ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Le t o LXXVIII | 15. aprila 2019 - Bue nos Air es, Ar g en tina | Št. 6 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija maša in naši malcki so lepo peli pod vodstvom gospe Saši Jelenc Vodnik. Ob koncu sv. maše je c.g. Franci Cukjati povabil vse otroke pred oltar, zmolili smo kratko molitev in nato nas je g. žu­pnik blagoslovil z relikvijo bl. Lojzeta Grozdeta. Takoj po sv. maši je bil blagoslov obnovljenih prostorov na Pristavi, namenjenih otroškemu vrtcu, knjižnici in sobi za odborove seje ter uradne sprejeme. Vrnili smo se v dvorano v prvem nadstropju, kjer je bil obcni zbor Društva Slovenska Prista­va. Odborniki so podali zelo izcrpna porocila o delovanju na svojih podrocjih. Veliko zani-mivega smo slišali, spoznali težave, s katerimi se sooca vodstvo Pristave, ki pa so nas zadele zelo v živo in marsikdo je v srcu zacutil vpraša­nje: “Kaj pa jaz naredim za ta naš skupni dom? Sodelujem dovolj ali premalo?” Dobro vemo, da so mnogi, ki vlagajo vse svoje moci v delo na Pristavi in vcasih gredo morda še preko svojih moci. Ob koncu je predsednik g. Miloš Mavric nagovoril v španšcini vse sodelavce, ki ne govorijo slovensko, a sodelujejo na Pristavi in so tesno povezani z našo skupnostjo. Pou­ pa s pecenko, pecenim krompirjem, solato, sladoledom in kavo. Veselo razpoloženje je dolgo trajalo in ob koncu sta bili postavlje­ni na dražbo dve lepi torti. Dražbo je spre­tno vodila naša draga Maruca in torti sta bili prodani za lepo vsoto denarja, v dobro pri­stavski blagajni. Srecna zmagovalka na draž­bi pa je torto podarila gostom in tako smo bili vsi navzoci deležni te sladke dobrote. Preživeli smo lep, nepozaben dan in Bog daj, da bi bilo še mnogo takih dni. C.Ž. ZACETEK SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V ARGENTINI Rožmanova šola V soboto, 23. marca, je bilo na dvorišcu Slovenskega doma San Martin zopet slišati otroški živ žav. Že 67. leto so starši najprej pospremili svoje otroke pri vpisu k pouku slovenšcine, verouka, petja, zgodovine in zemljepisa. Sprejete ucence je na dvorišcu pozdravila ravnateljica Rožmanove šole, go-spa Nina Pristovnik Díaz ter izrekla dobro­došlico posebno novim ucencem in njiho­vim družinam. Zbirateljica ljudskega izrocila Dušica Kunaver potrjuje, da je v zgodovini slovenskega naroda lipa odigrala izjemno vlogo. Vse se je dogajalo pod lipo – pravda pod lipo, zbor pod lipo, pesem pod lipo, ples pod lipo … Pod sanmartinskima lipama sta za zacetek novega šolskega leta zazveneli argentinska in slovenska himna, proti kroš­njami pa sta se dvignili narodni zastavi. Ti sta nosili zastavonoše – osmošolka in ucenca iz sedmega razreda. Nato se je oglasila vesela pesem Mali cvet, med katero so otroci pri­nesli šopek rož Mariji. Zastavanoše so preb­rali pesem v zahvalo za vse dobrote, ki jih od Boga prejemajo v vsakdanjem življenju. Star­ši so zatem pokrižali svoje otroke na celo in uciteljice so se tudi med sabo blagoslovile. Ucenka Ana Boltežar je še vošcila uciteljici, ki je godovala med pocitnicami. Gospa Nina je cestitala ucencema, ki nista lani nikoli manjkala, Santino in Mateo Sammartino, ter vse spodbudila k rednemu obisku pouka. Otroci se radi srecujejo med odmorom v dvorani, kjer igrajo nogomet. Tokrat so pa odrasli in otroci napolnili dvorano in nare­ dili velik krog. Na sredini je uciteljica Sonja Dimnik navdušeno ponavljala rime, vsi so posnemali gibe in s tem prebili led. Sledila je še ena skupna naloga po poletnem odmoru, in sicer so starši z otroki pripravili plakate o lepih pocitniških doživetij. Razstavili so jih na dvorišcu in si jih ogledali, poklepetali ter se okrepcali z dobrotami, ki so jih spekli starši. Šolski razredi so se napolnili medtem, ko so se starši srecali v baru. Tako se je pricelo novo šolsko leto, v ka­terem se bomo spominjali 60-letnice smrti zavetnika šole. Saši Podržaj Prešernova šola Novo šolsko leto se je zacelo na Pristavi. Vpi­sanih je 39 otrok, med katerimi je 8 otrok v tecaju ABC. Ucenci so bili lepo preseneceni ko so zag­ledali nove šolske prostore. To je delo, casa in truda veliko ljudi, ki so na razne nacine pomagali, da se to lahko stori. Veliko dela imamo pred nami, Prešernova šola bo letos predstavila igro na Slomškovi proslavi. Uciteljice, starši in ucenci se že sedaj pri­dno pripravljamo. Letos pa bodo tudi trije ucenci zadnjic obi­skali sobotni pouk. To so Saši Žužek, Santiago Oblak in Ivan Vodnik. Želimo, da skupaj pre­živijo vsako soboto tako kot prvi dan pouka. Lep pozdrav, Lorena Klemencic Oblak v imenu Odbora Staršev Slomškova šola Slomškova šola vstopa v jubilejno 70. leto! Hitro je minilo 10 let, odkar smo slovesno praznovali 60-letnico šole s šestkratno upri­zoritvijo muzikala “Hvalnica družine Trapp”. Danes pa našo šolo že obiskujejo otroci, ki takrat še niso bili rojeni. Nov jubilej nam daje dodatno energijo, in tako smo se zbrali v Slomškovem domu že v soboto, 16. marca, po skupni sv. maši v Slo­venski hiši. Vse družine, šolarji in starši, smo si ob zacetku šolskega leta privošcili skupno kosilo in druženje v našem skupnem domu. Pouk je pricel naslednjo soboto, 23. marca. Letos je v Slomškovi šoli vpisanih 44 otrok, poucevalo jih bo pa 16 uciteljev. Najpo­membnejši nacrt je praznovanje 70-letnice šole. Našega svetega zavetnika Slomška prosi­mo, naj tudi letos spremlja naše delo in uce­nje, da bomo ob koncu jubilejnega leta vsi obogateni z novimi izkušnjami in znanjem! MB Postni cas klice k pokori v ponižnem pri­znavanju, da smo ne le nepopolni, am­pak krivdno grešni. Post klice k osebni in polni izrocitvi sebe in našega stanja Bogu. Zahtevno, prenaporno za clove­ka? Kje je njegovo dostojanstvo? Postna dela narekuje dejstvo, da življenja clovek nima iz sebe. Po poti posta, odpovedi in omejevanja telesnih in drugih potreb se bližamo gori, na kateri se je za nas zgodi­lo tisto dejanje popolne samoodpovedi in dokoncne izrocitve Bogu Ocetu, ki je resnicna zmaga nad vsem zlom in gre­hom. Ta je rodovitna in daje življenje. Po enkratni in popolni izrocitvi Ocetu se je Jezus prepustil cloveškim rokam, ki so strle njegovo telo in ga 'usposobile' za grob. Sam je sprejel odpoved vsemu, da bi nam lahko dal vse, kar je Oce pripravil tistim, ki bodo vanj verovali in zaceli sto­pati po poti vere za njim. Pot ucenca ni drugacna, kot je pot njegovega Ucenika. Daritev bodi ti življenje celo, je zapisal pesnik v luci spoznanja, kako silna in ve­lika je zmaga na križu in kako sijajna je svetloba vstajenja. Tu najde clovek svoje prvotno dostojanstvo. Obdarjeni smo z njegovimi zaslugami, ki se za nas izkazujejo kot edina in resnic­na življenjska šansa. Zato je velikonocno slavje tako presenetljivo in upanja pol-no. Golgota je velika zmaga in svetla luc v naše življenje, v dogodke tega sveta. Naj bo na njem še toliko smrtonosnih sil in dejanj, ki unicujejo clovekovo dosto­janstvo in svobodo, naj bo clovek še tako zoprn s svojim grehom sebi in drugim, naj bo še tako pogubno delovanje sil teme, ki sejejo žalost in pogubo, naj bo ... Na tem svetu stoji gora in na njej zasajen križ, na katerem je viselo Zvelicanje sveta. Po koncani veroucni uri smo stopili v hišno kapelo in deklica iz vrtca se je za­zrla v križ ter se stisnila k svoji mamici. Prestrašene oci je zakrila z roko in tiho vprašala, zakaj tam gori visi clovek. To je Jezus, pove mamica. On je trpel, ker so ga hudobni ljudje obsodili, pretepli, križali, da je umrl. Zakaj, so še bolj tiho vprašala otroška usteca. Na svetu so tudi hudobni ljudje, je rekla mama. Zakaj, je šepetaje odzvenelo v prostor brez besed. Zakaj ostaja neodgovorjen za male in ve­like otroke vseh casov. Zla ne znamo po­jasniti, strašljivo je. Razbija, razmetava in unicuje mir. Zanj ni drugega zdravila kakor oni z gore, na kateri je stal križ. In pod njo v skalo vsekan grob po treh dneh prazen in poln svetlobe, ki sije skozi vso zgodovi­no do nas. Komur zastane korak ob njem in se zazre vanj, ga objame in napolni ne­opisljiva radost. Gospod je vstal. Aleluja! Janez Pucelj | Naša luc, april 2019 IN MEMORIAM | Valentina Kovac Fink 20. 3. 2019 Dragi in spoštovani sorodniki in prijatelji! Dovolite, da izrecem nekaj besed v imenu raz­širjene družine. Mama Valentina se je rodila leta 1925 v No­vem mestu v družini Franca Kovaca in Marije Konšek. Oce, pravnik, je bil najprej državni tožilec, potem pa kmalu sodnik in apelacijski sodnik. Leta 1935 je bil premešcen v Ljublja­no. Tako je družina postala ljubljanska, živeli so v starem Vodmatu, danes Moste. Znacaj je družini dajal oce, strog in dober, pa globoko veren. V družini se je rodilo osem otrok. Za­hajali so v cerkev Sv. Petra. Mama Valentina je bila clanica Marijine kongregacije. Kasneje je velikokrat omenjala mladinskega duhovnega voditelja Filipa Tercelja, poznejšega mucenca in današnjega svetniškega kandidata. Vojna in revolucija sta jo prizadeli tako kot vse Slovence. Lahko je še koncala Trgovsko akade­mijo. Starejši brat Janez, študent prava na Ljubljanski univerzi, je šel med domobrance. Kmalu za njim tudi mladoletni brat France, ki je po vojni postal jezuitski duhovnik. Janez je bil iz Vetrinja vrnjen v komunisticno Jugoslavijo in ubit v splošnem slovenskem holokavstu. Fran­ce, tudi vrnjen, je bil kot mladoleten izpušcen. Mama se je v župniji Sv. Petra spoznala z Bo­židarjem Finkom, študentom prava, ki je kma­lu diplomiral in prav tako šel k domobrancem. Maja leta 1945 je z dvema sestrama odšla, s tisocimi drugimi civilisti -takrat se je reklo, da zacasno- proti avstrijski meji in se skozi Ljubelj znašla na Vetrinjskem polju, na avstrijskem Ko­roškem. Poslovila se je od oceta in matere in se nikoli vec ni srecala z njima. Ko je odhajala od doma in v negotovosti pred prihodnostjo zbirala najpotrebnejše za pot, je neprestano ponavljala »pridi Sv. Duh, pridi Sv. Duh,...«. Prav zaradi takih slovenskih mater, ki jih je v Argentini bilo na tisoc - in se tudi njih v tem trenutku spominjam in se jim zahvaljujem-, je slovenska skupnost v Argentini danes še živa in aktivna. ” Zacasno življenje v begunskih taborišcih je postajalo vedno daljše. Kmalu so zavezni­ške sile, ki so pod OZN skrbele za begunce, vec tisoc premestile iz južne Avstrije v Italijo. Z njimi so šle tudi Valentina in sestri. Tako se je zacelo skoraj triletno življenje v begunskih taborišcih. Po nekaj mesecih je tja prišel tudi Božidar, ki se je kot domobranski castnik samo po božji Previdnosti rešil verolomnega vraca­nja v Jugoslavijo in sledecega genocidnega pomora. Tam sta se naša oce in mati porocila in leto kasneje se jima je rodil prvi otrok. V taborišcih se je iz meseca v mesec kazalo, da je zacasnost odhoda iz Slovenije nerealna. Nasprotno, še dlje je bilo treba iti, saj se je roka komunisticnega režima stezala tudi do tam. Poti nazaj ni bilo. Treba je bilo cez ocean. Izseljenstvo in tujina sta se kazala kot edina možnost. Nekateri so šli v severno Ameriko, drugi v južno. Valentina je z drugimi tisocimi, z možem in otrokom odšla v Argentino, kamor je prispela junija leta 1948. Leta 1952 smo izvedeli za usodo njenega mlajšega brata Pavla. Malo pred maturo je iz­razil namen, da vstopi v semenišce. To pa ni bilo všec nekaterim, ki so mu nastavili past, da so ga lahko zaprli kot oporecnika tedanji oblasti. Po nekaj mesecih je prišel iz zapora živcno popolnoma zlomljen in je tak ostal vse do smrti pred petimi leti. Celo s psihofarmaki so dolga leta eksperimentirali na njem. Tudi ta striceva usoda spada v mamino in naše živ­ljenje. Tako se je zacelo sedemdesetletno življenje v Argentini. Pogoji v katerih je živela so bili isti kot za vse druge Slovence. Prišli so brez nic in si je bilo treba življenje v tujini ustvarjati na novo. To so delali vsi z življenjsko energijo, ki jim jo je dajala vera v Boga in ljubezen do slo­venske domovine, ki so jo pred kratkim mo­rali zapustiti, pa so se neizreceno, a z dejanji zavezali, da ji bodo iz daljave še naprej zvesto služili. Valentina je z možem Božidarjem vzgojila šest otrok. Bila je doma stalna in trdna opora možu, ki se je poleg službe ves posvetil delu za slovensko skupnost. Le ta se je tudi zaradi nju­nega prizadevanja razvijala, utrjevala in rasla. Kasneje je temu bilo dodano še prizadevanje za slovensko samostojnost in ob osamosvo­jitvi predstavništvo Republike Slovenije pred argentinskimi oblastmi. Mamino delo je pa bilo tiho, brez zunanjih nastopov, a je segalo v globine. Kljub neštetim težavam je življenje teklo naprej, se plodno razvijalo in dajalo sa­dove. Obcutili smo jih najprej otroci v družini. Nenehno nam je govorila o svojih starših, ki jih je morala zapustiti. Ljubljana je bila pri nas neprestano navzoca. Mama in oce sta nam doma vsak na svoj nacin ustvarjala Slovenijo, ki nam je tako bila ne samo blizu, temvec je bila del nas. Hvaležni smo ji zato, za vse kar nam je v težkih pa tudi lepih trenutkih posre­dovala. Prav zaradi takih slovenskih mater, ki jih je v Argentini bilo na tisoc -in se tudi njih v tem trenutku spominjam in se jim zahvalju­jem-, je slovenska skupnost v Argentini danes še živa in aktivna. Njen življenjski krog se je na nek nacin nepri­cakovano a srecno zakljucil pred petimi mese­ci, ko nam je uspelo, da smo jo preselili v rod-no domovino, kjer je kljub visoki starosti na presenecenje mnogih na novo zaživela. Bila je srecna. Zahvaljujemo se predvsem Domu Sv. Janeza Krstnika v Trnovem za cudovito oskrbo in vsem, ki so ji izkazali dobroto. V tej sreci in obdana s širšo družino je docakala Stvarnikov klic, naj se povrne k Njemu. To se je zgodilo spokojno in brez strahu, saj je veckrat rekla, da se ne boji smrti, ker že od prve Zdravema­rije prosi za svojo zadnjo uro. Ob vsem tem ne morem mimo pesnika, ki v Krstu pri Savici Bogomili pripisuje eno naj­lepših razlag kršcanstva, ko pravi o Bogu: »Da ustvaril je ljudi vse za nebesa, /kjer glor´ja njega sije brez oblaka,/ oko ni vid´lo, sliša­le ušesa/ veselja, ki izvoljene tam caka,// da sprostenim bo vseh težav telesa/ se srecnim izpolnila volja vsaka,/ da bodo tamkaj sklepi mili/ te, ki se tukaj ljubijo sklenili«. V tem trdnem upanju se skoraj veseli poslav­ljamo od pokojne mame. Naj pociva v božjem miru, v domaci zemlji. Andrej Fink - besede ob pogrebu ŠKOFJA LOKA - ROJSTNI KRAJ ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA Nastal je okrog leta 1715 v škofjeloškem ka­pucinskem samostanu, njegov avtor je pater Lovrenc Marušic oziroma oce Romuald, sicer doma iz Štandreža. Spokorniška procesija, zapisana v obliki režijske knjige, predstavlja najstarejše slovensko dramsko besedilo in tudi najstarejšo ohranjeno evropsko režijsko knjigo. Izvajali so ga na veliki petek vse do druge polovice 18. stoletja, po skoraj 170-le­tni prekinitvi pa ga je na oder ponovno pos­ tavil dr. Tine Debeljak. Ta uprizoritev leta 1936 je bila odlocilna za vpis Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam nesnovne kul­turne dedišcine, kar je prvi primer slovenske dedišcine v tej prestižni drušcini. Škofjeloški pasijon je bil uprizorjen še leta 1937, nato pa ponovno v samostojni Sloveniji v letih 1999, 2000, 2009 in 2015. Do nedavnega je za leto njegovega nastanka veljalo leto 1721, zato bo uprizoritev leta 2021, ob 300-letnici, še posebej slovesna. Nova odkritja so pokazala, da je pasijon še starejši. Kot že omenjeno, je nastal okrog leta 1715, popravke pa je pater Romuald dodajal vse do leta 1727. Tisocletna Škofja Loka je kljub dejstvu, da Škofjeloški pasijon uprizarjamo le na vsakih šest let, v postnem casu vedno v znamenju pasijonskih barv. K vzdrževanju pasijonske kondicije med eno in drugo uprizoritvijo pri­pomorejo Dnevi Škofjeloškega pasijona, ki so se letos že tradicionalno zaceli s predstavi­tvijo revije Pasijonski doneski, ki jo izdajata Muzejsko društvo Škofja Loka in Kulturno­-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka ob financni pomoci Obcine Škofja Loka. Že štiri­najsta številka med bralce prinaša nova spoz­nanja o škofjeloškem in drugih pasijonih ter pregled dogajanj, povezanih s pasijoni doma in po svetu. Najprej spregovori skozi besede pesnika To­maža Hostnika, ki so ga navdihnile poslednje Kristusove besede na križu. Sedem stavkov za sedem besedil, zapisanih v suškem nare­cju (Suha je vas zraven Škofje Loke) z aktu­alnimi zgodbami iz življenja. Sledi obsežen razdelek novih spoznanj in razmišljanj s pa­sijonsko tematiko. Uvaja ga pridiga p. Janeza Svetokriškega na Veliki petek, tri odlomke in spremno besedo je pripravil dr. Matija Ogrin. Alojzij Pavel Florjancic v zanimivem prispev­ku predstavi Pasijonsko igro v Kobjeglavi, ki je bila izvedena le leta 1927. Dragocen dopri­nos k poglobljenem razumevanju pasijonske tematike predstavljata prispevka dr. Janeza Juhanta in p. Marjana Kokalja. Dr. Juhant razmišlja o razsežnosti in povezanosti Kristu­sovega trpljenja in trpljenja njegovih ucen­ Pesmi so povabile slikarja k dialogu, umetniška dela pa vabijo vsakega izmed nas k postni pripravi in razmišljanju Kristusovega trpljenja. cev, ”slovenskih kristjanov v medvojnih in povojnih prevratnih, p. Kokalj pa nas vpelje v globji duhovni pomen Škofjeloškega pasi­jona. Izjemno zanimivo branje je tudi dvoje­zicni prispevek dr. Luise Marie Ruhdorfer o vlecenju križa v vasi Tressdorf na Avstrijskem Koroškem. Posebej pa smo veseli tudi dveh prispevkov iz Argentine. Dr. Štefan Godec je v prispevku Uprizoritve križevega pota v Ar­gentini obeležil uprizoritve pasijona, ki ga je za argentinsko publiko s slovenskimi igralci od konca sedemdesetih pa do sredine de­vetdesetih let prejšnjega stoletja pripravil režiser Lojze Rezelj. O muzikalu Kerigma pa je obsežen zapis pripravi mag. Aleksander Ig­licar, predsednik MD Škofja Loka, ki je imel priložnost prisostvovati prvi uprizoritvi tega izjemnega dela avtorja Martina Sušnika. Vsebinsko bogati številki daje barvitost opus akademskega slikarja in teologa Jošta Snoja, naslikan v letih 2017 in 2018 pod naslovom Pasijon. Slike in risbe so nastale po motivih pasijonskih pesmi slikarjevega oceta Jožeta Snoja, objavljenih v pesniški zbirki Poslikava notranjšcine (al fresco). Pesmi so povabile slikarja k dialogu, umetniška dela pa vabijo vsakega izmed nas k postni pripravi in razmi­šljanju Kristusovega trpljenja. Razstava slik je bila odprta hkrati s predstavitvijo revije in je v velikonocnem casu na ogled v Sokolskem domu v Škofji Loki. V okviru Dnevov Škofjeloškega pasijona 2019 poteka lepo število prireditev, ki jih ob koordinaciji Obcine Škofja Loka pripravljajo lokalna društva, glasbena šola, obe župniji (Škofja Loka in Stara Loka), loški skavti, pose­bej mocan povezovalni element pa so bratje kapucini iz škofjeloškega kapucinskega samo­stana, kjer je Škofjeloški pasijon tudi nastal. V samostanu je sedež leta 2018 nastalega giba­nja Pasijonski veter/Ventus passionis, ki zdru­žuje vse slovenske pasijonce in skrbi, da ne bi pozabili na duhovno razsežnost Škofjeloškega in drugih pasijonov. Helena Janežic Želimo vam vesele in blagoslovljene Velikonocne praznike! Želimo vam vesele in blagoslovljene Velikonocne praznike! Rojakom v Argentini in po svetu želimo blagoslovljeno Veliko noc! Vesele velikonocne praznike vam želi INDUSTRIJSKO METALURGICNO PODJETJE IN MONTIRANJE STROJEV Diagonal 160 Nş 5776 Villa Loma Hermosa (1657) Buenos Aires, Argentina Tel / Fax: 54 (11) 4769-0581 / 1653 antonio@podrzaj.com.ar www.podrzaj.com.ar Vsem prijateljem Nove Slovenske zaveze v Argentini in Slovencem po svetu vošcimo, da bi jim blagoslov Velike noci okrepil vero v Božjo navzocnost med nami in na poti našega naroda v zgodovini, utrdil upanje v vecni smisel našega življenja in naših pokojnih ter poglobil vezi med nami in bližnjimi, med živimi in pokojnimi, med domom in svetom. Koker Hudic na drivesu je nas v to smrt perpravil, Taku Iesus na tim križu nas spet v leben postavil. Tej smrti nje zobe izdrl, Peklenska Vrata je rezdrl, De nas vec ne koncajo. Alleluia. Od tiga Pismu govori, koker Paulus pricuje: De ena Smrt drugo umori, Ena nas posvecuje. De od grehou bomo prosti, Sveti, brumni, lipi, cisti, Vselej z Bugom živeli. Alleluia. Velikanocna peisen P. Truberja NOVA SLOVENSKA ZAVEZA Za letošnjo Veliko noc želimo vsem veselja z blagoslovom Vstalega! ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA Vesele in blagoslovljene Velikonocne praznike vam želi emma.urbancic@hospitalitaliano.org.ar Tel. 15 6369 8202 EMMA URBANCIC MARUŠIC Pripravil Jože Jan OkrOgle OBLETNICE | Prof. Dr. Milan Komar (1921 - 2006) Pred 60. leti, meseca aprila leta 1959, je bil dr. Milan Komar imenovan za profesorja na Katoliški univerzi v Buenos Airesu. Dr. Komar je bil pravnik, publicist, vzgojitelj in eden naj­pomembnejših sodobnih kršcanskih filozofov. ŽIVLJENJEPIS DR. KOMARJA: Dr. Milan Komar se je rodil 4. junija 1921 v Ljubljani kot sin primorskih beguncev. Svo­jo mladost je preživel v Škofji Loki, kjer je bil njegov oce v službi, klasicno gimnazijo pa je obiskoval v Ljubljani. Nato je študiral pravo na ljubljanski univerzi, nato pa v Turinu, kjer je koncal in promoviral za doktorja prava s tezo “Pravicna vojna pri Vitoriji in Suarezu”, ki je imela mocan filozofski poudarek. Kot univer­zitetni študent je bil predsednik katoliškega akademskega društva Pravda in clan Mladcev. Zasebno je pa istocasno študiral tudi filozo­fijo. Med vojsko je bil urednik mladcevskega lista Mi mladi borci, med vojno pa je bil na Primorskem urednik Goriškega lista. Kot dru­gi begunci je prišel v Argentino. Tu je kmalu opravil izpit za srednješolskega profesorja filozofije in pedagogije in pricel predavati na Instituto de Cultura Religiosa Superior, kjer je leta pouceval gršcino in filozofsko antro­pologijo, cemur je ostal zvest dolgo vrsto let. Pouceval je tudi klasicne jezike na uciteljišcu in filozofsko antropologijo. Ko se je ustanovi­la težko pricakovana katoliška univerza, so ga takoj poklicali kot profesorja za branje anticne filozofije, kmalu pa je bil imenovan istotam za titularnega profesorja moderne filozofije. Po­zneje je postal tudi ordinarij iste stolice. Nekaj let je bil tudi dekan filozofske fakultete. Tu se je pricelo njegovo trdo delo. Veliko se je bavil s predkantovsko filozofijo, predvsem s Chris­tianom Wolffom, o katerem je tudi objavil nekaj razprav. Veliko je sodeloval pri revijah Criterio in Sapientia, kot na primer s študiji Sencillez y simplificación, El ser y el poder, La formación intelectual, s kriticnimi zapisi o Edith Stein, Balthasarju in drugih, o Mouni­erju. Gotovo je njegova zasluga, da je vzgojil vrsto katoliških izobražencev nekaj generacij. Posebno delo — seveda neplacano — pa je bilo za rojake. Bil je ustanovni clan Slovenske kulturne akcije in njen najvidnejši filozofski sodelavec. Prva leta je revija Meddobje prina­šala v vsaki številki njegova razmišljanja, ka­kor tudi Zborniki in Vrednote, pa še je pogos­to predaval o filozofskih problemih. Pozneje je pri Akademskem starešinstvu prevzel razne tecaje in poglede. Vrsto let je v Carapachayu vodil tecaje za mladino o filozofiji itd. Pri SKA je izdal knjigo Pot iz mrtvila, pa napisal v Svo­bodni Sloveniji Škofjeloške sonete. Žal ni izdal vec knjig, njegovi študentje pa so razmnože­vali njegova predavanja. Z osamosvojitvijo Slovenije so tudi doma zaveli drugi vetrovi. Priceli so izdajati njegova dela, ponatisnili iz­boljšano Pot iz mrtvila ter prevode njegovih španskih del knjige Red in misterij, Iz dolge vigilije in Razmišljanja ob razgovorih. Prejel je tudi priznanja, tako od Ljubljanske univerze (Castni senator) kot od slovenske Cerkve. (Svobodna Slovenija - 16/02/2006) Kaj so govorili in pisali o dr. Komarju “Komar je eden tistih filozofov, ki so prepri­cani, da funkcija filozofa ni pisati, ampak poucevati. Ni torej cudno, da njegov pisani opus ni obširen, da pa - na sreco - marsikaj ostaja na trakovih, na katere so mnogi sne­mali njegova predavanja. Širina njegove miselne palete - od metafizi­ke do filozofske antropologije, poglabljanje s psihiatrijo - je vredna obcudovanja. Ce se more o komu reci, da je bil eden glav­nih stebrov slovenske skupnosti v Argentini, je to o njem. Pri tem pa je doživljal usodo lju­di, ki je v zgodovini nadvse redka: v tej “mali Sloveniji” je vedno imel zveste ucence, nav­dušene poslušalce in resnicno cenili so ga tako kulturniki kakor gospodarski teoretiki in praktiki, upoštevali so ga tako v politicnem kakor v cerkvenem vodstvu. Ne v Argentini, ki mu je omogocila, da je svobodno rasel in se razvijal, ne v Sloveni­ji, ki jo je kdaj s strahom kdaj z zaupanjem vedno pa z ljubeznijo nosil v srcu, ne bo po­zabljen.“ (Zorko Simcic, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist) “ “Dr. Komar nam je bil pol stoletja kažipot, vzor in opora, ko smo sredi zmedenega sve­ta skušali poglabljati in utemeljevati temelje svojih spoznanj. Približal nam je svet vrednot in nam posredoval globoko in brezpogojno ljubezen do resnice, ki je bila njemu vodilo vse življenje. Profesor Komar je bil predvsem plemenit clovek. Temeljne naravne kreposti, kot ra­zumnost, srcnost, zmernost in pravicnost, katerih pomembnost je po velikem Tomažu Akvinskemu rad poudarjal tudi sam, so bile nelocljiv izraz njegove mocne osebnosti. Prav ta, v sedanjem svetu tako redka skla­ dnost med tem kar je ucil in med njegovo življenjsko vsakdanjostjo, je dala njegovim besedam izredno prepricljivost. V njem ni bilo nic narejenega, nic zgolj navideznega, kar bi se ne skladalo z bistvom njegovega prepricanja. Morda so se prav zato njegova predavanja dotikala poleg razuma, tudi src poslušalcev. Bil je globoko zakoreninjen v svoj slovenski narod, na katerega je bil ob vsej kriticnosti ponosen. V casu, ko je v Argentini le ma­lokdo slišal o slovenskem narodu, se je dr. Komar dosledno predstavljal kot Slovenec. Svojega naroda ni idealiziral, a ga je imel vse dni svojega življenja iskreno rad.” (Dr. Marko Kremžar, slovenski gospodarstvenik, publicist, politik in pisatelj) “ “Tecaji dr. Komarja niso nikoli dolgocasni: vedno so polni navdušenja, veselja, nežno­sti, jeze, humorja.” (Dr. Carlos Velasco Suarez, psihiater - uvod knjige “Orden y Misterio” dr. Komarja.) “Petdeset let je Komar v Argentini predaval filozofijo. V tem casu je njegov pogled na filozofijo prodrl z mocjo, ki jo daje resnica, “ v stotine in tisoce njegovih študentov, v stro­kovne in laiške poslušalce njegovih predava­teljskih ciklov. Komarjev pogled na filozofi­jo ali bolje: njegovo filozofiji kot življenjski modrosti predano življenje je v teh desetle­tjih dajalo intelektualno rast stotinam poslu­šalcev, ki so svoje scientisticno znanje hoteli življenjsko poglobiti in svoje delo osmisliti s temeljnimi uvidi v duhovno naravo cloveka, sveta in metafizicne resnicnosti. Ker je Ko­marjevo filozofsko delo odgovarjalo potrebi po jasnosti v teh bistvenih stvareh in potrebi po duhovnem razvoju tako številnih mladih argentinskih intelektualcev, je njegov vpliv na sodobno argentinsko kulturo zelo obsežen. O tem še posebej pricuje slavnostni zbornik Vida llena de sentido - Življenje, polno smisla, ki so ga v pocastitev 50. obletnice Komarjeve­ga poucevanja filozofije v Argentini izdali nje­govi ucenci. V njem objavlja prispevke dvajset najvidnejših nadaljevalcev Komarjevega dela v Argentini in sicer s tehle podrocij: filozofija, teologija, vzgojeslovje, literarna zgodovina in psihiatrija. Delo Komarjevih ucencev na tem širnem podrocju humanisticnih ved je že do­bilo ime Escuela de Komar - Komarjeva šola. (Matija Ogrin, znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Docent na Podiplomski šoli ZRC SAZU) “Vzgojno in filozofsko delo, ki ga je v svojem življenju izvedel prof. Komar prica o njego­vem osebnem odnosu z brezpogojno zvesto­bo resnici, ki pride od Boga” “ (Guadalupe Caldani de Ojea Quintana, filozofinja, ucenka dr. Komarja) Ni miru brez stalnosti. Ni miru brez obnavljanja. Misli in vizija prof. dr. Milana Komarja Ni miru brez življenja.” “Gorje cloveštvu, ce bo ostalo le pri zunanji navezanosti, brez notranjih stikov, brez ved­no vecje duhovne povezave. V gneci tujih, mrzlih ljudi se clovek cuti kot v jeci. Samota v gneci je najhujša. Odtod se poraja splošna potreba po dialogu. Vsak resnicen dialog predpostavlja neko osnovno teoreticno držo. Dialog je izrazito umsko opravilo. S tem no­cem trditi, da custva in strasti nimajo pri dia­logu nicesar opraviti. V tem ni nic slabega, ce le custva ne preglase uma. V dialogu se clovek vživlja v socloveka. Vž­ivlja se v drugo in drugacno, v razlicno od svojega. A ceprav ni dveh popolnoma ena­kih ljudi in je vsakdo neizbrisno izviren, iz mišljenja in dejanja vseh ljudi odseva eno­tno skupno bistvo.” (Pogoji za dialog - Zbornik Svobodne Slovenije 1965) “Ko trpimo zaradi inkomunikacije v družini, v skupnosti, v tovariških odnošajih, kaj nas boli, inkomunikacija kot taka ali cena, ki jo bomo zanjo placali? Imamo obcutek nepremagljive fatalnosti modernega življenja, ki dela naše bivanje vedno bolj brezosebno, kjer resnicni osebni stiki vedno bolj plahne. Pomislimo ostro in globoko, ali je res ta fatalnost nekaj objektivno nespremenljivega, ali pa je logi­cen zakljucek naše potrošniške miselnosti? Kriza cloveškega stika je velika in bo še vecja. Splošna tehnifikacija uvaja nove oblike ne­-stika, telesne bližine a duhovne odsotnosti v tovarnah, pisarnah, stanovanjih, zabavišcih. Moderni kolektivizem je maksimalna izola­cija. Komunikacija ljudi je komunikacija src.” (Osebna vez in borba - Zbornik Svobodne Slovenije 1972) “Vsak naš fant in dekle, ki ima glavo za to, naj gre študirat. Starši naj se vec brigajo za vzgojo otrok. To je važnejše kot komfort, avto in podobno. To je osrednje opravilo družine. Brez njega je družina sama lupina. Ce otroci ne bodo ukoreninjeni v domaci družini, se nikdar ne bodo moglo resno uveljaviti v tu­jem okolju” (V svobodi gradijo boljši svet - Zbor­nik Svobodne Slovenije 1965) “Kdor hoce dobro sebi in drugim, hoce kar je primerno in ustrezno njemu in drugim in tako ustvarja vzdušje, v katerem se pocuti dobro on in drugi.. Vsakdo na svojem zaživi mocneje, more dati vec od sebe. Dobra volja, ko hoce in išce, kar je vsakemu prav in pri­merno, vsakega potrjuje in utrjuje v tem, kar mu resnicno gre. Tako dobra volja postavlja stvari na svoje mesto, širi okrog sebe red in pravico ter budi zaupanje in življenje. Po­manjkanje smisla za resnico in z njim zdru­žena nesposobnost za dobroto, ki ju toli­kokrat opazujemo v današnjem svetu, sta v veliki meri posledica propadanja zavesti, da je stvarnost božje delo in da za stvarmi stoji Bog. Clovek ne ustvarja iz nica kot Bog, am­pak samo sodeluje z božjim stvarjenjem.” (Pot iz mrtvila, Zbornik Svobodne Slovenije 1961) “Mir je pokojnost reda. Mir ni kakršnakoli po­kojnost ali celo negibnost. Ni miru brez realizma. Ni miru brez pameti. Ni miru brez globine. Ni miru brez pravicnosti. Ni miru brez borbe. Ni miru brez custev in strasti. (Branivec miru - Zbornik Svobodne Slovenije 1964) “Clovek nima preteklosti, clovek je pretek­lost. Kar kdo ima, to lahko zavrže, kar pa je, tega ne more zavreci, to lahko samo potlaci. Ravno tako clovek nima bodocnosti, ker je bodocnost. Tudi ce ne misli nanjo, vse kar je bil in kar je, se projicira v casu naprej z neza­držno silo. Sedanjost vsebuje in ohranja preteklost, vsebuje in pripravlja bodocnost. Živeti polno in globoko sedanji cas ne pome­ni živeti samo sedanji cas, temvec cas sploh v vsej njegovi trirazsežnosti.” (Cas v zdomstvu - Zbornik Svobodne Slovenije, 1968) “Dejstvo, da sem Slovenec, me ni prav nic motilo pri uveljavljanju v tujem okolju. Na­sprotno: slovenska dedišcina mi je dajala moc za hude napore in v njej sem vedno našel neizcrpne možnosti osebnostne preno­vitve in poglobitve.” (V svobodi gradijo boljši svet - Zbornik Svobodne Slovenije 1965) “Ker smo bili proti svoji volji vrženi v veliki svet in postavljeni pred težke preizkušnje pri­lagoditve novim razmeram, se nam morece zastavlja vprašanje: od kod vzeti sile, da ne omagamo in utonemo? Sile so v nas samih. Sile so v naših koreninah. Ceprav smo spre­menili kraj in okolje, ni treba, da se duhovno izkoreninimo, da postanemo duhovni prole­tarci, pa ceprav z denarjem v žepu. Iz kore­nin je mogoce mirno in krepko rasti, ohraniti osebno enotnost .” (Drevo kot simbol - Zbornik Svobodne Slovenije 1962) KOLEDAR mu, od krivice k pravici, od napacnega k ZA RAZMISLEK IN NASMEH resnicnemu, od noci k dnevu. (Victor Hugo, francoski pesnik, “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” pisatelj in dramatik) ” 18 - 21. aprila | Veliki teden 27. aprila ob 15:00 Redni pouk SSTRMB 28. aprila Misijonska VELETOMBOLA v Slomškovem domu 1. maja Športni dan SDO-SFZ v Slovenski vasi 4. maja Veselica v Slomškovem domu 4. maja ob 15:00 Redni pouk SSTRMB 5. maja Obletnica doma - Slovenski dom Carapachay 11. maja Dan duhovnosti na SSTRMB Slovenska hiša 11. maja ob 20:00 Obcni zbor društva Zedinjena Slovenija Slovenska hiša 12. maja ROMANJE V LUJÁN 18. maja ob 15:00 Redni pouk SSTRMB Slovenska hiša KNJIGA Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice. Iz gline, papi­rusa in pergamenta je prešla na papirnate liste, ki se pa danes bore za obstanek pred vdorom elektronskih medijev. Nemogoce je dokazati, katera je knjiga naj-uspešnica vseh casov. A vsi seznami najbolj branih knjig na prvo mesto pos­tavljajo Sveto pismo. Za njim pa vrsto raz­nolikih naslovov, kot so Homerova Iliada, Cervantesov Kihot in Cortazarjev Sto let samote, ki jih je v zadnjem casu prehitel Rowlingsov carodej Harry Potter. 23. april je UNESCO razglasil za “svetovni dan knjige”, ker sta prav na tisti dan leta 1616 sta umrla dva velikana svetovne lite­rature: Miguel de Cervantes Saavedra in William Shakespeare. Vsem knjižnim moljem posvecamo te pre­govore in misli o knjigah! • Noben prijatelj ni tako zvest kot je knjiga. (Ernest Hemingway – ameriški pisatelj in novinar) C OOPERATIV A DE C ONSUMO Y VIVIEND A CAS TELLI LIMITAD A Matrícula INACyM N° 6932 Domicilio legal: Castelli 28, 1704 Ramos Mejía, Provincia de Buenos Aires CONVOCATORIA De conformidad con lo dispuesto por el Art. 22 N de los Estatutos Sociales y de acuerdo al Acta n° 600 el Consejo de Administración de la Cooperativa de Consumo y Vivienda CASTELLI Limitada convoca a los asociados a la Asamblea General Ordinaria que se realizará el día 28 de abril de 2019 a las 9.30 horas en la sede social, Castelli 28, Ramos Mejía, Partido de La Matanza, Provincia de Buenos Aires, para tratar el siguiente Orden del día • Designación de dos asambleístas para suscribir el Acta de la Asamblea, según los Estatutos Sociales. • Elección de la Comisión Escrutadora de 3 miembros. • Consideración de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Evolución del Patrimonio Cooperativo Neto, Estado de Resultados, Anexos I y II e Informe del Síndico y el Auditor correspondientes al Ejercicio n° 48 iniciado el 1 de enero de 2018 y finalizado el 31 de diciembre de 2018. • Elección de los miembros del Consejo de Administración según lo determinado por los arts. 18 y 27 de los Estatutos Sociales: por un ańo 5 vocales suplentes. • Elección de Síndico Titular y Síndico Suplente por el término de un ańo. Ramos Mejía, 13 de marzo de 2018. El Consejo de Administración • Ko prebereš neznano knjigo, je, kot da si si pridobil dobrega prijatelja; ko jo vnovic prebereš, je, kot da si srecal sta­rega prijatelja. (Kitajski pregovor) • Knjiga je nekaj vec kot besedna struk­tura. Je dialog, ki ga zacne s svojim bral­cem. Ta dialog je neskoncen, književnost je neizcrpna, in to zaradi zelo prepros­tega razloga – ker je vsaka knjiga taka. Knjiga ni stvar brez komunikacije: je raz­merje, je opora neštetih razmerij. (Jorge Luis Borges – argentinski pesnik, pisatelj, literarni kritik in prevajalec) • Knjige so za dušo, kar je hrana za telo. (Italijanski pregovor) • Soba brez knjig je podobna telesu brez duše. (Cicero, rimski filozof, pravnik in politik) • Soncni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo. (Mongolski pregovor) • Knjiga je v celoti pot od zlega k dobre­ • Knjiga, ki ni vredna, da bi jo dvakrat prebral, tudi ni vredna, da bi jo enkrat. (Neznan avtor) • Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žveciti in prebaviti. (Francis Bacon, angleški filozof, pisatelj in zgodovinar) • Knjige imajo enake sovražnike kot clovek: ogenj, vlago, živali, cas in svojo lastno vsebino. (Paul Valery, francoski pesnik, esejist in filozof) • V knjigah je vec zakladov kot v vseh gu­sarskih skrivališcih na Otoku zakladov… najbolje pa je to, da lahko to bogastvo uživate sleherni dan svojega življenja. (Walt Disney, ameriški producent, režiser in podjetnik) • Tisti, ki ljubi knjige, ne more biti slab clovek. (Antal Szerb, madžarski pesnik, pisatelj in literarni kritik) Izbral Jože Jan S V OBODNO S L O VENIJO S OFINANCIRA URAD VLADE R S Z A SL O VENCE V Z AMEJS TVU IN PO S VETU . | Glasilo Slovencev v Argentini Uredniški odbor SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Cecilija Urbancic, Lucijana Hribar, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Sonja Tomazin, Jože Jan, Jože Lenarcic, Miloš Mavric, email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Marko Vombergar in Tomaž Žužek. www.svobodnaslovenija.com.ar