Stanko Vrazova litorarna zapušcina. *) Poroča F. Kočevar. (Dalje.) Umetno blago St. Vrazove literarne zapuščine jedvojnovrstno: izvirno, in prevodi iz drugib jezikov. Pa kakor se pri muogib naroduib pesmili ne da razbrati, po kom, kje in kdaj so bile zapisaue, ravno tako se tudi o spisih umetnega blaga ne da zmiraj odločno reči od koga so. In v tem pogledu morem le toliko poročati, da je jib pretežni del gotovo St. Vrazov, kar nedvojbeno pismo jegove roke kaže. Izvirnega v vezanem slogu spisanega blaga je naj več sonetov al kakor jih St. Vras imenuje nzvoncev". Jih je kakib petdeset, pa prej več kot manj. Z tnanjitni iznirnkami bi vse St. Vrazu prisodi). Razun sonetov je še nekoliko romanc, balad in popevk (Iieder). Kdaj so bili ti uiuotvori spevani, je težko reči, zakaj letuica je le rualokje ktera zapisana. Jaz bi jih proizvod postavil z veče straui nied leta 1834-1837 ali sploh v tisti čas, ko je St. Vraz še ju- *) Popravek. St. Vraz je umrl že leta 1851 pane 1861 kakor je v 21. listu rečeno. Vred. rist na graškem vseučilišču bil; zakaj pozneje, ko se je bil že za stalno ilirskega peresa poprijel, mislim, je malo več kaj slovenskega pisal. En sešitek ima napis: nSlovenische Gedichte des Herrn Johann Schamperl" (rod. 1815 f 1836); — endrugi: _Pesmi Sabukoshek"; — na enem stoji Ietnica: nIV. nonas septembris 1838; — ena tekica ima naslov: ,,Slovenske speve alj siovenske popevke. Meshorovski, Hauptmann. Klagenfurth, 10. Oktober 1832". V vsakem teh sešitkov je kakib. 12-18 pesrui. V zadnjetn sešitka so pod poedinirai pesmimi podpisani: nKrumpak, Kaplan", — J. Hašnik", — nSchwarzl, Pfarrer", — nJarnik", — sedem pesmi pa imajo podpisani pismenki ,,V. 0." (Oliban?). En par mičnib romanc sem našel tudi od našega učenjaka Davorina Terstenjaka. Modrinjakovih peami Irinajst. Od pokojnega Krempeljna so v avtografiji dve: ,,pesem od svetega Ririla in Metuda" v dvanajst strokib. Ce se državuega pravnika zelo ne bojite, vam jo drage volje pošljem! Druga pesem pa irua naslov : pozvon cesara Maksimiliana I. Morebiti je ta posledna *Ą njegovej zgodovini že natisnena. Panegiričnih pesmi sem našel s sledičimi naslovi: rna cesarja Franca", — ,,ob godu časti vredniga Janeza Kersnika učenika osrae šole, zložena od Krajnske osmošolske mladosti 1831 leta"; — ,,hvalepolni občutleji ob odhodu premilostIjivega gospoda Avgustina V.v(?) škofa iz Ljubljane v Sošberg;" — ndekanu Vovku v Čornomlju leta 1844". Avktor pri nobeni teb pesnii ui imenovan. Mnogo pesuii je spevanib v brvaško-slovenskem narečju in spisanib v boboričici, od koga so, to bog ve! našel sem tudi kakšnib dvadeset pušic napcrenih na St. Vraza samega. Podpisane so od: ,,stražnika pri velikih vralih uaše male slovesnosti". Prav za prav to niso več pušice, ampak suliee, tako debele so. Več pa kot izvirnib zadržuje rokopis prevedenib pesaii, in sicer ima prevodov skor iz vseh evropejskih jezikov. Auakreontovib bo kakib trideset, — Kalulovih je tudi nekoliko; — en kos georgikona; — tri pesmi iz Chr. Sebmidtovih : Bliithen; — die Todtenvvache od Huberja poslovenil A. L. (?); — Erlkonig; — die Biirgschaft; — die Spiuneriu; — prevodi srbskih narodnih pesrni; — nekoliko Jan Kolarovib; — prevodi iz Kaiamzinove Aglaje; — iz Kamenskega; — III. liber (inferno) Dantejeve divina komedia; — nekoliko Petrarkovib sonetov; — iz angleškega od lorda Birona; — en sešitek ima napis: ,,Ron)ances espannoles traducidas en sloven por J. Stanko (Jakob Vraz); — celo euo škipetarsko sem našel v originalu in prevodu. Naj več teh prevodov bi jaz prisodil ali St. Vrazu samenu, ali pa ¦— naslanjajoč se na eno kratko opazko — dr. Fr. (Vladimiru) Miklošiču tačas profesorju modroslovja na graškem vseučilišču. Naletel sem tudi na en par Prešernovib pesuii v avtografiji. V prozi je izvirno spisan, in sieer v nemškem jeziku, opis slovenske narodne nošnje. V tem opisu se neimenovani pisatelj poziva na slike, kterib pa v rokopisu iiisem našel. V enem konceptu privatnega pisma napominja St. Vraz, da je dr. Štefan (Godenin) Kočevar ,,izvadio više' ljubkih pesniicah v svome ponarečju. (Ali se pod teiu imajo razumerati narodne ali umetne pesmi, na to bi nam gospod dobtar sam oaj bolje razjasnjenje dati mogel.) kSada — veli nadalje St. Vraz — se zauzima sabiranjem onib zelinab, kojih se Slovenci služe u svojih različitih bolestih, te popisuje i način liečenja slovenskega uaroda. Čestiti imenjače, dajte, da vidiiuo vspeh vašega truda! Prevodi v prozi so ti-le : ,,Cirkvica (Waldkapelle) pripovest poslovenil St. Vraz"; — ,,Kanarek povest iz pisem Kiistofa Schmidta poslovenčeua od F. Miklošica". Ta precej obsežna povest je tako na čisto spisana (v boboričici) da bi se mogla koj v tiskarnico nesti. — ,,Izgubljeno dete", posloveuil Bal. Vidosl. Štuhec" je tudi precej dolga povest. To je v kratkem sadržaj St. Vrazove slovenske literarne zapuščine. (Dalje prihodnjič.)