336
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor dolnje-avstrijski.
V tem zboru je poslanec dr. Granitsch stavil predlog,   tako-le   se glaseč:    Vlada   se   naprosi,   da   določi
337
one za kmetijsko gospodarstvo potrebne reči, katere se ne smejo po eksekuciji prodati, in naj zategadel predlaga državnemu zboru načrt postave, po kateri se določijo eksekucije oproščene stjari, kijih kmet za svoje gospodarstvo potrebuje. — Želeti bi bilo, da ne ostane ta predlog glas vpijočega v puščavi, ampak da vlada s tako sila potrebno postavo stopi pred državni zbor.
Deželni zbor Tržaški.
V 3. seji je na predlog dr. Vidacovicha (Vidako-vičaj z ve3eliem pozdravljal zbor Tržaški sklep deželnega zbora Kranjskega, naj se predloži načrt državnega zakona za zidanje železnice iz Trs ta v Loko, da se tako Tržaška luka zveze z Rudolfovo železnico.
Deželni zbor Isterski.
V  5. seji je poslanec dr. Constantini utrjeval v 3. seji stavljeni predlog in povdarjal, kako slabo napreduje pouk v italijanskem jeziku na Pazinski gimnaziji, kaže na pravico, katero imajo učenci italijanske narodnosti, da se temeljito poučavajo v materinem jeziku, ter priporoča deželnemu zboru, naj njegov predlog sprejme. — Vladni komisar odgovarja, da je nauČni minister priznal pomanjkljivost v poučevanju deželnih jezikov, in zato ukazal, da se imata odslej hrvatski in italijanski jezik po dve uri na teden v vsakem razredu učiti, da bo hrvataki obligaten za Hrvate in italijanski za Italijane; roditeljem in skrbnikom učencev se prepušča pravica, da izbero hrvatski ali italijanski jezik, katerega se imajo učiti njihovi sinovi ali varovanci. — Dr. Constantinijev predlog je provzročil živo razpravo, katere so se vdeležili posebno poslanci Strk, Babuder in DorčiČ; nazadnje je bil z večino glasov sprejet. — Lahonska večina tega deželnega zbora je pa zavrgla predlog poslanca Strk-a, naj se deželne postave razglašajo tudi v hrvaškem in slovenskem jeziku! Laška pravica!
Deželni zbor Salcburski.
Tudi ta zbor je povdarjal potrebo železnice, katera bo vezala Trst z Rudolfovo in Gizelino železnico.
Deželni zbor Dolnje-avstrijski.
Vladne predloge o upravni reformi ta zbor, kakor mnogi drugi, ni odobril, češ , da predrugačenje upravne reforme utegne v nekaterih deželah zatirati nemštvo. Tako za vsacim grmom vohajo nemški liberalci sovražnika svoje nemščine. Previdni moramo biti — je rekel dr. Kopp — z vsako reformo nasproti sedanji vladi in sedanji večini državnega zbora, kjer gospodujejo federalisti! — Tako v eno mer nemška klika strahuje grofa Taaffe a, da si ne upa nobenega odločnega koraka storiti o tem, da tudi Slovanom avstrijskim doide ravnopravnost tako kakor Nemcem. Tisti zdaj „heruberu, zdaj ^hmiiber" ne bode pomiril Habsburške monarhije.
Deželni zbor Kranjski.
V   7. seji se je vzdignil vsa leta v deželnem zboru navadni vihar, kedar pride kak predlog na vrsto, ki se tiče jezika. Povod današnjemu ropotu dal je proračun normalno šolskega zaklada za leto 1882., o katerem je bil dr. Schrev poročevalec in v katerega je med drugim deželni odbor postavil 500 gold. za remu-neracije takim učiteljem, ki na ljudskih šolah čez svojo dolžnost otroke učijo nemški jezik. Zoper ta strošek se vzdignejo narodni poslanci,   češ,   da je to le
darilo za ponemčevanje, tudi taka darila daje glaso-viti nemški „schulvereinu. — V tej obravnavi je pa prišel tudi nadzornik ljudskih šol Pirker v razpravo. Vsa ta razprava bila je, naj odkritosrčno rečemo, zel6 podobna Škandalu, ki se ne spodobi postavodajavni kor-poraciji. Kako neprijeten stan ima vladni zastopnik na svojem stališči, razvidi lahko vsak, kdor/ve, da mora objektivno vsako stvar presojati in tudi v tem smislu govoriti. Gosp. deželni predsednik Winkler je obširno razložil obravnavo deželnega šolskega sveta o tistih 500 gold. za remuneracijo izrednega nemškega podučevanja in dokazal, da deželni šolski svet, kateremu je on predsednik, nikakor (z ozirom na §. 19. osnov. drž. postav) ni mogel odobriti sklepa lanskega deželnega zbora, po katerem bi se imel nemški jezik vpeljati kot obligaten v ljudske šole, al vsled §* 6. državne postave za ljudske šole sme se nemški jezik kot izredni nauk učiti in učitelji za tak nauk primerno odškodovati. Se ve da je zborova večina sprejela predlog o 500 gold. za izredni pouk nemščine.
Obravnava o normalno-šolskem zakladu je priliko dala narodnim poslancem, pretresti vedenje gosp. Pirker j a vzlasti glasovito dogodbo v Kočevji, o kateri je bilo veliko hrupa po časnikih. Nastal je zdaj hud ropot: na eni strani poln graje, na drugi poln hvale. In zopet je moral gosp. deželni predsednik Winkler z besedo vmes seči in poročati, da vlada o Pirkerjevi Kočevski afairi od c. kr. okrajnega glavarja ni dobila tacega poročila, da bi bila morala preiskavo dalje gnati.
—  Da trdovratnosti naših tajčkraineriev ne užuga nobeno pojasnilo, noben dokaz, to se je vide'o zopet o Kamniški ljudski šoli, kateri učitelji so od nekdaj očetje frančiškani. Da je liberalcem vsak duhoven trn v peti, to zopet so izpričali naši tajčkrainerji v tej seji, v kateri je šel njih predlog na to , da se frančiškani izpah ne j o iz šole in namesto njih pridejo drugi (pre-skušeni) učitelji. Ni mogoče bolje razjasniti in bolj temeljito dokazati, kakor je gosp. deželni predsednik na vsako stran dokazal korist, da frančiškani ostanejo, — al vse bilo je nasproti zagrizenim liberalcem bob v steno. Njim se ne smili deželni denar, kajti 5 učiteljev frančiškanov dobiva (vsak po 50 gold.) 250 gold. skupaj na leto, — za nove učitelje pa se bo potrosilo 2050 gld. deželnega denarja; vrhu tega manjka na Kranjskem pre-skušenih učiteljev na 25 ljudskih šolah za silo; kamniške šole so na dobrem glasu, v teh šolah izšolani učenci dobro napredujejo v daljih šolah; učitelji frančiškani so vsi duhovniki, tedaj učiteljstva dobro zmožni,
—  al vse to dokazovanje predsednikovo ni nič pomagalo : 2050 gold. se ima potrositi za Kamniško šolo zato, ker so sedanji učitelji — duhovni in pa narodni možje! Tako se je godilo v 7. seji. — Imajo mar naši narodni poslanci  še srce za daljše zborovanje v taki drusini?