2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 12. aprila 2012  Leto XXII, št. 15 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 12. aprila 2012 Porabje, 12. aprila 2012 PO SLOVENSKEM PORABJE V MADŽARSKEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU STR. 4 ČE SAMO TELKO SEM LEKO DOSEGLA, JE ŽE VREJDNO BILAU STR. 6 Narodnostno šolstvo v luči korenitih sprememb Na Madžarskem stopa v veljavo nova šolska zakonodaja, ki ne prinaša nobenih vsebinskih rešitev za probleme narodnostnega šolstva, saj le-tega skoraj ne omenja. (Podobno je z novim narodnostnim zakonom.) Prinesla pa je veliko novosti in negotovosti. Porabski dvojezični šoli, gornjeseniška in števanovska, se tega bistveno premalo zavedata in doslej nista naredili skoraj nič, recimo, za ozaveščanje učiteljev, ki ne obvladajo slovensko, da je njihova dolžnost, da se slovenščino učijo in s tem prispevajo svoj delež k razvoju dvojezičnosti – ali pa na dvojezičnih šolah nimajo bodočnosti. Tudi slovenskim učiteljem še ni prišlo dovolj v zavest, da je položaj skrajno resen in da se bosta šoli ohranili le, če bosta dokazovali, da je v njunih programih izjemna dodana vrednost prav v manjšinskih slovenskih vsebinah in dejavnostih. Nepremišljena in nerazumna dejanja, kot so bila ukinjanje skupne šolske komisije obeh organizacij, ki so ga spodbudili v osnovnošolskih krogih, in negativen odnos kolektiva seniške šole do dejavnosti Zveze Slovencev, namenjene šolam, v tem času, ko bi bila potrebna največja enotnost in sodelovanje, izredno slabo vplivajo na že tako ali tako težek položaj skupnosti, ki se mora spopadati s konkretnimi problemi preživetja svojega šolstva. Glavno breme in odgovornost seveda nosi Državna slovenska samouprava, ki je sredi zahtevnih priprav na prevzem obeh šol. V luči aktualnih dogodkov je bil 3. aprila sklican sestanek predstavnikov obeh organizacij, na katerem smo jasno in odkrito spregovorili o perečih problemih v porabskem šolstvu, o odnosih med šolami in slovenskima organizacijama ter o razlogih za nepremišljene enostranske poteze, in iskali skupne, pozitivne rešitve v prid ohranjanju jezika in identitete porabske slovenske skupnosti. Martin Ropoš, predsednik DSS, je predstavil novonastali položaj v narodnostnem šolstvu; če so doslej bile ustanoviteljice in vzdrževalke šol (s sredstvi države) lokalne samouprave, je nova zakonodaja prinesla določila, po katerih bo šole prevzela država, narodnostne šole pa imajo možnost prevzeti narodnostne samouprave. Državna slovenska samouprava je mnenja, da je za ohranitev narodnostnega značaja števanovske in seniške šole le-ti potrebno prevzeti, časa je le do konca maja, ko morajo biti opravljeni vsi sestanki z vpletenimi (občine, šole, starši, učenci, država), pripravljeni vsi dogovori in pogodbe, zagotovljeno sodelovanje kot tudi finančna sredstva. Tako bi šoli že s 1. julijem prešli v upravljanje DSS. Kljub veliko nejasnostim je to potrebno storiti in tako zavarovati narodnostne interese. Dosedanji sestanki so pokazali, da se okolje odziva pozitivno. Erika Köles Kiss je menila, da Državna slovenska samouprava lahko šole ohranja le tako, da dokaže t. i. dodano vrednost le-teh v programih, ki jih na šolah strokovno in finančno pomaga izvajati tudi Zveza Slovencev skupaj s pedagoško svetovalko in institucijami (ter finančno pomočjo) iz Slovenije. Zato je sodelovanje zelo potrebno. Erika Glanz je vprašala, kaj se je spremenilo po pismu DSS o enostranskem ukinjanju skupne šolske komisije, kako si DSS predstavlja sodelovanje ob takih potezah in kakšna naj bi bila vloga Zveze, katere članica je, če seniška šola ne sprejema obojestranskega sodelovanja. Klara Fodor je pojasnila razloge za obisk predstavnikov Zveze na gornjeseniški šoli in bistvo pogovorov z vodstvom: Zveza, ki izdatno financira slovenske zunajšolske dejavnosti šole, pričakuje, da bi narodnostni učitelji bolj dejavno sodelovali ali vsaj obiskovali t. i. šolske programe, kjer sodelujejo njihovi učenci, a na šoli ne mislijo tako. Zato se je Zveza odločila – glede na vse okoliščine – sklicati sejo in dati odgovor na pismo DSS. Zveza se zaveda odgovornosti, a sodelovanje na takšen način ni možno. Jože Hirnök, predsednik ZSM, je prav tako poudaril, da so sklepi predsedstva legitimni in da pričakuje pozitiven odnos in vzajemno sodelovanje vseh, saj je Zveza financirana s strani matične države Slovenije in zavračanje sodelovanja z Zvezo na šolskem področju bi posredno pomenilo zavračanje sodelovanja z matico, na kar verjetno nihče ni pomislil. Avtorico tega zapisa je zanimala strokovna plat novega po-ložaja narodnostnih šol: kako bo z izvajanjem dvojezičnosti (bo ta tudi v prihodnje lahko le na papirju??), kdo bo izvrševal kontrolo nad tem, kar je res in kaj le v dokumentih, kako bo s predmetnimi učitelji, ki še vedno ne kažejo pretiranega zanimanja za učenje slovenščine, kakšna bodo merila t. i. dodane vrednosti (izleti in tabori v Sloveniji ali boljše znanje in raba slovenščine pri učencih in učiteljih). Že doslej bi namreč vodstva šol lahko poskrbela za boljši nadzor nad dejanskim izvajanjem tako pouka slovenščine kot dvojezičnega pouka, pa niso. Tudi ugotovitve strokovnega nadzora s strani DSS na šolah (predvsem monoštrski gimnaziji) v niti eni točki niso bile upoštevane in stanje izboljšano. Zaključke zelo plodnega sestanka smo strnili v nekaj obvezujočih točk: Narodnostni šoli, seniška in števanovska, si morata maksimalno prizadevati, da bo narodnostna slovenščina dobila status in veljavo, kakršna ji pripada – da bodo vsi učitelji dojeli, da šoli – s tem pa njihov status – obstajata in bosta v bodoče le zaradi svojega narodnostnega programa. Vsi odgovorni si bomo prizadevali in za strokovno izpeljavo ter finančno pokritje zaprosili matično Slovenijo, da bi na vsaki narodnostni šoli deloval po eden učitelj asistent iz Slovenije. Državna slovenska samouprava naj skupaj s šolami, okoljem in vsemi vpletenimi dejavniki optimalno izpelje prevzem obeh šol in v pozitivnem duhu poskrbi za vsestransko sodelovanje. Zveza Slovencev stoji za sklepi predsedstva o novonastalem položaju v zvezi s financiranjem zunajšolskih dejavnosti; v naslednjih mesecih, ko potekajo dejavnosti za prevzem šol s strani DSS, pa se bo vzdržala vseh nadaljnjih potez. Ko bo proces prevzemanja končan, bosta organizaciji, skupaj s partnerji iz matice, na novo definirali pristojnosti do pod-ročja narodnostnega šolstva v Porabju. P.s.: Novonastali položaj narodnostnih šol pa – upam – tudi pomeni, da bodo vodstva (in vzdrževalec) le-teh skrajno resno zahtevala od slovenskih učiteljev udeležbo na letnem strokovnem seminarju v Sloveniji kot njihovo delovno obveznost. VALERIJA PERGER Petanjci Evropska prestolnica kulture – tudi Murska Sobota SVETNIKI OBČINE TIŠINA V VRTU SPOMINOV Leto 2012 poteka v Mariboru in njegovih partnerskih mestih (Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Velenje) v znamenju kulturnega vrveža, ta mesta se namreč v tem letu lahko ponašajo s častnim nazivom Evropska prestolnica kulture. Skozi vse leto se odvijajo vrhunski kulturno-umetniški dogodki, ki bodo po pričakovanjih organizatorjev v ta mesta privabili številne interesente tako iz Slovenije kakor tudi iz tujine. O dogajanju v Mariboru smo v našem časopisu že poročali, tokrat smo se v Murski Soboti pogovarjali s koordinatorko mag. Mojco Breščak. Povedala je, da so Mursko Soboto že leta 2006 povabili k sodelovanju s strani mesta Maribor. Župan je takrat povprašal kulturne delavce v Murski Soboti in v Pomurju, ki so dali iniciativi zeleno luč. Na začetku februarja so tako tudi v Murski Soboti odprli kulturno leto, v katerem bo mesto gostilo pestro dogajanje. Nekatera področja kulture pa so še posebej izpostavljena. »Prav Murska Sobota bo gostila najpomembnejši dogodek na pod-ročju sodobnega plesa, to je festival Front@ konec avgusta. Imeli bomo vrhunske likovne razstave, tudi naša dediščina bo odlično zastopana. Seveda naša literatura, kjer smo Pomurci izredno močni, in klasična glasba nikakor ne bosta zaostajali« - je povedala Mojca Breščak. Pomembno mesto v dogajanju bodo imeli domači ustvarjalci. Festival narečne književnosti Dialekta bo slonel na literaturi prekmurskih ustvarjalcev, kajti le oni lahko pišejo v domačem narečju. »Dialekta se bo preselila tudi v Porabje, enako tudi PAC-ev Glasbeni maj, ki letos uveljavlja nove stvari, kot so delavnice z vrhunskimi mojstri, kjer se bodo zopet pridružili domači ustvarjalci« - je izpostavila koordinatorka. Tudi celotni dizajn tovarne Mure bo dan na ogled in umetnine, ki jih je soboški muzej odkupil iz stečajne mase podjetja. Prav v Pomurskem muzeju pa je do konca maja na ogled razstava »Tü mo« o prihodu Slovanov na območje današnjega Prekmurja v 6. stoletju. Septembra bo sledila razstava »Odkrito/zakrito« o različnih praktičnih in simbolnih pomenih vrat. Galerija Murska Sobota bo gostila več vrhunskih likovnih razstav. Aprila bodo zanimivosti našli ljubitelji stripa (Miki Muster), junij je namenjen konkretni umetnosti iz Ingolstadta, medtem ko bodo oktobra prostore Galerije naselile papirnate skulpture iz več držav. Poletje bo čas dveh velikih festivalov: junij bodo zaznamovali Soboški dnevi, julij pa bo popestren z glasbo v okvirih Soboškega poletja. Programi so namenjeni vsem generacijam, tako lahko vsak najde zase nekaj zanimivega. Če popotnik prihaja v mesto denimo s severa, zagleda pozdravne table z napisom Evropska prestolnica kulture 2012. Še bolj očitna sprememba pa je temeljita prenova nekdanje kinodvorane, je opozorila Mojca Breščak in dodala: »Za nas, Sobočance, je bistvenega pomena prenova objekta v novo Gledališče Park. Z obnovo in dogradnjo je postala ena najlepših gledaliških dvoran s kapaciteto 375 sedežev. Imamo vrhunski oder, lani je šel testno v poskus, kako se lahko odvijajo plesne in gledališke predstave in vsi ustvarjalci so polni hvale.« Projektni voditelji se trudijo, da bi na vseh turističnih sejmih promovirali Mursko Soboto kot prestolnico kulture in upajo, da bo prišlo čim več obiskovalcev (tudi iz Porabja) v te kraje. Žal pa je vmes posegla recesija in so se možnosti najprej omejile pri promociji. Osrednji promocijski in informativni portal vseskozi ostaja www.maribor2012.eu, za območje Slovenije se za tri mesece izdaja programska knjiga, Pomurci pa dobijo vsak mesec pregled dogajanja. (Na voljo je tudi spletna stran www.murska-sobota.si/epk-2012) Partnerska mesta imajo tudi skupne in mrežne projekte. Eden od njih je projekt »Uf, industrija!«, ki prikazuje prevevanje industrije in dizajna z umetnostjo. Prav preko tega programa se predstavljajo najmočnejše lokalne industrije, ki so ljudem leta in leta dajale kruh (Mura, Gorenje, avtomobilizem). In kaj po preteklem letu ostane Murski Soboti? »Ostal bo v prvi vrsti prestižen naziv Evropska prestolnica kulture, ki je ne more imeti vsako mesto, še najmanj tako majhno mesto, kot je Murska Sobota. To je častna referenca, ki ostane dolgo. Ostala bo gledališka dvorana, ki je bila v projektu prva investicija. Ostala bodo likovna in kiparska dela, ostale bodo knjige in glasbena dela, ki so nastala tekom leta kulture.« -dm- Pravijo, da je »vse enkrat prvič«, in tako so se konec marca na redni seji zbrali svetniki občine Tišina z županom Francem Horvatom, namesto stalnega zasedanja v občinski stavbi, v dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih. Da seja ni imela protokolarnega značaja, se vidi iz tega, da so razpravljali o proračunu občine in da se je končala malo pred polnočjo. Marjan Šiftar, podpredsednik Uprave dr. Šiftarjeve fundacije, je svetnicam in svetnikom med sprehodom po Vrtu predstavil posamezna drevesa in drevnine; akademik dr. Anton Vratuša je zbrane seznanil z delom Fundacije, dr. Andraž Čarni pa z delom ZRC SAZU. Poudariti velja, da je sodelovanje med tišinsko občino in Fundacijo odlično, kajti sicer se ne bi odločili prvič in za redno sejo v dvorani ZRC. Sicer pa je ob že ustaljenem sodelovanju predvidena organizacija Dneva Petanjec s simbolnim dnevom odprtih vrat Vrta spominov in tovarištva, organizirali bodo likovno delavnico za upokojence. Potekajo tudi priprave na majsko prireditev Jambori spominov in dobrega sosedstva, ki bo 4. maja in posvečena sodelovanju s Slovenci v Italiji. ER Prenovljeno in dograjeno Gledališče Park Marjan Šiftar,akademikAntonVratušainAndražČarniso članicam in članom občinskega sveta občine Tišina predstavili dejavnosti Fundacije, njene načrte, pomen raziskovalne enote ZRC SAZU na Petanjcih in druge podrobnosti iz letošnjega programa Leto 2012 bo Murski Soboti prineslo večjo prepoznavnost Trans Silvanija – Prejk gaušče 3. Sekeljska kapüsta Gnesneden je vsikdar več takši dijakov z Erdeljskoga, šteri se pridejo včit na univerze na Vogrskom (kak liki porabska mladina odi v Ljubljano). V najnovejšom cajti pa takše tö geste, ka nekak z matične domovine na erdeljske šaule dé. Naša poznanka je delala v Budimpešti, je pa vözračunala, ka bole falo vöpride, če se na doktorsko šaulo za gledališče nutspiše v Marosvásárhelyi. Tam na viskoj šauli za umetnost majo takše programe, gde se leko vse vči v vogrskom geziki. Paut je več tö nej tak duga, vejpa se z Budimpešte leko v ednoj vöri pa pau s fligarom pride v glavni varaš Sekeljov (eške ejsktra letališče tö majo.) Sobo smo tak v kolegiumi te univerze meli, od tistec smo odišli spoznavat varaš. Situacija v Marosvásárhelyi je sploj ovaška kak v Kolozsvári: koga koli pitaš, skoro vsi znajo vogrski odgovor dati. Eške Romanarge (policajge, bautoške) tö znajo najbole važne rejči. Varaš má na srejdi eden lejpi, dugi glavni trg (Trg rauž), na bejdvej stranaj se pelajo autonge, na srejdi pa se leko vsikši šeta pa gleda lejpe zidine. (Gnesneden je več nej tak na Romanarskom, ka bi vsikši drügi auto dacia bil. Istina, ka dosta nauvi »dačij« majo, depa je vse puno vsefelé moderni autonov.) Na dvej koncaj trga sta dvej veukivi cerkvi. Edna je pravoslavna (ortodoksna), drüga pa je inda svejta bila grčko-katoličanska, samo ka so tau vöro leta 1948 dojzapovödali pa cerkev dali ranč tak ortodoksom. Prve gazde so dostakrat zobston probale nazajdobiti svojo cerkev, štero domanji zovejo »mala katedrala«, vej je pa mala kopija Petrove bazilike v Romi. Gda so drügo, veuko ortodoksno cerkev zidali, pa so steli, ka je višiša od vsej törmov madžarski cerkev pa eške višiša od törma Palače kulture. Tau je samo zatok žmetno bilau, ka je reformatska cerkev na gradi na bregej stala. Dvej najlepšivi zidini na glavnom trgi sta Palača kulture pa Županijska iža. Bejdvej so zozidali v cajti najvekšoga župana Marosvásárhelya Györgya Bernádyna na začetki 20. stoletja. Gda je človek oprvin vidi, leko brodi, ka je v Subotici (Szabadka), ka sta skoro takšivi kak mestna iža v vojvodinskom varaši. Lepau sta secesijsko okinčani, Županijska iža pa má svoj visiki tören. Eške črepnjé na streji so iz erične fabrike Zsolnay. Znautra v Palači kulture so tö vse stene lepau pofarbane, najlepša pa je soba gladal. Zvün toga, ka so po stenaj veuka gledala, so najbole zanimiva okna. Napravlena so z mali farbni glažojnati falatov, na nji pa so nutpokazane stare erdeljske pripovejsti, balade. Gučijo od žensk, štere so se vragi odale, nej čakale ali bujle svoje lübine. Pod glažojnatimi kejpami leko preštemo reči od tej balad tö. Najbole grda zidina na glavnom trgi je gledališče, zozidano v stili socialnoga realizma. Gda so ga zidali, je na njegvom mesti stala cerkev pa eden klaušter. Te so vse dojporüšili, samo tören je austo pa tö samo zavolo toga, ka so pod njim kripte bilé. Ovak v gledališči špilajo tak romanarske kak vogrske igre. Marciuša leta 1990 pa je varaš nej tak meren biu. »Črni marec« se je začno s tüjov demonstracijov Madžarov za šaule v vogrskom geziki. Samo edno svejčo pa edne knige so držali v rokej pa spejvali Očanaš. Za deset dni so pripelali dosta Romanarov z okauliški vesnic, ka se prej škejo Madžari od romanarskoga rosaga odkapčiti. Zvekšoga so bili pidjani pa so namlatili dosta lidi, med njimi pisatela Andrása Sütőna, šteri je na edno okau slejpi grato. 20. marca se je pá dosta Madžarov zbralo, znauvič so pa pripelali romanarske pavre z vesnic. Sodačija je kaulizaprla Marosvásárhely. Veuko bitje je bilau, eške tanki so prišli, depa sodacke so iz nji nej vöstaupili. Te so začnili prihajati Ciganji pa kričali: »Ne bojte se Madžari, prišli so Ciganji!« Rabuka se je končala, gda so prišli Sekelji, vküper so vözagnali Romanare s centra. Madžari so zaspejvali himno pa gorpotegnili vogrsko zastalo. Na konci so romanarski sodacke donk red napravili. Mrlo je 5 lidi, 300 je bilau ranjeni. Marosvásárhely pa je mesto bole veseli »taborov« tö. Kak vsikšo leto v Budimpešti držijo festival »Otok« (Sziget), držijo v Erdeljskom ednoga menjšoga, šteri se zové »Polotok« (Félsziget). Tü zvekšoga gorstaupijo madžarske skupine, depa gestejo tihinske tö. Važno pa je, ka se mladina en keden dobro čüti, ka se narodijo lübezni pa padaštva. Gda se je spüsto večer, smo brž lačni gratali, pa smo odišli v najbole poznano vogrsko restavracijo v varaši (zové se »Laci-čarda«) – z dobrov ciganjskov muzikov. Če smo že na Erdeljskom bili, smo si pravli, ka ne smejmo domau tak, ka smo nej punjeno kapüsto geli. Tau gesti so nam tak prinesli, ka so bili sploj veuki listje kapüste z mesom, narezane kapüste pa je sploj malo bilau (tak ka tau leko bole zovemo mesau s kapüsto, kak pa kapüsta z mesom). Te smo pa gorprišli, ka je tau, »sekeljska tekila«. Kak vejmo, v Meksikoni tekilo tak pigéjo, ka poleznejo malo soli, spigejo krepko piti, pa te limono zejo. Mi v Marosvásárhelyi pa smo dobili pau dejci žmane slivove palinke pa cüj malo žiroškrüja z lükom, ka smo po piti leko grizli. Na Madžarskom so od 1. aprila fejst sigurni zakoni za kadilce. Če štoj na takšom mesti kadi, gde je dojzapovedano, leko sploj veuke štrafe dobi. Na Romanarskom pa se leko eške itak vseposedik pafka. Meni se pa je najbole vidlo tisto, ka smo eden večer vidli v ednoj krčmej: ejkstra sobe so meli za kadilce, pa ejkstra za tiste, šteri neškejo v dimi sedeti. Tak bi po mojem moglo biti vseposedik. Ka je pa eške zanimivo: cene na Romanarskom so vseposedik skoro tak visike kak pri nas na Vogrskom. Njim je samo zatok bole žmetno, ka dosta menje slüžijo. Gvüšno pa dostakrat najdejo cajt pa peneze, ka gutnejo kakšo »sekeljsko tekilo«. -dm- Farbasta okna v Palači kulture nutpokažejo balade Secesijski törem Županijske iže se zdigava nad centrom Po žmanom gesti dobro spadne nika krepkoga Nove knjige OD SLOVENIJE… PO SLOVENSKEM PORABJE V MADŽARSKEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU Volivci zavrnili družinski zakonik Volivci so na referendumu zavrnili družinski zakonik. Ob okoli 30-odstotni volilni udeležbi je proti zakoniku glasovalo slabih 55 odstotkov volivcev, za pa jih je bilo 45. Vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki je bila pobudnica referenduma, Aleš Primc, je ob tem ocenil, da so lahko vsi zadovoljni, »da so se ubranile temeljne vrednote in da smo zavarovali koristi otrok«. V Gibanju za družinski zakonik pa so zavrnitev zakonika obžalovali. Hkrati z referendumom o družinskem zakoniku so v šestih občinah po Sloveniji potekale tudi nadomestne županske volitve. V Ljubljani je v prvem krogu med osmimi kandidati ponovno slavil Zoran Janković. Predsednik Pozitivne Slovenije je namreč dobil skoraj 61 odstotkov glasov, na drugem mestu je s četrtino glasov pristala kandidatka SDS in NSi Mojca Kucler Dolinar. Nadomestne županske volitve so bile potrebne, ker so bili župani teh občin decembra lani na predčasnih parlamentarnih volitvah izvoljeni za poslance. Policija po letu dni našla pogrešano deklico s Koroške Policisti so v Ljubljani izsledili od marca lani pogrešano zdaj že petletno deklico iz Mežice. Deklico, s katero je bila njena babica, so takoj predali centru za socialno delo in strokovnim službam, ti pa so jo izročili njeni mami Aleksandri Tuksar. Slednji je bila deklica sodno dodeljena v varstvo in skrb že februarja 2010, sodba pa je postala pravnomočna oktobra 2010, ko je mama deklico tudi nazadnje videla. Takoj po najdbi deklice je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu izdalo sklep o odpravi pripora za dekličinega očeta Boštjana Kakerja, ki je bil zaradi suma odvzema hčerke zaprt od junija 2011, 15. marca letos pa tudi obsojen na tri leta in pol zapora zaradi odvzema in zanemarjanja hčerke. Publikacij o Porabju je sicer iz leta v leto več, toda še vedno ne dovolj, da bi imeli celovit, predvsem pa obsežnejši vpogled v preteklost in sedanjost tega obmejnega prostora. Zato je pomembna sleherna novost, ki pride med bralce in jim postreže z informacijami o življenju in delu v Porabju. Tokrat z zadovoljstvom pišemo o dejanju Založbe Franc – Franc, ki se je odločila za izdajo publikacije Porabje Francija Justa, ki je v zbirki Vse o ... izšla leta 2009 v slovenščini, letos še v madžarskem in angleškem jeziku. V madžarski jezik sta prevajala Marijana Sukič in Dušan Mukič, v angleščino pa Tadej Karoli. Med slovensko izdajo in prevodoma ni bistvenih razlik, drugačna je naslovnica, nekaj je novih fotografij od zavihka dalje in osveženih koristnih informacij, ki so se z leti spremenile. Knjižici, natisnjeni v 500 izvodih in po ceni 10 evrov, v bistvu nadaljujeta prvo podobno publikacijo, ki je izšla leta 2001 in bila naslednje leto ponatisnjena. Prav je, če (si) v grobem osvežimo vsebino knjige. Najprej so predstavljeni Slovenci na Madžarskem, sledijo poglavja: Porabje v valovih zgodovine; Porabske besede; Porabska starožitnost; Porabski kraji in ljudje; Porabska kuhinja, Porabje za oddih in navdih, pa tudi nekaj koristnih naslovov. Čeprav je knjižica manjšega formata in zgolj na 90 straneh, preberemo številne pomembne in zanimive informacije, ki jih mnogi ne poznajo ali poz-namo. Vsebina je zastavljena tako, da pokriva domala vsa področja življenja in dela ter posega tudi v preteklost sedanjega porabskega prostora. Prijetno dopolnilo so fotografije (avtorji: Karel Holec, Franci Just in Feri Lainšček) krajev, osebnosti, cerkva, kulturno-zgodovinskih in drugih spomenikov. Knjiga, ob ostalih naštetih temah, predstavlja porabske kraje in ljudi, začenši s podat-ki o demokrafskih gibanjih. Še pred poldrugim stoletjem so Slovenci živeli tudi v 18 naseljih takoimenovane Stražne krajine vzhodno od Porabja in v 13 naseljih na območju zahodno od Porabja, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Avstriji in je danes del okraja Jennersdorf (Ženavci) na južnem Gradiščanskem. „Zaradi ekonomskih migracij in narodnostno-političnih pritiskov madžarizacije na prelomu 19. in 20. stoletja se je slovensko poselitveno območje krčilo in „rabski Slovenci“ so se narodnostno strnili v devetih porabskih vaseh, v katerih se je njihovo število ustalilo okoli številke 5.000 (4.174 leta 1869, 5.361 leta 1900, 4.943 leta 1910).“ Andovci, Dolnji Senik, Gornji Senik, Monošter, Sakalovci, Slovenska ves, Števanovci in Verica-Ritkarovci so narodnostni kraji, o katerih piše knjiga Porabje. Kar je bilo doslej na voljo pod naslovom Porabje, je poslej tudi A Rába-vidék in The Raba Region. Za prepoznavnost Porabja vsekakor pomembno založniško dejanje. Ernest Ružič Veseli dopoldan na Gornjem Seniku 25. marca je gornjeseniška slovenska narodnostna samouprava organizirala kulturni program. Na prireditvi sta nastopili gledališki skupini Veseli pajdaši iz Števanovec in »Moderni pavri«, učenci osmega razreda Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča. Gledališka skupina Veseli pajdaši je v obnovljenem kulturnem domu predstavila svojo novo igro v porabskem narečju z naslovom »Dokler ima drugi ženo«. Potem pa so še prikazali kratek skeč, kako lovijo ribe. Vaščani so se veliko smejali. Fantje iz osmega razreda so predstavili, kako poteka »fašenski torek« na Gornjem Seniku. Kako delajo doma, kakšne so moderne žene, zvečer pa grejo na veselico v gostilno. Tudi njihovo predstavo so sprejeli z veseljem. Njihovo igro je pripravila Margit Gyeček. Upamo, da ste se dobro počutili in hvala lepa skupinam za nastop! Beata Bajzek, članica slovenske samouprave Števanovski Veseli pajdaši Moderni pavri, učenci DOŠ Gornji Senik … DO MADŽARSKE Na kratko Kdo bo novi predsednik Madžarske Na vprašanje, kdo bo novi predsedniški kandidat Madžarske, bomo odgovor dobili šele 16. aprila. Po odstopu Pála Schmitta zaradi odvzema doktorata je vladna stranka FIDESZ predlagala usklajevalno srečanje med parlamentarnimi strankami, le da to ni bilo uspešno. Medtem ko so opozicijski socialisti predlagali za kandidata bivšega predsednika države Lászla Sólyoma, desna stranka Jobbik bi – zaradi vračanja ugleda instituta predsednika – le-tega volila na neposrednih volitvah. Po nepotrjenih informacijah želi FIDESZ in njegov predsednik kandidirati sedanjega predsednika parlamenta Lászla Kövérja, v kolikor on ne bi želel kandidirati, naj bi bil Orbánov kandidat evropski parlamentarni poslanec stranke János Áder. Ali se bo moral Etnografski muzej odseliti? Stavba Etnografskega muzeja, ki stoji nasproti parlamenta, je bila zgrajena leta 1896 po načrtih Alajosa Hauszmanna. Zgradila se je za namene takratnega vrhovnega sodišča, ki so ga takrat imenovali »Kúria«. Od leta 1957 je stavbo uporabljala Narodna galerija, ko se je ta preselila na budimski grad, je prostore dobil Etnografski muzej. Premier Orbán je prejšnji teden na slavnostni seji, na kateri so vrhovno sodišče ponovno poimenovali z nekdanjim imenom, izjavil, da je potrebno vse storiti, da bi le-to spet delovalo v bivši stavbi in tudi s tem dobilo »svoj nekdanji sijaj«. Stavba na Kossuthovem trgu oziroma etnografski muzej je bil že večkrat v nevarnosti, da se bo moral odseliti. Leta 1999, v času prve Orbánove vlade, so želeli v to stavbo preseliti urad premiera, leta 2003, pod Medgyessyjevo vlado, je bil načrt, da bi stavbo dobilo vrhovno sodišče. 29. marca je potekalo območno srečanje otroških folklornih skupin z naslovom MARKO SKAČE v gledališki in koncertni dvorani v Lendavi. Srečanja se je udeležilo 13 otroških skupin, med njimi otroška FS ZSM DOŠ Gornji Senik. Folkloristi z Gornjega Senika so se predstavili s porabskimi in goričkimi plesi. Mentorica skupine je Gyöngyi Bajzek, vodja pa Beata Bajzek. Plesalcem čestitamo! Na DOŠ Števanovci deluje od septembra 2012 krožek citrarjev, ki se ga udeležujejo štiri učenke. Prvi nastop so s svojim mentorjem imele 31. marca v kraju Szalafő. Na tamkajšnji prireditvi so nastopile tudi amaterske gledališke supine in pevski zbori. Pionirski dom – Center za kulturo mladih, je kot organizator letos desetič organiziral Otroški festival gledaliških sanj v Ljubljani. Na festivalu so nastopale osnovnošolske gledališke skupine. 3. aprila se je festivala v njegvi zgodovini drugič udeležila gledališka skupina Seničke zvejzdice ZSM DOŠ Gornji Senik z igro Rdeča kapica. Sodelovanje je bilo enkratno doživetje za vse sodelujoče. Malo gledališče Duo Fodor je 23. apriliša na velko odavalo veltje kromče nau-roga pavra v Polani, kama ga je pozvala Krajevna skupnost, v Büdinci pa na drügi dén na pozvanje domanjoga KUD. V Polani pa Poznanovci je eške melo vajo, trening zatau, kak se leko pride v visike planine, na Triglav. Velikonočna delavnica Slovenska narodnostna samouprava Števanovci je letos drugič organizirala delavnico pred veliko nočjo, ki smo jo imeli 1. aprila. Lepo smo se zbrali v kulturnem domu. Povabili smo Anuško Ropoš, naj nam pokaže, kako se delajo lepe cvetlice iz papirja. Iluška Dončec je najprej pokazala, kako se okrasijo jajca, na katera je dala cvetlice, jih zavila v najlonke in skuhala v vodi, v katero je dala čebulne lupine. Lepa rdeča in rjava so postala tako pobarvana jajca. Potem je tudi Iluška delala cvetlice iz papirja. Klara Pungor je prinesla novo idejo, kako lahko naredimo iz plastelina pirhe. Jajca je treba oviti v plastelin, nekaj minut peči in potem streti jajčno lupino. Zelo lep izdelek smo dobili. Dvojezična šola ima dobre stike z umetnostno šolo iz Őriszentpétra. Tudi oni so prišli k nam, da bi nam polepšali ta popoldan in nam pokazali nove ideje, motive. Iz koruznega ličja smo lahko delali zajčke. Gospa Karola je prinesla različne izdelke iz slame: pirhe, okraske na vrata, rožice, ptice, razglednice. Vsi, ki smo bili na delavnici, smo se zelo dobro počutili in pridno, aktivno delali. Otroci, ki so prišli, so z lepimi izdelki odšli domov. Hvala lepa vsem, ki so prišli. Članica naše samouprave Iluš Časar me je zvečer posebej poklicala po telefonu in se zahvalila za možnost ter mi povedala, da se je zelo dobro počutila. Obljubila sem, da bomo večkrat organizirali delavnice. Agica Holec predsednica Državno tekmovanje v slovenščini Če samo telko sem leko dosegla, je že vrejdno bilau Zvün tauga, ka je naša dužnost, ka se navčimo svoj materni jezik, ešče prednost tö leko mamo s tauaga, ka znamo slovenski, sploj pa šteri se navčijo knjižno tö. Tisti, steri so v Sloveniji ali v Somboteli diplomirali, leko povejmo vsi so si najšli slüžbo, tak mislim, dosta lažej kak drügi, steri ne znajo slovenski. Viktoria Hanžek z Gorenjoga Senika je v Somboteli na pedagoški fakulteti diplomirala, zdaj pa dela na Razvojni agenciji Slovenska krajina. - Viki, po diplomi si zmišlavala na tejm, ka ’š v šauli včila? »Zmišlavala sem na tejm, ka mo včila, dapa tistoga reda v ednoj šauli nej bilau delavnoga mesta, kama bi name leko gorvzeli. Maja sem zgotauvila pa te avgusta so me poiskali, ka bi bila ta možnost pri razvojni agenciji, pa te sem se tak odlaučila, ka vzemem. Tau je bilau leta 2008. Istino, dočas sem sploj nej znala, s čim se razvojna agencija ukvarja, samo ka sem zmejs v novinaj štejla.« - Pa s čim vse se razvojna agencija ukvarja, pa ka maš ti tam za delo? »Večinoma z madžarskimi pa z evropskimi projekti, štere mi pišemo pa izvajamo. Dapa zvün tauga še dosta vse fela delamo, prireditve organiziramo, prevajamo, skupine vodimo, ranč ka trbej.« - Tau je zato nej tak malo delo, če samo evropske projekte gledamo, za volo dokumentacije pa za volo bürok-racije, nej? »Ge tak vidim, ka pri evropski projektaj nega tiste velke bürokracije, pri madžarski projektaj je dosta vekša, zato ka pri nas je že dostakrat tau tö baja, kama dejaš tisto piko ali vejico.« - Tau se teba ne vnauže, gda več vör pred računalnikom moraš sejdti? »Tau nej trbej tak misliti, ka mi vsakši den osem vör samo pred računalnikom sedimo. Dobro, tašo tö gé, gda je sila, te smo eške več pred njim. Dapa ovak vse fela delamo, tak ka mena se tau sploj fejst vidi.« - Ka je lejpo v tejm, ka ti delaš? »Tau, ka delamo na tejm, naj se Porabje razvije malo, kak gospodarsko tak na področju turizma. Ali če se kaj zozida pa se prejkda, je dober občutek. Najlepšo je pa tau, ka nika tašo delamo, s čim mladino tü probamo zdržati v Porabji.« - Zvün tauga ka pri razvojni agenciji delaš, si predsednica Športnega drüštva Gorejnji Senik, par besed bi prajla od tauga? »Gda sem tau drüštvo ge prejkvzela, te sem najprvin administracijo mogla vred vzeti, zato ka tau je niške nej vodo. Zdaj, gda je tau že v redi, zdaj probam malo življenje prinesti v tau drüštvo, dapa leko povejm, je nej léko. Dapa tau je najvekši problem, ka mladina nejma niše ideje, ne vejo, ka bi steli. Ge probam pri tejm pomagati, vüpam, ka se posreči njim taši program vküppostaviti, šteri de je malo motiviro. Tau je nej léko delo, zato ka oni ne povejo, ka ta ideja nej dobra, samo nika nedo delali, tak ka je težko nji motivirati. Dosta vse sem že probala, dapa do tejga mau se je nej trno posrečilo, zdaj tak mislim, ka oni bi mogli pokazati tisto smer, ka škejo delati. Tak te vejn mo bola leko pomagala njim. Na leto je eden program, šteri je fejst zanima, tau je velka sobota, gda ogenj kürimo pa strejlamo, dapa zaka, tau ne vejm.« - Ka misliš, zaka vlače tak fejst velka sobota lidi, pa nej samo domanje, liki s sausedne vesi tö? »Sprvoga so bola samo domanji lidgé odli, dapa pomalek je vsigdar več lidi prišlo na Gorenji Senik s sausedne vesi, pa leko povejmo, ka zdaj že iz cejloga Porabja. Zdaj se je pomalek že obrnaulo pa od leta do leta je menje domanji, dapa zaka je tau tak, tau ne vejm.« - Ka mate za program na velko soboto večer? »Program se večer po meši začne, gda se vožge ogenj. Potejm se začne strejlati s štüki, s šterimi zimau postrašimo pa tazaženemo. Tau je pri nas že fejst stara navada, štero hranimo od generacije do generacije. Te čas, ka ogenj gori pa se strejla, tisti, šteri lačni gratajo ali žedni, si leko gesti pa piti küpijo. Dapa tak mislim, lüstvo najbola zato de na tau prireditev, ka se malo drüžijo po dugi, mrzli zimi.« - Kak športno drüštvo, nejmate nogometne ekipe, pa ranč nikdar ste nej meli, zaka? »Igrišče mamo pa ekipo za mali nogomet tö, dapa velko ekipo smo nikdar nej mogli vküpsprajti. Ne vejm, zaka. Tisti, steri so v velki ekipi steli špilati, tisti so v Slovensko ves šli ali v Števanovce se špilat, zaman smo meli mi tö vse pogoje za velko ekipo, nej je bilau lidi za tau.« - Zvün tauga, ka si predsednica drüštva, si ešče članica občinskoga sveta tö. Zaka si se glasila za tau funkcijo pred dvömi lejti? »Zato, ka sem možnost vid-la v tejm, ka svoje ideje leko uresničim. Vejm, ka gnesden je pejnez najmenje, dapa tak mislim, ka dosta vse leko napravi brezi tauga tö, če ščemo, samo bi malo bola vküp trbelo držati. Kak sem že pravla, ge na tejm delam kak pri drüštvi tak v občinskem svetu tö, zato sem se glasila za te funkcije. Vüpam, ka se meni tau posreči, pa če sem samo telko leko dosegla te par lejt, že leko povejm, ka je vrejdno bilau.« - Zvün toga, ka si v slüžbi, pelaš drüštvo pa si članica občinskega sveta, sta z mo-žaum gorzozidala edno leseno kučo tö. Zaka, za volo koga sta si tak zmislila, ka iz lesa baude vaša kuča? »Dosta kuč smo poglednili kak s cigla tak iz lesa, pa nam se je iz lesa povidla. Cejlak ovak se počütiš, baukšo razpoloženje maš v ednoj tašoj kuči, štera je iz lesa, kak v tistoj, štera je iz cigla zozidana. Leko, ka dosta več dela je z ednov lesenov kučov, dapa ge tak mislim, ka splačalo se je, pa ka je najbola važno, ka nama se fejst vidi. Dosta dela je bilau, gda smo zidali, dapa sploj dosta pomauči sva dobila od vaščanov, padašov pa od rodbine. Biu je taši den, ka šestdvajsti nas je delalo, brezi njigve pomauči bi dosta žmetnejše bilau.« - Viki, kak si pripovejdala, ti se dosta trüdiš kak za ves tak za Porabje, zaka, od kec je ta ambicija? »Zato, ka naj moja deca, mlajša generacija ma nišo bodočnost v Porabju, na Gorejnjom Seniki.« Karči Holec Gimnazijci in srednjošolci na Madžarskem imajo v tretjem in četrtem letniku možnost, da se na začetku šolskega leta prijavijo na različna državna tekmovanja. Po novem to lahko storijo tudi tisti, ki so naredili predčasno maturo (előrehozott érettségi). Med predmete, iz katerih prirejajo tekmovanje, spada tudi slovenski jezik. V tem šolskem letu smo se državnega tekmovanja v slovenskem jeziku udeležili trije gimnazijci ter en fant iz Veszpréma. To smo bili: Barbara Zakoč, Ladislav Soós, Mate Kozma in avtorica tega članka. Tekmovanje je sestavljeno iz dveh delov, pisnega in ustnega. Pisni del smo napisali 10. januarja na monoštrski gimnaziji. Tu smo imeli tri vrste nalog: bralno razumevanje, slovnična pravilnost in pisno izražanje. Pri pisnem izražanju smo morali napisati prošnjo za ponudbo hotela. Pri spisu smo imeli možnost izbirati med dvema temama. Za vsako temo se je kdo izmed nas odločil, tako so na koncu nastali zanimivi, različni spisi. Medtem ko smo se pripravljali na ustni del, smo nestrpno čakali rezultate pisnega dela. Minil je že en mesec, ko smo dobili obves-tilo, da se lahko vsi izkažemo na ustnem delu, ki se je odvijal v Szombathelyu na visoki šoli. Dnevi so hitro tekli in smo se morali odpeljati na mesto dogodka. Ustnega dela smo se vsi udeležili, pospremila nas je tudi naša učiteljica Irena Libricz Fasching. Tekmovanje se je začelo okrog enajste ure. V komisiji sta bili dve profesorici z Visoke šole Dániel Berzsenyi: Ibolya Dončec Merkli in Elizabeta Emberšič Škaper. Ob njiju je bila še v komisiji slovenska referentka na Zavodu za razvoj in posodabljanje šolstva v Budimpešti, Agota Kállay. Na začetku nas je ona pozdravila in nam želela veliko uspeha. Potem smo potegnili številke, ki so postavile vrstni red. Nato smo morali potegniti teme in smo dobili 15 minut za pripravo. Začeli so fantje. Mate je potegnil naslednje teme: Prežihov Voranc Solzice, Avgust Pavel - sin dveh narodov in Varstvo okolja. Za njim je prišel na vrsto Laci z naslednjimi temami: Feri Lainšček Mislice, Porabske vasi in Zdrav način življenja. Nato sva sledili punci. Jaz sem govorila o Zdravljici Franceta Prešerna, o Porabju in o nakupovanju. Zaključila je Barbara, ki je dobila naslednje teme: Ivan Cankar Skodelica kave, Karel Holecz Andovske zgodbe in Šport. Na koncu so nas pogostili s sendviči in sokom. Potem smo se odpravili domov, ne da bi izvedeli za rezultate. Le-te so naslednji teden poslali na našo šolo. Vrstni red je bil: Martina Zakoč, Barbara Zakoč, Mate Kozma, Ladislav Soós. Martina Zakoč Viktoria Hanžek KOTIČEK OTROŠKI Soldak pa sabaulski legén Vrtenke smo pekli Bijo je inda svejta eden soldak, steri je preveč rad pijo rdečo vino. Da so ma pa tagledali tau slabost, ka ovak je biu nejčednejši pa najmočnejši soldak v armiji. Telko medalij je emo, ka so nej mele mesto na njegvi prsaj. Pa pejnez je tö telko emo, kak ništje drugi nej. Krau ma je tö vsigdar dau dar, pa drugi oficirge tö, ka se je batrivno biu v bojnaj. Nej ka bi se zlažo, gvüšno je emo že gezero forintov, dapa tau so bili vse sreberni pejnezge. Gnauk si je nika zbrodo, ka de on s tejmi prevnaugimi pejnezi delo. Gor je zisko svojoga generala pa ga je proso, naj skrb ma na njegve pejneze, dokeč on odslüži soldački čas. Gda je sodaka čas dola preteko, pa je leko domau išo, se je stavo pri generališi pa proso svoje pejneze. Namesto pejnez je takšo bitje daubo na svoje nage podplate, ka se je nej mogo na nogé postaviti. Gda je bolečina malo popistila, si je tak zmislo, ka de on tanazaj do krala pa se ma potauži. Kak dé prejk po velkoj gauški, gnauk samo nikšo sveklino vidi. Kak vcuj pride, vidi, ka je tau krčma. Kloncka na dveri pa se pokloni: »Baug daj, dober večer! Je stoj doma?« Krčmar leti prauto njemi pa ma pravi: »Jaj, jaj, gde pa ojdite takšoga reda, človek dragi. Vej pa v tau velkoj gauški mamo 12 razbojnikov, od tej se je eštje živ ništje nej rejšo.« Kuman je tau krčmar tapravo, je v krčmau staupo sabaulski legén. »Ka ojdite vi tü takšoga ipa?« ga pita. »Kakšoga ipa?« pita sabaulski legen. »Pa ne vejte, ka v tau velkoj gauški mamo 12 živanjov pa od tej se je eš-tje živ ništje nej rejšo.« Gda je sabaulski legén tau čüjo, ga je od straja začno mraz trausiti pa se je včasin skrijo pod postelo. Liki soldak se je nej postrašo. »Dja buma počakam te razbojnike,« je pravo pa vdaro enoga po svojoj sabli. Za par minut pridejo razbojnicke pa včasin tak odlaučijo, ka soldaka obejsijo. »Dobro,« pravi soldak, »obesite me, samo telko mi dopüstite, naj se slednjič dobro nagejm, ka nemo s praznim želaudcom na drugi svejt.« Dopistili so ma, krčmar je prineso paprikaš pa liter vina, soldak je vse pojo pa spijo. Potistom pravi prej-djen razbojnik drugim, ka ga zdaj leko obejsijo. Soldak pa etak pravi: »Nika se ne trüdite, dja sam svoj žitek dokončam.« Vido se je te gunč živanjom, tašo so ešče tak nej vidli, ka bi si stoj sam žitek vničo. Soldak pa pravi krčmaroša, naj v eden glaž do polonje vleje rdečo vino, potistim naj ga napuni s krepkim rdečim prplom. Krčmar včini tak, kak ma je velo. »Na, zdaj sé gledajte!« pravi soldak »Tau dja zdaj spidjem pa včasin mrjem.« Ka mislite, ka je soldak napravo? V lejvoj rokej je držo glaž, v pravoj pa sablo. Potistim se je naglo obrno pa je vino živanjom v oči polejo. Tej so traubili kak vodeni bik, ka so v tistom momenti pogled zgibili. On je pa vsejm dvanajstim s sablov glave odseko. Potejm se je sabaulski legen tö vöpotegno spod postele, gde je skriti bijo. »Ti si mi žitek rejšo,« pravi soldaki, »zatoga volo, ka si dobro včino, leko čakaš, ka ti dja dobro nazaj zaslüžim. Pripelam ti edno lejpo mlado deklo pa edno lejpo žensko, leko si vöodeberéš, stera de se ti bola vidla.« Na, tau tak vsi vejmo, ka si je soldak dejklo vöodebrau, stera je tak lejpa bila, ka si v sunce leko gledo, liki v njau nej. Dobro je včino, ka je ženska sobaulskoga legéna žena bila, sobaulski legén je pa nišče drugi nej bijo kak sam krau, steri se je zatok v taši gvant zravno, ka bi leko po rosagi vido, kak njegvo lüstvo živé. Mlada dva sta tam na mesti včasin v hišni zakon staupila. Krau je odišo z ženov, mladiva sta ostala v krčmej, liki mlada žena je možej nikak nej stejla vöovaditi, odkec je ona. Mladi mauž je mislo, ka je njegva žena sabaulskoga legéna hči. Za par dni eden kočü stane pri krčmej, potistim ešče eden. Soldak gleda z bejlim pa si ne more zmisliti, ka se zdaj tau godi. Gda se zravna v tisti pozlačeni gvant, steroga so ma pripelali, si misli, ka do ga zdaj gvüšno na gauge pelali pa ga obejsijo. Žena ma zaman guči, naj ne bau žalosten. Samo gda so na dvor krala prišli pa je tam vido, ka bogati že gostüvanje slüžijo, te je gorprišo, ka je on krala zet grato. Krau ma je včasin prejk sto dati kralestvo pa ma na glavau djasti krono. Dapa soldak je etak pravo: »Moj dober tast, nej meni trbej nej krone pa nej rosaga. Eden regiment soldakov mi dajte pod rokau, ka ziškem tistoga generala, steri je dolazatajijo tiste pejneze, stere sam ma dau.« Krau je z dobro volo spuno njegvo željo. Najšli so generala pa so ma 50 dali na njegve gaule podplate, ka zdaj itak planta, če je od tistoga mau ešče nej mrau. Pravljico Eleka Benedeka je v porabsko rejč prejknapisala: Ema Sukič 20. marca smo imeli na Gornjem Seniku v Küharjevi spominski hiši delavnico, da bi spoz-nali, kako se pečejo vrtenke. Ob 13. uri smo se zbrali v kuhinji, kjer nas je že čakala teta Ilonka. Kvas je bil že pripravljen. Teta Ilonka so nam povedali, kaj vse je potrebno k peki vrtenkov. To smo že znali, iz česa je kvas. To pa smo se zdaj naučili, če hočemo peči vrtenke, potrebujemo moko, mleko, jajca, sladkor, cimet in maslo. Nato so začeli mesiti testo, to je zelo težko delo. Teta Ilonka nam je povedala, da je testo takrat dobro, če so na njem »mehurčki«. Ko je testo bilo dovolj vzhajano, je naredila male hlebčke in smo še čakali, da je testo ponovno vzhajalo. Potem smo lahko pletli vrtenke. Medtem so zakurili peč. Tukaj smo lahko spoznali nove predmete omelo, greblo in lopar. Ko je že bilo zelo vroče, smo lahko opazovali, kako so položili vrtenke v peč. Medtem ko se je vrtenek pekel, smo se igrali na dvorišču. Čez eno uro smo že lahko poskusili topel vrtenek. Bil je zelo dober. Bili smo veseli, da so nam to pokazali in upamo, da bomo v prihodnosti še pekli vrtenke. Učenci 7. razreda DOŠ Gornji Senik MLAŠEČI KAUT Pozvanje PETEK, 13.04.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 TEO, RIS., 10.15 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 10.25 TONI IN BONI, RIS., 10.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.40 NOČKO: J.W.GRIMM: JANČEK JEŽEK, 10.50 BUBA GUBA, LUTK. NAN., 11.15 TEKMA Z VOZIČKI, KRATKI FILM EBU, 11.30 SEJALCI BESED: JOSIP JURČIČ, OTR. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 15.55 SLOVENCI V ITALIJI, 16.30 BABILON.TV, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.50 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.25 POKEC, RIS., 18.30 KARLI, RIS., 18.35 BALI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2012, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 BRANJA: GABRIEL GARCIA MARQUEZ: POLKOVNIK NIMA NIKOGAR, KI BI MU PISAL, DOK. SER., 0.20 POSEBNA PONUDBA, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL PETEK, 13.04.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.15 DOBRO JUTRO, 15.00 GLASNIK, 15.40 EVROPSKI MAGAZIN, 16.10 OSMI DAN, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.15 SINOVI DVEH NARODOV: POTEZE ISTRSKEGA ŽIVLJENJA IZPOD ČOPIČA CLAUDIA UGUSSIJA, DOK. ODD., 17.50 CIRCOM REGIONAL, 18.15 ČRNO-BELI ČASI, 18.30 KNJIGA MENE BRIGA: ZBORNIK NA POTI DO LASTNE SOBE, 18.55 AMERIŠKA KRPANKA: APALAŠKO POTOVANJE, GLASBENI DOKUMENTAREC, 20.00 SEVERNA KOREJA: POMLADNA PRAZNOVANJA, DOK. ODD., 20.40 PREZGODAJ DVA METRA SPODAJ, KRATKI FILM, 21.00 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.25 KENNEDYJEVI, KAN. NAD., 22.10 HITRI ZASLUŽEK, ŠVED. FILM, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 14.04.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: RIBIČ PEPE: IDRIJA IN I, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.25 IZ POPOTNE TORBE: VSE JE ENKRAT PRVIČ, 7.45 BINE: PODVODNI SVET, LUTK. NAN., 8.05 STUDIO KRIŠKRAŠ: MLADIČKI, LUTK. ODD., 8.50 PALČEK DAVID, RIS., 9.15 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.05 ČRNA OVCA, KRATKI FILM, 10.20 2012, LETO NIČ, NIZOZ. NAD., 10.50 POLNOČNI KLUB, 12.00 MEDNARODNA OBZORJA - PRODAJALEC SANJ: KAJ JE ITALIJANOM OBLJUBIL SILVIO BERLUSCONI, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 BILO JE ..., 13.55 GOSPODAR PRSTANOV, AM. FILM, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.30 SEVERNA STENA EIGERJA, NEMŠ. FILM, 23.35 POROČILA, 0.10 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 0.25 BRANJA: FLORJAN LIPUŠ: SRČNE PEGE, DOK. SER., 0.30 OZARE, 0.40 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL SOBOTA, 14.04.2012, II. SPORED TVS 7.40 SKOZI ČAS, 7.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KITAJSKE - KVALIFIKACIJE, 9.05 POGLEDI SLOVENIJE, 10.25 POSEBNA PONUDBA, 10.50 SLOVENCI V ITALIJI, 11.20 SINOVI DVEH NARODOV: POTEZE ISTRSKEGA ŽIVLJENJA IZPOD ČOPIČA CLAUDIA UGUSSIJA, DOK. ODD., 12.10 CIRCOM REGIONAL, 12.35 KNJIGA MENE BRIGA, 13.00 VZHOD – ZAHOD, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN EN SHAO, 14.45 AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI, TV-PRIREDBA PREDSTAVE SSG TRST, 17.10 VODNAR, DOK. PORTRET, 18.05 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KITAJSKE - KVALIFIKACIJE, 19.20 LONDONSKI VRTILJAK, 19.55 NOGOMET: PRVA LIGA, GORICA : OLIMPIJA, 21.55 NA LEPŠE, 22.20 SOBOTNA GLASBENA NOČ: TABU, 23.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 15.04.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2012, 15.10 PRVI IN DRUGI, 15.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.00 JAZ SEM GURGAON: NOVA URBANA INDIJA, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 PRVA DAMSKA DETEKTIVSKA AGENCIJA, ANG.-AM. NAD., 21.50 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.45 POROČILA, 23.25 BRANJA: MIROSLAV KOŠUTA: PESMI – MIZA, DOK. SER., 23.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 NFOKANAL NEDELJA, 15.04.2012, II. SPORED TVS 7.35 SKOZI ČAS, 7.45 GLOBUS, 8.20 31. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN: TAMBURAŠKI ORKESTER RUDA SEVER GORIŠNICA IN PETROVI TAMBURAŠI, 8.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KITAJSKE, 10.55 SUPERBRAT, DANSKI FILM, 12.25 TURBULENCA, 12.55 UNIVERZA, 13.40 J.B.P. MOLIERE: ŠOLA ZA ŽENE, TV-PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 15.00 PONOVNO ROJSTVO BOLŠOJ TEATRA: SLAVNOSTNI KONCERT OB OTVORITVI, 16.55 ROKOMET (Ž): POKAL SLOVENIJE, FINALE, 18.30 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ZBOGOM, BASRA, ANG. DOK. ODD., 20.50 SILENCE, GLASBENIKA S KONCA SVETA, DOKUMENTARNI FELJTON, 21.25 ONESNAŽENI RAJ, DOK. ODD., 22.35 MARKO NABERŠNIK: PAVLE, KRATKI FILM, 22.55 ŽARKO LUŽNIK: V TEMI, DOK. FILM, 23.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 16.04.2012, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MIHEC IN MAJA, 10.15 IZ POPOTNE TORBE: VSE JE ENKRAT PRVIČ, 10.40 NOTKOTI, LUTK. NAN., 11.00 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM REGRAT, 11.05 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.30 SPREHODI V NARAVO, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 BALI, RIS., 15.55 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 16.05 BACEK JON, RIS., 16.15 MOZART: RODIL SE JE GENIJ, ODDAJA O MOZARTU, 16.25 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 16.30 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.30 DUHOVNI UTRIP, 17.45 POGLED NA ..., 17.55 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.30 POKEC, RIS., 18.35 JANEZEK IN SAMUEL, RIS., 18.45 KANOPKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 BRANJA, DOK. SER., 0.05 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.40 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 16.04.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 11.25 DOBRO JUTRO, 14.15 NA LEPŠE, 14.50 DRUŽINSKE ZGODBE, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 16.00 JAZ SEM GURGAON: NOVA URBANA INDIJA, DOK. ODD., 16.50 PRVI IN DRUGI, 17.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.40 SEVERNA KOREJA: POMLADNA PRAZNOVANJA, DOK. ODD., 18.20 PRAVA IDEJA!, 19.00 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 NA UTRIP SRCA, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE: MANNOVI - ROMAN STOLETJA, 23.15 SLEPOTA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 1.10 ARITMIJA, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 17.04.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ: MLADIČKI, LUTK. ODD., 10.55 RIBIČ PEPE: PEPETOV AVTOMOBILČEK, 11.15 MOZART: RODIL SE JE GENIJ, ODDAJA O MOZARTU, 11.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: NOČKO: JANČEK JEŽEK, OTR. ODD., 11.35 CIAK JUNIOR: SLIKA, KRATKI FILM, 12.00 POROČILA, 12.15 UMETNOST IGRE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: STRAH, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 BARNI, RIS., 15.45 PINGU - PINGVIN, RIS., 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 16.00 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 16.05 TEO, RIS., 16.15 BINE, LUTK. NAN., 16.35 MAČEK SAMMY, KRATKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.45 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 KARLI, RIS., 18.35 TIMI GRE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 21.00 NOVA ZEMLJA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 MÔRA V OBLJUBLJENI DEŽELI, DOK. ODD., 0.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL TOREK, 17.04.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 11.40 DOBRO JUTRO, 14.30 ARITMIJA, 15.15 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 16.50 SILENCE, GLASBENIKA S KONCA SVETA, DOK. FELJTON, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 GLASNIK, 18.25 POSEBNA PONUDBA, 18.50 KOROŠKA PESEM, TI DRUŽICA MOJA, DOK. ODD., 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 OČETJE IN SINOVI, RUS. NAD., 20.45 MUZIKAJETO, GLASBENA ODDAJA, 21.15 VRNITEV, RUSKI FILM, 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 18.04.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BINE: SLADKOSNED, LUTK. NAN., 10.35 HIŠA EKSPERIMENTOV: MEŠANJELOGIJA, 11.00 ZLATKO ZAKLADKO: ČAJ ZA ZAMUDNIKE, 11.20 HABIB, DAN. NAD., 12.00 POROČILA, 12.05 NOVA ZEMLJA, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ROLI POLI OLI, RIS., 15.50 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 16.00 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.30 TURBULENCA, 18.00 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.35 PINGU - PINGVIN, RIS., 18.40 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 NI VSE ZLATO, FR. FILM, 21.40 SMETI, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 GLASBENI VEČER, 1.00 TURBULENCA, 1.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL SREDA, 18.04.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 11.10 DOBRO JUTRO, 13.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.10 DUHOVNI UTRIP, 15.40 NA VRTU, 16.05 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.20 GLASNIK, 16.45 EVROPSKI MAGAZIN, 17.00 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 17.25 NOGOMET: POKAL HERVIS, MARIBOR : RUDAR, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 21.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.25 ZAPELJIVI BLEŠČEČI TENOR, PORTRET JURIJA REJE, 23.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 19.04.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: MOJCA POKRAJCULJA, 10.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.10 KOT ATA IN MAMA: KAM S STARO TETO, OTR. NAD., 11.35 MAČEK SAMMY, KRATKI FILM, 12.00 POROČILA, 12.05 ČRNO BELI ČASI, 12.20 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.50 LARINA ZVEZDICA, RIS., 16.00 STUDIO KRIŠKRAŠ: MLADIČKI, LUTK. ODDAJA ZA OTROKE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.30 SLOVENSKI VODNI KROG: KOROŠAŠKI SLAPOVI IN BISTRIČICA, DOK. ODD., 17.55 ZAČNIMO ZNOVA: DOPUST, SLOV. NAN., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 SVETOVALKA HANA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL ČETRTEK, 19.04.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 10.40 DOBRO JUTRO, 13.25 27. SLOVENSKI GLASBENI DNEVI: KONCERT POSVEČEN 140–LETNICI GLASBENE MATICE: KARMEN PEČAR, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN LOVRENC ARNIČ, 14.50 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 16.10 MUZIKAJETO, 16.40 TURBULENCA, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 EVROPSKI MAGAZIN, 18.05 UNIVERZA, 18.45 AMERIŠKA KRPANKA: NOGE NE IZDAJTE ME, GLASBENI DOKUMENTAREC, 19.45 ŽREBANJE DETELJICE, 19.55 LONDONSKI VRTILJAK, 20.25 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 NOGOMET: EVROPSKA LIGA: POLFINALNA PRVA TEKMA, 23.00 NOGOMET: EVROPSKA LIGA – POVZETKI, 23.30 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 0.20 KRAJ ZLOČINA, AVST. NAN., 1.50 ZABAVNI INFOKANAL Slovenska zveza pa Folklorna skupina penzionistk ZSM Vas lepau zoveta na program ZAPLEŠIMO pa ZAIGRAJMO, steri bau v nedelo, 22. apriliša 2012, v 14.00-oj vöri v gledališči v Varaši. V programi eške gora staupita etno skupina GORIČKI KLANTOŠI iz Murske Sobote pa cimbalist DANE KOLARIČ iz Beltinec. Prisrčno pozvani! SLOVENSKA MEŠA V MONOŠTRI Naslednja slovenska meša v varaškoj cerkvi bau 15. apriliša v 16.00 vöri Mešo de slüžo dekan, odranski župnik Lojze Kozar, ml.