RECEPT ZA PESNIKA
MILE    K L O P Č I Č
Toliko in toliko let po »Novi pisariji".
»Piši takrat, ko -pride ti navdahnjenje z neba. Piši tako, da te ne bodo razumeli kar takoj, a da ne bodo si na jasnem še čez mesec, dva. Piši tako, da bodo spraševali, kaj je to s teboj?
Besed preprostih s ceste ne pobiraj,
ker so v večini. Ti manjšino rabi,
in še iz nje besede na vso moč izbiraj.
N. pr. ,praskrivnostnega sozvočja' ne pozabi!
Zavedaj se, da pišeš za manjšino;
brez misli bodi, da te bodo brali za oddih.
Potem poišči kakšno nenavadno rimo.
Če je ne najdeš, napravi kratkomalo vzdih.
Besed natrpaj, če pojavijo se kje praznine, in ne dotikaj se nobenega vprašanja. To na uho: čim manj bo v njih vsebine, tem več o njih bo modrega pisanja.
Socialnost včasih je zelo priporočljiva. Vendar le v verzih! In le za spoznanje. Vsak naj takoj spozna, da je lažniva, da gre za modno in izmišljeno sočuvstvovanje.
Sočuvstvovanje namreč pesniško je dovoljeno, a tuje naj ti bo sovraštvo in zahteva. Petje politično je zoprno1, nezaželeno. Kdor s pesmijo podpira cilj, je nora reva,
Na cesto ne, v vsemir pošiljaj dušo na izlet. Da stavil bi resnico v stih? Ne smeš je! Le nič teh spon! Širino ceni in polet! Končal sem, zbogom!"
Zavil je v Židovsko. In potlej na podstrešje.
1 „Že Goethe je rekel..."  Vem, vem:  »Politisch Lied, ein garstig Lied". Toda tega ni rekel Goethe, temveč pijani meščan v Auerbachovi kleti.
140