noči z nedelje na ponedeljek so na otroški oddelek ptujske bol- nišnice pripeljali sedem otrok iz Ki- dričevega zaradi suma zastrupitve s hrano. Kot je povedal predstojnik otroškega oddelka ptujske bol- nišnice dr. Dušan Kolarič, specia- list pediater, je bila zastrupitev zelo huda glede na klinično sliko, mo( o bruhanje in drisko. V pone- delj k se je zdravstveno stanje obolelih otrok vidno izboljšalo. Odvzeti material (blato in izbruhni- ne) so iz bolnišnice nemudoma poslali v analizo, o zastrupitvi pa so obvpstili tudi pristojne organe, ki so pras tako nemudoma ukrepali, da se š evilo obolelih ne bi povečalo. Vsi ' iboleli otroci, šest jih je iz Ki- dričevega in eden iz Ptuja, ki je bil tam počitnicah, so jedli sladoled, ki so g 1 kupili v kiosku v Kidričevem. Dr igih podatkov o zastrupitvi do zaki učka redakcije nismo uspeli dob ti. Ne bo pa odveč opozorilo o previdnosti pri uživanju sladoledav teh vročih dneh. Še najbolje se bomo zavarovali, če bomo uživali industrijsko pripravljeni sladoled. -o MG RODILE SO - ČESTITAMO: 1. dija Žnidanč.Cesta na Haj- dino 30 - Jasiu); J-cIka Megla, Ul. J. Lackove 1 2 - Žana; M.irjaiKi Kt)ndriC, Cira- jeiišč.ik '^U, Ptuj - Sabino; \\, dija /oi jan. 1 liim 20, Ormož- IiMiieja; 1 ulija Zavec, Žago- l\y C mM išiiiea - Sanjo; \ aijeta Kaisersberger, Gercčja vas 6.^. Ptuj - l.ariso; Majda Zcmljič, IJodislavci 1, Mala Nedelja - Anito; Su/ana Jerenko, Zlatoličje ^'2, Starše - Tomija; Zdenka Žula. Pris- tava 13, Cirkulanc - Nino; Klavdija Simonič, Kvedrova 2, Ptuj - Nasljo; Anica Zajšek, Tržeč 3 l/a. Videm - Žana; Renata Krajnc, Veliki Vrh 17, Cirkulanc - Anjo; Marija Pihler, Jiršovci 54/a, Destrnik - dečka; Irena Hunjet, CMD I (i. Ptuj-Blaža; Alenka PK)hl, Kilmcrk 8, Podgorci - Serge- jo; Branka Pcrgar, Jadranska 7. Ptuj - Brunota; Emilija Nipič, Hum 14, Ormož - Da- vida; Jasmina Rakuš, Dra- vinjski Vrh 1, Videm - Tomaža; Ana Muhič, Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj - dekli- co; Vesna Kušar, Nova vas 99, Ptuj - Alcna. UMRLI SO: Mihael Strand, Velika Nedelja 19/a,:!: 1920- t 23. junija 1995; Andrej Feguš, Zagojiči 10, 1902-t 27. junija V;95; Janez Vido- vič, Podlehnik 22, :iU918-t 25. junija 1995; Milena Hri- bar, rojena Zebcc, Zreče, C. na Roglo 11/e. 1965 -t 25. junija 1995; Angela Purg, Ob Studcnčnici7, Ptuj.:-; 1930-t 27. junij 1995; Franc Klajde- rič, Volkmerjevac. 10, Ptuj,:h 1937-t 27. junij 1995; Cecili- ja Vivola, rojena Rižner, Žetalc41,::c 1934-128. junij 1995; Franc Podgoršek, Veli- ka Varnica 120, 1927-t 28. junij 1995; Amalija Kuzmin, rojena Vizjak, Praprotnikova ul.23, Maribor.:-: 1903-t 28. junij 1995. fEPNIK -6. julij 1995 od tod in tam - 21 ^f^TENBERG / 1 5. SREČANJE TAMBURAŠEV IN FOLKLORISTOV OBČINE SLOVENSKA BISTRICA Lepe lit lanimivs domrslice Sonce, ki je tu in tam posijalo sitozi Icopreno, je pripomoglo, da je celotna prireditev petnajstega srečanja folkloristov in tamburašev občine SlovensJca Bistrica potekala na notranjem grajskem dvorišču dvorca Štatenberg. Zbralo se je okoli 250 folkloris- tov, potekalo pa je pod okriljem OZKO - odbora za folklorno dejavnost ter KUD Anice Černejeve Makole. Za prijetno dobrodošlico je nastopajočim in gostom igrala vaška godba Kurent iz Spuhlje. v prvem delu so nastopili najmlajši folkloristi iz vrtcev in osnovnih šol, v drugem delu pa odrasle folklorne skupine. Za popestritev med eno in drugo skupino je nastopila tambu- raška skupina KUD Šmartno na Pohorju, ki jo vodi Hinko Sernec. Petnajsto srečanje tamburašev in folkloristov občine Slovenska Bistrica je sklenila gostujoča šaleška fol- klorna skupina Koleda iz Ve- lenja. Brez dvoma so najbolj prisrčni najmlajši. Tako je za začetek gle- dalce navdušila foklorna skupi- na Mehurčki iz vrtca Poljčane pod mentorskim vodstvom Mi- lene Rejc. Naslov njihovega spleta igranja, plesa in pesmi se je imenoval Mravljica. Najšte- vilčnejši je bil skupinski nastop predšolskih skupin vrtca iz Slo- venske Bistrice, ki so prišli iz enot Slovenska Bistrica, Ma- kole, Oplotnica in Pragersko. Pod mentorskim vodstvom Vide Janež, Marjete Klajnšek, Zlatke Kocjan in Darke Ose- bek so se predstavili s spletom na temo Izidor ovčice pasel in Marko skače. Z Zgornje Ložnice je prišla šolska folklor- na skupina, ki se je lansko leto predstavila celo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Naslov njiho- vega spleta, ki so ga spremljali fantiči z doma narejenimi glas- bili, je bil V dolini prijetni je ljubi moj dom. Mentorica fol- klorne skupine iz osnovne šole Zgornja Ložnica je Marjana Je- Folklorna skupina osnovne šole Ložnica med nastopom. Foto: VT reb. Iz osnovne šole Tinje je prav tako prišla na osrednjo občinsko revijo šolska folklorna skupina, ki se je pod mentorst- vom Slavice Gracej predstavila s plesi in pesmimi, kot so Izidor ovčice pasel. Sijaj, sijaj sončece. Mlinček, Purči, purči in Kača. Folklorna skupina iz osnovne šole Laporje se je pod vodstvom Ivanke Hozjan predstavila z be- lokrajnskimi plesi. Folklorna skupina iz osnovne šole Poljčane je pod vodstvom Bran- ka Fuksa prikazala splet z nas- lovom Petelinček se ženi. Fol- klorna skupina iz osnovne šole Slovenska Bistrica je prikazala splet z naslovom Ptički se ženi- jo. Mentorica skupine je Jožica Smogavec, na harmoniko jih je spremljala Hermina Grubelnik. Pesmi in plese iz Dravinjskih goric so pod vodstvom Milene Bercko zaplesali člani mladin- ske folklorne skupine KUD Janka Živka Poljčane. Na grajskem dvorišču dvorca Štatenberg so se občinstvu pred- stavile tudi štiri odrasle folklor- ne skupine. Plese s Pohorja so predstavili folkloristi s Tinja na Pohorju, štajerske plese s Pohor- ja je predstavila folklorna skupi- na KUD Janko Živko iz Poljčan, folklorna skupina DPD Svobode iz Slovenska Bi- strice pa gorenjske plese. Pro- gram odraslih folklornih skupin na Štatenbergu so sklenili z nas- topom folklorne skupine PD Anice Černejeve iz Makol, ki so pod vodstvom Marije Pla- nine predstavili splet plesov z naslovom Pust. •> Vida Topolovec LIBEŠKA GORA NAD DRAVOGRADOM / V DRUŽBI NARAVOSLOVNO-EKOLOŠKIH TABORNIKOV poučno in zabavno preživeti počitniške dnil Center interesnih dejavnosti Ptuj je letos prvič svoje aktivnos- ti razširil na čas počitnic in v zadnjih junijskih dneh pripravil otroški naravoslovni ekološki ta- bor na Libeški gori nad Dravo- gradom. Udeležuje se ga devet- najst učenk in učencev četrtih ter petih razredov ptujskih in okoliških osnovnih šol, z njimi pa sta tudi nosilca dejavnosti Ka- rin .Markovič in Miran Muhič. Vse od prejšnjega ponedeljka do petka, ko so končali taborniško delo, so otroci spoznavali šport- no-rekreativno preživljanje prostega časa, se seznanjali z no- vimi športnimi vsebinami ter spoznavali in raziskovali življen- je v naravi. Libeška gora, od koder se odpira lep razgled na Dravsko dolino z vasjo Libeliče, dalje preko Drave ter na mejno goro Košenjak in av- strijsko Štalensko goro, je bila ob našem obisku po kar nekaj dežev- nih dneh vsa v soncu. Bližnja oko- lica in v zaledju ležeča gozdnata Strojna se je lepo opazila in dan je ptujskim tabornikom dal upanje, da bo tako prijetno in sončno vse do petka. Ideja za tabor in njena ure- sničitev sta stekli dokaj hitro in ^elja po taborniškem druženju - niarda malo drugače - je naletela na ugodne odmeve. Karin Marko- vič, predmetna učiteljica kemije in biologije, ter Miran Muhič, profe- sor telesne vzgoje, sta se odločila za Vodenje letošnjega tabora in pri- pravila pester program osrednjih 'aborniških dejavnosti. S pomočjo ptujskega centra interesnih dejav- '}osti in njenega direktorja Jureta ^armana ter ob pomoči urada re- publike Slovenije za mladino in Proračunskih sredstev mestne 'Občine je bil letošnji tabor na Uspešni poti. Kot sta povedala Karin in Mi- ran, je bil osnovni namen tabora športno-rekreativno preživljanje prostega časa, spoznavanje načinov preživetja v naravi in jo skozi igro in eksperiment tudi do- dobra spoznati. Tabornike sta po- skušala seznaniti še z novimi športnimi vsebinami, ob tem pa nikakor nista pozabila na razvijan- je pozitivnega odnosa do narave. Taborniška druščina sije ob prihodu zaželela le novih doživetij in spoznanj. Pri športni dejavnosti so igrali od- bojko na pesku, košarko, namizni tenis, badminton, spoznavali loko- strelske vrline ter se s kanuji spus- tili po Dravi. Skupinsko so pri- pravljali enodnevne planiske po- hode, se seznanjali z orientacijo, večeri pa so bili družabni ob tabor- niškem ognju. Tudi Karin, ki je tokrat poskrbela za naravoslovno tematiko, je imela pripravljen pes- ter petdnevni program. Taborniki so ob igri spoznavali življenje v vodi, prehodili veliko gozdnih poti, sami poiskali rastline in živa- li ter pozneje uredili majhen her- barij. Vse analize in celoten preg- led dnevnega dela so zapisali v dnevnik, ob koncu pa nameravajo izdati tudi zbornik, ki ga bodo predstavili vsem šolam na našem področju. Libeliška gora in dom Ajda, kjer so se taborniki nastanili, imata po- leg ugodne lege še zanijnivo okoli- co vseh tipov življenjskih prosto- rov, ki so primerni za šolsko nara- voslovno delo, bogato kulturno dediščino in lepe primerke ljudske arhitekture. Iz vasi Libeliče je po gorski poti dom Ajda, ki bo letos praznoval prvo obletnico odprtja, oddaljen le 2,5 kilometra, v njego- vi neposredni bližini pa je mnogo poti, kot nalašč primernih za gor- sko kolesarjenje. Sicer je Ajda tret- ja organizacijska enota centra šol- skih in obšolskih dejavnosti med sedanjimi štirimi enotami; dve med njimi še urejajo, za vse obi- skovalce pa imajo v vseh centrih enoten program dejavnosti, ki ga prilagajajo glede na okolico. Ptujski taborniki so torej letošnje počitnice in preživljanje prostega časa pričeli na Libeliški gori, že v naslednjem letu pa naj bi naravoslovno-ekološki tabor po- novili in ga pripravili v več skupi- nah. Pri centru interesnih dejav- nosti bodo vse do takrat veseli vsa- ke nove pobude in dobrodošla bo vsaka ideja za uspešno nadaljevan- je tabora. •» Tatjana Mohorko SŠC / PROF. MILAN CIMERMAN Uspešno strokovno delo Poklicna elektro in strojna šola izvaja programe poklicnega izobraževanja v strojništvu in elektrotehniki v 23 oddelkih s 534 dijaki. V ravnokar končanem šolskem letu se je uspešno vključila v izobraževanje po obrtnem načinu. Največ pozornosti posvečajo po- globljenemu strokovnemu delu, pa tudi predstavljanju šole na sejemskih prireditvah in dnevih slovenskega izobraževanja v Ljubljani ter sodelovanju z drugimi šolami, je med drugim povedal ravnatelj šole prof. športne vzgoje Milan Cimerman. Milan Cimerman: "V sodelo- vanju s Tehniško elektro in stroj- no šolo Ptuj smo na dnevih sloven- skega izobraževanja predstavili vrsto kvalitetnih izdelkov in učil, ki so plod ustvarjalnega dela dija- kov in učiteljev mentorjev. Pripra- vili smo naslednje izdelke in gra- divo: merilno mesto za popravilo barvnih televizorjev, krmiljenje koračnega motorja preko gener- atorja in računalnika, digitalni šte- vec obratov, prikaz proporcional- nega integracijskega regulatorja, aktivne fdtre, avtomatiko za odpi- ranje in zapiranje premičnih vrat, nizkofrekvenčne Bodyjeve diagra- me, projektno učno delo pri prak- tičnem pouku v 1. letniku progra- ma strojnikov z modelom teren- skega avtomobila in ročnim mani- pulatorjem, namizna vzporedna primeža, kovaške izdelke in pečico. Na tem področju so delali učitel- ji mentorji Marjan Zargi, Franc Lozinšek, Janez Sipoš, Jože Goj- košek, Rudolf Weinzerl, Stanko Kostanjevec, Anton Korez, Jože Petrovič, Jože Potočnik, Daniel Veršič in drugi. Največ svojega znanja sta vložila dijaka 3. letnika na smeri elektrik - elektronik Srečko Rajtar in Gregor Kraner, ki sta sodelovala pri izdelavi elek- tronike za krmiljenje robotov. PRIZNANJA IN NEKAJ ODLIČNIH UVRSTITEV Uspešno smo se predstavili tudi na mednarodnem sejmu orod- jarstva v Mariboru, kjer smo za uspešno izdelano rezilno in upo- gibno orodje za izdelavo ploščic prejeli priznanje. Orodje je nareje- no po zamisli učitelja praktičnega pouka Jožeta Petroviča. Odmevna rezultata so dosegli di- jaki obeh šol na srečanju strojnih šol Slovenije, ki je bilo maja v Cel- ju. Tekmovanja so potekala v ma- tematiki, mehaniki, tehnologiji CNC, regulacijah, avtomehaniki, elektro in plamenskem varjenju, orodjarstvu in strugarstvu, v košarki, malem nogometu, odboj- ki in šahu. Dijaki obeh šol so tek- Ravnatelj Poklicne elektro in strojne šole Ptujprot. Milan Cimerman. movali za ekipo Podravja in se uvr- stili na drugo mesto med osmimi slovenskimi regijami. Odmevna mesta so dosegli med posamezniki Aleš Lukman (4. mesto v tehnolo- giji CNC), med ekipami pa ekipa malega nogometa in ekipa šaha, ki sta osvojili 1. mesto. Prav tako so dijaki Poklicne elektro in strojne šole v maju sode- lovali na tretjem srečanju poklic- nih šol elektro stroke Slovenije v Ljubljani, kjer so se pomerili v teoretičnem znanju in praktičnem pouku. Med dijaki desetih šol je odlično 2. mesto med elektrikarji elektroniki dosegel Srečko Raj- tar, Branko Zebec pa je bil četrti. Za nastope so jih pripravljali men- torji Bruno Lubec, Davorin Zorli in Marjan Zargi. Tudi na regijskem srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti so dijaki iz poklicne šole predstavili odmevne naloge s po- dročja elektronike in strojništva. Sodelovali so Branko Zebec, Zvonko Petek, Boris Potočnik, Dušan Kožar in Andrej Bogša pod vodstvom mentorjev Roberta Harba, Bruna Lubeca in Davori- na Zorlija. NAČRTI V prihodnje načrtujemo seveda še mnoge posodobitve učno-vzgoj- nega dela. Izjemno veliko zani- manja je za poklic avtomehanika. Sedanje delavnice so pretesne, zato bomo že med poletnimi počitnica- mi dozidali avtomehanično učilni- co za praktični pouk s testno stezo. V projekt so se vključili Ministrst- vo RS za šolstvo in šport, mestna občina Ptuj, druge občine tega območja in občina Ormož. Kandidirali smo tudi za projekt izobraževanja obrtnih mojstrov v strojništvu in elektroniki ter za mednarodni projekt Phare, ki za- jema tudi poklicno izobraževanje," je povedal o delu in načrtih Poklic- ne elektro in strojne šole njen rav- natelj prof. Milan Cimerman in dodal, da je mlad in ambiciozen učiteljski zbor porok za uspešno delo v prihodnje. ^MZ Izlet Na družabnnem srečanju v petek "SONČKI" so sklenili, da še na izlet bi kam skočili. Da pa sami ne bi šli, so s seboj še "MINIMA TU KAN- TE" povabili. V ponedeljek šli smo na izlet na izletu se imeli za deset. V Ljudskem vrtu veliko travo vso smopomedrali, majčke, hlačke vse smo zapackali. V ribniku nekaj lokvanjev na prste smo prešteli, o lepoti parka se ušteli. Vlakec "PTUJČAN" bil nam v ve- liko je veselje, saj nazaj v Podgorce k mamicam na zapelje. "HURA" na vlakcu smo zapeli in po poti prav fino se imeli. Južno kar v Solidu do konca smo pojedli, za povrh pa še komete snedli. V Podgorcih smo še ta posnetek na- redili, da v spomin otroci slike bomo shra- nili, tako na izlet ne bomo nikoli pozabi- li. Otroci VVO Podgorci TRNOVSKA VAS V šoli delavno Svet staršev OŠ Mladika Trnovska vas se je odločil, da ob šolski zgradbi uredi igrišče - postavi razna igrala, peskovnik, uredi prostor za skok v daljavo ... Vrednost investicije je okrog 400.000 tolar- jev. Do sedaj so starši in krajani zbrali skoraj 300.000 tolarjev, 50.000 tolarjev je prispevala KS Trnovska vas, nekaj denarja so prispevala društva in obrtniki,; tako da bodo sedaj j pričeli delo. Ob otvorit- vi igrišča bodo priredili veselico, dobiček prire-j ditve pa namenili zaj ureditev okolice^ igrišča, kot je povedala: predsednica sveta staršev Marta Benko. ^ V torek pa so se sestali člani iniciativnega odbo-; ra za devetletno šolanje.; Govorili so o pripravi! idejnega projekta za pri-j zidek učilnice k obsto-: ječi zgradbi. Pri njem naj se upošteva možnost do- graditve učilnic za devet- letno šolanje. Sklenili so, da naj stroške idejnega projekta prevzame KS, kar je svet KS tudi potrdil, zato tudi že pote- kajo pogovori s podjet- jem Marles iz Maribora. V drugi fazi predvideva- jo preureditev doma kra- janov za športno vzgojo. Zemljišče, na katerem stoji šola, ji je podarila KS Trnovska vas, vendar ta ni uspela od leta 1979 urediti lastništva s fizično osebo, od katere je zemljo kupila. To pa sedaj povzroča problem pri pridobivanju ustrez- ne dokumentacije. ^ Z.Š.I 22 - od tod in tam 6..iuu1 1995- TEDNIH ADOLF ŽIŽEK / TEORIJA O ZNANOSTI Ko st m k t i vixe m Beseda "konstruiranje" je splošno znana. Konstruirati je mogoče razne tehnične sisteme, kot so mostovi, letala, roboti, računalniki itn., pa tudi družbene sisteme. Ponavadi konstruiramo najprej abstraktni model in šele nato njemu pripadajoči realni sistem. Beseda "konstrukt" pomeni rezultat konstruiranja, "konstruktivizem pa je konstruiranje družbene dejanskosti (stvarnosti) v določenih družbenih in zgodovinskih okoliščinah; družba prek posameznikov ali v posameznikih proizvaja konstrukte, ki se potem uveljavljajo v okviru družbenih ko- munikacij in tvorijo okvirne podatke o družbenih modelih dejanskosti". MAJHNO JE LEPO s prejšnjo zapleteno de- finicijo je opredelili novo znanstveno in filozofsko smer Siegfried J. Schmidt, glavni predstavnik radi- kalnega konstruktivizma, teorije znanosti, ki s spre- menjenim žariščem omo- goča drugačno spremljan- je realnosti. Dr. Schmidt je z upoštevanjem izsled- kov družbenih ved, mate- matike, biologije, sistem- skih ved, teorije komuni- kacij in medijev, pa tudi kibernetike s svojim ti- mom prikazal uporabnost konstruktivizma na naj- različnejših področjih. Njegov svetovni ugled te- melji na okoli 500 publika- cijah, njegova knjiga "Kognitivna teorija in so- cialna orientacija" (1994) bo kmalu izšla v ang- leškem prevodu. Dr. Schmidt ima svoj raziskovalni inštitut na univerzi v Siegnu, majhnem, a znanstveno pomembnem mestu pri Frankfurtu. Študiral je germanistiko, lingvistiko, zgodovino, filozofijo in umetnostno zgodovino. Kmalu je z neortodoksni- mi pristopi izzval prvi re- sni spopad z instituciona- liziranimi krogi. Diserta- cijo je opravil s področja filozofije jezika. Danes ni več strogih ločitev med različnimi po- dročji znanosti in umet- nosti. Tako sem tudi sam na podiplomskem študiju obravnaval tudi teorijo ab- straktnih jezikov, semioti- ko, kibernetiko, sistemsko teorijo, teorijo o informa- cijah itn., kar spada danes že v redne programe raz- nih fakultet in umetniških akademij. V prihodnosti bodo poslušali elemente konstruktivizma tudi na dodiplomskem izo- braževanju. V znanosti in umetnosti prevladuje inte- gracija. Kar posamezna po- dročja znanosti in umet- nosti vedno bolj približuje - tudi konstruktivizem je takšen zgled približevanja - so timi strokovnjakov različnih vrst, ki se ukvar- jajo s konkretnimi rečmi vsak s svojega zornega kota. Dr. Schmidt jeočitni za- govornik gibanja "Majhno je lepo", saj se je ustoličil v Siegnu, ki ni večji od Ptuja - vendar ima svojo univer- zo - čeprav bi dr. Schmidt kot svetovno priznani strokovnjak lahko delal v kateremkoli od velemest. IZVORI KONSTRUKTIVIZMA Konstruktivizem ne spada v sklop postmoder- ne, ker imata ti dve misel- ni tradiciji različen izvir. Konstrukvitizem ima raz- lične korenine, deloma v kibernetiki drugega reda, povezani z delom Heinza von Foesterja, potem v no- vem branju filozofske tra- dicije Ernsta von Glaser- gelda; le-ta se je povrnil do Seksta Empirika in Demo- krita, s čimer je dokazal, da je v tradiciji evropske filozofije že od nekdaj ob- stajal glas proti glavnemu toku. Konstruktivizem se opira tudi na Wienerjeve izsledke in izsledke dru- gih tvorcev sistemske teo- rije, pa tudi sodobne biolo- gije, kjer je glavni prispe- vek Maturana. Bistvena razlika med klasično filo- zofijo in konstruktiviz- mom je v tem, da je slednji preinterpretiral filozofijo iz teorije biti v teorijo ve- denja. Zaradi tega so se postmoderni filozofi in konstruktivisti le polago- ma naučili vzpostavljati medsebojni dialog; k temu je pripomogla sistemska teorija Niklasa Lukman- na, ki je povezal evropsko tradicijo od Husserla in Schiitza do Parsonove sis- temske teorije pa tudi Fo- ersterjev konstruktivizem. Pomemben je tudi John Spencer Brown, ki je razvil račun razlikovanja. OPAZOVANJE DRUGEGA REDA Eden od osnovnih ele- mentov konstruktivizma je tako imenovana "teorija opazovanja drugega reda". Če nekdo opazuje svojo okolico, je to opazovanje prvega reda, če pa kdo opa- zuje, kako opazovalci opa- zujejo svoje okolje, je to opazovanje drugega reda, ki nam razloži, kako je sploh mogoče vzpostaviti stik z okoljem. Temeljna operacija opazovalca je pri konstruktivizmu diferen- ciacija (razlikovanje) in ne identifikacija (istoveten- ja). Pri operaciji razliko- vanja je nujno upoštevati opazovalca, na katerega je treba gledati kot na kon- kretno družbenozgodo- vinsko instanco, ki deluje v povsem konkretnih iz- kustvenih okoliščinah. Kadar opazovalca jemlje- mo resno, ne moremo več govoriti o tem, da je nekaj tako in tako, temveč lahko rečemo, da nam opazova- lec v opredeljivih oko- liščinah pridobi takšno in takšno vedenje o predme- tu. Schmidt definira opre- deljive okoliščine kot hie- rarhični sistem s štirimi nivoji. Osnovni nivo je biološki, drugi psihološki. Tretji nivo so družbene okoliščine, tu so pomemb- ne predvsem jezikovne in institucionalne okoliščine ter okoliščine iz družbene organizacije. Na najvišjem nivoju so po Schmidtu kulturne okoliščine. Vsi ti štirje nivoji so med seboj povezani navzgor in navzdol. Zmeraj, ko govo- rimo o t. i. konstruiranju dejanskosti, je treba govo- riti o součinkovanju vseh štirih nivojev okoliščin, v katerih nato opazovalec pridobiva določeno veden- je. Temeljno konstrukti- vistično vprašanje je: od kod vemo, da vemo? Ne govorimo pa pri tem, da ni realnosti, resnice, indivi- dualnosti itn. Z dejanskostjo imamo stik, ki si ga sami ustvari- mo, in ta stik omogoča opazovalcu prvega reda orientacijo v njegovem okolju. Šele opazovalec drugega reda uvidi, da bi bilo lahko vedenje opazo- valca prvega reda dru- gačno, kot je. VIABILNOST v konstruktivizmu ob- staja en sam temeljni kri- terij, imenovan "viabil- nost", kar pomeni, da mo- ramo videti, katere izkušnje se v spopadu z de- janskostjo potrjujejo in ka- tere ne. Zato konstrukti- visti trde: Če se določena izkušnja zmeraj znova potrjuje, gledamo nanjo kot na "resnično". Zaradi tega so konstruktivistom pogosto očitali, da se ne dvignejo nad kriterij upo- rabnosti. Klasični filozofi trdijo, da je nekaj. re- snično, če se sklada z de- janskostjo, konstruktivisti pa pravijo, da je nekaj re- snično, če se sklada z našo dobro utemeljeno izkušnjo z dejanskostjo. SISTEM IN NJEGOVO OKOLJE Pod sistemom bomo ra- zumeli množico kompo- nent, ki imajo svoje last- nosti in so povezane z medsebojnimi odnosi. Vse, kar ni v sistemu, je okolje sistema. Iz okolja vstopajo v sistem vhodi, izstopajo pa izhodi. Vsak sistem ima svoje vedenje in razvoj. Sistem lahko preživi, ker vzdržuje svoj operacij- ski podsistem in svojo or- ganizacijo, za kar je po- trebna izoliranost sistema. Vendar izoliran sistem ne more normalno delovati, saj potrebuje vplive iz okolja (vhode in izhode) za svoje normalno delovanje. To protislovje predstavlja konstruktivistični sistem- ski paradoks. Sistem okol- je spreminja, vendar ga materialno ne ustvarja. Ustvarja si okolje s svojim načinom ravnanja z okol- jem. V splošnem pa velja tudi obratna reakcija, zato lahko rečemo: Sistem spreminja okolje in okolje spreminja sistem. KONSTRUKTIVIZEM IN TERAPIJA Konstruktivizem je uporaben na podlagi teori- je o vedenju tako, da lahko vpliva na tradicionalne fi- lozofske teme, kot so spoz- navna teorija, teorija o znanosti, ontologija, filo- zofija zgodovine itn. V praksi se je pokazalo, da je konstruktivizem zelo upo- raben na področju tera- pevtskih in pedagoških poklicev. Terapevtske probleme mnogo bolje obvladamo, če na paciente gledamo kot na avtonomne sisteme, ne pa kot na pokvarjene stro- je, ki jih je treba popraviti. Resne konstruktivistične terapevtske skupnosti so uspešne zato, ker ravnajo z družinami kot sistemi, ki se sami organizirajo, s člani teh družin pa kot z relativno avtonomnimi (pod)sistemi. Tako ne po- segajo v sisteme ali nanje učinkujejo, temveč po- skušajo okolje sistemov najprej tako spremeniti, da bi se mogli spremeniti tudi podsistemi, in podsis- teme pripraviti do tega, da bi pod svojimi pogoji začeli spreminjati vedenje celotnega sistema. To po- meni, da mora terapevt po konstruktivističnem preu- darku s svojim pacientom ugotoviti, kje so blokade v konstruiranju dejanskosti sistema. Torej: zakaj nek- do pije, zakaj pretepa ženo, zakaj zatira otroke, zakaj ima manjvrednostni kom- pleks, izbruhe strahu itn. KONSTRUKTIVIZEM IN PEDAGOGIKA Iz konstruktivistične pozicije se vidi, da je učenje lahko zgolj sa- moučenje. Učenje ne more biti zgolj sprejemanje in- formacij, pač pa proiz- vodnja informacij v pove- zavi z elementi sistema. Konstruktivistično šolani učitelj poskuša učence pri- praviti do tega, da bodo postali dovolj zainteresira- ni in da bodo dovolj moti- virani za nabiranje izkušenj v vsakokratnih dejanskih okoliščinah, da bodo proizvajali vedenje, razvijali tehnike, preverja- li znanje itn. Konstruktivistični pouk, na primer v prvih dveh letih osnovne šole, je takšen, da učencem pris- krbimo okolje, ki jih spod- buja k učenju, kar pomeni, da imajo učilnice, v kate- rih delujejo, vse mogoče demonstracijske pripo- močke, da imajo stvari, s katerimi se seznanjajo z otipavanjem, mnogo možnosti za pogovor, mnogo možnosti, da se sami orientirajo, ipd. Učitelj ni zato, da bi v frontalnem pouku govoril, temveč se pogovarja z učenci, jim omogoča, da poročajo, kakšne izkušnje so si pridobili, jim poma- ga, da te izkušnje oblikuje- jo, jih nato vedno znova spodbuja, da razmišljajo o tem, ali so te izkušnje plodne, ali je mogoče početi z njimi še kaj druge- ga- Večina staršev je zgrožena, ko vidi tak pouk, saj je v nasprotju z vsem, kar se je doslej počenjalo, a dosedanje izkušnje na raznih ame- riških šolah in univerzah so takšne, da se učenci prvi dve leti niso tako rekoč ničesar naučili od učne snovi, ki so se je učili njihovi enako stari kolegi, da pa so bili nato zmožni v šestih tednih proizvesti tisto čisto količino znanja, ki so jo drugi proizvedli v dveh letih; pri tem so se dve leti učili, kako se je treba učiti (metaučenje), in so bili po štirih letih šolanja mnogo boljši od učencev iz običajne šole. To pomeni, da učenec naj ve, kako se mora učiti in katera je oblika učenja, ki jo bo nato v življenju uporabljal za nadaljnje učenje. To se v današnji družbeni situaciji potrjuje kot edini smiselni način učenja. Danes je relativno nesmiselno pridobivati znanje dejstev, saj jih člo- vek lahko pridobi prek in- formacijskih mrež in računalniških bank po- datkov. Treba je vedeti, kaj hočemo vedeti, čemu hočemo to vedeti in kje to dobimo. To so v bistvu zmožnosti, po katerih se odlikujejo dobri šolarji, dobri študentje, dobri profesorji: vedeti, kako deluje pridobivanje ve- denja. Konstruktivizem je idealen zato, ker poskuša dobiti natanko to: kako si pridobiti vedenje. ZAKONEC Doslej se je izhajalo v znanosti iz tega, da obsta- jajo naravoslovne vede, humanistične vede, družbene vede, ki imajo različne nastavke, meto- de, postopke. Konstrukti- vistični pogled pa izbriše takšno razlikovanje. Problem je možno formu- lirati tako, da je razumljiv neodvisno od vsakokretne osebe ali majhne skupine, za katero je to problem. Konstruktivist je zmožen napovedati, kako se ta problem reši, navede me- tode, po katerih se take probleme rešuje, kako se da rešitev tega problema oceniti, ali jo je mogoče ponoviti ali ne. Če so ti po- goji izpolnjeni, gre za znanstveno reševanje. To pa ni odvisno od ved, tem- več od problema in rešitve. S tem zaključujemo naš kratki sprehod skozi kon- struktivizem, pri čemer se nism.o dotaknili njegove- ga odnosa do medijev, kulture, zgodovine, politi- ke, etike ... O tem obstaja mnogo tuje literature. Naj citiram za konec dr. Schmidta: "Doslej je prav- zaprav spodletel vsak po- skus, da bi z določene filo- zofske pozicije ponudili določeno vsebinsko for- mulirano etiko." Dr. Adolf Žižek MARIBOR / »REFA« O KVALITETNI PODJETNIŠKI ORGANIZACIJI j Proces nene- hnih izboljšaj Dne 17. junija Je REFA v hotelu Slavija v Mariboru organizirala seminar na temo PROCES KONTl.1 NUIRANIH IZBOLJŠAV gospodarjenja podjetij. . Kaj je to RIvFA? REFA je nemška izobraževalna ustanova za področje industrijskega inženirst- va, študije dela in organizacije proizvodnje. Za področje Sloveni- je je za izvajanjeprogramov REFA organizirano podjetje PISKv Ma- riboru. Programi REFA temeljijo na načelu "iz prakse za prakso" in obdelujejo področja produkcij- skih sistemov, kot so razvoj, plan, oskrba, proizvodnja, oblikovanje, krmiljenje in distribucija. S svoji- mi metodami poskuša REFA za- gotoviti gospodarnost in kakovost na eni strani in humanost dela na drugi strani. Na seminarju so nam bile predstavljene številne vpelja- ne in prizkušene prednosti upora- be metodologije REFA v tovarni VW motorjev v Salztgitru v Nemčiji z izvajanjem workshopov - delovnih teamov. Filozofija REFE temelji na ja- ponskem pristopu JIT (just in time, t.j. ob pravem času na pra- vem mestu). Gre za kontinuirani proces izboljšav(Kvp^- Kontinui- erlicher Verbesserungs Prozess) po vzoru na Japonski pristop k or- ganizaciji delovanja podjetja. Nas- topajoči elementi organiziranosti podjetniškega poslovanja so tržišče, tehnika, delovni čas, plačilo, logistika in znanje oz. ustrezna kvalificiranost zaposle- nih. Principi delovanja worksho- pa-KVP^so: - mala delavnica, malo področje, toda globoko v procesu, hitro v enem tednu rezullatno orientira- no in merljivo - izločitev izgube in uporaba op- timiranja v celotni verigi vrednos- ti - skupnaakcija sodelujočih, moj- strov, uslužbencev in managerjev - področje naj bo obsežno in in- tenzivno analizirano in izboljšano - ni nobene meje, vse je potrebno dati pod vprašanje ■■ rešitev bo takoj izpeljana - hitri učinki v celotnem podjet j u in na vseh področjih. Izhodiščna vprašanja konti- nuiranega izboljšanja - KVP^ so: 1. kje vidite izgubo v vašem de- lovnem področju 2. kjepoteka podvajanje dela 3. katere naloge so odveč 4. katere nove naloge je smiselno vpeljati 5. katere ukrepe za porast pro- duktivnosti si predstavljate kot potrebne 6. katere so neproduktivne dej- avnosti 7. katere so nepotrebne poti in prosti časi nastopajo 8. kaj so napogostejše pritožbe strank 9. katere pomanjkljivosti kvali- tete ste ugotovili 10. katere naloge bi morali obde- lati za povečan je kvalitete 11. kje so informacijski presežki oz. pomanjkljivosti 12. kako bi lahko bil sistem vse- stransko razdelan 13. kako bi lahko poenostavili kompleksnost 14. kako bi lahko bistvo poročil poenostavili ali izboljšali Glavni namen in pristop k proce- su kontinuiranega izboljšanja pos- lovanja temelji na spreminjanju načina mišljenja in naskupnizain- teresiranosti vseh zaposlenih k iz- boljšavi obstoječega stanja na vseh področjih, tako v proizvodnji kot v administraciji. Vsekakor gre za proces, ki je krepko povezan s privzgojo, tradicijo in vrednotami družbe. Najpomembnejši dejav- nik procesa so delavci - zaposleni, ker najbolj poznajo delo, ki ga vsak dan opravljajo. Vodilni spodbuja- jo kritično razmišljanje zaposle- nih za boljše rešitve. V ta namen poteka v VW permanenmi proces iskanja izboljšav, ne le občasne ak- cije, workshopi - delovni teami, ki rešujejo naloge v enem tednu. Delovne skupine so sestavljene iz do 12 članov, za posamezno po. dročje dela pa od 6 do 8 članov, in to iz različnih hierarhičnih ravni in različnih poklicev. Član teatna je tudi predstavnik delavcev tovar- niškega sveta, ki neredko gleda na rešitve s stališča sindikata in manj z vidika stroškov. Teame vodita 1 do 2 moderatorja, kar je zelo zahtevna naloga. Skupni cilj teama je, kako izboljšati neki del delov, nega procesa. Najbolj aktualne na- loge teamov se začnejo pri odpravi ozkih grl. Team deluje zelo demo- kratično, sproščeno in ustvarjal- no.Nistatusnihsimbolov,kibi2a- virali sproščeno razmišljanje in zavzetost za isti cilj - kaj in kako spremeniti na boljše. Izvedba rešitev se tedensko preverja. Rešitve teama ne odobrava noben vodja, temveč člani teama takoj pristopijo k izvajanju nove rešitve. Člani teama so sami odgovorni za uspeh svojih rešitev. Člani raana- geraenta - vodstva podjetja morajo biti prisotni enkrat tedensko na predstavitvi novih rešitev vvorks- hopov. Stroški dela takih skupin se gibljejo tedensko okoli 15.000 DEiM. Rezultati dela vsake skupi- ne v obliki iznajdbe prihrankov pa morajo presegati ta znesek, sicer skupina ni potrebna. Nagrad za nove rešitve izboljšav ni. Vsi za- posleni se zavedajo, da brez njiho- vih izboljšav ni jutrišnjega obstoja tovarne. Vodilni ne izv-ajajo priti- ska na delavce in večjo intenziteto dela, temveč gre za skupno iskanje rešitev za odpravo nepetrebnih dejavnosti oz. nepotrebnega zapravljanja. Kaj pa so nepotreb- ne dejavnosti? To so tiste dejav- nosti, ki ne prispevajo J< povečanju vrednosti izdelka. Te so lahko nepotreben transport, skladiščenje, evidentiranje, admi- nistriranje in drugo, kar ne povečuje vrednosti izdelka, ki je kupec ni pripravljen plačati glede na cenovni razred in kvaliteto ena- kega izdelka konkurence. Preda- vatelj je opozoril na 7 vrst za- pravljanja -izgub, ki so: 1. hiperprodukcija, ki nastopi v notranji ekonomiki podjetja ta- krat, ko eno delovno mesto proiz- vede več, kot je naslednje delovno mesto zmožno predelati; 2. čakalna doba vseh faktorjev proizvodnega procesa, kot so ma- terial,delavci in stroji.Presenetlji- va je ugotovitev, do katere so prišli v omenjeni tovarni, da je čas čakanja oz. nekoristnega ležanja materialov 80 %, čas obdela ve 10 % in čas transporta 10 %; 3. transportna dela, ko gre za dvojno ali večkratno neproduktiv- no manipulacijo z materia- lom,tako v halah kot v vmesnih skladiščih in med njimi; 4. delovni proces je premalo načrtovan, konstrukcije nepopol- ne; 5. zaloge vhodnih materialov so velike. Načelo JIT zahteva poslo- vanje brez zalog; 6. gibanje ni enako koristnemu delu, ki je vgrajeno v izdelek; 7. proizvodne napake se ne ugo- tovijo na mestu nastanka. Iskanje in odprava naštetih vzro- kov takega zapravljanja je stra- teška naloga workshopov. Iz- boljšati je torej potrebno kako- vost, produktivnost, pretočne čase, izkoriščenost delovnih površin in velikost serij. Cilj je povečanje produktivnosti in kakovosti tudi za 50 %, kar se je v VW z nemško organizacijo in na- tančnostjo izkazalo za možno. V primerih workshopa ne gre za in- vesticijska vlaganja kot podlago za povečanje učinkovitosti, gre le za izkoriščanje obstoječega znanja in idej vseh zaposlenih. Skupinsko delo lahko reši zadevobol j kot vsak posameznik. Zaposleni in delavci ne želijo delati več, ampak delati bolj inteligentno in ne zapravljati. •o^ Bogdan Vunjak f EDNIK -6. julij 1995 od tod in tam-23 PTUJ / OB MEDNARODNEM DNEVU SLADKORNE BOLEZNI piabef es v porastu pruštvo za boj proti sladkorni bolezni Ptuj je ob mednarod- ijpni dnevu sladkorne bolezni 27. juniju organiziralo me- dobčinsko srečanje sladkornih bolnikov iz desetih občin, ustanovljenih na območju bivše ptujske in ormoške občine. y soboto so se v Narodnem domu v Ptuju poleg sladkornih [,olnikov zbrali tudi župani in drugi predstavniki občin, zdravniki z internega oddelka ptujske bolnišnice s pred- jtojnikom dr. Ivom Sodo, predstavniki ptujskih in ormoških podjetij ter Plive iz Ljubljane, ki proizvajajo hra- „0, primerno tudi za diabetike, ter drugi gostje. Udeleženci jo lahko pokusili izdelke ptujske Perutnine, Mlekarne Ptuj, ptujskih pekarn in slaščičarn, Tovarne sladkorja iz Ormoža, ormoške kleti in Plive iz Ljubljane. Slovenski diabetiki so prvič družba zdravila in pomoč ponudi- praznovali 27. junij kot medna- rodni dan sladkorne bolezni pred štirimi leti. Srečanja so namen- jena predvsem predstavitvi vseh problemov, s katerimi se diabeti- |(i srečujejo v vsakodnevnem življenju in delu, utrjevanju društvenih aktivnosti in tudi družabnosti, saj je dobro počutje bolnikov pri zdravljenju izredne- ga pomena. Sladkorna bolezen je kronična, trajna, napredujoča, neozdravljiva motnja presnove, beljakovin, maščob in ogljikovih jiidratov, ki zajame ves organi- zem, zato je potrebno celovito zdravljenje. Sobotno srečanje je pričela pred- sednica društva za boj proti slad- korni bolezni Ptuj Marija Veli- konja. Poudarila je pomen urejene sladkorne bolezni, ki pomeni srečo za posameznika, družino, širšo družbo. Z znanjem lahko ve- liko naredijo sami bolniki, zato je pomembno, da se združujejo in po- vezujejo v društva, ki veliko pozor- nost posvečajo zdravstvenovzgoj- nemu delu. Društva se v prvi vrsti borijo za pravice sladkornih bolni- kov, ki jih nova zdravstvena zako- nodaja skuša vse bolj omejevati. 'Ne smemo misliti, da nam bo la na krožniku," je med drugim poudarila Velikonjeva. S protes- tom zoper napotnice oziroma omejitve dela specialistov ptujski diabetiki niso uspeli, morali so v splošne ambulante po napotnice. Še se bodo morali boriti, kajti vse, kar potrebujejo sladkorni bolniki pri urejanju sladkorne bolezni, si lahko kupijo le redki - kaj pa dru- gi? V nekdanji ptujski in ormoški občini so pred leti delali anketo, ugotovili so, da je kar tri četrtine njihovih članov socialno ogroženih oziroma na meji. Kaj to pomeni, ve bolnik, ne pa tudi ad- ministracija, ki si izmišlja vedno nove in bolj zapletene poti do zdravja. Pri tem ji nasedajo tako v tako v vladi kot v parlamentu in v delu strokovne javnosti. Za lepe trenutke so na sobotnem srečanju sladkornih bolnikov de- setih občin poskrbeli učenci iz osnovne šole Dornava in mešani pevski zbor upokojencev iz Ptuja, ki ga vodi Jože Dernikovič. PRIZNANJA ZA PTUJSKE DIABETIKE Ptujsko društvo za boj proti sladkorni bolezni je s svojimi tisoč in več člani eno najštevilčnejših in najaktivnejših v Sloveniji. Ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni je Zveza društev za boj proti sladkorni bolezni Slovenije s priznanji nagradila nekaj njegovih članov. Srebrno plaketo je prejel Adolf Breznik za dolgoletno delo v upravnem odboru in komisiji za gospodarska vprašanja, zahvalni listini pa tajnica Zalika Vučak in predsednica društva Marija Veli- konja. V zdravstvenem predavanju je diabetologinja dr. Lidija Trop dala poudarek osrednjim zdravst- venim vprašanjem pri sladkorni bolezni in spremljajočih bolezni, precej kritičnih besedi pa je izrekla na račun nove zdravstvene zako- nodaje, ki bo po njenem pre- pričanju prineslo več stroškov kot dosedanji način dela. Sprehajanje pacienta od splošnega zdravnika do specialista bo podvojilo stroške zdravljenja. Samo zaradi izdajanja napotnic bo v tem letu potrebno plačati za okrog šest tisoč storitev več kot v prejšnjem letu. Do pod- vajanja bo prišlo tudi pri zdravilih. Najbolj bodo v novih razmerah se- veda prizadeti sladkorni bolniki. Do sedaj so jim diabetologi poma- gali zdraviti tudi druge bolezni, jim nudili ustrezno terapijo zlasti pri vzporednih obolenjih, da se diabetes ni iztiril. Zdi se, da tisti, ki so sprejemali odločitve, niso ve- deli, o čem odločajo, še manj pa so poznali oziroma poznajo sladkor- no bolezen in njeno zahrbtnost. V ptujski občini je bila 1974. leta 371 sladkornih bolnikov, sedaj jih je na območju bivše ptujske in ormoške občine že 4883. Za slad- korno boleznijo jev več kot dvajse- tih letih zbolelo že 5,5 odstotka prebivalstva na tem območju. •*MG PTUJ / USPOSABUANJE V ZDRAVSTVENEM MANAGEMENTU Management zahteva celega človeka Med prvimi 39 slušatelji programa usposabljanja vodilnih delavcev v zdravst- vu na Gea College je tudi direktor ptujske bolnišnice dr. Lojze Arko. Potrtlilo o zaključenem izobraževanju mu je republiški minister za zdravstvo doc. dr. Božidar Volj^ izročil 14. junija. Usposabljanje vodilnih delavcev v zdravstvu ocenjuje kot pozitivno In dobrodošlo z ugotovitvi- jo, ''da je v mangementii to, kar vem danes, ze jutri pre- malo. Zato potrebuje ma- nagement kontinuirano izobraževanje. Posvetiti se managementu pa pomeni oddaljiti se od stroke. Če želiš ob tem kljub temu de- lati s pacienti, je potrebna največja mera požrtvoval- nosti in dodatnih napo- rov." Ob že znanih temah uspo- sabljanja se je dr. Arko v zakl- jučni nalogi lotil vprašanje stra- tegije razvoja splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju. Deli jo na strategijo razvoja obstoječih dejavnosti in strategijo razvoja novih . Pri tem ugotavlja, da je v strategiji razvoja novih dejav- nosti ptujska bolnišnica dokaj omejena. Temeljni omejevalni dejavniki so predvsem njena ve- likost, klasifikacija in predvide- ni razvoj zdravstvenega varstva do leta 2000. Zato se strategija razvoja ptujske bolnišnice opira predvsem na naravne danosti: usmeritev dela kirurškega od- delka v celotno oskrbo od kura- Dr. Lojze Arko na podelitvi potrdil o končanem usposabljan- ju vodilniti delavcevv zdravstvu. tive do rehabilitacije v povezavi s termalno vodo v ptujskih ter- mah, širitev operativnga sodelo- vanja s področja travmatologije, razširitev dializnega oddelka v t.i. turistični dializni center ter s tem omogočanje prihoda turis- tov - dializnih bolnikov, ki so bolj ali manj vezani na dializne aparate v svojem kraju, ter soci- alni program, v okviru katerega bi oskrbeli bolnike, ki potrebu- jejo stalen medicinski nadzor, niso pa več potrebni bol- nišničnega zdravljenja. To pa predvsem, ker se iz dneva v dan ponavljajo težave pri odpuščanju takšnih bolnikov iz bolnišnice. V zaključnem delu svoje nalo- ge je dr. Arko zapisal, da mora zdravstveno ustanovo, kot je splošna bolnišnica, voditi direk- tor kot zdravstveni manager z zdravstveno predizobrazbo z že znanimi sposobnostmi na po- dročju planiranja in organizaci- je, delegiranja, managerskega nadzora, usklajevanja projektov, vodenja, razvoja zaposlenih, or- ganizacijske občutljivosti, isto- vetenja z managementom in do- datnega organizacijskega zave- danja. ^MG 24 - od tod in tam 6. julij 1995 > TEDNIH PIŠE Mirko KOSTANJEVEC / UREDITEV KRAJEVNIH, VAŠKIH IN ČETRTNIH SKUPNOSTI V OBČINSKIH STATUTIH - 2. del PMled v občinske stcitiif e # Organi četrti V 62. členu statuta je kot organ četrti predviden krajevni svet, ki ga izvolijo krajani v skladu z zako- nom v lokalnih volitvah (glej člen 109 - 114 cit. zakon v Ur. listu RS št. 72/93). Člani krajevnega sveta, ki šteje v primeru, če šteje četrt pod 5000 prebivalcev, 7 članov, v pri- meru, če šteje nad 5000 prebival- cev, pa 9 članov, opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno in izmed sebe izvolijo predsednika in pod- predsednika. O načinu svojega dela sprejme krajevni svet svoj poslovnik, ki pa ne sme biti v na- sprotju s statutom. Strokovna dela za krajevni svet opravlja občinski urad mesta občine Ptuj. O Pristojnost krajevnega sveta Določbe o stvarni pristojnosti krajevnega sveta vsebuje prvi od- stavek 63. člena statuta, ki navaja, da krajevni sveti: 1. dajejo zlasti mnenja v zadevah lokalnega po- mena; 2. ugotavljajo potrebo po zviševanju določenih aktivnosti lokalnega pomena; 3. izdelujejo programe dela, ki se nanašajo na zadeve lokalnega pomena. # Finančna sredstva Po drugem odstavku 63. člena ima četrt finančna sredstva, ki so ji dodeljena iz proračuna mestne občine Ptuj, in finančna sredstva, ki jih zberejo krajani. Za izvajanje nalog v okviru omenjenih fi- nančnih sredstev skrbijo krajevni sveti. # Usoda sednjih skupnosti in njihovih organov V 75. členu statuta je določeno, da obstoječe krajevne skupnosti na območju mestne občine Ptuj na- daljujejo delom do sprejema odlo- ka mestnega sveta o določitvi ■ območja četrti, ki mora biti sprejet j v 60 dneh od sprejema statuta, ta ^ pa je bil sprejet 24. IV. 1995. Orga- ; ni obstoječih krajevnih skupnosti pa nadaljujejo delo do izvolitve or- j ganov četrti. Opozoriti je potrebno še na 76. členu statuta, ki do sprejema ! omenjenega odloka prepoveduje j dosedanjim krajevnim skupnos- ; tim razpolaganje in obremenje- | vanje nepremičnin in premičnin, - čeprav so njihova last. STATUT OBČINE VIDEM (Ur. vestnik občin Ormož in \ Ptuj št. 11/95) j Določbe o krajevnih in vaških ' skupnostih vsebujeta 8. in 10. člen - statuta, te pa je po mojem mnenju ; mogoče lažje razumeti ob primer- nih pojasnilih in opozorilih. V 2. odstavku 8. člena statuta je ^ zapisano, da krajevno oz. vaško | skupnost lahko ustanovijo krajani ; naselja, dela naselja ali več posa- ■■ meznih naselij. Mislim, da iz citi- ; ranih določb ZLS sledi, da krajani ; lahko dajo pobudo za ustanovitev ; krajevne skupnosti in izvolijo nje-! ne organe, formalno pa jo ustanovi j občinski organ bodisi že v statutu i ali z dopolnitvijo statuta, kar se \ zgodi s t. i. statutarnim odlokom. \ V 3. odstavku 8. člena statuta : najdemo določbo, da bo postopek o oblikovanju krajevne ali vaške^ skupnosti določil občinski svet z i odlokom. Po mojem mnenju bO; občinski svet to lahko storil z stat- ? utarnim odlokom, s katerim pa bo \ moral določiti tudi načela za orga- ] niziranost in delovanje organov, krajevnih ali vaških skupnosti,: usodo dosedanjih skupnosti in- morda še kaj, kar bo v skladu 4; ZLS. V 4. odstavku 8. člena je napisa- no, da je krajevno organizirana vojaška skupnost pravna oseba in pristojna, da nastopa v pravnem prometu: 1. s svojimi sredstvi; 2. s sredstvi, ki jih krajevni skupnosti za krajevni program odobri občin- ski svet; 3. s sredstvi, ki niso lastni- na občine; 4. s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, in sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun. Tu se mi pojavi vprašanje, kaj pomeni beseda "sredstvo". Zdi se mi, da so mišljena denarna sredst- va. V 5. odstavku 8. člena pa je tale določba (citiram): "Krajevna skupnost oziroma vaška skupnost nastopa v pravnem prometu v ime- nu in na računa občine." Vsebine 5. odstavka torej ne smemo povezo- vati z vsebino 4. odstavka, temveč z vsebino 6. odstavka 8. člena, ki se glasi: "Premoženje in naprave, s katerimi upravlja krajevna skup- nost, so lastnina občine. Pre- moženje in naprave, s katerimi upravlja in jih vzdržuje krajevna oz. vaška skupnost, so lastnina občine. Premoženje in naprava se ne smejo odtujevati brez soglasja krajevne skupnosti ali vaške skup- nosti, prav tako se ne sme izvršiti sprememba namembnosti brez predhodnega soglasja krajevne skupnosti ali vaške skupnosti." Mnenja sem, da bi se dala vsebi- na iz 6. odstavka krajše in bolj ja- sno napisati in bi se namesto besed premoženje in naprave lahko upora- bile besede premične in nepremične stvari. Zanimiva se mi zdi določba v 10. členu statuta, ki določa, da mora občinski svet predhodno dobiti mnenja organov krajevne ali vaške skupnosti in političnih strank, ki so zastopane v svetu občine Vi- dem, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti. Zdi se mi, da določilo o prido- bitvi mnenja političnih strank v omenjenm členu ni umestno, kajti mnenje svoje politične stranke si lahko pribori vsak posamezni svet- nik, a se lahko v posamezni kon- kretni zadevi odloči, ali bo mnenje upošteval ali ne. STATUT OBČINE KIDRIČEVO (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 10/95) V statutu je izrecno določeno, da občina Kidričevo deluje brez kra- jevnih skupnosti in da z dnem uveljavitve statuta postane pre- moženje bivših krajevnih skup- nosti last občine. Zaradi zadovol- jevanja nekaterih skupnih potreb krajanov naselij in lokalnih inter- esov pa bo občinski svet ustanovil za področje volilnih enot ali nase- lil krajevne odbore kot svoje orga- ne. # Sestava in imenovanje krajevnih odborov Krajevni odbori štejejo 5 ali 7 ali 9 članov. Koliko bodo šteli v neki vodilni enoti ali naselju, bo določeno s poslovnikom občine. Člani občinskega sveta so že po položaju obenem člani krajevnega odbora v kraju, kjer imajo stalno prebivališče. Druge člane krajev- nega odbora pa imenuje občinski svet izmed občanov na predlog skupine najmanj deset volilcev. Po mojem mnenju morajo biti volilci kot predlagatelji in potem imeno- vani člani krajevnega odbora iz iste volilne enote ali naselja. # Vodstvo krajevnega odbo- ra in odgovornost Delo krajevnega odbora vodi predsednik, ki ga izmed sebe izvo- lijo člani krajevnega odbora. Pred- sednik je za svoje delo in za delo krajevnega odbora odgovoren občinskemu svetu. # Usklajevanje dela krajev- nih odborov Delo krajevnih odborov pri občinskem svetu vodi in usklajuje sekretar občinske uprave. # Pristojnost krajevnih od- borov Krajevni odbori zlasti dajejo mennja v zadevah lokalnega po- mena, ugotavljajo potrebno po izvrševanju nekaterih aktivnosti lokalnega pomena, izdelujejo pro- grame dela, ki se nanašajo na zade- ve lokalnega pomena in upravljajo druge naloge zlasti tiste iz pristoj- nosti občine, ki jih občinski svet s sklepom prenese na krajčvni od- bor in jim določi tudi ustrezna sredstva. Za sklep o prenosu zadev kot tudi za sklep o zagotovitvi sredstev pa je potrebna večina vseh svetnikov. # Obvezna pribava mnenja Občinski svet mora predhodno dobiti mnenja krajevnega odbora, kadar odloča o zadevah, ki zadeva- jo interese lokalne skupnosti, za katero je ustanovljen krajevni od- bor, (glej člen 78 - 82 statuta občine Kidričevo) STATUT OBČINE JURŠINCI (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 12/95) Tudi občina Juršinci ne bo raz- deljena na krajevne ali vaške skup- nosti. Interese naselij bodo zasto- pali vaški odbori kot organi občin, skega sveta. Določbe, ki se nanašajo na vaške odbore, vsebujejo členi 78 - 82 it, so enake, kot zadevne določbev statutu občine Kidričevo, kjer se odbori imenujejo krajevni, v statu- tu občine Juršinci pa vaški. STATUT OBČINE GORIŠNICA (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 12/95) V naseljih občine Gorišnica bo, če bodo vaščani na svojih zborih pokazali za to interes, občinski svet s statutarnim odlokom usta- novil vaške skupnosti, ki pa ne bodo pravne osebe. Prav tako bo občinski svet določil naloge, orga- niziranost in druge zadeve, po- membne za delovanje vaških skup- nosti, ki jih bo predstavljal vaški odbor, sestavljen iz 3 - 5 članov, iz- med katerih si bodo člani izvolili svojega predsednika. Če bo obstajal interes širšega po- mena, ki bo zadeval več vaških skupnosti, se te lahko povezujejo. Na nivoju občine se vaške skup- nosti povezujejo v odbor vaških skupnosti, od katerega bo moral predhodno dobiti mnenje občin- ski svet, kadar bo odločal o zade- vah, ki zadevajo interese prebival- cev teh skupnosti. (Glej člene7 -10 statuta) Zgoraj navedene določbe sem pri- kazal le iz tistih statutov občin iz ptuj- ske regije, ki so bili do nastanka tega članka objavljeni v Uradnem vestni- ku občin Ormož in Ptuj.