m
n                             Napoleon I.
Jjsodoba. katero imate pred seboj, kaže vanl hišo. v katerej se je porodil lp niož, kateri je koneem preteCenega in v zaSetku sedanjeja stoletja mslo ne j V8O Efropo spravil v uajvcSji nemir in razburjenost. Ta mož je bil | Xapoleon I. Bonap&rte, cesar francoski. Porodil se je f Ajacci na otoku Korziki v dan lb. avgusta 1769. lsta in je bil drngi sin Karla Bouaparteja, korziikega patrieija. P(i priprostej vzreji. li jo je imel dornd pri avojih staršili, priSel je 177H. leta v vojaSko šoio r Briennu, kder se je s pridnostjo in uka-leljnostjo zelrf odlikoval. V ?zpomlildi 1785. I. jo sroje vojaške nauks nada-ljeTal t Pariz«. — Nam je Napoleon znan h 6nih krva?ih bojev ptoti ttaliji, Arstriji in Afriki, iz katerih se je vrnil miagovalcc in ga je ftancosko ljndstro pozdravljalo   svojega   rešitelja.   Po   mnogih  krvavih  prekucijah,   ki   so   ae
vržile rni Frauecskem, ustanovil je Napoleon zopet stanovfloejši red v dežeii. Odpinvil je ljudovlado iu se dal venčati za dednega cesarja. francoskega (Na-poleona I) v dan 18. maja 1804 luta. Napoleon se je vojskoval i Anglijo, Nemčijo, A»atrijo. Kusijo in Špaoijo. Pri nas v Avstriji je bilo glavno bo-jevaaje na Lažbem. Tu je Napoleou vodjo za vodjfin pobil, armado /a armado končal, mesto za mestom dobil iu na zadnjc ostanke cf.sargke vojske v Mantovo zapodil, ki je bila potem ve<^ inesecpv trdo oblegovana. Nadloget katere so ti vojaki med obl«go trpeii, so nepopisljive; od zunaj j« pritiskal soFražnik, a od znotr&j so soparica, knga in Jakota nboge morile. Med temi nesrečDimi je bil tndi polk Sloveneev iz Kranjskega, ki so do tnalega vsi poginili v oblegani trdnjavi. Fraticozi to pot niso dolgo pri nas ostali, ker sts v dan 18. aprila 1797. leta cesar Franc II. in Napoleon mir storila proti temu, da Avstrija Francozoin prepusti Milansko, zato pa dobi Bonedke v odSkodOTaoje. Ali Fraocozi »o bili Cedalje silovitejSi in Napoleon, postavši oesar fauicoaki, hotal je  u&praviti dcmvo, katera bi vso Evropo oljsegala.
Zaradi toga so se za&le 1805. lsta nove Tojske in Francozi pridrli so. <%ssmH armado na Ogersko podeč. tndi v Trst in Ljubljano ter so razpisali v obefi mestih silne vojaške davke v deiiarjih, vrhn tega pa 5c hrano in obleko la vojaka. Ali tudi mogočnega Sapoleona. kateri je toliko tisoč ljndem vzel žit-Ijenje, zadela je maščevatna roka božja. Božje in eloveške pravioe je teptal z nogami in zat6 ga je vse sovražilo. Po krravej tridnevnej bitki pri Lip-skvm 17. 18. in 19. oktobra 1813. 1. sc Xapoleonn sreča ni vee povrnil* in T odločilnej bitki pri Waterloo-u r dan 18. junija 1815. 1. je bil po-polnem premagan. Po fcem boji odpeljali so ga na otok sv. Helene onkraj ravnika. kjer je t dan 5. maja 1821.1. v 53. letu svoje dSbe zapuSčen umrL
T.
---------X---------